1103
Z obrobja vsakdanjosti
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Dvojna številka reških Dometov prinaša razpravo o reškem obdobju pesnika Antuna Mihanoviča, književnega ustvarjalca iz dobe ilirizma, ki je prijateljeval tudi z Jernejem Kopitarjem. Razpravo je napisal Goran Kalogjera. Dragomir Babic piše o pesniški zbirki z naslovom Domorodni glasi, ki jo je sredi prejšnjega stoletja napisal hrvaški pesnik Mirko Bo-govič. Leopoldina Veronika Banaš je napisala prispevek z naslovom Janez Trdina in Reka. Banaševa je o Trdinovem dvanajstletnem bivanju na Reki med drugim zapisala: »Trdina je kritično opazoval vsa dogajanja, zapisoval, pisal... Članke in razprave je pisal v slovenskem in hrvaškem jeziku ter jih objavljal v slovenskih in hrvaških listih, beležke in gradivo za spomine in portrete pa je oblikoval, ko je bil upokojen in se je vrnil v Slovenijo... Na Reki je Trdina prijateljeval z nizom pomembnih hrvaških javnih delavcev, najgloblje prijateljstvo pa se je razvilo med njim in Franom Kurelcem, književ-
nikom, jezikoslovcem, ustanoviteljem lingvistične, tako imenovane »reške šole« (Veber - Tkalčevič). Trdina se je prav tako družil z uglednimi reškimi meščani in prišleki (v Hrvaški čitalnici, Kasi-nu, v reških gostilnah, kjer so se hranili in zaradi druženja sestajali državni uradniki in profesorji, ki na Reki niso imeli svojih družin). Trdina je kot zgodovinar, geograf in filolog opazoval življenje ljudi in vzpostavljal stike s preprostimi ljudmi - delavci, ribiči, kmeti, in sicer ne le na Reki, ampak tudi v mestih v bližnji in daljnji reški okolici na malone vsakodnevnih izhodih in sprehodih. Pogosto je s prijatelji odhajal ali, kakor pravi, delal ekspedicije v niz primorskih mest, krajev v Istri, na otoke in do Gorskega kotarja. Janez Trdina je najraje in dosti svojega prostega časa preživljal s svojimi učenci,« piše med drugim Leopoldina Veronika Banaš v reških Dometih.   «
*
Rafo Bogišič piše v 9. številki zagrebškega Foruma o Ivanu Gunduliču, enem
1104                                                                                                                                      A. A.
največjih hrvaških (dubrovniških) pesni-    du). Katica Čulavkova piše o kontinuite-kov, čigar 350-letnica smrti mineva letos,     ti v makedonski literarni zgodovini, pri prihodnje leto pa bodo slavili 400-letnico     tem je poiskala nekatere literarnozgodo-njegovega rojstva. O arhaizmih in neolo-     vinske in teoretično metodološke vzpo-gizmih piše v razpravi z naslovom Jezik    rednice. Vera Stojčevska Antič je napisalo globina časa Radoslav Katičič. Objav-     la sestavek ob uvodu v poetiko make-ljeno je tudi predavanje Beseda o pesni-     donske srednjeveške književnosti. ški besedi,  ki ga je imel Ante Soljan slušateljem jugoslavistike na zagrebškem vseučilišču.
Dimitar Solev piše v dvojni številki
(5-6) skopskih Razgledov, objavil je tri
krajše pripovedi, novelo z naslovom Pet-
V 11. številki skopskega Spektra piše     ko pa je prispeval Stojan Petkovski. Pes-
Fanija Popova o hudomušnih pesmih iz     niška vertikala o nemiru je naslov ocene,
znamenitega Zbornika bratov Miladinov     ki jo je napisal Vele Smilevski o pesniški
(ki ga imamo tudi v slovenskem prevo-     zbirki Slavka Janevskega Pasje hoste.