Leto LXXIHM št 134 a Ljubljana, petak h* inifa 194» Cena Din L— SLOTENS wsto Din 2. Din 4.—v Izacsa vsak dan pcpotdns ttvzcmii nadeja in praznike // Inssran do 80 SoTOO vnt d Din 2-30, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji imerah p* Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // „Slovenski Narod" veJfO mesečno r JMoosk^v* Din 12.—, za inozemstva Din 21— /i Rokopisi M M vračam. WaH>NK7VO Wi UntAVNttTVO LJUBLJANA« KnaHnva ufica štev. S Falofoa: 31-22. 31-21, 31-34, 31-25 in 31-21 Podrsinice : MARIBOR, Grajski trg si. 7 * NOVO MESTO, Ljublfanska cesta« IsJsfon it. 76 M CEUE, celjsko uredništvo t Strossfnoyerieva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon It. 190 0 JESENICE: Ob kolodvoru 101 ii SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 m Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Zadnii francoski apel na Rooseoelfa 99 Doinouina )e ranjena, toda ponouno bo ustala Ponoči je predsednik francoske vlade prosil Ameriko za nujno pomoč: „ Potrebno je, da prilete čez Atlantik celi oblaki letal za rešitev Evrope" — Francija veruje v svoje vstajenje TOURS, 14. jun. s. (Reuter). Francoski ministrski predsednik Revnaud je imel snoči govor po radiu francoskemu narodu, v katerem je naslovil, kakor je sam dejal, končni in zadnji apel na predsednika Koosevelta za takojšnjo pomoč Franciji. Revnaud je v uvodu omenjal junaštvo francoske vojske. Videl sem, je dejal, može, ki so prišli iz bitke, potem ko so bili 5 dni brez spanja in živčno uničeni, pa vendar niso dvomili v končno zmago v vojni. Njihov duh ni bil zlomljen. Francija ne bo dovolila, d3 bi bila zlomljena od invazije, kakršnih je že toliko poznala v preteklosti. Naj ves svet spozna trpljenje, pa tudi ponos Francije. Svobodni ljudje po vsem svetu pa naj tudi vedo, kaj Franciji dolgujejo. Francija je predstraža demokracije in se zanjo žrtvuje, toda prizadeva pri tem sovražniku demokracije velike izgube. Francija je ranjena in . ima zato pravico, da apelira na VSe druge demokracije za pomoc. Francija je doslej predstavljala ideal v razvoju ameriškega naroda. Zato apeliram še enkrat na predsednika Roosevelta. Doslej je ustregel vsem mojim prošnjam. Zdaj gre za vse, za življenje Francije in za vse ono, za kar Francija živi. Francija ima pravico živeti. Napor, ki ga mora prenašati naša armada, je vedno hujši. Toda skozi vse to trpljenje vidim končni uspeh. Angleško letalstvo je v dosedanjih bojih pokazalo svojo premoč po kakovosti, toda celi oblaki letal morajo priti preko Atlantika iz Amerike, da uničijo sile, ki hočejo dobiti na dobi-is t nad svetom. Kljub neuspehom so moči demokracije še vedno ogromne. Upravičeno mislim, da bo prišel čas, ko bodo te sile pokazale svojo moč. Zato imam še upanje v srcu. Zato smo se odločili, da ohranimo svobodno vlado, zato smo zapustili Pariz. Zasigurati smo hoteli Franciji neodvisno legalno vlado in preprečiti, da bi Nemci ustanovili od njih odvisno francosko vlado, kakor se je to zgodilo v drugih državah, ki so jih zasedli. Revnaud je zaključil svoj govor: Kjerkoli žive Francozi, naj vedo, kako je treba trpeti. Naj se izkažejo vredne svoje preteklosti in se -»družijo okoli svoje trpeče domovine! čas vstajenja Francije bo prišel. Karkoli naj se dogodi prihodnje dni, Francozi bodo znali prenesti tudi to. Naj bodo vredni svoje zgodovine, naj bodo vredni svoje minulosti, naj bodo polni junaštva, naj bodo bratje med seboj. Domovina je ranjena, toda ponovno bo vstala, je končal svoj govor Paul Revnaud. Amerika pošilja p©m© WASHINGTON, 14. jun. s. (Reuter| Vsa poročila soglašajo, da je sinoćnji govor francoskega ministrskega predsednika Revnauda globoko pretresel ameriško javnost. Takoj po Revnaudovem govoru so izjavili uradni krogi v Beli hiši, da bo ameriška vlada storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga Franciji. PARIZ, 14 jun. e. (United Press). Neki predstavnik francoske vlade je včeraj izjavil, da je položaj v Franciji natančno tak. kot ga je orisal v svojem apelu na Roosevelta Paul Revnaud. vVaShington, 14. junija. AA. (Havas) Na Rooseveltovo zahtevo je senat sklenil, da ameriško voJno ministrstvo lahko zamenja topove, ki so v vo'nih skladiščih na ta način, da dobi ameriška vojska novo izdelane topove, svoje do^edjnje pa lahko pošlje zaveznikom. S tem v zvezi se smatra, da bodo zavezniki dobili na t Soče ameriških topov. Istj ukrepi so bili sprejeti tudi glede ostalih vrst orožja, ki bi jih zavezniki dobili. New York, 14 junija. AA. (Havas) Po Rooseveltovi izjavi, da bedo Zedinjene dr- emški naval na Pariz Po zadnjih vesteh iz Amerike so se Nemci približali pariškim predmestjem Morebitni padec Pariza še ne bo p omenil konca sedanje vojne VTaShington, 14. jun. s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo javlja: Davi ob 7. je prejela ameriška vlada od ameriškega veleposlanika Bullitta iz Pariza preko Toursa sporočilo, da so nemške čete prekoračile mestno mejo Pariza. To sporočilo je poslal veleposlanik Bul-litt že ob 1. zJutraj telefonično iz Pariza ameriškemu veleposlaniku pri poljski vladi Biddleu. ki se mudi v TOurSu. Ta je nato poslal Sporočilo dalje v VVashington, kamor pa .je vest prispela z veliko zamudo. Veleposlanik Bullitt sporoča ameriški vi idi dalje, da je življenje v Parizu popolnoma mirno. Nobenih nadaljnjih podatkov še ni, kje in kak0 je nemška vojska vkorakala preko mestne meje. New York. 14 jun s (Ass pr^ss) po zadnjih vesteh se nemška vojska približuje pariškemu predmest'u St. Denis. London, 14. jun. s. (Reuter) Tukajšnje francosko veleposlaništvo do 9. dopoldne še ni prejelo potrdila, da so nemške čete pričele korakati v Pariz. London, 14. jun. s. (Reuter) Press Asso-tiation javlja iz Toursa. da davi no 7. telefonski promet s Parizom sicer ni prekinjen, da pa so v zvezi velike motnje in da ne sprejema pošta nobenih novih telefonskih razgovorov s Parizom. London, 14. jun. (C. Z.) V zvezi z vojaškim položajem pred Parizom poudarjajo v odločilnih krogih, da bi bil padec Pariza velik triumf za Nemce in tudi hud moralni udarec za zaveznike, ker velja Pariz kot simbol idej, za katere se zavezniki borijo, toda tudi če Pariz res pade, to ne bi pomenilo konca sedanje vojne. Nekaj izgubljenih kvadratnih kilometrov ne pomeni mnogo v svetovni vojni, kj s« bije na dveh kontinentih, ki pa se utegne v kratkem razširiti na štiri kontinente. Pariz — odprto mesto Nemška vlada je po ameriškem veleposlaniku obveščena o umiku francoskega vojaštva iz prestolnice VVashington, 14 jun. s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči objavilo, da j« francoska vlada s posredovanjem afriškega veleposlanika BuUitta obvestila nemško vlado, da Je Pa^iz odprto roe^to in da so se vsi francoski vojaški oddelkj ?z pariza um?kn»Ii. Veleposlanik Bullitt ie dalje informiral nemško vl^do, da se ie dosedanji poveljnik Pariza general Herine umaknil iz P'r'za. Za njegovega naslednika Je sicer imenovan general D^nt. ki oa ne povelure nobenim vojaškim oddelkom. Na razp^go so mu samo n^'ic'jske in žand^rmerijke č>te ter *a*ilri. Franco«=kr obint: <*o stnr;le vse, kar Je mogoče. d» zaščitijo življenje in imetje prebivalcev Pariza. Veleporlan;k Bullitt javlja dalje, da bo ostal še nadalje na svojem mestu v veleposlaništvu v Parizu in bo skrhal, da bo mesto predano Nemcem brez izgube človeških življenj. Ameriški veleposlanik Bullitt upa, da bo nemška vojska upoštevala naznanilo francoske vojske o izpraznitvi Pariza in da se bo izročitev mesta izvršila brez prelivanja krvi civilnega prebivalstva London, 14. jun. (C. Z.) V zvezi s proglasitvijo Pariza za odprto mesto poudarjajo na merodajnih mestih v Londonu, da ne bo prišlo v notranjosti Pariza do nobenih pouličnih bojev. Zavezniška vojska bo branila samo dostope in obronke Pariza. Evakuacija otrok v Angliji London, 14. jun. s (Reuter) Minister za narodno zdravje Macdonald je sporočil sinoči v parlamentu, da namerava vlada ostati pri prostovoljnem načinu evakuacije iz ozemelj, ki so izpostavljena nevarnosti letalskih napadov. Evakuacija velja predvsem za otroke. Vlada ne more uvesti prisilne evakuacije že zato. ker tudi v ozemljih, kamor bodo otroci prepeljani, ne more dati popolne garancije za njihovo varnost. Vlada misli, da bo najboljše sredstvu, da starši otroke prostovoljno prijavijo za evakuacijo, če jim predoči Jaradae nevarnosti, Id bi nastale v primeru letalskega napada v večjem SKoviti nemški napadi med morjem in Maginotovo črto Francoska vojska se mora boriti proti ogromni premoči — Anglija pošilja neprestano pomoč v vojaštvu in orožju London, 14. jun. s. (Reuter) Borbe za Pari« se z vso silovitostjo nadaljujejo na v*eh treh straneh mesta, na zapadu, severu in vzhodu. Nemci napadajo na vsej fronti od morja do Meose, toda sinoči so poudarjali v francoskem vojnem ministrstvu, da zaveznis*a fronta ni nikjer prebita in da so zavezniške liniJe povsod strnjene. Is sinoćnjega francoskega vojnega poročna Je razvidno, da v zapadnem delu bo-JKca prodirajo Nemci s treh opor šč. ki Jih obvladajo na Južnem bregu Seine pri Rouenu, na Jug preti Evieuxu in Pacvju. Izredno močan Je tudi nemški pritisk severno Pariza, kjer Je "amo med Senlisom in Betzom v borbi 12 nemških divizij. Francosko vojno poročilo ne potrjuje vče-raJšnJih poročil iz pohiradnih francoskih virov, u ao Javljali, da se Je posrečilo francoski vojski vreči Nemce severno Pariza sa 8 km nazaj. V viliodnem delu bojttca Je razvidno iz _ vojnega poročila, da prodirajo nemški oddelki, ki Jim Je pri Chateau ThierrvJn in Dermaa*u napelo prekoračiti Semo, na Jug proti Montmirailu, ki leti 30 km Južno Marne. Dalje proti vzhodu Javlja poročilo o unmftkfm prodoru vzhod-proti Chalons *ur Mame. Ta Je v toliko nevaren, ker so "e Nemci s tem približali s droge strani Ma-ginotovi linUi. O bojih med Marno in Maginotovo unijo ps> ie vedno ni rocU Is Anglije gredo v Francijo neprestano nove pošiljke vojaštva in orožja na pomoč francoski vojski. Tudi včeraj je odšlo is Londona več oddelkov vojaštva v Francijo. London, 14. jun. (C. Z.) Po informacijah is zavezniških vojaških krogov imajo Nemci med morjem in Maginotovo linijo v akciji 120 Svojih divizij. Toda linije niso nikjer prebite. Fran-voJska zadržuje »ovražni pritisk in Je izvedla na več mestih celo protinapade. številu vojakov in vojnega materiala Angleška ojačenja sedaj neprestano pri-haiaJo v Franciio. Angleški listi ponavljajo vsak dan zahtevo, da mora Anglija poslati v Francijo vse razpoložljive vojake, topove, tanke in letala. V Angliji se popolnoma zavedajo, kako zelo je Francija potrebna pomoči. francosko volno poročilo Pariz, 13. junija. AA. (Havas.) Nocoj je bilo izdano tole uradno poročilo: Boji okoli Pariza postajajo čedalje srdi-tejši. Sovražni novi oddelki so izvedli napad južno od Rouena. Motorizirane in blindirane edinice, ki operirajo pri mostobra-nih v bližini Louviersa, Les Andelvsa in Vernona, prodirajo v smeri proti Evreuxu. Naše letalstvo je bombardiralo sovražne čete. Na odseku pri Senllsu in Betzu je sovražnik vrgel v boj najmanj 12 divizij. Tu divja srdita borba, hujša kakor so bile prejšnje. Sovražne oklopne edinice so prekoračile Marno na odseku pri Chateau Tyerry in Dormansu ter prodirajo v smeri proti Montmirailu. Druge sovražne divizije na vzhodnem bojišču so prekoračile reko Ren ter prodirajo v smeri Chalonsa ob Marni. Računajo, da je na tem odseku sovražnik poslal v boj nad 100 divizij, pri čemer Je treba računati tudi podaljšano bojno crto ob Mensi. Francoske Čete se sijajno bore, čeprav so številčno slabejše kot sovražnikove. Ruski glas o vojnem položaju Moskva, 14. junija e. Vojašlri sodelavec lista »Krasnaja Zvezda« Popov piše, da je bil 10. junij črni dan za zaveznike Preden je stopila Italija v vojno, so Nemci utrditi i svoje položaje na Norveškem, Nizozem skem in v Belgiji, od koder neposredno zave dale maksimum rmterialne pomoči zaveznikom, Smatrajo v \va^liirigton>-Kih političnih krogih, da bo moral tudi kongres o tem razpravljati. Kongres tega vprašanja ne bo obravnaval s polit'čne strani, temveč samo glede izvedbe Roo-seveltcvrga sklepa. Izvršil bo gotove spremembe gotovih zakonskih načrtov in je verjetno, da bo vzel za osnovo Piltm^nov in Johnsonov načrt. London. 14. junija AA (Havas) P leg 80 bombnikov, za katera je rmer"škn vlada že dala dovolienie da J;h pr. pelj jo v Evropo, je še 93 dmgih bomVikov na potu v Evropo. Razen tega bo po*4nn*h v kratkem še 140 lovskih in 40 povodnih letal zavetnikom. Pred-tavniŠki do>r» je s 401 proti enemu glasu fzglacovai pr cl'og, da se zaveznikom dobavi vojnega materiala v vrednrct' ene milijarde 6fi7 milijonov dolarjev, Uar pomeni zi 320 mlijo-nov dolarjev več. kot je Roosevclt zahteval prvotno od senata. London, 14. junija. (C. Z.) V savein iških krogih poudarjajo, da Zedin'ene dri »ve s prodajo tako svanega odvisnega vojnega materiala in rušilcev že Sr>,,aj Ktfa* širokogrudno podpirajo zaveT"ik*» v voj*H in prispevajo h končni zmagi demokracij. ogrožajo Anglijo. Nato pa so vse sile vrgli na franco>ko fronto, Italiji jc bilo lasnu. da bo Francija >c hujše prizadeta, če bi se morala bor:ti na dveh frontah. Toda vojaške operacije na jugovzhodni fronti s strani Italije ne morejo postati dinamične vojaške operacije. Francija je dobro utrdila svoje podožajc v Alpah, zaradi tega bo italijansko poveljni-štvo osredotočilo vse napade v Sredozemlju, kjer si bo skušale osvojiti važne strateške položaje kakor .Valto Korziko. Tunis-in Gibraltar. Francija lahko Pravosodni minister Radocai je predložil parlamentu zakonski osnutek. p0 k. ter;m bodo strogo kaznovane vse akcije, ki bi bile naperjene proti vpmcsti države Kaznovane bodo vse one osebe, ki bi na n:a-džarskem ozemlju delale za tuje d zave. Med delikte te vrste spadajo vrhunstvo, prirejanje prepovedanih zborovanj, raboliranje državnega aparata, nedovoljeno prekoračenje meja. itd. » Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 14. Junija 1940. Stev. 134 Zanimive številke o našem obrtništvu Podatki, ki bodo služili za določitev premij in višine prejemkov, ko bo uvedeno zahtevano zavarovanje obrtnikov Ankara — središče evropske diplomatske akcije Neprestani razgovori diplomatskih predstavnikov Francije, Anglije, Italije, Nemčije in Rusije — Moskva za ohranitev mini na Balkanu — Po prekinitvi diplomatskih odnosajev med Egiptom in Italijo Carigrad, 14. lun e. Diplomatska aktivnost v Ankari ie dosegla svoi vrhunec, tuji diplomatski predstavniki prihajajo neprestano v ministrstvo za zunanie za-aeve, zlasti diplomatski predstavniki Francije. Anglije. Italije. Nemčije in sovjetske Rusiie. Namen te diplomatske akcije ie. da se prepreči vstoo Turčije v vojno. Prav posebno pozornost vzbujajo diplomatski pregovori med sovjetsko Rusijo in Turčijo, ki poteka]o neprestano v Moskvi in v Ankari. Mnoeo se razpravlja tudi v koliko je usoda Turčije zvezana z usodo Egipta. V dobro poučenih krogih so mnenja, da povezanost med Egiptom in Turčijo ni tolikšna, da bi morala Turčiia korakati v bodočnosti vzporedno z Egiptom. Sovjet-*a vlada ie turški vladi sporočila da oo podprla sleherno turško prizadevanje, da ostane Turčiia izven sedanjega spopada. Sovjetska Rusija ne namerava pod-vzeti nobene akcije, ki bi ogrožala važne strateške morske o/!ne. Storila pa bo vse, da ostane Turčiia kakor tudi Balkan in Bližn-ii vzhod izven vo.me. V Anknri de* mantirajo vesti, da 90 zavezniki ponudili Turčiji neke teritorije kot odškodnino za to. da stooi Turčija v vojno. Poudaria se, da so bistveni interesi Turčije na Baka-nu in na Bližnjem vzhodu in bo Turčija vod Pa odslei svojo zunanjo po1 Piko v svojem interesu, ki jih ima v svojih interesnih sferah. Prizadevala si bo, da bo v skladu z balkanskimi državami izvajala balkanski sporazum za ohranitev nevtralnemu Bosanskega polotoka. Turčija za svojo obrambo Ankara, 14. junija. AA. (Reuter) Tu prevladuje splošno mnenje, da se bo v kratkem pojasnil položaj Turčije glede vstopa Italije v vojno. Smatra se. da bo predsednik vlade dol danes izjavo. Včerai so proučevali izvajanje vseh onih ukrepov, ki bi jih turška vlada lahko podvzela. Vlada je ood predsedništvom oredsednikn republike Isrneta Inenija imela dve seji. veriefno na ie. da ho tudi plenarna seia narodne repu Dl. kančke stranke. Na tej seji bo daj predsednik vlade deklaracijo. V teku včerajšnjega dneva sta bila angleški in francoski poslanik v zvezi s turškimi merodajnimi krogi. Turki se javljajo pod zastavo na osnovi najnovejšega poziva. Skupna aktivnost ne napoveduje, da bi Turčija z gotovostjo naroved^la vojno, vendar pa predstavlja znak. da Turčija re«no skrbi za svoio obrambo in da Svoje obveznosti -matra resno. Rim, 14. jun. e. Po snočnjem obvestilu rimskega radia so odnosa i i med Turčijo in Italiio popolnoma normalni. Italijanska sodba Rim. 14. jun. e. V rimskih službenih krogih ni mogoče izvedeti ničesar o tem, kar bi kazalo na bistveno izpremembo odnosajev med Italijo in Egiptom. Ugotavlja se samo. da so prekinjeni diplomatski stiki med Italijo in Egiptom. Glede odnosajev do Turčije menijo v političnih krogih, da bi se mogla Turčija proglasiti za nevojujočo se državo. Italijanski tisk še nadalje piše s simpatijami o miru. ki vlada v Jugoslaviji in Madžarski. Listi poudarjajo, da vlada na meji med Jugoslavijo in Italijo popolen mir in da Madžar- ska ni poslala nobenih ojačenj na rumun- ?ko mejo. Glede stališča Vatikana se širijo nasprotujoče si vesti. V zadnjih Številkah vatikanskega glasila »Osservatore Romano« niso bila več objavljena vojna poročila z motivacijo, da ni mogoče objavljati \seh vojnih poročil vseh vojujocih se držav. Ka'»"\ 14. junija. AA. (Havas) Predsednik i*ke vlade Je izjavil, da bo Egipt takc bJavil vojno Italiji, tim bodo i**-lijanskA letala bombardirala kako egipt-sko me5to. Poslanica rumunskega kralja turškemu predsedniku New York, 14. junija s. (Ass. Press) Ru-munski kralj Karo! je poslal baje turškemu predsedniku Ismet Ineniju osebno poslanico, v kateri ga prosi, naj T\irćija 5e nadalje ostane nevtralna. Poslanico v enakem smislu je poslal turškemu predsedniku baje tudi še drugi poglavar neke balkanske države. Ka] bo storila Španija Rim. 14 junija e. Sedanje in bodoče stališče Španije je še vedno predmet največje pozornosti v rimskih diplomatskih m političnih krogih. V teh krogih smatrajo, da se bo Španija prej ali slej izjavila proti zaveznikom in zahtevala Gibraltar Pc vesteh iz dobro informiranih krogov «e Italija še pred vstopom v vojno obvestila o svojih namerah tako Španijo kot sovjetsko Rusijo. Vojna v Sredozemlju in v italijanskih kolonijah Letalski napadi na Malto London, 14. junija s. (Reuter) italijanski bombniki so izvedli včeraj zopet 5 bombnih napadov na Malto. Podrobni podatki o napadih še niso znani. Italijanska letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva in tudi angleška lovska letala so posegla v borbo Prvi spopad ob Libiji Kairo, 14 junija s (Reuter) Včeraj so angleške čete prvič napadle italijanske obmejne postojanke v Libiji. O napadu je izdalo poseben komunike poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Angleški oddelek ni imel nobenih izgub, posrečilo pa se mu je zajeti dva italijanska častnika in 60 vojakov. Prevoz italijanskih državljanov iz Anglije London. 14. junija A A. (Reuter) Snoči je 700 italijanskih državljanov odpotovalo s posebnim vlakom iz Londona v Giasgow. Italijanski državljani se bodo tam vkrcali na neko ladjo, ki jim jo je britanska vlada j stavila na razpolago ter «;e bodo z njo odpeljali v Lizbono. Nekoliko pozneie je italijanski veleposlanik Bastianim odpotoval z drugim posebnim vlakom skupno s svojo družino v Glasgow. London, 14. junija s (Reuter) Na Malto so bile privedene štiri italijanske trgovinske ladje, ki so jih Angleži zaplenili v Sredozemlju. Ena od nj^h bo porabljena za prevoz italijanskih državljanov z Malte v Italijo. Italija in po Nemcih zasedene drŽave Rim, 14. jun. e. Ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da z napovedjo vojne Italije Franciji in Angliji ni bila napovedana tudi vojna Poljski, Norveški, Nizozemski ln Belgiji, ki jih je okupirala nemška vojska. Zaradi tega je odrejeno, da policijske oblast! ne izvajajo ukrepov proti državljanom teh držav ln da jih ne internirajo ali konfinirajo v koncentracijska taborišča, kakor državljane Anglije in Francije. Kim, 14. jun. AA. (Štefani). Hiplomat-ski in konzularni predstavniki Poljske, Nizozemske in Norveške pri Kvirinalu so zapustili snoči Rim s posebnim vlakom. No-viranji in nekateri drugi državljani omenjenih držav so istotako odpotovali. Na postaji so bili prisotni predstavniki protokola zunanjega ministrstva. Angleške priprave v Afriki Rim, 14. junija e. Po mnogih znakih sodijo, da se pripravljajo Angleži na veliko vojaško akcijo v Afriki. Napadalno izhodišče bo Kenija, odkoder se bodo vodile operacije proti Abesiniji in Somaliji. Veliko pozornost je zbudila izjava francoskega ministrskega predsednika Revnauda, da se bo francoska vlada po potrebi preselila v severno Afriko. To kaže po mnenju rimskih političnih krogov na to, da bo postala Afrika torišče velikih vojnih operacij v bližnji bodočnosti. Rim, 14. junija e. (United Press) Prijatelji bivšega vladarja Abesinije Haile Sella-sija že organizirajo svojo vojsko, ki se bo združila z angleško vojsko v Keniji, a se bo borila proti italijanski vojski kot samostojna vojaška edinica. Rim proglašen za Rimt 14. junija e. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo Rim proglašen za neutrjeno in odprto mesto, kar je mogoče soditi po dosedanjih ukrepih. Iz Rima so se preselile vse vojaške pisarne in vojaštvo je zapustilo vojašnice. Poudarja se, da je Rim uradniško in ne industrijsko mesto. V Rimu tudi upajo, da bu mesto obvarovano pred letališkimi napadi tudi zaradi tega, ker je sredi mesta Vatikan. „Ogeni borbe bo združil oba naroda v nepremagljivo celoto" Anglija se ho borila s Francijo do skrajnih mej vseh virov, ki so ji na razpolago Najnujnejša oprema ki naj jo imajo starši in otroci pripravljeno za primer izselitve London, 14. jun, s. (Reuter) Anglc§ka vlada je poslala sinoči francoski vladi ponovno izjavo, v kateri obljublja, da bo nudila Anglija Franciji še nadalje največjo pomoč, ki je možna. Anglija bo nadaljevala voJno za vsako ceno in z vsemi viri, ki so ji na razpolago. Brzojavka angleške vlade uvodoma lz-rača občudovanje in priznanje junaštvu »n vztrajnosti francoske vojske v njenem odporu proti ogromni premoči. Dalje poudari 3 nerazdružno edinost angleškega in francoskega naroda v sedanji borbi. Ne moremo vedeti, kakšne oblike preizkušenj Seja ministrskega sveta v Beogradu Beograd. 14. junija. AA. Včeraj popoldne od 18. do 21. je bila seja rninistrske-ga sveta, ki ji je predsedoval podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ker je predsednik vlade Dragica Cvetković laže zbolel. Prav tako seji ni prisostvoval kmetijski minister Branko Cubrilovič, ki je na potovanju. Na seji so pretresali v glavnem poročila posameznih ministrov o resornih vprašanjih. Večina seje je bila posvečena poročilu finančnega ministra dr. Juraja Suteja o državnih dohodkih in izdatkih. Ugotovljeno je bilo. da državni dohodki v glavnem krijejo vse izdatke državne uprave, čeprav so ti povečani. Finančni minister je razložil načela, na katerih misli, da bi moralo biti izdanih prihodnjih osem dvanajstin. ter ie opozoril ministre kako morajo sestaviti svoje predloge za dvanajstine. Beograd, 14. jun. e. Po snočnji seji vlade se ie z novinarji razgovarjal minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinović. Ob tej priliki ie finančni minister dr. Su-tej izjavil; Dr. Konstantinović vam ni povedal naj-gTavncjšega. Jaz sem rekel na seji. da nimajo prav tisti, ki spravljajo denar v nogavice. To bom povedal tudi še javnosti, ko pride primoran čas. nas še čakajo v bližnji bodočnosti, pravi dalje angleška vlada v *voJi izjavi. Toda ogenj borbe bo sum zdruiil oba naroda v nepremagljivo celoto. Dalje obnavlja angleška vlada obljubo, da bo nadaljevala borbo skupno s Francijo, in sicer bodisi v Franciji, v Angliji, na oceanih ali ▼ zraku, kjerkoli bo to potrebno, in sicer do skrajnih mej vseh virov, ki so Angliji na razpolago. Anglija ne bo odnehala, dokler ne bo Francija zopet vstala, dokler ne bodo zopet svobodni zasužnjeni narodi in dokler ne bo odstranjena nevarnost nemške dominacije. Plovba na Jadrana Split« 14. jun. e. Zaradi varnostnih ukrepov angleških pomorskih ob'as ti obstoja možnost, da bodo naše paroplovne družbe za dolgo plovbo na Jadranu in v Sredozemskem mojru ustavile ves promet. Kakor ie bilo že javljeno, so italijanske družbe že prekinile plovbo med Italijo in Jugoslavijo. Naš parnik »Srbin«, ki je vozil v Grčijo. Albanijo in Trst. je opustil nadaljnje vožnje in se nastanil v sušaš-škem pristanišču. Parnik »Beograd« je sedaj v grških vodah in ni znano, kdaj in kako se bo vrnil. Parnik »Bled« pa ie ostal v svoji luki in je tudi ustavil nadaljnjo plovbo. Kakor se izve. bodo vse jugoslovanske paroplovne družbe zaradi nevarnosti min prekinile promet. Nase pomorske oblasti pa bodo dale nove naredbe glede plovbe v domačih vodah. London, 14. junija. AA. (Reuter) Angleško in francosko veleposlaništvo poročata, da se ne bodo več izdajali navicerti za pošiljke namenjene v Italijo. Španijo, na Portugalsko, v Švico. Madžairtoo. v Grčijo, v Bolgarijo. Rumunijo. Turčijo in Jugoslavijo. Dosedaj izdani navicerti so izgubili veljavnost. ■■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■ Postani In ostani Umu Vodnikov*drulbel OUZD v aprilu Ljubljana, 14. junija Zaposlenost delavstva na področju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je v aprilu znatno zboljsala v primeri z lanskim letom. Skupno je bilo zavarovanih 105.439 delavcev aJi 6864 več kakor lani aprila. Moških zavarovancev je bilo 7096 ve, žensk pa 232 manj. Zdravstveno stanje zavarovancev je bilo letos aprila znatno boljše kakor lani. Kljub večjemu številu Članstva se je stalež bolnikov, nesposobnih za delo, zmanjšal za 198. Zato je bil tudi odstotek bolnikov za 0.37 manjši. Tudi plače zavarovanega, delavstva so narasle pri moških in ženskah. Povprečna zavarovalna mezda moških zavarovancev je znašala 29.82 din in je bila za 1.12 d"n višja kakor lani aprila. Povprečna dnevna zavarovana mezda delavk je znašala 21.29 in je bila za 77 par vi*ja. kakor v istem razio^ju lani, povprečna dnevna zavarovana mezda v?eh zavarovancev pa je bila 26.89 din, za 1.22 din višja kakor lani aprila. To zvišanje znaša skoraj 5 cd totkov, kar pa še vedno ne ustreza podražitvi živi jonskih potreben. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala aprila 2.840.280 din in je bila za 304.752 din višja kakor lani istega meseca. Iz Novega mesta — Sprejemni izpili za prvi razred dri. re*lno gimnazije v XOvem mostu bodo 24. in 25. junija, ir. ficer todo 24. junija prišli na vrsto vsi učenci, ki stanujejo Izven Novega mesta, in dererna tudi Novorn~s0a-ni, 25. junija pa ostali NovomeSCani. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo 21. in 22. junija od 8. naprej. Prošnje je treba koF*o-vati z 10 dinarskim državnim kolkom ter jim priložiti rojstni list in -pričevalo 4. razreda ljudske šole. Kdor je obiskoval že višjo ljudsko Solo ali meščansko šolo, mora priložiti tudi zadnje spričevalo te scie poleg spričevala o dovršeni ljudski soli. Prinesti je treba spiičevala, r»e knjižic. Rojstnim lrtcm v tujem jeziku (razen v latinščini), mora biti priložen sodno potrjen prevod. Priloge morajo imeti vsaj št'ridinarski državni kolek (tudi v primeru, če je bilo spričevalo izdano zaradi ubostva brez takse). Zunanji učenci sle lahko priglasijo tudi pismeno in naj pridejo k izp?tu 24. junija ob S. zjutraj. K sprejemnemu izpitu boda pripusčeni učenci, rojeni v teUb od 1937. do 1930. LJubljana, 15. junija Načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo je dal v preteklem letu povod za mnoge ankete in kritike. Pokazalo se je, da načrt uredbe v mnogih važnih točkah ni sprejemljiv in da je zaradi določitve premij in zavarovalnih prejemkov nujno potrebna še obsežna izpopolnitev statističnega gradiva. Zaradi nastalih razmer je večina zbornic zbiranje tega gradiva v drugi polovici preteklega leta prekinila. Kljub temu je zbornica za TOI v Ljubljani nadaljevala sistematsko delo. Ob sodelovanju zavarovalnih tehnikov in strokovnjakov je sestavila tiskane pole, ki jih je razposlala ob koncu preteklega leta vaem obrtniškim združenjem v tolikem številu, kolikor so imela poedlna združenja članov. To delo je naletelo na tečkoče, ker je znaten del združenj odgovoril samo delno in nepopolno ali pa sploh ni zbral potrebnih podatkov ln odgovorov. Zbrano je gradivo za 6700 obrtnikov Pri okroglo 18.000 obrtnikih, kolikor jih je v zborničnem okolišu, je zbornica zbrala popolnega gradiva za okoli 6700 članov. To gradivo je statistično že obdelano po tabelah, ki so specificirane in dajejo obenem sumarni pregled. Za preostali del pa se je zaradi izpopolnitve zbornica ponovno obrnila na obrtniška združenja, obenem pa tudi na bansko upravo in na občine, katerim je razposlala okrog 7000 vprašal-nih pol. Tudi ta del gradiva bo v kratkem glede glavnih podatkov urejen. Tako bo po izdelanih posebnih statističnih tabelah mogoče izdelati zavarovalno-tehnične račune vsaj na podlagi okoli 14.000 edinic. Statistik ki se podaja iz specificiranih podrobnih podatkov statističnih tabel za prvi del že zbranega in obdelanega gradiva, namreč za 6.679 obrtnikov, kaže naslednje podatke po stanju dne 30. junija L 1939. Največ vajencev v starosti 14 in 15 let Pregled obrtnikov po starosti, ki so postali vajenci, pomočniki in samostojni, kaže, da je vajencev največ starih 14 ali 15 let. 14 let starih vajencev je 2056, 15 let starih 1410, 16 let starih 816, 17 let starih 473, 18 let starih 236, 19 let starih 131. Nadalje pada število vajencev z večanjem starostne dobe, vendar je 20 let starih vajencev 85. Od 20. do 30. leta starosti pada število vajencev od 85 na 11. Dobili pa so se še 3 vajenci v starosti 31 let, 6 vajencev v starosti 35 let, 7 vajencev v starosti 37 let, 1 vajenec v starosti 38 let, 2 vajenca v starosti 40 let. 1 vajenec v starosti 42 let in 2 vajenca starosti 43 let. Ta dva sta menda najstarejša vajenca v Sloveniji. Največ pomočnikov starih 17 in 18 let Glede pomočnikov kaže statistika, da je največ pomočnikov starih 17 do 18 let. 17 let starih pomočnikov je 1348, 18 let starih pa 1488 pomočnikov. 29 pomočnikov je starih 14 let, 96 pomočnikov pa 15 let. 19 let starih pomočnikov Je 913, 20 let starih 507, 21 let starih 236. 22 let starih 118 in 23 let stari so 103 pomočniki. Od 24. leta starosti do 32 leta starosti pada število pomočnikov od 68 do 14. Od te starostne meje naprej so našteli še 6 pomočnikov 33 let starih. 8 pomočnikov 34 let starih, 2 pomočnika 35 let stara, 2 pomočnika 36 let stara, 6 pomočnikov 37 let starih, 4 pomočnike 38 let stare, itd. Najstarejša pomočnika sta 2 pomočnika v 46 letu starosti. Statističnih podatkov ni bilo mococe dobiti o 321 pomočniku, v prostih obitih pa so našteli 840 pomočnikov. Ker izražajo mnogi starši Željo, da bi objavili seznam najnujnejših predmetov, ki naj jih pripravijo matere in otroci za primer evakuacije, navajamo v naslednjem najnujnejšo opremo, ki naj jo imajo starši in otroci pripravljeno za morebitno evakuacijo: 1. V*ak naj ima prijravljeno najtoplejšo obleko in čevlje. Poleg tega pa naj pripravi še naslednje: 2 Za motere, ki bodo šle z otrobi: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, zimski ali letni plašč, predpasnik, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač. 2 para nogavic, spalna srajca, Žepni robci, 2 brisači, milo. glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, naglavna ruta, globok pločevinast krožnik, žlica, nož, in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, sukanec, Šivan-ka. škarje, gumbi, družin-ka knjižica, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj navedenem nahrbtniku, vreči ah kovčegu). 3. Za predIol«*e otroKe: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, plašč, čepica, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, predpasnik, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni robci, 2 brisači, milo, glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, globok pločevinast krcćr.ik, žlica, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v ago-raj navedenem nahrbtniku, vreči ali kovče gu): 4. za šoisKe tn pošolske otroke: °) zrn dečke: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, zimski ali letni plasc, cepiča, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, 2 para nogavic, spalna srajca žepni robci, 2 brisači, milo, glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za Čevlje, copate, globok pločevinart krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, prepis zadnjega foiskega spričevala, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu); b) za deklice: nahrbtnik, vroča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, letni ali zimski pla*č, volnena Jopica, predpasnik, naglavna ruta, 2 Srajci dvoje spodnjih hlač, spalna srajca, 2 para nogavic, žepni robci, mJJo, glavnik, 2 brta&a, W- Največ samostojnih od 22. do 35. leta starosti Glede samostojnih obrtnikov kaže statistika, da jih je največ v starosti od 22. do 35 leta starosti. V 18. letu starosti je 21 samostojnih, v 19. letu je 14 samostojnih, v 20. letu pa 29 samostojnih. Največ samostojnih je v 25. lotu starosti in sicer 540. Najstarejši samostojni obrtnik je 77 let star. Zanimiv je tudi pregled obrtnikov po družinskem stanju. Statistika kaže Število samskih, poročenih, vdovcev z otroki in otrok do 18. leta starosti od letnika 1848 do letnika 1919. Skupno je samskih 1107, poročenih 5413. vdovcev z otroki 109, otiok do 18. leta starosti pa 10.613. Večina obrtnikov Ima enega ali dva otroka Poročenih obitnikov je torej 5113. Izmed teh je brez otrok 1485, z 1 otrokom 114«! obrtnikov, z 2 otrokoma 1044 obrtnikov, s otroki 728 poročenih obrtnikov, s 4 otroki 42S obrtnikov, s 5 otroki 271 obrtnikov, s 6 otroki 169 obrtnikov, s 7 otrok: 8S obrtnikov, z 8 otroki 33 obrtnikov, z 9 otroki 14 obrtnikov, z 10 otroki 6 obitnikov, z 11 otroki 3 obrtniki in z 12 otroki 2 obitnika. Statistika števila otrok po starosti ks&e, da imajo obrtniki najmanj otrok rojenih v 1.1921, in sicer 2-16, največ otrok pa rojenih v letih od 1929 do 1923. in sicer povprečno 600 otrok na vsak letnik. Čeprav obsega doslej zbrano in statistično obdelano gradivo le nekaj manj kakor polovico vseh obrtniških združenj na področju zbornice za TOI v Ljubljani, vt.ii.lar že daje sliko ki se pri celotnem št i vilu najbrže ne bo bistveno spremenila. Ko bodo zbrani in obdelani še ostali podatki, bo podana podlaga za zavarovalnotehnični račun, ki bo dal odgovor na vprašanje, kako bo morala biti določena višina premij in višina prejemkov zavarovanega obrtništva, njegovih vdov in otrok v Sloveniji. Bistveno nespremenjeno stanje vajencev in obrtnikov število pomočnikov, ki so prijavljeni pri združenjih in ki je znašalo dne 1. januarja 1939 12.227, od tega 11.110 moških in 1.117 ženskih, se v teku preteklega leta bistveno ni spremenilo. KoliKor je padlo, so bile temu krive izredne razmere, ki so nastopile. Prav tako se v teku preteklega leta ni bistveno spremenilo štev. vajencev, ki jih je bilo dne 1. januarja 1939 po podatkih združenj skupno 8901, mer* njimi 7207 moških in 1694 žensk. Zaradi reorganizacije in ukinitve združenj, ki v večini primerov še ni postala pravomočna, mnoga združenja niso imela rednih občnih zborov in ni bilo moiroče zbrati natančnih podatkov o številu vajencev. Statistika po podatkih OUZD pa izkazuje po stanju dne 25. marca 1939 skupno 9854 obrtniških vajencev, med njimi 7754 moških in 2100 žensk. Statistični pregled vajencev po srezih, kjer je vštetih 252 gostinskih, 661 trgovinskih in 66 vajencev pri raznih svobodnih poklicih, kaže, da odpade naiveč vajencev na srez Ljubljana mesto, in sicer 1911, na srez Maribor mesto, in sicer 1236. Po tej statistiki je v Sloveniji 10 833 vajencev in vajenk in sicer 8313 vajencev in 2520 vajenk. Podatki o obrtnonadaljevalnih šolah kažejo, da ima v tekočem letu 3S občih 11 ro-kovnih nadaljevalnih šol 4348 učencev in učenk, 5 specialnih strokovnih nadaljevalnih šol 1287 učencev in učenk, 26 začasnih strokovnih tečajev pa 964 učencev in učenk. ka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, šivanka, sukanec, gumbi, škarje, globok pločevinast krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, prepis zadnjega šolskega spričevala, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu). 5. Za noseče matere velja isto lcakor za ostale matere, le zase naj iz; oi ni jo osebno perilo, ki ga potrebujejo, za porod pa naj pripravijo sterilni trak, ?lzol in vato. 6. Za dojenčke vsaj 12 plenic, povoji za popek, 3 do b srajčk, 3 jopice, steklenica, cucelj, čepica, nepremooJjivo platno, vaze1, in. 7. Za bolne ctroke velja isto kakor za zdrave. Poleg tega pa naj pripravijo še takšne stvari, ki jih najbolj nujno potrebujejo pri zdravljenju in recepte. Vse, krr je tu navedeno, tehta povprečno 5 do 8 kg in se da lepo zložiti v primerno Velik nahrbtnik, vreč-D ali kovčeg. Zgoraj navedene stvari so najnujnejše. Lahko pa pripravite še druge reči, ki ?e vam zde potrebne, toda ne preobremenjuj-te se! Predpise šolskih spričeval dobite brezplačno pri pristojnem šolskem upravitelj-stvu. Za vsa poja5rr.ila se obračajte na krajevne odbore Jugoslovenske unije za zaščito otrok ali pa na občino. V=ak nahrbtnik, vreča ali kovčeg naj bo na zunanji strani opremljen s točnim naslovom lastnika, razen tega pa naj si vsakdo napravi Se seznam predmetov ;n opreme, ki jo ima v nahrbtniku, vreči ali kovčegu. Jugcsiovenska unija za zaščito otrok. Iz Kranja — Kavarna Hi restavracija ^aroOni dom v Kranju. Vsako soboto zvečer in nedelj popoldne in zvečer vrtni koncert. Ved"o sveži ćevapčići in ražnjići. Prvovrstna vina in vedno sveže pivo. Postrežba točna in cene zmerne. 259—n Alf sem prispeval xa soUolsUl dom v Trnovem? Stav. 134 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. Junija lfiO. Stran 3 Osemnajstietna V gL. vlogah HANA VHOVA, LADISLAV BOHAC In drugi znani teiki Igralci. — Predstave dane« ob 16^ 1». In 21. uri. DANES PREMIERA dramatičnega češkega filma KINO UNION — TEL. 22-21. Samo še danes misteriozna in napeta kriminalna senzacija Kino Sloga, tel. 27-30 TAJNOST NOČNEGA KLUBA Z^l9^- Bruce Cabot, Joseph Calleia. — Kot dopolnilo nov zabaven in kulturen dodatek. |^6°f9ESA2?Eusrt VELIKI DON JUAN čudovita ljubavna pustolovščina slavnega angleškega trageda Davida Garricka. BKIAN AHERNE — OLIVIA DE HAVILL.AND. — KINO MATICA, tel. 21-24 in zaščita otrok Darujmo, kolikor moremo, za revno deco — Vabilo prostovoljnim sodelavcem za zaščito otrok v primeril vojne bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v primeru potrebe evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi zs ekonomsko ali administrativno službo kakor tudi za gospodarske posle. V poštev prihajajo le ženske in oni moški, ki niso vojaški obvezniki. Vsi, ki bi hotedi sprejeti kakšno delo in ki bivajo na področju mariborskega mesta, naj se v smislu posebnega razglasa mestnega poglavarstva javijo v pisarni so-cialno-političnega urada mestnega poglavarstva na Rotovškem trgu 9. Prijave se sprejemajo od 8. do 13 Kdor bi se ne mogel osebno prijaviti, pa bi se hotel prijaviti pismeno, naj navede v pismu ime ter priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstva, pristojnost, nadalje, če je prijavi jenec samski ali poTOČen, koliko otrok ima, končno za kakšno delo se prijavlja z navedbo točnega nas1 ova in stanovanja. Upati je, da bo poziv Jugoslavenske unije za zaščito otrok v Mariboru zbudil pozornost vseh, ki prihajajo v poštev in da bo deležen popolnega uspehr v službi zaščite naše dece v primeru vojne. Maribor. 13. jun;ja Ju£cs!ovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je že pozvala našo javnost, društva, organizacije in posameznike, naj zbirajo potrebni material ter denarna sredstva za zaščito otrok in mater v primeru vojne Ker vsebuje omenjeni poziv možnost dostave zbranega materiala po najkrajši poti tudi krajevnim odborom Jugoslov. unije, sporoča krajevni odbor Jugoslov. unije v Mariboru na blaga srca. da se sprejema nabrano blago oziroma denar pri socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotov-ški trg 9. Glede blaga so najbolj dobrodošle rjuhe in odeje. Unija poziva. »Naberite in darujte, kolikor morete!« Časi so resni, pomoč vse naše javnosti je nujno potrebna. Ce ne bo treba uporabit' nabranih predmetov in materiala v vojno-zaščitne svrhe, kakor vsi upamo, ga bo pozneje krajevni odbor Jugoslov. unije razdelil med potrebne ustanove. Istočasno vabi krajevni odbor JuCoslo-venske unije za zaščito otrok v Mariboru prostovoljne delavce, naj se prijavijo, ako Z narodno igro na mejo! Nekaj misli ob gostovanju mariborskih gledaliških igralcev na Pohorju in v Dravski dolini Maribor, 13. junija. V soboto 15. t. m zvečer bodo gostovali mariborski gledališki igralci z znano veseloigro Konto X« v Jelenovi dvorani ori Sv. Lovrencu na Pohorju. V nede-lio 16. t. m. ob 3. popoldne bodo ponovili predstavo v marenberšk3m Sok-lskern domu. zvečer ob pol 21. pa v rr.škem So-kolskem ciemu. V današnjih časih ie treba posebei pohvalno poudariti požrtvovalno prizadevnost mariborskih gledaliških igralcev. Rodna beseda, spregovorjena z odra. ima v naših razmerah dvojni pomen in dvojno veljavo. Igralci ter igralke zaslužijo priznan ie za svojo plemenito pobudo, da oznanjajo z odra rodno besedo na našem Pohorju in v naši Dravski dolini. Ob tei priliki izražamo upanje, da bodo naši nesebični gledališki igralci ter igralke obiskali tudi druge važne ter izpostavljene obmejne postojanke. Nai bo ob tej priliki dovoljena pripomba, ki ie nedvomno umestna in v današnjih prilikah neobhodno potrebna. Pri gostovanju naj se da prednost tudi rodnim igram, predvsem takšnim, ki zbujajo narodno zavest in optimizem. Vprizorijo nai se dela. ki vsebujejo plemenito vzpodbudo k zvestobi zvišenim narodno kulturnim idealom in pripadnosti k državni skupnosti. Slovenska dramatika nima sicer mnogo tpkšnih iger, kar pa jih je, zadoščajo za čim koristnejšo uporabo ter vprizoritev na naj-boli izpostavljenih postoiankah naše Dravske daline, Pohorja, Kozjaka, Slovenskih goric in tudi Prekmurja. Kulturne delo tezenske sokolske mladine Pripravila je lep Cankarjev večer z bogatim sporedom Tezno. 1.3. junija Znan je idealizem naše tezenske sokolske mladine Sedaj je že drugič pokazala, da stopa po pravilni poti r. .vziic -aznim očitkom, naslovljenim večkrat krivico na njen naslov, še nam je v najlepšem spominu prvi večer, ki je Ml posvečen Prešernu, to pot pa je posvetna tezenska sokolska mladina svoje misli nesmrtnemu Cankarju. Cankarjeva dela. njegov pogled na naše takratne družabne, politične in socialne razmere, vse to je po najvestnejši pripravi in najbolj.>i volji obsegal bogat spored z uvodno besedo, predavanji in recitacijami. Vse točke so dokazale, da se je zavedna tezenska mladina poglobila • študij Cankarjevih del in Cankarjevega življenja. Zlasti predavanja so bila vestno in skrbno pripravljena, z veliko požrtvovalnostjo in lju- beznijo. Recitaciji »Skodelica kave« in »Kurent« sta bili podani iz globine duše z nežno toploto in globokim občutjem. Po kratkem odmoru in jedrnatem tolmačenju vsebine jc bila uprizoritev tretjega dejanja »Hlapcev«. S pravilnim pojmovanjem j« zajela mladina tudi to zaključno točko. Brezhibno je potekel spored, mfladi prireditelji so bili deležni pohvale in priznanja z željo, naj idealna mladina nadaljuje študij domače književnosti ter pravilno pojmuje in ceni domače kulturne vrednote, ki nam utirajo pot v nov* svet življenjskih spoznanj in nam ustvarjajo ugled v zboru narodov. Tezenski sokolski mladini lahko izražamo iskreno priznanje za dokaz idealizma in za-f nosa. ki je v današnjih resmh časih še posebne važnosti. arlbcrske in okoliške novice — Nova grobova. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl Ivan Kostanjšek, oče uglednega gostilničarja, trgovca in društvenega delavca g. Janka Kostanjška. Pri Sv. Lovrencu na Di&vskeni yOlju je umrla posestnica Ana Kozoderc. ŽalujoOun svojcem naše globoko sožaljel — Iz nutriborske jetnišnice. Ravnatelj tukajšnje jetnišnice g. Anton Hohnjec je bil po 43-letnem zglednem službovanju upokojen. Ravnatelj Hohnjec je znan zaradi svoje ljubeznive prisrčnosti, s katero si je pridobil v vseh krogih mariborskega prebivalstva tople simpatije. Požrtvovalno sodeluje pri Glasbeni matici in drugih nacionalnih društvih. Želimo mu, da bi zasluženi pokoj užival v zdravju, zadovoljstvu in sreči. — Osebna vest. Višji železniški kontrolor Adalbert Vrhovšek je premeščen k pro-metno-komercialnemu oddelku žel. direkcije v Ljubljani s sedežem v Mariboru. — Nočno lekarniško službo imata še danes Reniiova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32 ter Minarikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-S5. — Smrad. Neznosen smrad v mestni vročezračni kopeli. 2e parkrat je bilo na tem mestu govora o skrajno nehigienski ureditvi vročezračne kopeli v mestnem kopališču. V predkablni je tak smrad, da postaja kopalcem slabo. Ako prično potem kabino zračiti, se napolni vse kopališče s smradom, ki ga ni mogoče pregnati. Temu bi se dalo odpomoči s preureditvijo pred-kabine. Predvsem morajo iz nje izginiti lesena tla in lesene klopi. Tla in klopi ter stene v višini 2 m naj bi bile iz zmesi, ki je Imitacija mramorja in ne vpija vode (kot bazen za toplo vodo). Tla naj bi bila nasekana, da ne postanejo polzka in naj bi visela proti sredini kabine, v sredini pa naj bi bil napravljen odtok. V kabino bi morala biti napeljana voda, da bi se tlak, stene in klopi od časa do časa polile z vodo in oprale od potu, ki ga izločajo kopalci. Proti taki ureditvi kabin ni pomislekov, ker bi bil kamen itak vedno segret, zato se ni treba bati, da bi se kdo prehladih Izdatki bi ne bili veliki. Tako, kakor je sedaj, pa ne more in ne sme ostati. Tak vzdub v kopališču nI samo neprijeten, ampak tudi zdravju škodljiv. Upamo, da bo to nas zadnji apel, da se vročezračno kopališče higiensko preuredi, ako ne, bomo morali opozoriti na te nemogoče razmere višje sanitetne oblasti. (Del. Pol.) — Nesreča nikdar ne počiva. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so se splašiU konji in zdiriali po cesti. Na vozu je bila posest-ni ca Marija Krajne, kl je padla na tla in obležala s poškodbami po vsem telesu. Nezavestno so jo prepeljali v mariborsko bolnico. — Konj je brcnil v levo nogo 25-Iet-nega delavca Janeza Potočnika iz Hoč in mu jo zlomil. — Pri Sv. Ožbaldu je prt razstreljevanju skal na cesti poškodoval drobec levo oko 37-letnemu delavcu Josipu Cučaku. — Z lestve Je padel 44-letni tesar Franc štancer iz Kresnice pri 6t. IIju ter obležal z zlomljeno desno nogo. — V Studencih je nepreviden kolesar povozil 5-1 etno Silvo Plajnškovo, ki je obležala s zlomljeno desno nogo. — V Kamniei Je modras pičil 3-letno delavčevo hčerko Marijo Kreb-sovo v levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v maribdrski bolnici. — Kam? Ivan Vodušek. stanujoč v Vrtni ulici 8, je prijavil policiji, da sta pobegnila od doma 18-letna hčerka Anica Vodušek in 17-letnl sin Viljem Vodušek. Policija se zanima za usodo obeh pobeglih. — Zaslužek. Dva dinarja na uro dobijo dečki, stari 12 do 15 let, za pobiranje teniških žog. Javiti se je na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. — S prvega nadstropja tukajšnje bolnice je skočil 231etni Marko Crnjak. Zlomil si je obe nogi in je kmalu nato podlegel tetki poškodbi. — Drago ssmaripnfctvo. Posestnifcova žena Ivana Ramut Lz Zgornje Korene se je peljala s kolesom proti Mariboru. Naključje je hotelo, da je pri Kamniei padla s kolesa na tla ter obležala s poškodbami na nogah. Neki moški ji je pomagal na noge ter jo peljal proti mestu. Z de.-nico je vodil Ramutovo, z levico pa kolo. Možakar je Ramutovi dejal, da je najbolje, ako ji v mariborski bolnici pregledajo nogo. Ramutova je z neznancem zares odšla v bolnico, kjer so ji zdravniki nudili pomoč. Ko pa je čez četrt ure odšla iz bolnice, je zaman iskala samarijana, ki je s kolesom pobegnil. Ramutova je zadevo prijavila policiji, ki poizveduje za * samari ja-nom«. Ukradeno kolo. ki je vredno 1200 din, je znamke s>Excelsior« in ima evid. številko 2-5328. _ V znamenju esv*a so tatvine medeninastih ključ s hišnih vrat. Doslej se neznani zlikovci kradejo v zadnjem času medenina ste kljuke ter jih skušajo prodati kot staro kovino. Tako se je v Cvetlični ulici 11 zopet ponovil primer tatvine medeninastih kljuk s hišnih vrat. Pred nakupom medeninastih kljuk se občinstvo svari. _ Vlomilci so poskusili »rečo ponoči z vlomom v pisarno Kmetijske družbe, a so našli samo za okoli 2000 din drobiža ter so bili prepodeni, preden so se lotili velike blagajne. — Kradejo. Na Vodnikovom trgu je Že-par izmaknil zasebnicd Elizabeti Lahaj-n ar je vi ročno torb'co, v kateri je bilo okoli 110 din gotovine. Delavcu Josipu Brezniku iz Rošpoha je izginilo iz veže hiše na Aleksandrovi cesti 12 kolo z evid. štev. 2.126822. — V mestnem parku je izginil železničarjevi ženi Albini Jerebic otroški voziček, vreden 600 din. — Iz neke gostilne v Vetrinjski ulici je ukradel doslej se neznan zlikovec trgovskemu potniku Ervi-mi Heberju poletni plašč, vreden 700 din. _ Razne ve»ti. V neki gostilni v Studencih je nastal prepir, ki se je končno razvil v pretep. Mesarski vajenec Adolf Steinacher je dobil več zabocUjajev v hrbet in glavo. — V Pekrah je neznanec navalil na Maksa Fabijana iz Studencev ter mu z moti ko prizadel težje poškodbe ne glavi. Na Glavnem trgu sta trčila skupaj neki kolesar in enovprežni mesarski voz. Posledica je bila, da se je kolo popolnoma razbilo, dočim je kolesar odnesel zdravo kožo. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah so zlikovci ukradli posestniku Antonu Horvatu življenjske potrebščine. —Strela Je zanetila požar, ki je zajel domačijo posestnika Štefana Belšaka pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Domači in okoliški gasilci so požrtvovalno pomagali pri gašenju, škode je okoli 50.000 dinarjev. — Tezenske novice. Društveno življenje je pri nas na Teznem navzlic dihu poletja zelo živahno in razgibano. Imamo kar štiri diletantske odre, ki skrbijo za duševno hrano in razvedrilo domačinom. Tako so v nedeljo popoldne uprizorili na sabederje-vem vrtu diletanti tezenskega Rdečega križa veseloigro »Rodoljub iz Amerike«, da za gotove sredstva zc zimsko pomoč tezen-skim revežem, ki je iz leta v leto pri nas vse bolj potrebna. Naj omenimo, da je bilo pri tej uprizoritvi na odru precej novincev, ki so uspešno prestali svoj odrski krst. Med njuni je bil celo nekdo, ki se je že davno srečal z Abrahamom, ki pa je navzlic temu zelo posrečeno podal svoje vlogo. Tudi drugi sodelujoči so uspešno rešili svojo nalogo in vseskozi zadovoljili hvaležno občinstvo, tako da je režiser g. Z u n -ko lahko zadovoljen z uspehom, Čeprav je imel pri pripravah za uprizoritev nemajhne skrbi in še več truda. Hvale vredno je tudi dejstvo, da sodelujejo pri prireditvah našega tezenskega Rdečega križa in da rade volje pomagajo člani raznih društev s plemenito požrtvovalnostjo in gorečo nesebično vnemo, tako da je uspeh že vnaprej zagotovljen. — Uprava občine Pobreije nam sporoča, da bo uvedla od 17. junija do 30. septembra poletni delovni čas. Uradovala bo vsak dan od 6 do 14. za stranke pa samo od 10. do 14. vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. — šahovska tekma. V snočnjem drugem kolu šahovske tekme kluba »Vidmar« so bili doseženi tile uspehi: Pece — Nosan. Lukež st. — Senekovič in Marvin — Hvalic vsi v razmerju 1:0. Grželj — Rein-berger pa 1:1. Ostale partije so bile odložene. Tretje kolo bo v torek 18. t. m. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš: pretežno oblačno in toplo vreme. Ponekod bo verjetno deževalo. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 26.2 C, davi pa minimalna temperatura 11 C. Zaostanek plačila za gled«4i*ki abonma In bioKe sprejema gledališka dnevna blagajna vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 17. ure. Zamudniki naj upoštevajo, da mora tudi gledališče ob zaključku sezone poravnati svoje obveznosti. SOKOL Sokol Pobreije. »Vsakomur nekaj« ie na*' yv pestrega večera. Id bo v nedeljo 16. junija ob 20. v Sokolski dvorani. Na sporedu bodo lahke, melodiozne operne arije, operetni spevi in humoristični prizori s petjem. Sodelovali bodo gg. Angel Jarc, tenorist, popularni slovenski komik in dolgoletni režiser ljubljanskega ter mariborskega gledališča Josdo Povhe. pri klavirju pa ga. VrabČeva. Komur ie do lepega petja in veselih, zabavnih prizorov, naj pohiti v nedeljo v našo sokolsko trd. njavo. Zdravo! Iz Gornie Radgone — Osebne ve*ti. Poštna uradnica Kamila Sob jak Js premeščena k pošti Maribor I., na njeno mesto pa je bila premeščena iz Maribora Roza Strožer, doma iz Gomilskega. K davčni upravi v Gornji Radgoni je premeščen Rado Kajzer iz Dravograda -na mesto odišlega Ermlnolda Mal-lyja. K okrajnemu sodišču v Gor. Radgoni je premeščen iz Marenberga, sodnik Matija Delničar, ki js nastopu svoje novo službo v četrtek 13. t. m — Požar. V Segovcih v A packi kotlini je uničil požar gospodarsko poslopje in hišo posestnika Hedla. škoda je tem ob-čutnejša, ker je zgorel ves letošnji pridelek sena, ki je bil par dni prej spravljen pod streho. — Pižmovke. Po zadnjem padcu vode se zalega pižmovk vzdolž Mure silno množi. Precejšnje število pižmovk se opata v ob-murskih rokavih in mlakah, v tako zvani Ameriki med Tratami in Melanjskim poljem niže Gornje Radgone ter v Podgradu in Lutvercih proti Apački kotlini. Nujno potrebno bi bilo, da oblasti nudijo zadostno gmotno pomoč za zatretje tega nevarnega škodljivca, preden se zalega še bolj ne razmnoži, je pa tudi dolžnost vsakogar, zlasti zakupnikov lovišč v ten okoliših, da organizirajo uspešen lov na pižmovke. — Lov za kov*nci. Med tukajšnjim obmejnim prebivalstvom se je te dni razširila neresnična vest o posebni vrednosti neke vrste kovancev po 10 din, 6ea> da so je njihova vrednost dvignila se od 15 n* 18 din. To naj bi bili baje kovanci, ki ima* jo na hrbtni strani pri obrobnem napisu pred Številko 10 in po besedi dinara neke vrste posebno raso, ki baje predstavlja večjo vrednost kovanca. Ker seveda, to ni res ter so kovanci pri nas brez razlike vredni samo 10 din, opozarjamo vse, naj kovancev ne zbirajo, ne glede na, to, da je trgovanje z denarjem kaznivo in je dolžnost vsakogar, da razširjevalce takih neresničnih vesti takoj prijavi najbližji orož-niški postaji. — Sokolska Petrova tombola bo letos na Petrovo 29. junija v Gornji Radgoni. Ker je čisti dobiček tombole namenjen za dograditev sokolskega doma, je društvo razposlalo prošnje za darove raznim tvrdkarn in drugim dobrotnikom za podporo. Vsi, ki so te prošnje prejeli, naj podpro delovanje obmejne sokolske edinice, ki gradi svoj dom. Najvažnejše, kar moramo vedeti Prva slovenoka popolnejša knjiga o protiletalski zaščiti Ljubljana, 14. junija Slovenska literatura o protiletalski zaščiti je še sorazmerno skromna glede na to, kaj vse so že o tem predmetu napisali v drugih državah. Delo zs pasivno zaščito prebivalstva se je pri nas peč začelo v večjem obsegu pozno in zdaj skušamo popraviti, kar smo zamudili. Ob tej priliki, ko se je pri nas zbudilo nekoliko globlje zanimanje za vprašanja protiletalske zaščite v zvezi z veliko razstavo na velesejmu, naj tudi opozorimo na prvo popolnejšo slovensko knjigo, ki obravnava vsa vprašanja pasivne zaščite prebivalstva v pravnem, or-ganizatornem in tehničnem pogledu pod naslovom »Protiletalska zaščita«. Knjigo je izdala banska uprava, posamezna poglavja pa so napisali strokovnjaki. To je precej obsežno delo, dobro ilustrirano in kot dodatek vsebuje barvne označbe vojnih letal evropskih držav ter tabelo o vojnih plinih in strupih. Meščane najbolj zanimajo predpisi v zvezi z ureditvijo zaklonišč. O protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega stališča najdemo v knjigi daljši članek dr. Fr. Ogrina. šefa odseka za protiletalsko zaščito na banski upravi. Pristojnost odborov protiletalske zaščite Glede delovanja odborov, ustanovljenih po predpisih uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi, naj omenimo le. da imajo predvsem značai posvetovalnih in pomožnih organov rodnih oblasti To velja tudi glede dovoljenj za ureditev zaklonišč Za ureditev zaklonišča v obrtnem ali industrijskem obratu je potrebno razen stavbnega dovoljenja tudi obrtne dovoljenje pc predpisih obrtnega zakona 105) Za zaklonišča, ki ne tvorijo sestavnega dela obrtne naprave, n. pr. na vrtovih dvoriščih v stanovanjskih hišah m pisarniških prostorih ni potrebno obrtno polic:jsko dovoljenje, pač pa stavbno, a tudi to lahko odpade. Kdo je dolžan zidati zaklonišča Uredba in pravilnik o protiletalski zaščiti predpisujeta ureditev zaklonišč v vseh večjih zasebnih podoprh zlasti v podkle-tenih Cc pa večie zase-me stanovanjske hiše nimajo kleti in ne pritličnih ht/dnikov. ki bi bili pnmern' zs preureditev v zaklonišča, je predpis*na ureditev za-'onišč ob poslopjih, na vrtu a'i dvorŠci; To velja tudi za primer, če imajo hišt s^cer kleti, ki so pa zavzete za živilska »hrambe ir z vnetljivo navlakf . k so io stanova'c; morali spraviti iz podstrešij Pr> novih poslopjih morajo biti zaklonišča žt določena v načrtih, sicer oMasti ne smeio odobr"<; načrtov. Giede pojma »veliko (večjeN- zasebno poslopje (zgradba)« je ban^a uprava zavzela stališče po sklepih ankete d& za obveznost protiletalske zaščite m odločilna velikost poslopja, temveč, al; je poslopje v večjem, strnjeno naseljenem naiu in ali je zidano v strnjenem sistemu tako da tvori s sosednimi hišami strnjeno skupino. Le lastniki takšnih hiš so dolžn zidati zaklonišča. Posestnikom hiš v vrtnem nase- lju, kjer hiše niso zidane v strni enem sistemu, pa ureditev zaklonišč nujno priporočajo v njihovem lastnem interesu. Obvezna zaščita obratov Zaklonršča so obvezna tud; v zasebnih podjetjih, odnosno obratih, obrtnih, trgovskih in industrijskih, v starih in novih. Izvzeti so le mali in neznatni industrijski obrati, če ne gre za hišo, ki tvori s sosednimi poslopji blok. Zasebna zaščita pred letalskimi napadi je torej predpisana v splošnih obrisih za vsa važnejša poslopja, razen kar se tiče zasebnih, manjših stanovanjskih poslopij, odnosno hiš brez obratov. Ker ps za zasebno zaščito ni rednih oddelkov, odpade na javno zaščitno službo dvojna naloga, da izpopolni zasebno zaščito in da zavaruje javna podjetja, naprave in urade. Protiletalska zaščitna deJla pp velikih uradih in ustanovah, in sicet zaklonišča in kamuflaža, je obvezna ne glede na stavbni sistem uradnih poslopij. Kdo na] prispeva Pisec se je tudi dotakni' finančnega vprašanja zasebne zaščite pred letalskimi napadi. To vprašanje je morda najkočljivejše, zlasti še za Ljubljano. Pri nas je mnogo hiš zidanih v strnjenem sistemu, posebno starejših, kjer je z ureditvijo zaklonišč še posebna težava Zato se že nekaj časa bije tih boj med najemniki in hišnimi lastniki. Najemniki so odločni nasprotniki vsakega prispevanja za z:ikloni£ča češ najemnine so že dovolj visoke in v teh i'asih so ljudje že dovolj prizadeti zaradi draginje. Nekateri posestniki se pa tudi dobro zavedajo, da bi zelo težko iztisnili kat od najemnikov še za zaklonišča, ko pogosto ne morejo izterjati od njih niti najemnine. Dr. Ogrin pravi, da b» »»zaredi dobrega sožitja med hišnimi posestniki in najemniki« lahko izdali zakonito odredbo, naj bi za zaklonišča tudi najemniki nekaj prispevali. Pri tem se sklicuje na podobne predpise v Švici — Mnogi hišni posestnik: >o s* tudi dolgo obotavljali z ureditvijo zaklonišč, ker so mislili, da bodo stroški mnogo večji. Stroški bi se pa tud labJ-o še znatno zmanj-šaili. če bi vsi posestniVi lahko dobili zastonj načrte in če bi ne bilo nobenih stroškov s formalnostmi. SPD Ortki .t nad Bohinjem je ena najlepših razglednih točk. odkoder je proti severu pogled na vee Julijske Alpe s ponosnim Triglavom in proti ju.ru daleč tja do sinjega Jadranskega morja. Orožnova koča pod črno Prstjo je oskrbovana od 15. junija dalje. Dostop iz Bohinjske Bistrice do koče traja dve in pol ure, do vrha Crne Prsti je še ena ura. Vrh pokriva mehka selena trava, polna najplemenitejših gmv skih cvetic. Dostop na to obmejno goro je dovoljen kot sicer v teh ostalih krajih, ako se planinec izkaze z legi t'"maci jo. Na črni Prsti je bujna flora junija, ki si jo naj ogleda vsak planinec. Postani in ostani čian VodniUove družbe! Snočnji pregled Iz Rima Usti o letalskem napadu na Turin — Kaj bosta storila Turčija in Eg!pt — Španske zahteve Rim, 13. jun. (Dr. O. A.) Kljub temu, da je Italija v vojni, so omejitve konzuma razmeroma majhne. Zavila je dobiti povsod brez kart. Promet se redno razvija. Tuje radijske postaje se lahko ie nemoteno poslušajo. Mine so bile danes položene med Sicilijo in Tunisom., tako da je tam plovba nevarna. Nevtralne ladje imajo prosto pot skozi Mesinskl preliv. Lasti poročajo o letalskih alarmih v Runu, Milanu in Turinu v pretekli noči. Podrobnosti ne objavljajo razen v turinskem primeru, kjer je bilo med prebivalstvom 14 mrtvih £n 40 ranjenih, večinoma iz delavskih, vrst. Kakor je znano, je v Turinu velika tvornica motornih vozil in letal Fiat Alarm je trajal dve urL Odmevi italijanske Intervencije vzbujajo v Rimu se zmerom zelo veliko zanimanje. >L.avoro Fasclsta« poroča iz Beograda, da odgovorni krogi odločno zanikajo, da bi bila Jugoslavija izdala kakršnekoli posebne ukrepe spričo vstopa Italije v vojno. V veljavi so ostali za davno poprej izdani varnostni ukrepi. Meja je sicer začasno zaprta, toda le iz tehničnih razlogov, da se preuredi obmejni promet, kolikor to zahtevajo italijanske oblasti zaradi vstopa Italije v vojno. Italijanski listi opozarjajo na velik učinek Italijanske intervencije glede rumunsksga petroleja. Okrog 4 milijone ton bo odslej na razpolago Italiji in Nemčiji. Doslej je bila ta množina rezervirana za zaveznike. V Ankari odločitev ie nI padla. Vlada Je slej ko prej rezervirana, končna turška odločitev pa je odvisna od Moskve. A tudi Angleži nimajo neposrednega interesa na tem, da bi Sla Turčija že sedaj v boj. Tudi ukinitve diplomatskih odnosajev z Egiptom niso v Rimu tragično sprejeli na znanje. Angleil pa hočejo po italijanskem mnenju Egipt na vsak način zaplesti v 4 vojno. Zato je bil po rimskih vesteh od- stavljen načelnik egiptskega generalnega Štaba. Zadoščenje je izzvala vest, da je Španija prešla v položaj ne vojsku joče se države. Španski intervenclonlsti zahtevajo sedaj ne le Gibraltar, nego tudi že del severne in zapadne Afrike. Nocoj so zapustili Rim nizozemski, norveški in poljski diplomati. V nekaj dneh jim bodo sledili še belgijski, ker so se solidarizirali s belgijsko vlado. »Osservatore Romano« Je danes prenehal izhajati. Izhajal bo le njegov nedeljski dodatek, ki je čisto verskega značaja, dnevno pa bo objavljen bilten vatikanskih informacij za tlak. Angleži pričakujejo upor v Abesiniji London, 13. jun. z. Londonski listi zadnje dni zopet pogosto omenjajo Haile Se-laaia In ga označujejo kot abesdnskega cesarja. Zatrjuje se, da je Haile Selaai priSel zaradi tega v London, da pridobi angleško vlado za to, da prekliče priznanje italijanskega kralja za abesinskega cesarja in zopet njega prizna za vladarja Abesinije. V tem primeru bi se Haile Se-lasi kot zaveznik pričVužil Angliji in Francrji ter se postavil na čelo abesinske vojske tn začel borbo za zopetno osvoboditev Abesinije. V londonskih krogih ta načrt resno proučujejo ter naglasa jo, da je v Abe^inijl blizu 200.000 bivših abesinskih vojako-, ki so ostali zvesti Haile Selasiu. Angl-ži so te Abesince že poprej oskrbeli z orožjem in municijo in zadnji dogodki utrjujejo prepričanje, da bo v Abesiniji prej ali slej prišlo do splošnega upom, ki bi ga mogle zavezniške čete izkori r ti za koncentričen napad na italijanske postojanke v AJbecuujL Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, štev. I -«4 Potek fronte je na zemljevidu označen po poročilih, ki so nam bila na razpolago do včeraj popoldne, crtkano je označena fronta ob pričetku velike nemške ofenzive dne 5. t. m. Spored sokolskih svečanosti v Kranju Za župni izlet gorenjskih Sokolov 15. m 16. junija v Kranju je določen naslednji spored: V soboto ob pol 21 bo na letnem tclo-vadišču telovadna akademija z naslednjim sporedom: I. mali leg'onarji — moška deca Radovljica: 2. vaje z rogarni — ženska deca Kranj: 3. šestorica — moški naraščaj. Kranj; 4 baletna scena — ženski naraščaj. Kranj; 5 profet — člani. Kranj 6 humoreska — članice. Kranj; 7 visoka gred — članice. Kranj: 8 brad'ia — elani, župna vrsta: 9. gimnastika — člani Kranj" K) beseda — člani in članice. Krarj; 11 »Naprej« — vsi oddelki. Kranj V ncde'ic ob pol 20 bodo skušnje za vse oddelke, ob 13 uri pa skušnje za deco Ob pol 16. uh bo na letnem telovadi 'ću razvitje prapora sokolskega društva Krani; ob 16 up bo nastop vs^h oddelkov s sledcč:m sporedom: 1 pozdrav in razvitje drž. trobojnice: 2. »Vojna ;n mir». izvajata moška n ženska deca; 3. orodna telovadba, vsi oddelki; 4. prosti vaje. članice; 5. bojna tekma, moški nara.š-raj; 6. proste vaie. člani; 7. proste vaje. mo-ki in ženski naraščaj: 8. poloneza, člani in članice »Ljubljanskega Sokola«:- 9 »Naprej*, vsi oddelki Sokolskega društva Kranj Sokolska župa Kranj obvešča vse udeležence 26. župnepa zleta v Kranju, da bo zaradi stalne preobremenitve večernega potniškega vlaka, ki pelje iz Kranja proti Jesenicam železniška uprava dala na razpolago poseben vlak. ki bo odpeljal iz Kranja ob 19.50. Vse udeležence zleta tz zgornjega dela župe opozarjamo, da se pjsiu-žijo le tega vlaka. Glede voznih olajšav izkoristite olajšave po či. 36. pravilnika o voznih olajšavah za sokolsko članstvo (Zbornik, stran 406.). Kjer so manjše skupine in posamezniki, se poslužujte iedelj-skih povratnih vozomv.c. Za prehrano in prenočišča javite čim preje število udeležencev na Sokolsko društvo Kranj. Cena obeda z govedino je 7 din, s pečenko 10 din. Za vse prijavljene naj izroči zastop- nik društva denar za obede takoj po prihodu v Kranj, najpozneje pa do S. 1*» na označenem mestu na letnem telovadišču in tedaj sporoči tudi morebitne spremembe. Tam bo prejel tudi nakaznice. Prijavljeni bodo imeli prednost pred ostalimi, za katere tudi ne bo nobenega jamstva glede cene Prenočišča bodo preskrbljena le za poimensko prijavo, izvzemši sodelujoče na akademiji. Fotoamater je vljudno naprošamo, da darujejo ali pa oddajo za povračilo Sokolsk* župi v Kranju izredne snimke z nastopa ali celotnih svečanosti. Profesionalni fotografa morajo javiti svojo udeležbo naikasneie do sobote 15 t. m Vse one edin;ce m posameznike, ki bodo prišli na zlet z avtomobili ali drugimi vozili obveščamo, da je dohod z vozili do letnega telovadišča zaradi del na cestah onemogočen, zato ie določen prostor za parkiranje vozil za Narodnim domom, kamor je možno priti le s trga pred hotelom »Stara pošta« po Tvrševi cesti ali pa iz vzhodne smeri po Cojzovi 'n Tvrševi cesti. Vsi vozniki naj se točno drže navodil in naj ne vozijo na i^tno telo-vadišče Želimo, da bi ne bilo pritožb, zato bratsko prosimo vse udeležence, da se ravnajo po navodilih Vsi udeleženci morajo vidno nositi zletni znak. Sok°IsKa župa Kranj obvešča vse članstvo, naj se posluzi na železnici povratnih nedeljskih kart za udeležbo na zlet u dne 16. junija. Vse prijave za prehrano in prenočišča je treba nasloviti na Sokolsko društvo Kranj. Iz Zagorja Velika sokolska prireditev napovedana za to nedeljo v Zagorju, ki bi morala biti združena z odkritjem spomenika Viteškemu kralju, je preložena na poznejši čas, o čemer se obveščajo vsi, ki so morda prezrli prvotno obvestilo o tem. |7 Celi« —c Tudi sokolske akademije in slavnostne seje ne bo. Za 29. in 30 t. m. določeni sokolski pokrajinski zlet v Celju ob 501etnici Sokolskega društva Celja-matice in 301etnici celjske sokolske župe je bil, kakor znano, preložen na nedoločen čas. Uprava Sokolskega društva Celja-matice je zaradi nastalih ovir sedaj sklenila, da opusti tudi za 29. t. m. določeno sokolsko akademijo in za 30. t. m. določeno slavnostno sejo. —c Odprte planinske postojanke. Od 22. t. m. "x>do stalno oskrbovane naslednje planinske postojanke: Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan tudi v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. Piskernikova koča v Logarski dolini. Mo-zirska koča na Golteh in Celjska koča so stalno odprte. —c Koncert Angela Jarca v Celju. Znani operni pevec tenorist g. Angel Jarc, član Narodnega gledališča v Mariboru in bivši član bratislavske opere, ki je nastopal že v številnih kulturnih centrih Evrope in je koncertiral pred dnevi z velikim uspehom v Mariboru, priredi v četrtek 20. t. m. ob 20.30 pod okriljem Glasbene Matice v Celju v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenske umetne pesmi. Koncert bo nudil lep umetniški užitek, zato opozarjamo nanj vso našo javnost. —c Gostovanje ljubljanskega Hermesa v Celju. 2SK Hermes, ki je poleg SK Ljubljane najmočnejši ljubljanski klub. bo go- zanosom, 5 Katerim se je vedr.o in povsod odlikoval. Spornu* vesti. SK Amater : SK Zagreb 6 : U (3:0). r'o za„h;jih igrah, ki jih je trboveljski nogometni prvak Igral s precejšnLn neuspehom, je nedeljski izid tekaie z upoštevanim zagrebškim Klubom pokazal nove igralske zmožnosti domačinov in utrdil nado, da bo resni trening morda že v kratki stoval v nedeljo 16. t. m. v Celju in igral | bodočnosti poravnal deino nezaslužene po- priiateljsko tekmo s pomlajenim moštvom SK Celja. Tekma, ki bo gotovo nudila lep športni užitek, se bo pričela ob 16.30 na Glazvii. —c Z vHami ga je napadel. V sredo okrog 14. je 581etni posestnik Anton Medved v Brstniku pri Laškem pri spravljanju sena dejal hlapcu, naj dela hitreje. Hlapec se je zarar'i tega razsrdil Pograbil je vile udaril z njimi Medveda po glavi in gp močno poškodoval. Medved se zdravi v celjski bolnici. —c V celjski bolnici sta umrla v sredo 431etna nosestmea Alojzija Jelenčeva iz Št. Ruperta nad Laškim in 91etna hčerka dninarice Josipina Novakova lz Trličnega pri Rogatcu. Iz Trbovef i 40-letni službeni jubilej je te dni v vsej tišini praznoval nameščenec rudniškega konzuma g. Ivan Ule Kljub šestim življenjskim križem še vedno čil in zdrav opravlja z največjo vestnost io in marljivostjo svoje poklicno delo. ki si »a je izbral že v prvih mladih letih 2e kot mladega dečka ga je zanimala trgovska obrt ter se je izučil trgovine v tedaj znani trgovski hiši Lenček. Kmalu ootem ie stopil v službo pri trhoveliskem rudniškem konzumu. ki ie takrat potreboval pridnih in zmožnih delavcev. Po kratki delovni dobi so bili Uletu poverjeni že najvažnejši posli konzuma ter si je pridobil pri pred-stoinikib zaupanje, pri dru*rovih pa nrija-telje. TJle je pri istem podjetju služboval nepretrgoma leto za letom ter je nedavno doseerel štiridesetletnico službovania. redek jubilej, vreden vsega priznania. Jubilant je bil vedno zavedno nanrpden in nnrionalen. vseskozi značaipn mož ter se udpistvoval 7 usnehom pri skoro v«aph trboveljskih na-nrednih in narodnih društvih, še nrpd vojno je 1->il neustrašen borec na narodnem braniku. Posebno se je udpistvoval pri trboveljskem nevskem društvu *Zvon r ter fe od nekdai kazal nosebno zanimanje za razvoj trboveljskega tamburr'škes'a đmštva ki gra tudi dandanes vodi z neutrudljivo vnemo. Jubilant ie dolfroWn! naročnik naših naprednih listov in tudi politično odločen napredniak. Ob njegovemu redkemu slavju pridružujemo tudi mi tople čestitke z iskreno željo, da bi svoje olodno delo izvrševal še dolga leta z istim mladostnim raze pri nedavnih finalnih tekmah. V prijateljski tekmi s SK Zagrebom je bilo moštvo Amaterja zopet v dobri formi in primerni sestavi, čeprav se še sedaj leči nekoliko dobrih igralcev od udarcev, ki so jih dobili na igrišču v Kranju. Domačini so v nedeljo pokazali veliko nadinoč nad gosti, ki so se odlikovali po živahni in dobro kombinirani igri, pa vendar niso bili siesti pred golom kos jaki Amaterje vi odbrani. Rezultat igre je bil pravilen izraz razmerja sil ter dokaz, da je Amater pričel z resnim treningom. Igra je bila prav razgibana in zanimiva, vendar je imela razmeroma le malo gledalcev. Sodil je objektivno g. s. s. Puo-tar Kakor čujemo, je zadeva igrišča sedaj končnoveljavno urejena ter bo trboveljskim nogometašem ohranjeno dosedanje igrišče, ker se je občina zavedala plačevati lastniku zemljišča dogovorjeno najemnino. Obenem bi bilo potrebno, da so popravi lesena ograja igrišča, ki v svoji zanemarjenosti ne ustreza negovanemu okolišu rudniške bolnice, kraljevega spomenika in Sokolskega doma. Morda se bo z malo požrtvovalnosti in smisla za zunanjo urejenost kraja le našlo sredstva, da se odstrani ta nedostatek. Tudi sicer bi se prostor igrišča lahko vsaj za silo preuredil za gledalce, ki morajo sedaj stoje zasledovati tekme ure in ure Terensko je prostor kot nalašč pripraven za skromno tribuno, ki bi se dala postaviti z malimi stroški! Sobota. 15 junij* Oh 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče — 1J: Plošče. 12.30: Poročila, objave. — 13* Napovedi 13.02: Plošče. — 14: Poročila - 17: Otroška ura: Z mladino kramlja £dč M;inica Komanova. — 17.30: Plošče — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. 18.40: Obramba pred zračno pokadijo — 10: Napovedi. poročila — 10.20: Nacionalna ura. — 19.40: Obiave. — 20: Zunanjepolitični pre par daven posebej Najmanjši znesek a.— din. BREZPLAČNO STANOVANJE dam v Ljubljani tistemu, ki mi posodi 15.000 din. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov. naroda« pod šifro »Hiša garancija«. 1513 PRODAM teaeda 50 par, daven posebej Najmanjši znesek &.— din Isvrstna MEDICA barva ustne m u ca! Dobite jo ? MEDA&N1 Ljubljana, židovska ulica 6 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BLED Stavbne in druge parcele naprodaj. — Pojasnila daje Olga Kavčič, Beograd, Karadjordje-va 71. Parcele pokaže g. Janez Rogač-Dolenc, posestnik, Bled, Cankarjeva cesta. 1514 VELIK TRAVNIK 21.000 m2 ob državni cesti, 5 km od Celja, sama stavbišča, prikladna za industrijo, prodam. Več: Josipina Ahtik — Smarjeta 37, p. Celje. 1524 DRVA ZA KURJAVO vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z navedbo množine, vrste, nakladalne postaje in zadnje cene takoj na Biro Bela, Sombor. 1515 POLSTABILNO LOKOMOBILO od 50 ks dalje kupimo. Ponudbe s točnim opisom in oznako najnižje cene poslati na Brau-aov paromlin d.d. Djurdjevac. 1522 RABLJENE SODE /sen velikosti kupimo. — »Pro-iukta«, Ljubljana, Tvrseva c. št. 118. 1523 \ajbol jši vo