ICTCHOr 'BUY VMITBD •TATtl >\ STAMPS amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organizations) "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL LETNIK (VOL.) LIL BILIJONE JE TEŽKO RAZU- METI, A KUPOVANJE BONDOV JE POTREBNO Washington, D. C. — Da razumemo velikanski obseg vojnih stroškov moramo govoriti o bilijonih, da je bolj razumljivo. *Vojni ;finančni odbor, ki bo začel z veliko kampanjo prodajanja vojnih bon-dov dne 12. aprila, bo skušal doseči svoto 13 bilijonov. To je svota, za katero je potreba stotine in tisoče dolarjev vsak teden, ko teče vojska naprej. Zato je treba skupnega sodelovanja. Vsak posameznik je vabljen k sodelovanju. Razu-mimo, da Japonce je pognala iz Guadalkanala le skupina posameznikov. Prav tako, se morda par dolarjev od posameznika ne zdi posebno dosti, ampak, če jih združimo od vseh posameznikov v deželi, je ogromen sklad, ki da deželi potrebne bojujoče bilijone, ki bodo povedli deželo do zmage. i ANGLEŽI PRI MARETH ČRTI POTISNJENI NAZAJ POVPREČNA KVOTA BO 2 FUNTA MESA NA TEDEN VESTI 0 DOMOVINI Nove vesti o mobilizaciji Slovencev iz Gorenjskega. — Meščansko prebivalstvo v severni Hrvatski je odgovorno za železniško progo. — V zapadni Bosni se širi legar. Amerikanci imajo zaznamovati nadaljne uspehe in držijo vse pozicije, ki so jih dosegli. — Osma armada na vzhodni strani Mareth črte ima težave in naziji so vzeli nekatere pozicije. Prodajanje mesa in vseh me »en in in masti, olja in sira se prične na karte prihodnji ponedeljek. — Gospodinje bodo morale biti previdne s znamkami. — Le 48 točk bo dovoljenih na • mesec. London, Anglija. — Prva poročila o napadu na Mareth Črto so bila malo preveč optimistična. Angleži so prebili na dveh točkah Mareth črto, toda postali so pa vsled tega preveč izpostavljeni in so nekatere pozicije morali prepustiti Nemcem nazaj, pravijo najnovejša poročila. Mareth črta je silno utrjena in kakor kaže zdaj bo vzelo časa, da se zdrobi vse utrdbe, da bo mogoče pritisniti naprej. Mareth črta se nahaja na hribih in gorovju, ki loči Libijo in Tunizijo in to gorovje' nudi j vse priložnosti za obrambo, i Angleži bodo morali biti pre-| vjdni. da ne bodo utrpeli pre-! velikih izgub, kar bi jih oslabilo za poznejše boje. ^ojtzfci ■fumzijo divjajo naprej hi Nemci nudijo silovit odpor. . Ameriške čete so od zapad-ne strani dosegle nekatere nove pozicije, pravijo poročila. Ameriška pehota in oklop-ni oddelki so zavzeli Guetta-ria gorski prelaz, ki je velike važnosti in se da iz njega kontrolirati obsežno okolico. V teh bojih so ujeli 200 Italijanov in se nahajajo zdaj okrog 28 milj od sredozemskega obrežja. Nadaljni boji bodo zdaj v gorovju, kjer bo borba za razne gorske prelaze in dominantne višine, pravijo porodila. Ta hribovit svet pa nudi vso priložnost za obrambo, žato bodo nadaljne operacije za nekaj časa počasne. -a- Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom. Z RUSKIH FRONT Washington, D. C__Kakor je bilo že poročano preje, se začne prodajanje mesa, masti, olja, sira in vseh mesenin na karte prihodnji pondeljek dne 29. marca. Za vsako osebo bo dovoljeno povprečno okrog 2 funta mesa na teden. Za boljše vrste meso bo treba več točk, za cenejše meso, kot jetra, pljuča, srca, itd. pa manj. Največ točk je treba za suho govedino (Dried Beef), ki zahteva 12 tcčk. Za tem je pre-kajena šunka, 11 točk. Potem je boljše prašičje sveže meso za pečenke po 10 točk; meso za goveje pečenke po 8 in 9 .točk. Sicer pa imajo v vsaki trgovini razobešeno tiskano lestvico, ki kaže, koliko točk je treba dati za vsak predmet. Urad za kontrolo cen in od-merjevajije apelira na gospodinje naj narede svoje načrte, kako bodo kupovale razne me-senine. Za vsako osebo je dovolj točk, treba je le, da gospodinje inteligentno narede načrte za kupovanje mesenin in jestvin v konzervah in bodo z določenimi znamkami prav lahko izhajaY?. V raznih nujnih zadevah pa naj se vsak obrne na lokalni OPA u-rad, ki bo vsakemu pomagal po možnosti. KRI2EM SVETA Rusi so osvobodili več vasi v smeri proti Smolensku. — Moskva, Rusija. — Sovjetski vrhovni svet je imenoval za podkomisarja v uradu za zunanje zadeve Aleksandra Kornejčuka, pisatelja znane igre "Fronta". Kornejčuka je dvignil s svojo igro "Fronta" precej kritike med po^lj-niki rdeče vojske, radi meja Ukrajine, ki jih je priporočal. — Dublin, Irska. — New-yorski nadškof Spellman je sprejel povabilo od irskega kardinala MacRory, da naj poseti Irsko. Nadškof bo obiskal Irsko prihodnji teden, na-. kar bo hadaljeval svoje poio-| vanje preko Bližnjega vzhoda, Indije in Kitajske nazaj proti Ameriki. — Ottawa, Ontario. — Poštna oblast je zvišala poštne pristojbine in sicer za navadne poštne dopisnice, (karte) 3c. in za navadna zalepljena pisma pa 4c. poštnine. Nove prostojbine pridejo v veljavo z 1. aprilom. — tfern, Švica. — Poročilo iz Sofije pravi, da so bolgarske oblasti deportirale 10,000 Židov v N.emčijo. Deportirani Žid je so bili poslani na' prisiljeno delo v Nemčijo. — San Juan, Puerto Rico.— Združene države bodo potrošile na Puerto Rico otočju nad .100 milijonov dolarjev za gradnjo baz, s katerih se bo vodilo operacije proti nemškim podmornicam v tem delu .morja. Ko bodo baze dogo-tovljene, bodo submarini imeli malo prilike za svoja skrivališča v karibejskem morju. Moskva, Rusija. — Rusko poveljstvo poroča, da so Nemci v Donu ustavljeni. Srditi napadi Nemcev so bili na več .krajih odbiti z velikimi zguba-mi za Nemce. V tej ofenzivi pri Harkovu so Nemci zgubili najmanj pet svojih divizij. Pri Leningradu so Rusi včeraj izstrelili 13 nemških letal. V smeri proti Smolensku pa so Rusi še vedno na pohodu. Včeraj so osvojili zopet več vasi in važnih pozicij, omenja rusko paročilo.Prikraju, ki se imenuje Duhovščina so Rusi vzeli Nemcem več ozemlja in se nahajajo zdaji kakor pravi poročilo, le 28 milj od Smo-lenska. AVSTRIJSKI BATALJON SE URI V INDIAN I Cattfjf Atterfeiiiy, " In d. — Avstrijski bataljon, ki se je organizii&l kot del ameriške armade v mesecu decembru po prizadevanju Otona Habsburškega se sedaj tranira tukaj. V bataljonu služijo kot prosta k i trije Otonovi bratje, to so Feliks, Karel in Rudolf Habs-burg. B a t a 1 j onu poveljuje podpolkovnik Vincent Conrad. V taborišču ta bataljon sicer na zunaj nima nobene oznake kot avstrijski bataljon. Nad vhodom je napis: "101st Infantry Battalion". — Radi u-stanovitve tega bataljona je bilo že veliko kritike tudi v kongresu. Poveljnik nemške posadke v Osjeku, je izdal ukaz, da mora meščansko prebivalstvo prevzeti zaščite železnice in je proglasil, da bo vsaka vas in vsako mesto posebej odgovorno za del proge. Ljudstvo mora stražiti železniške proge noč in dan, poročati o vsaki najmanjši poškodbi in v slučaju neredov, ustaviti vlake na ogroženih mestih. Nemarnost ali nepokornost napram temu ukazu, bo kaznovana z aretacijo desetih oseb iz vsakega prizadetega kraja; vojna oblast si pridržuje odločitev, koliko izmed njih bo ustreljenih. * Glasom vesti, ki prihajajo iz dežel pod kontrolo osišča, se je ofenziva proti jugoslovanskim guerilskim silam razvila in se zdaj nahaja v polnem zamahu. Osišče poroča o uspešnih borbah proti partizanom v zapadni Bosni in južno od Zagreba. (Kakor vedno — op. JIC). Pavelič je proglasil obsedno stanje v vseh krajih, kjer so nastanjeni oddelki njihovih kvizlinški vojaških sil. * Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je v Sarajevu izbruhnil legar. Epidemija se počasi širi na vso zapadno Bosno. Število smrtnih slučajev je zelo visoko. * Koncem januarja je bilo na Gorenjskem več s p o p a d ov I med guerilci in nemškimi vo-| jaki. Trdi boji so se vršili v j bližini Jesenic. V Ljubljani pa laški teror razsaja kar naprej; vsak dan j odhaja po 30 oseb v konfina-! cijo. --—T" Ali ste že kaj storili za "Am. Slov." v tej kampanji? VROČA KAMPANJA V CHICAGI Chicago, 111. — Volilna kampanja med županskima kandi-datima sedanjim županom demokratom Fidward Kellyem in republikanskim kan didatom George McKibbinom postaja hujša sleherni dan. Volitve bodo 6. aprila. Oba kandidata napovedujeta zmago. Kdo bo zmagal je težko napovedava-ti, ker javnost obrača svojo pozornost le vojni, ne pa lokalnim volilnim bojem. Demokrati upajo na zmago, toda v žepu jo še nimajo. Različne vesti iz Jugoslavije Slovenec z dne 17. decembra prinaša več razglasov, iz katerih je razvideti, da so imeli partizani v ljubljanski pokrajini precej uspehov in zasedli nekaj krajev. Iz teh razglasov je razvidno tudi, da se Hrvati pridružujejo vrstam slovenskih partizanov. PTIČKE STA SE UJEU Chicago, 111. — 21-letna Helen Madey in 19-letna Virginia Hoke, obe iz Clevelanda sta bile včeraj aretirane radi tatvine vladnih čekov. Vzele ste nekemu Emmanuelu Maasu ček iz nabiralnika za $168.75. Obenem ste vzele njegovo knjižico za odmerjevanje (Rationing Book), nakar ste se s tem predstavile v neki za-menjevalnici čekov, ki so jim, ko so pokazale knjižico verjeli in ček vnovčili. Nato ste mislili oditi nazaj v Cleveland. Na Bus postaji so bile prijete JAPONCI OPOZARJAJO NA ZRAČNE NAPADE New York, N. Y. — Japonska radio postaja je svarila japonsko prebivalstvo predsi-nočjem naj bo stalno pripravljeno na zračne napade na japonska mesta od strani zaveznikov. Omenjevala je tudi submarinske napade na japonske ladje in vzpodbujala, da edini odgovor na to mora biti, zgraditi več ladij. "JUGOSLAVIJA JE POTREBNA TUDI BRITANIJI" Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vasi naselbini! ŠTEV. (NO.) 59 CHICAGO, ILL., PETE K, 26. MARCA —. FRIDAY, MARCH 26, 1943 KUPTJJTE VOJNE BONDEI Rommel se srdito upira - Meso na karte začne drugi teden London, Anglija. — Pre-i tekli teden je podpredsednik jugoslovanske vlade, dr. Miha Krek, predaval v jugoslovanskem domu v Londonu o razvoju jugoslovanske ideje. G. dr. Krek je dejal, da je mogoče gledati na idejo Jugoslavije z dveh različnih stališč — kot na elementarno silo, ki je živela v zemlji in v narodu, ali kot na politično idejo z* velikim, jasno obrisanim ciljem. * Govornik je razložil razvoj. ideje jugoslovankse skupnosti na podlagi obeh teh stališč.; Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so kljub nesrečnim razmeram v svoji zgodovini vedno Čutili medsebojno sorodstvo in pri-padnst. Od renesančne dobe i naprej se je ta ideja razvijala, in rasla, dokler ni našla svojega stvarnega izraza v državi Jugoslaviji. Na koncu svojega predavanja, v katerem je obdelal zgo- dovinski nastanek in razvoj Jugoslavije, je g. dr. Krek de-, jal: "A zdaj se v današnji vojni nahaja ideja jugoslovanskega edinstva v svoji zadnji in naj-! težji borbi. Vsi prijatelji Jugoslavije morajo pripomoči k "temu, da bo nova Jugoslavija; vsebovala vsa naša narodna oezmlja, tudi ona, ki so nam] bila ugrabljena po prvi svetovni vojni, a so naša po svoji narodnosti. Interes Velike Britanije in naš jugoslovanski interes sta istovetna. Jugoslavija se bori proti svojim večnim sovražnikom in je v tem svojem boju tudi naravni zaveznik Velike Britanije. Naša skromna jugoslovanska mornarica po-I maga vzdrževati svobodo po-| morskih zvez v Sredozem-; skem morju. Zaupamo, da bo , Evropa .zopet postala svobodna in d« bo zmaga zedinila ves (balje na 4. strani) Nacistično kršenje mednarodnega prava Kaerntner Zeitung piše v svojih številkah od 19. in 20.! januarja o novih naborih v slovenskem delu jugoslovan-, skega ozemlja, za vojaško službo. Mnogo delavcev pa je 1 bilo mobiliziranih za prisilno delo. "V več delavskih taborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev, j Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev. "Skupine mladih mož odha-. jajo v taborišča v Rajhu na." službo dela. Oblečeni so v u-1-niformo nemškega 'Arbeits-dienst-a'. Nemški Kreis-fuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet pri-i šel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve ; svetovne vojne; zopet gre za isto 'staro tradicijo'. Govoril je tudi o nalogah, ki Čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; pozvani so na boj za evropsko kulturo proti bolševizmu. Prvi vlaki delavskih obvezancev iz Gorenjske so že odšli* v smeri proti severu, v taborišča nemškega "Reichsar-beitsdiensta". se opravičiti zaradi svojega izdajstva Jugoslavije. A miru ni več zanje in ga ne bo, dokler re bodo uničeni in kaznovani. List Osvit trdi, da je poglav-nik obljubil, da bo vojna v mejah "Neodvisne" Hrvaške zakljnčena še letos. Spominja nas na nekatere Hitlerjeve govore, v katerih je svojemu narodu obetal mir in večkrat celo trdil, da ftna zmago že v rokah, a je vendar ni dosegel in je tudi nikdar ne bo. Fašisti in U3taši, v krvi in v boju ste se rodili, v krvi in v boju boste izginili — in šele takrat se bosta človeštvu zopet povrnila mir in blagostanje! * Poročilo z italijanske meje, 23. januarja 1948: — Meščansko prebivalstvo v vseh predelih severne Hrvaške mora čuvati železniško progo proti sabotaži in je zanjo odgovorno. Zemunski Graničar trdi, da se morajo vsi narodi v Evropi! odločiti ali za komunizem ali pa za novi red. Iz tega je treba zaključiti, da bodo vsi oni, ki ne sprejmejo hitlerizma obsojeni, da so komunisti. . Tako postopajo nemški hlapci, ker bi se radi svobodili svoje lastne odgovornosti. Neka švicarska statistika trdi, da znaša dolg Nemčije v kliringu z državami satelitov približno 300 milijard dinarjev. Tudi Paveličeva "Neodvisna" Hrvaška se nahaja med upniki. Hitler ima torej sužnje, ki mu celo posojajo denar! V zameno pa jim ne daje ničesar. * Italijansko-nemška radio postaja Rakovica citira članek lista "Osvit", ki se pritožuje nad uničevanjem premoženja v Bosni, kjer besne krvavi boji | s partizani. # I Kje je torej mir in red u-| staškega režima? Ustaši so sej bahali, da bodo prinesli naro-1 du vse zaželjene dobrote in' mir; zdaj pa ljudstvo strada ) in ustaši si umivajo roke. Žele ŠVICARJI NA STRAŽI OB MEJI ^ Švica je nevtralna, a vendar skrbno čuva svoje meej s svojo vojsko, ki šteje nekaj nad 500.000 moi. Eno tretjino teh je stalno v aktivni službi. Na sliki je skupina Alpincev pri strojnem topu. Petek, 26. marca 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC RDEČI KRI2 POMAGA NAJTI ZGUB I LJENE SORODNIKE V INOZEMSTVU ljamo. Graditi bo treba več in več ladij, posebno takih, ki so uspešne za preganjanje in uničevanje submarinov. Vse to bo stalo ogromne milijone, ki jih bomo morali plačati. Zato zopet pridemo nazaj k posojevanju vladi za vojne namene, da bo vlada v stanu storiti vse, kar potrebno, da se doseže zmaga nad našimi sovražniki. Zato posvečajmo več pozornosti prizadevanju, da dosežemo čimpreje zmago, za druge zadeve bo časa dovolj, ko bo dosežena zmaga. AMERIKANSKI SLOVENEC [ Vrvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. . M Newspaper in America. UatU0Tl]«B tata 1191 lir Establish«! 1881 Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday. Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day alter a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: J849 W. Cermak Rd.t Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 • BfU - , - f Naročnina« Subscription* Za celo leto_—-_-$6.00 For one year $600 Za pol leta_— 3 00 For half a year-— 3.00 Za četrt leta__ 1.75 For three months-—---- 1-75 Za ChkigOb giri'1" in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto ft m For one year. ,$7.00 Za pol leta_8.50 For half a year-8.50 Za četrt leta_2.00 For three months--2.00 Posamezna številka - 8c Single copy-—_3c DOGODKI med Slovenci po ] POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do lcedaj jo plačana vaia naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na ured-Blitvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izida list. — Za sadnjo itevilko * tednu )• čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brex podpisa se ne ostra. — Rokopisov uredniitTo ne vrača._ Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 187». _ NAJPREJ ZMAGA, POTEM DRUGO! Napisal: Edgar Rice Burroughs 1 .Itt'O. * OKAY WITH WE,B GRANNY AN 5VJERED, •BUT SOONER OR LATER SHE'LL H*LP RUSTLE 6RUB-« OR STARVE." | TVETTE INTERCEDED. I 'PLEASE ' MADAM ■ MEANS NO HARM. ■ SHE IS JUST SO I IMPRACTICAL. I WILL FlStf PCR HER." THEN THE WIRY OLD LADY SEIZED THE PAMPERED GIRL, DOUBLED HER OV/ER, AND 0E6AN TO DELIVER A SOUND WHACKING. "AS A- ItoiJNSSTER I WAS PRETTY GOOD AT BULLDOGGINS STUBBORN CALVES,' TEXAS GRANNY REMARKED. "Meni je prav," je odvrnila Granny, "toda prej ali slej bo ali poma gala iskati živeža — ali bo pa stra" gala!" .......______ Nato je krepka ženica pograbila razvajeno dekle, jo upognila šez ko-razvajeno dekle, po upognjla čez koleno ter jo prav temeljito nasekala. Yvette je posredovala. "Prosim! Madama ne misli nič hudega, le tako nepraktična je. Bom jaz lovila ri-« be namesto nje!" _____________J "Ko sem bila še dekletce, sem bila precej pripravna, kadar je bilo treba užugati trmaste teličke, je pri« pomnila Granny iz Texasa. _ . __, Stran 2 Zdi se, da v demokratičnih deželah smo vse preveč za-» ^ posleni s premišljevanji, kako naj se uredi povojni svet, * med tem, ko smo od končne zmage še daleč, daleč. Najprvo £ je potrebna zmaga, zmaga z orožjem, še le ko bo osišče pre- d magano in na tleh, ko bomo zopet lahko hodili svobodno po s1 svetu, ko ne bo več nevarnosti pred barbari naziji in fašisti, n takrat bo še le napočil čas za urejevanje povojnega sveta, d Komaj smo dosegli par uspehov na raznih frontah in J1 že govorimo in posvečamo svoj čas samo urejevanju povoj- " nega sveta. Ali nismo podobni tistemu, ko je naletel na ? spečega zajca za grmom in je delal račune, kako bo zajca z prodal, kupil ovco, prodal to, kupil teličko, zredil to in pro- n dal in kupil brhkega konja, na katerem bo jezdil po svetu v in od veselja je zaukal. Zajec pa skočil, smuknil v goščo ir t izginil izpred njegovih oči. T\idi za nas vse bi bilo bolje. v da bi več svojih misli posvetili, kako naj čim hitreje ir * učinkoviteje dosežemo zmago, vse drugo naj pa počaka ir, r naj pride na vrsto pozneje. r Glavna dolžnost Združenih narodov je čimpreje odpre- ? ti drugo fronto na evropskem kontinentu. Ni dvoma, ds i imajo za ta namen temeljite načrte vojaški voditelji, kate- 1 rim je poverjena naloga voditi vojsko proti sovražniku \ 1 tej globalni vojni. Toda tudi javnost mora te načrte m: , vseh koncih in krajih podpirati moralno in gmotno. Poseb- , no pomoč moramo nuditi pa s tem, da nudimo vladi vso sva ] jo gmotno pomoč s tem, da kupujemo zvezne vojne bonde v i največji meri, ki moremo. Bas te dni, kakor znano, bo po- i seben vojni finančni odbor otvoril veliko kampanjo za J prostovoljno vojno posojilo 13 bilijonov dolarjev, ki naj se ; doseže s prodajanjem vojnih bondov, onim, ki jih morejc kupiti. To vojno posojilo vladi je takega značaja, da je ku- i povanje vojnih bondov najbolj zanesljivo investiranje ze vse, ki imajo kak denar za investirati. Zvezni bondi so za jamčeni od vlade naše dežele, za katero stoji ves narod 13( milijonov ljudi z vso svojo davčno močjo. Ti bondi prinašajo gotove zajamčene obresti. Za vsakih $100 vrednost: bondov, plačate le samo $75 in v desetih letih se bo vam svota pomnožila za celo četrtino. To je, da za vsakih $75 boste prejeli $100. Poleg jamstva in dobička, ki ga van nudi za vaše posojilo vlada s svojimi zveznimi vojnimi bondi, pa pomagate svoji deželi do zmage nad krutim nazij-skim in fašističnim barbarizmom. Pomagate torej največjemu prizadevanju na svetu, da se svet zopet oprosti ir osvobodi izpod strašnega tiranizma nesrečnega Hitlerjevega reda. Doseči zmago mora biti glavni cilj in glavna naloga vsakega izmed nas, potem še le drugo. Z vso resnostjo in odločnostjo moramo misliti na to. Kajti, če bi se dogodilo,1 kar Bog ne daj, da bi zgubili to vojno, potem nam ne bi ostalo ničesar. Naš denar, naša posestva in vse, bi zgubilo svojo veljavo. Nazijski in fašistični tirani bi nam gospodovali, kakor gospodujejo sedaj naši nesrečni toliko trpeči stari domovini, kjer streljajo in obešajo ljudi za vsak prazen nič. Imejmo to pred očmi in zraven še zavest, da s kupovanjem vojnih bondov le sami zase hranimo denar, ki bo nam vrnjen z obrestmi. To so prihranki, ki bodo nam po vojni tako prav prišli. Zato je svetovati z vso resnostjo vsakemu: kupuj kolikor največ moreš in kolikor ti tvoj zaslužek dovoljuje zvezne vojne bonde. Za dosego zmage moramo žrtvovati vse. Zmaga še ni dosežena in nihče ne ve, kako hitro bo. V zraku z bojnimi letali, z tanki in po številu vojaštva smo osiščne sile nekako dohiteli. Naša moč v orožju, proizvodnji in v številu vojaštva raste in bo še rastla. Sovražnik gre v tem oziru navzdol. Le eno nevarno orožje še ima sovražnik in to so submarini. Hitler in jegov novi šef nemške mornarice acfc miral Doenitz računata ofenzivo s submarini, da naj ta potaplja naše ladje, ki bodo vozile naše vojake, orožje in živež za našo vojsko in za Ruse in druge naše zaveznike. Proti tej ofenzivi bo borba težavna, ker Nemci so se na njo temeljito pripravili. Tudi mi se proti njej temeljito priprav- o naši radio oddaji Joliet, 111. Tukaj v Jolietu že dolgo nismo imeli nobenega svojega radio programa. Zdaj pa je prišla prilika, ko bomo lahko poslušali naš talent, in sicer na večer 28. marca, ko priredi tukajšnje društvo Sv. Petra in Pavla, št. 66 A. E. Z. in društvo Sv. Mihaela, št. 92 A. B. Z. iz Rockdale-a skupni program od 9:15 do 10:15 zvečer na jolietski postaji WCLS. Ob tej priliki bo proslava 45 letnice Ameriške Bratske Zveze, obenem pa razvitje ameriške zastave lokalnih društev. Program bo deloma angleški, deloma pa slovenski in bo sestavljen v bratskem, narodnem in patriotičnem duhu. Vodil ga bo John L. Zivetz, ki je sprožil to idejo, in posebni odbor obeh imenovanih društev. Ne pišem teh vrstic samo zato, ker sem član in odbornik dr. št. 66 ABZ; član sem več naših društev in jednot in tudi naročnik Am. Slovenca že več let, in resno verjamem, da so naši radio programi in slične narodne in patriotične aktivnosti koristne in povzdigujoče ne samo za naš narod, temveč so lepa moralna kontribucija za celo našo deželo. S takimi aktivnostmi pokažemo, da smo lojalni in pridni slovensko-ameriški državljani in da se hočemo z vsemi svojimi silami boriti in braniti tukaj doma, kakor delajo naši fantje na fronti. Ponuditi se hočemo, da bomo branili našo zastavo in vse kar ona zastopa, ravno tako kot se naši bratje in sestre v rojstni domovini krvavo bojujejo za svobodo, ljubezen in trajni mir. Torej v nedeljo 28. marca zvečer naravnajte svoje radio aparate na WCLS (1310), pa boste slišali jako lep in zanimiv program. Vseboval bo primerne govore od strani promi-nentnih govornikov, lepe slovenske in patriotične ameriške pesmi, itd. Naročnik. --o- maskaradna veselica in drugo Chicago, III. Namenila sem se poročati o poteku naše maškaradne veselice, ki se je vršila 7. marca, 1943 v šolski dvorani na Wol-cott in Cermak Road. Kakor že par let zaporedoma je priredila podružnica št. 2 SŽZ tudi letos na to nedeljo gori o-menjeno zabavo v prid cerkve in podružnice. Udeležba je bila tako lepa da je nismo priča- ALI SEM PRAV STORILA? Cleveland, Ohio. Cenjeni urednik: — Te dni sem šla na neko prireditev in na isti so že prodajali vstop-ice za neko drugo prireditev, ki bo čez nekaj tednov. Ko mi znanka tako ponuja vstopnico mi obenem pove, da so dali tiskati vstopnice ,*v neki madžarski tiskarni, ker tam ra- kovale v teh resnih časih. Tem j potom se prav lepo zahvalimo s vsem, ki ste nam pomagali na i katerikoli način. Hvala lepa j našim pridnim natakarjem in ^ natakaricam, kuharicam, pa i tudi vsem udeležencem. Hva- 1 la lepa našim * mladim člani- i cam pevskega zbora, ker so žrtvovale čas in se potrudile, da j so, pokazale sliko iz današnjih i dni v posebnih krojih: patrio- 1 tično sliko. Dobile so tudi pr- ] vo nagrado, za kar jim časti- ; tamo. Članice podr. št. 2 pa 3 prav lepo prosimo, če še niste 1 vrnile ali plačale tikete, storite to da prihodnje seje, ki se bo vršila 1. aprila v navadnih prostorih. Nadalje naznanim, da se pevski zbor Slovenske Ženske Zveze pridno pripravlja za svoj drugi spomladanski kon- _ cert, ki se bo vršil 23. maja 1943 v Šolski dvorani na Wol-cott in Cermak Road; več o tem prihodnjič. Ker se bliža konec naše letošnje kampanje, apeliram na članice podr. št. 2, potrudimo se, da nam ne bo potem žal! Še imamo čas do 31. marca in še vedno lahko pridobimo kako novo članico; imamo tudi mladinski oddelek, toraj ma-i tere, katere še nimate svojih i hčerk pri na$i v organizaciji, ► storite to sedaj in vpišite jih, - ker ko bodo velik«, vara bodo s hvaležne. Razpisane so tudi i lepe nagrade, tako da vaše de-, 1 o ne bo zastotij. i Naša kegljaška tekma se vr-i ši letos 10. in 11. aprila v Mil-l waukee, Wis. K^r se letos vr- - ši 6. redna ,konvencija Slov. i Ženske Zveze že maja mese- - ca, imamo malo časa za raz-l jnotrivanje. Prosim cenjene članice, udeležite se redne se-i je v velikem številu, ker z va-3 šo pomočjo in dobrimi nasveti a se lahko veliko doseže v prid _ prihodnje konvencije. Naj vam naznanim, da po-_ biram naročnino za knjigo i- "Ko smo šli v morje bridko-e sti." Knjiga stane $2.50 z davkom vred. Spisal jo je Rev. K. Zakrajšek, O. F. M. Na svidenje na prihodnji seji! Josephine Železnikar, pred. Washington, D. C. P Imate li mater, očeta ali v druge sorodnike, ki so še zgu- v bili vsled vojne? fc Ali bi vi radi izvedeli, kje o so, in si ž njimi dopisovali? r Ako je temu tako, Ameriški r Rdeči Križ vam more pomaga- s ti. 1 Poizvedovalna enota (In- i quiry Unit) Ameriškega Rde- 1 čega Križa je del svetovnega < komunikacijskega sistema, se- < stavljenega od društev Rdečega Križa vsega sveta. Ta si- j stem, ki deluje potom Medna- ] rodnega odbora Rdečega Kri- i ža v Genevi, sega preko so- < vražniških črt, dostavlja dopi- i se v zasedene pokrajine in celo prodira v taborišča interni-rancev. Ta služba se vzdržuje iz skladov Rdečega Križa in je povsem brezplačno na razpolago potom podružnih društev Rdečega Križa širom dežele. Del je splošnega programa organizacije, za katerega se nabira Vojni sklad za leto 1943 (1943 War Fund) v znesku $125,000,000. • Poizvedovalna enota Rdečega Križa je že našla mnogo družin v Evropi in drugje za sorodnike, živeče v Združenih Državah, ki so bili v skrbeh za nje. V nekem slučaju je nekdo poizvedoval za mater in sina, ki ju je invazija Poljske odgnala z domačih tal. Rdeči Križ je našel njun sled naj-prej v Breslavi. Od tam ju je . zasledoval preko Lvova do i Berlina. Potem sta bila ločena ! in končno so našli fantka v Te-l heranu na Iranskem in mater - v Samarkandu v Azijatski Ru-i siji. Po pooblastitvi s strani cen-l zurne oblasti Ameriški Rdeči , Križ služi kot-posredovalnica , za dopisovanje med posamez-> niki v Združenih Državah in 1 ljudmi v deželah, zasedenih - od Osišča. Potom svojih 5,755 lokalnih društev (chapters) in - 6,000 podružnih uradov - (branches), ki so raztreseni - širom Združenih Držav, Ame-. riški Rdeči Križ sprejema po-!- izvedovanja o osebah v ino- zemstvu in jih prepošilja Med-e narodnemu odboru Rdečega i- Križa v Genevi na Švicarskem, t- Iz Geneve se prošnje za po-^ izvedovanje prepošiljajo dru-d štvom Rdečega Križa v dotič- nih deželah. ). Dopisovanje med ljudmi, ki o stanujejo v Združenih Držaja vah, in njihovimi prijatelji o- 2 ziroma sorodniki v zasedenih 7t deželah, se vrši v obe smeri čunajo menda nekaj centov manj za tiskovine, kakor slovenske tiskarne. To me je pa tako pogrelo, da sem denar, ki sem ga že na mizo položila vzela nazaj s pripombo: Ce ste pa tako malo zavedni, da daste vstopnice za slovenske prireditve tiskati v madžarsko tiskarno, tedaj pojdite še vstopnice prodajat tja. To mi pa že ne gre v glavo, da je med nami tako malo zavednosti, da po tujih tiskarnah naročamo tiskovine, okrog Slo- vencev iščemo pa oglase in vstopnice prodajamo. Enaf ki takih reči ne odobrava. -o- ALI SENA — ALI SESTRA — Ne, dragi moj! Ne morem vam postati žena, rada pa bom vaša sestra! — Pa vsaj to! odgovori obo-ževatelj bled, pa vendar mirno. A koliko nama je pravzaprav zapustil dragi pokojni oče? potom uradnih tiskovin za civilno dopisovanje. Dopis sme vsebovati le družinske vesti brez vojaške vrednosti in je omejen na 25 besed ter se mo- t ra pisati na eni strani tiskovi- c ne. Na obratni strani je pro- J stor za odgovor naslovnika, i Tako pošiljatelj, kakor naslov- * nik pišeta lastnoročno. Oseba, 1 ki je zaprosila za poizvedbo, ] t dobi odgovor potom lokalnega * društva Rdečega Križa. Poizvedovalna enota Rdeče- ■ ga Križa je bila ustanovljena 1 koncem 1. 1939. Tekom deve- 1 tih mesecev, to je do 31. de- 1 cembra 1942, je Rdeči Križ o- : skrboval nič manj kot 318,550 teh dopisov, povprečno 35,000 poizvedb in dopisov na mesec. Nekoliko tednov nazaj se je navalilo na glavni stan Ameriškega Rdečega Križa kar 7,-500 odgovorov na poizvedbe in dopise. Ko je vojna razpodila mili- ■ jone ljudi in razgnala družine, ■ je ogromna naloga, najti po-1 samezne ljudi. Radi tega ni i vedno mogoče dostavljati dopise in najti zgubljene ljudi. - poslužite se uradnih tiskovin. > Ako hočete, da se kdo najde, i navedite zadnjo adreso, za i katero znate. i Rdeči Križ sam sicer ne - cenzurira, ampak vsi dopisi in i poizvedbe so podvrženi strogi - cenzuri tako tukaj kakor v i 'inozemstvu. Ako je vaš dopis - namenjen v ozemlje zasedeno e od Osišča, nikar ne omenjajte o finančih poslov, poslovnih raz-a mer, vojne, vremena, epidemi- - je ali bolezni. Ne poskušajte r poslati pravniške informacije [- ali pooblastila. Ne pošiljati dopise na en naslov s prošnjo, i- naj dotičnik dalje sporoči. :i Ko ste odposlali poizvedbo a ali dopis potom Rdečega Kri-s- ža, ne bodite nestrpni za od-n govor. Dostikrat treba mnogo h tednov, mesecev, celo leta dni 5 in še več, predno poročilo kam n prodre. Naslovljena oseba je v morda odšla stran in jo je voj- ii na kam zapodila. Ne pišite po-izvedovalni enoti v Washing- 3- tonu. Vprašajte vedno lokalni >- urad Rdečega Križa. 1- Dopisi smejo biti pisani v ;a tujem jeziku, zraven pa mora a. biti priložen angleški prevod. > Da je Rdeči Križ v stanu i- nadaljevati svoje človekoljuben- no delovanje vsepovsod, je odvisno od radodarnosti .naše-ki ga ljudstva. Mi vsi moramo a- prispevati, da se bo moglo to o- delo nadaljevati brez prestan-ih ka tekom bodočega leta. ri Ameriški Rdeči Križ. Anton Zalar »mrl Lorain, O. — Po 6 mesečni težki bolezni je tukaj 16. marca prjeminul Mr. Anton Zalar, zaveden in odločen katoliški mož in obče-priljubljen v naselbini. Tukaj v Lorainu zapušča soprogo Anno ter ses-trično Mrs. Joseph Brence, v ' starem kraju pa dva brata, Jakoba in Janeza, ter sestro Marijo Svigel. Doma je bil iz vasi Kožljek, fara Begunje pri Cerknici na Notranjskem, po domače Jakopov Tone. V A-meriko je prišel 1907 in je bil ves čas v Lorainu; zaposlen je bil ves čas v National Tube Co. Steel Works. Spadal je k društvu Sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, k dr. Najsv. Imena ter k Eagle lodge. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi faranov dna 19. marca iz domače cerkve v. Cirila in Metoda po domačem župniku Rev. M. Sla-. jetu ob asistenci dveh drugih duhovnikov na Calvary poko-. pal išče. — Počivaj mirno v Gospodu^ blagi in nepozabni, Anton! ' Soprogi in njegovim preostalim sorodnikom soža-I Ije! — J. P. , še vedno bolna Chicago, 111. — Mrs. Agnes Avguštin še vedno ne more iz bolniške postelje. Nahaja se na dcvia hčere m zeta Mr. in Mrs. Louis Kovacic, 1904 W. Cermak Rd'. Ker že precej ča-ta ne more ničesar jesti, je ta prej tako postavna ženska sedaj tako shujšala, da je ni skoraj nič ostalo, toda njena prejšnja dobra volja je kljub temu ni zapustila. Tudi Mr. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., je še vedno . toliko, slab, da sploh ne gre iz hiše. Oba sta, ali boljše povedano, sta bila v prav resnem položaju. Sedaj pa se je začela pomlad, in pomladansko sonce bo ?melo vsak dan večjo moč. Bog daj, da bi zdravilno pomladansko sonce in njuna trdna narava kmalu premagala oslabelost. Ga ni rojaka ali rojakinje, ki ju pozna, da bi-jimi tega ne želel iz dna srca. Novi grobovi v Jolietu Joliet, 111. — V četrtek 19. marca je nenadoma umrl rojak Peter Musich. Preostali so žena Mary, sin Louis in dve hčeri, Anne (Mrs. John Ko-vach) in Betty (Mrs. Clarence Ochs), in trije vnuki. Pogreb je. bil v ponedeljek 22. marca iz Težakovega pogr. zavoda v cerkev Sv, Jožefa. Pokopali so ga na pokopališču Jožefa. V soboto 20. marca je v Will County sanatoriju umrl Anthony Reposh, star 34 let. Zapušča starše in dva brata, Alberta in Roberta. Pogreb je bil v torek 23. marca iz doma na 714 Oakland Ave. v cerkev Sv. Jožefa, odtam pa na pokopališče Sv. Jožefa. Bil je član dr. Sv. Frančiška, št. 29 i KSKJ. Pogreb je imel v oskrhi I Nemaničev pogr. zavod. TARZAN (671) TAKO ZNA GRANNY (Metropolitan Newipaptr Swrrice) Petfck, 26. marca 1943 r AMERIKANSKJ SLOVENEC Stran 3 Družba sklad, zato-prosim, upoštevajte to obvestilo. * Vsak član in vsaka članica ,ve, da je njegova, oziroma njena dolžnost, da odpravi velikonočno sv. spoved. Za ženske bo spoved v soboto 3. a-prila od 3 ure popoldne naprej, sv. obhajilo pa v nedeljo 4. aprila pri pol osmi sv. maši. Za moške bo Bpoved v soboto 10. aprila popoldne od 3 ure naprej, v nedeljo 11. aprila ob pol osmih pa obhajilo. Prošeni ste, da vsak stori svojo dolžnost. Prosim pa tudi, da vsi kateri dolgujete, poravnate.. Nikar ne čakajte, da bi vas moral tajnik opominjati. Na svidenje v nedeljo 28. marca na seji! John Delila, tajnik. Vi radi berete Testi is drugih naselbin; drugi radi bere novice iz vale naselbine. Poročajte novice in dogodke ▼ "Am. Slovencu". TO IN ONO BORB& V BOSNI Moskva, 28. febr. (Renter). — Moskovski radio je poročal danes, da so jugoslovanski ge-rilci napadli ,y bližini železniške proge Mostar-Sarajevo; obkolili in uničili so več italijanskih garnizij ter v roko 6 dni ubili 800 Italijanov. Število> ujetnikov je naraslo na 960 mož. O priliki teh zmag so dobili v roke bogat vojni plen in sicer: 16 tankov, 15 topov, 16 metalcev min, 216 težkih in lahkih strojnih pušk, 10,000 ročnih granat in poldrug milijon patron. - o—— PIANO V NOVI GUI NE JI Neka ameriška leteča trdnjava Hrvatje pravijo "leteča fortica" (Flying Fortress) — je v svojem trebuhu, kjer so zložene bombe, prinesla klavir našim vojakom na Novi Guineji, kar je dalo tem fantom, milje in milje okrog tistega prostora, novega življenja. Klavir so naložili na truk, neki korporal po imenu Ross, odličen pianist iz Denverja, Colo., pa igra nanj. . Na harmoniko ga pa spremlja neki Horace Boyer, ki je bil prej kuhar v Portland, Ore. Kakor pravijo poročila, so fantje najbolj veseli poštnega truka, za tem pa najbolj nestrpno čakajo na truk, ki jim pripelje imenovana dva muzikanta. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D. Dopisi lokalniH društev GLAVNE ZASLUGE KI SI JIH JE ŽUPAN KELLY PRIDOBIL ZA CELO CHICAGO REŠIL j« mnto, ko je bilo i« blizu bankrota. POSTAVIL ja finančni sistem masla Chicago na trdno podlago, ko ]a znižal obresti za matin* bonde od 6 na 1 odstotek DAL j« Chicagi najbolj ekonomično administracijo kar jih ima katero koli ameriško maslo, ki sa da primerjali s Chicago. BORIL m ja proti ilocinsivu. Okrepil j« policijo, znižal je slavilo umorov sa 35 odstotkov, vlomov sa 55 odstotkov in ropanja sa 67 odstotkov. DAL je Chicagi najfinejši gasilski department kar jih je na svetu in lo sa najmanjše stroške na posamezno osebo izmed vseh velikih mest. IZBOLJŠAL je zdravstveni oddelek. V desetih letih je znižal umrljivost novorojenčkov za 40 odstotkov. Umrljivost mater pri porodu je znižal sa polovico. Ustanovil je brezplačne postaje sa dojenje otrok, kar je rešilo življenje kakim 25,000 majhnim otrokom. POTLAKAL je 40 odstotkov več cest kakor jih je bilo potiskanih v 21 letih pred njegovo administracijo. POČETVORIL je obseg in velikost Mestnega letališča (Municipal Airport). DOVRŠIL je največji program cestnih po-prav, zgradbe odvodnih cevi (sewer construction) in splošnih izboljšav v zgodovini Chicago. DOSEGEL je. da so se uresničile sanje Chi-cažanov o $63.000,000 podzemeljski železnici (subway). Glavna $33,000,000 proga je že do malega dovršena. ODPRAVIL je plačilne dneve bres plače, prenapolnjene iolske sobe in premakljive lesene šolske sobe. Sezidal je 85 osnovnih in srednješolskih poslopij in dodatkov, kar je stalo nad $38,000,000. in je ustanovil dva nova nižja kolegija (junior colleges}. Poskrbel je, da otroci v šolah dobivajo redil-no hrano po 5c in mleko po lc. Tudi je poskrbel da dobijo brezplačno zobozdravnic živo. « PRIVABIL je v Chicago rasne vojae industrije, ki predstavljajo nad pol bil j ona investiranega denarja in kjer dela 100,000 delavcev. Preskrbel je konlrakte in pod-i konlrakte za vojne izdelke manj« Mm pod} el jim. NAPRAVIL je Chicago sa splošno priznano središče gosioljublja za vojake. VODIL je Chicago s tem da je mobiliziral 500,000 meščanov v največjo organisacijo civilne obrambe (Civilian defense) kar jih je v Ameriki, r, . \Y\ 'i.); .J**. ' CHICAGO NAJ KORAKA NAPREJ V VOJNI KAKOR V MIRU! OBDRŽITE ODLIČNEGA VODITELJA ZA ZUPANA VAŠEGA MESTA NA PODLAGI NJEGOVIH USPEHOV ZA VSAK DEL MESTA CHICAGE , Poskrbite, da ostane vaš župan EDWARD J. NA 1. februarja tega leta je mesto Chicago izšlo iz svojih dolgov, kar je prvič v zgodovini od leta 1926 naprej. Chicago je izlezla iz dolgov po zaslugi uspešnega vodstva župana Kellya. Mesto ne dolguje niti dolarja za plače ali kake račune. Učitelji in javni nameščenci ne paradira jo po ulicah glede zaostalih plač, kakor so, ko je župan Kelly nastopil urad. Mestni krediti, ki so bili uničeni 1933, so zdaj dobri. Finančni krogi zdaj smatrajo chi-caške obveznice za najboljše investicije. Nihče ni tega dosegel — kakor le sposobnost in odločnost Mesto Chicago je biljon-dolarska korpora-cija. In treba je izkušenega moža in tehnične izurjenosti za vodstvo iste. Županu Kellyu ni potreba obljubati, kaj zna in kaj more — njemu ni treba prerokovati, kaj bo naredil. Njegov rekord kot gospodarsko misleč načelnik mesta je ugotovljeno dejstvo. Poglejte okrog, kaj je župan Kelly i naredil za Chicago Župan Kelly je dal Chicagi več javne postrežbe v šolstvu, parkih, igrališčih, sanitar-stvu, v zdravstvu, tlakiranju, rekreaciji, v po-licistvu in ognjegastvu, kakor katerakoli administracija preje. In ti. veliki programi so stali Chicsrgo veliko manj, kakor druga ameriška mesta. Da, to je priprosta resnica. Chicago plača manjše davke, mestne, okrajne, sanitarne, šolske, za parke in za drugo — kakor pa davkoplačevalci devetih drugih večjih mest. Župan Kelly je prihranil letno $6,000,-000.00 v administraciji javnih del — in kljub temu je tlakiral 40 odstotkov več ulic tekom svojega časa, kakor pa jih je bilo tlakiranih vseh 21 let pred njim. Župan Kelly je izboljšal male parke in igra-lišča po vsem mestu — ustanovil poseben sistem za parke--uvedel sposobnost v Tuberkulozni sanatorium — dvignil je chicaško javno knjižnico v največjo cirkulacijo knjig na svetu — otvoril 77 novih šol in dodatnih šol, vštevši 10 poklicnih šol, ki tranirajo noč in dan naše državljane v obrambnih načrtih. Župan Kelly je započel in dogotovil prve edinice chicaške $65,000,000 podzemske železnice, katera bo znižala dnevno 20 minut časa, ki so ga doslej ljudje zgubili v mestu pri prevažanju. In ta podzemska železnica je še le začetek velikega železniškega omrežja pod zemljo, ki se bo raztegnilo v vse direkcije vred s cestami in drugimi transportacijami, tako, da bodo naši državljani lahko imeli svoje domove, v mestu, namesto, da bi šli ven v draga predmestja. ^ Chicago vodi ves svet v civilnem j f i napredku Pod županom Kellyem, Chicago vodi v finančnem položaju — v zdravstvu — v policijski protekciji — v ognjegastvu — in v vojnih aktivnosti, kakor n.pr. v vodstvu javne obrambe, potem v postrežbi službo j učim fantom in možem v vojni, katere oskrbuje z razno postrežbo tedensko več kakor 157,000 vojakov in pomorščakov! Pod županom Kellyem, je Chicago vodila vso ostalo deželo kar se tiče vpisavanja v vojaško službo —»in tudi v zbiranju mazil in kovin. V resnici Chicago vodi v vsem, na kar je mesto lahko ponosno. In chicaški doeeženi uspehi niso nikdar kritizirani, razun Te, kadar pridejo volitve, tedaj pridejo na dan razni mazači, ki bi radi umazali Chicagi njeno dobro ime. Pravi Chicažani, ki poznajo župana"Kelfya, kaj je že vse naredil, da je Chicaga v ospredju, se ne dajo uplivati od takih, ki bi bili rajši bolj "sveti, kakor ti", od nezavednih iskalcev županskega urada. Odločeni so, da obdr-že župana Kellya še nadalje za župana in bodo z njim korakali naprej. _ , ★ ★ * CHICAGO CITIZENS (CHICAŠKI 1 DRŽAVLJANI) 9 South La SaUe Street VOLITE 0 DEMOKRATIČNO DA OSTANE VAŠ ŽUPAN cy Hrii7inp a Ve mfUMK ; (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljen* 29. novembre 1914. * tSEtZS? Sedež: Joliet, E^T* Nsše geslo: "Vse ss vero, dom in nsrod: vsi sa enega, eden sa ne." GLAVNI ODBOR: Predscdnflc: George Stonich. 257 Lime Street, Joliet Illinois L podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raub St, Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St. Ottawa. IS. & Tajnik: Frank J. Wedk, 301 Lips Street, Joliet, Ifl. Zapisnikar: John llemanich, 650 N. Hickory St, Joliet HL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd* Joliet I& Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Qtevach. 1748 W. 21st St, Chicago, IIL 'Joseph L. DraaUr, 1318 Adsms Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet UL POROTNI ODBOR: -m *'. Joseph Psvlakovkh, 39 Winchell St, Sharpch««, Fa. Mary Kovadch, 2294 Bine Island Ave, Chicago, UL John Dsnia. 2730 Aftkingtea Ave, Chicago, 111. Predsednik Atf etičnega odseka: Bakery Sobar, 540 North Bluff Street. Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanak! Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL Do 1. Jan. 1042 je DSD. izplačala svojim članom in Slanicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor tar dragih izplačil denarne vredfaoSo do četrt milijone dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s m manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak ksto-; ličan moškega ali ienskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali ,000.00. Izdajajo se različni ; certifikati, kakor: Whole Life, TSwenty Payment Life in Twenty Year > Endowment Vsak certifikat noti denarno vrednost katera m vsako | leto viša. Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (icsm) tudi bolniško podporo is svoje centralne blagajna, kakor tudi sa rasne operacije in < poškodnine. ~ *' * -* ; -i Mesečna plačila (assessments) so urejen* po American Experience ' tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). \ Uradni jezik je slovenski in angleški. " , Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo t njefio ! sreeot Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene šE ust-, umi« n. .. »> j. f worship God (in our own - way. Therefore, let's make it unanimous for the ladies on Sunday the 4th of April and for the men Sunday the 11th of April at 7:30 mass. Also Jet's not forget the regular monthly meeting this Sunday March 28, at 2 P. M. Every member is requested to pay an additional 25c this month which is regularly collected for the delegates, so let's all be down as there is going to be some special business to ta*ke care of. I'll be seeing you Sunday March 28. Yours fraternally, 1 ; Steve J. Košar, Pres. -o-- DRUŠTVO SV. IVANA KR- STITELA, ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. . Cenjeni člani in članice: Naznajnam vam, da se vrši . naša redna seja v nedeljo 28. marca, točno ob 2 uri popoldne. Jaz bom tam že poprej, da bom pobiral asesment. Prošeni ste, da se te seje gotovo vsi udeležite. Imaipo več važnih točk za rešiti v korist društva. Gotovo vam je že vsem znano, da imamo ta mesec poseb-| no kolekto 25c za konvenčni vt?!1 - - Stran I AMERIKANSKI SLOVENEC * * * Hlapec Jan Stijn Streuvels * Zdaj je videl, kako se bliža spokojni čas njunega sožitja; vseh nadlog bo konec; navadila se bosta drug na drugega in brez besede opravljala svoje delo. Toda poprej se bo še dosti zgodilo: vse, kar bo prinesla velika sprememba, o kateri bosta morala še govoriti in se posvetovati. Njegova pozornost je bila zdaj vsa u-smerjena na zapadno stran njegove hiše. V mislih je bil nepretrgoma tam čez. Ne samo Vina, temveč vse, karkoli je izviralo od nje, je vsebovalo nekaj posebnega; kar je ležalo izven tega, je bilo nekaj drugega in bolj ko kdaj jesensko mrtvo ter nepomembno. Opazoval je Vino, kako je v navadni obleki z umerjenimi gibi hodila sem in tja in upirala oči v svoje delo. A pripetilo se je tudi, da njenega obraza ni prepoznal — kakor pri človeku, ki ga dolgo nisi videl in se prej nisi dosti menil zanj. Potem ga je obšla volja, da bi šel takoj tja čez in pogledal, kaj pogreša na njej. Bilo je vendar čudno, da ni vedel, kakšen nos ima in kakšna usta in kakšne oči. Odložil je orodje in res šel. Tam šele je pomislil, da je vse to neumnost, in se spet vrnil k delu. Sicer pa je bilo na deželi prav pusto. Polja so ležala tako trudno in po cele pol dni je visela nad njimi mokra tema. V hiši je bilo mrzlo in neprijetno. V nedeljo zjutraj je šel z Vino v vas in oba nista spregovorila niti besede. Pri cerkvenih vratih je obotavljaje se obstal. "Na svidenje!" Prikimala je. Do zgodnjega večera se je vadil v potrpežljivosti in šel potem po potrditev. Sedel je že nekaj časa pri njej v hiši na stolu in še vedno ni vedel, kako naj začne. Nazadnje ni Vina več čakala in je dejala: "Jan, premislila sem, tudi sveta sem šla iskat in to in ono prebrala. In ker je mati mrtva in prebivam tu tako sama, bi le u-tegnila midva biti srečna. Ali bi se zdaj pogovorila o svojih zadevah?" "Seveda." "Z ženitvijo morava pač oočakati do pomladi?" "Pozimi res ne kaže," je menil Jan. Potem sta sedela vsak na svoji strani mize in razgrinjala drug za drugim svoje zadeve, da bi se temeljito pogovorila o njih. Dim tobaka iz Janove pipe se je v sinjih kolobarjih motal po sobi. Medtem je rastel mrak in hkratu sta začela govoriti bolj po tihem. Tukaj, v miru širne zimske pokrajine, sta se čutila do dna na varnem. Jan se ni upal misliti na zapuščenost svoje hiše; potegnil je svoj stol bliže k mizi. Vi-nine polglasne besede, njena dobrota, tleči ogenjček na ognjišču in nežne večerne sence po belih stenah so ga nasladno zazi-bavale. Na starinskem pohištvu je ležal soj zbledelosti. Služilo je enemu celemu rodu, se obrabilo ter častitljivo spominjalo na čase umrlih dedov. Vsak kos je imel svoj določeni prostor. Nepretrgani tek ure je obvladoval prostor in tiktakal med pogovor. "Moj rajni oče," je pripovedovala Vina, "je bil mož, ki je zmeraj pridno delal in varčno živel. Kolikor vem, je kupil s svojim zaslužkom to hišico in jo potem zapustil materi in meni. Mati in jaz sva povrhu še nekaj zaslužili. Morala bova kupiti statve, Jan, in ko bo gospodinjstvo začelo rasti, bova potrebovala še dosti drugih stvari. Tudi bo dobro, da bova imela kaj prihranjenega, če pride kako slabo leto." Jan je kimal in zdelo se mu je bolje, da molči. Vse svoje življenje mu je zdaj razkrivala. Bilo je preprosto, polno poštenega dela in niti slutila ni, kako lepo in za-služenja polno je ^bilo. In zdaj ga je hotela kar tako zapustiti; vse, kar je imela, je hotela voljno izročiti možu, ki jo je po naključju zaprosil, naj bo njegova žena. Pri tem je Jan premišljal lastno življenje, dolgo, enolično tlako, od katere ni imel nič. Zdaj se je šele zavedel, kako je siromašen in praznik rok. Ko bi moral vzbujati zdaj upanje na brezskrbno življenje, je spoznal, kako morajo ljudje v mladosti z vsem varčevati, da pozneje lahko izhajajo. "Nikdar nisem mislil na to, Vina. Gospodinja je hranila moj denar. Saj sem dosti delal, a zdi se mi, da je bila dnina majhna ; in obleka je veljala dosti. In za nikogar mi ni bilo treba skrbeti, bil sem čisto sam na svetu. Pozimi so bili hudi dnevi, ko ni bilo moči nič zaslužiti. In kadar se me je polotila žalost, sem včasih popival —." Tako se ji je zdaj čisto ponižno in iz srca izpovedal; vedel je, da bo Vina umela njegovo slabost. "Zdaj, ko imam v življenju cilj in nekoga, ki pazi name, zdaj bo drugače; s pitjem bo najbrž za vselej kraj in konec. Kar se tiče posesti, imam zemljo od očeta in tudi še nekaj prihranjenega. Hiša je slaba, a zemljo bova lahko dobro porabila." "Seveda, stanovala bova tukaj. Selila se ne bi rada." Sklenila sta, da bosta Janovo kočo podrla in zvezala svet z njivo. Premišljevanje in uravnavanje bodočnosti jima je bilo nekaj novega. Uživala sta v tem, da sta vsakokrat, kadar je pogovor zastajal, našla kaj drugega, na kar k še nista mislila. "Za začetek nama ni prav dosti treba," je odločila Vina. "Reveži se znajo tudi prebiti ! Ne vprašujem te, Jan, kaj imaš. Oba lahko delava in z božjim blagoslovom bova že živela." Malce v zadregi je pristavila. "Tu v predalu leži pet sto frankov. Bo to dovolj?" Jan je v sramu prikimal in skrival svoje veselje. "Imam tudi molzno kozo. Jo hočeš videti?" To je bila misel! Šla sta takoj v hlev in Janu se je koza zdela lepa. "Meni je prav, Vina," je dejal, ko sta bila spet v sobi. "Storil bom, kar bom mogel. Ce je torej zdaj odvisno samo od mene," — in v svojem poštenem prepričanju je v potrdilo udaril z dlanjo po mizi, "mislim, da se ne bova mogla pritoževati. Najini starši so bili zmeraj delavni in midva sva tudi lahko." "Vse drugo bo pač Bog dal," je menila Vina. "A kaj vendar mislim? Saj sediva kar pri prazni mizi. Skuhala bom kavo." Jan ni mislil ne na čas ne na to, da bi šel domov. Pustil je, da je obveljaal njena, in je gledal, kako je v svoji domačnosti podjetno stopicala po kuhinji. Obesila je kotel z vodo nad ogenj, pripravila in postavila vrčke in skodelice in krožnike, stisnila mlinček med kolena in začela mleti kavo. (Dalje prih.) Tiskarska dela vse vrste točno in Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. BO izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC , Vi 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS "JUGOSLAVIJA JE POTREBNA TUDI BRITANIJI" Petek, 2$. marca 1943 (Nadaljevanje z 1. strani) nato: "Po tej vojni bodo morali Srbi, Hrvati in Slovenci zrasti v večjo skupnost. Niti en sam del Jugoslavije ne sme ostati pozabljen. Toda Jugoslavija bo morala biti ne le zedinjena, temveč pripravljena, da se zveže s svojimi sosedi in tako ustvari veliko skupnost, ki se bo lažje upirala eventualnim sovražnikom." DOGODBICE "Preveč delate," je dejal nekoč zdravnik igralcu in komiku Nestroyu, "treba je, da se odpočijete in si pres!:rbite za spremembo." Komik se je zasmejal: "V zadnjih tednih sem igral dvanajst različnih vlog, spoznal sem se pri tem z neštetimi ženskami in v zadnjem letu sem se nič manj nego petkrat zaročil. In to se vam vedno ne zdi dovolj spremembe?" ★ Einstein je predaval v New Jerseyu o astronomiji. Ko je zapustil govorniški oder, se mu je približala čedna mlada dama in ga ogovorila: "Gospod profesor, govorili ste čudovito jasno, rada bi vas samo nekaj vprašala: Razumem, da je danes mogoče izračunati, koliko je oddaljen Mars od Zemlje, tudi glede njegove prostornine, njegovih kemičnih sestavnih delov in teže sem si na jasnem. Le eno mi ne gre v glavo: Kako je bilo mogoče izvedeti za njegovo ime ?" * Bjoern Bjoernson, sin velikega norveškega pisatelja in pesnika, je potoval nekoč čez Vzhodno morje v Nemčijo. Kot prijatelj morja je stopal po palubi sem in tja. Nazadnje je splezal na poveljniški most. Kapitan ga je osorno zavrnil. Bjoernson je vzkipljivo zra-stel: "Meni hočete prepovedati dostop na most, meni, sinu največjega norveškega pesnika?" Kapitan je obstal, potem je dejal s poudarjeno vljudnostjo : "Oprostite, to je seveda nekaj drugega. Prosim, pridite gor, gospod — Ibsen!" Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tusno Test, da je dne 9. marca 1943. previdena s sv. zakramenti za vedno preminula naša ljuba mati in soproga AGNES KOSHAK (roj. TANKO) Pokoj niča je bila rojena leta 1875 v SodraiicL Poročila se je v Ely leta 1901. Njen pogreb se je vršil dne 12. marca iz hiše žalosti v cerkev sv. Antona Pad. in potem na katoliško pokopališče. Dolžnost nas veže. da se zahvalimo c. župniku Rev. Fr. Mihelčiču in pomožnemu župniku Rev. Carl Prylu za obiske v času bolezni, ko sta ji prinašala dušno tolažbo in sv. zakramente. Hvala Vam iskrena. Zahvaliti se moramo društvu Marije Vnebovzete, štev. 203, KSKJ. za dar sv. maš, in društvu Srca Jezusa, štev. 2, A. B. Z. za poklon venca, in obenem lepa hvala za preskrbo po-grebcev. Hvala pogrebnemu zavodu Champa & Mrhar sa lepo urejen pogreb. Iz srca se lepo zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše in poklonili vence na krsto pokoj nice, hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in molil za pokoj njene duše na večer pred pogrebom. Hvala vsem« kdor koli nam je storil tolašilno uslugo v dnevih naše žalosti. Hvala lepa cerkvenemu zboru pod vodstvom Miss Mary Hutar za krasno p^oizvajane ža-lostinke povodom sv. mase. Hvala vsem, ki so jo spremili do njenega hladnega groba. Žalujoči ostali: JOHN KOSHAK, soprog; JOHN KOSHAK, JRw sin; MARY, orno-žena Golobich, FRANCES, vdova po L. Slabodnik, in ROSE, hčere. Ely, Minn., 22. marca 1943. ■ - , , . - ' I Švica je "muster" za bodočo Zedinjeno Evropo. Mogoče bo, ker o Švici se da govoriti, j če že gre za kak uzorec. Ka-i dar pa pride z Ameriko kot nekim uzorcem za Evropo, pa kaže, da ne ume ne Amerike, niti najmanj Ejvrope. V Ame-j riko so prihajali ljudje, kate-j ri so z odhodom slekli vso svo-1 jo preteklost, in kot povsem novi ljudje so prišli v nove razmere, toraj mogli postati nekaj novega, novo amerikansko ljudstvo, ne narod. V Evropi ne bo noben narod slekel svoje preteklosti, ker je sploh ne more, ostati mora, kar je bil morda že skozi stoletja ali še dalje. Nekaj Švici podobnega bi mogla postati Evropa, nekru Ameriki podobnega le Slova ni, ako bi se tako uravnalo, da ostane vsako slovansko pleme narodna individualnost, ruski jezik pa skupna vez, ne znak ; rusificiranja. Trdim celo, da bi zedinjeno slovanstvo lahko po-' stalo vse boljša Amerika, ker bi ne bilo treba vsega izpre-meniti v neko zmes, grobo povedano, v neko godlo, vsak tudi najmanjši jn neslovanski narod bi lahko ostal narodna edinica, ako ima voljo in notra-; njo moč za tako edinido. Edi-nice bi tvorile veliko skupnost, ostale pa edinice. Nekaj bi se j poizgubilo v veliki skupini in skupnosti, ker tega ni mogoče preprečiti niti pri najboljši volji, ako je pri edinicah volja in razumevanje za skupnost, in veliki skupini ni treba nastopiti z nobeno silo, da se skupnost ohrani. V Ameriki se mora vsak poizgubiti v skupnosti in se bo poizgubil, o tem ''ni treba govoriti in pisati, vsak dan imamo to pred očmi, v "slovanski Ameriki" bi se ne bilo treba nikomur in nobenemu narodu poizgubiti, in že zdaj ima Rusija v svojem obsegu baje do 80 narodov, in po prav sedanji Rusiji so dobili ti; narodi potom skupnosti svoja individualna svojstva, postali i po besedi in pisavi — narodi. Komu se bo to zdelo pr-smuk, najmanj preidealno, i-dealno se zdi tudi meni, če je prsmuknjeno pa moram vam pripustiti. Ni ravno nemogoče, da nekaj sličnega še doživimo, ako prerano ne bo treba iti v krtovo deželo. * Švica, mušter, uzor. Hm? I^ine and dandy je tam. Ampak tudi v Švici je četrti narod prišel do pravic, do enakopravnosti šele zadnje dni, ko se je boril za to že stoletja. Švica pa mušter? Kako da so se morali Ladinci boriti tako dolgo? Saj je Švica baje vsem pravična in vsi živijo v miru in sporazumu?? Švica. Švica. Kako da ta pravična Švica La-dincem že prej ni priznala pravic, šele zadnje dni? Yes. fine and dandy je Švica, ampak tudi Švica je čutila pritisk razvitkov v najnovejši dobi. Naziji so ji že večkrat za-pretili, da pridejo s kolom, da jo požrejo, ako jim ne ravna pogodu, in le pod tem pritiskom je morala Švica uravnati na znotraj tako, da ni bilo povoda za pritisk, in pravice pod pritiskom, well, drugi govorite o idealnem razmerju, jaz majam z glavo. Pritisk, pritisk. Prekerna zadeva. Fine and dandy, ako ne bo pritiska, in Zedinjena Evropa ne bo poznala pritiska. Ali pa pojde. Nemcev je do 80 miljonov. Kaj če začnejo s kakim nemškim pritiskom, pritisnejo lahko, ko jih je toliko? Kdo naj pritisne Nemce. če začnejo pritiskati. Ali se bodo res izpremenili v ov-eice, da Hbodo pozabili na pri-tiskovanje, ko jih je tako pri-tiskovanje skoroda postavilo za gospodarje vsega sveta?? Ce bi jaz rekel, da ste prsmuk, bi bili užaljeni, če pa pravim, da ste idealisti, bi jaz vas imenoval pretirane idealiste. Morda o tistem šmentanem -r- pritisku še nekaj govorimo. KAI ROnO NATO. »••••••MMnWM«*««Mt*MM««MMtM«M«**IM««*t**mt««««HM*«*«M«MI*M*i 1VTIJ IJ\/LfVf 1 lflLlV/ GE BODOČEGA © NAROČITE IN CITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano Čtivo za ameriške Slovence. . . Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, * ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak RcL, Chicago, Illinois •M*MMM*MMM*tMM*MMH«M* l««M*HMMM*MM«MMMM««MMMM«*l**««< t************************** ZUPANA? glede bodočnosti mesta Chica-ge, zlastr za povojni čas, ko bo treba napeti vse sile, da se bo držalo vsestranske potrebe na vajetih tako, da ne bo težav na strani ljudi, ne na strani mestne vlade. Glede tega je dejal McKibbin: "Vsi se spominjamo dne-vov, ko so po zadnji vojski prihajali naši fantje in možje domov. Imeli smo v ta namen velike parade, jih obsipavali s cvetjem in krasjem. Toda kmalu za tem smo zopet imeli priliko videti iste može in fante, ko so hodili okrog v vojaških suknjah zastonj iskajoč dela in posla. To se ne sme pono- viti po tej vojni," pravi McKibbin. * "Chicago mora skrbeti za svoje. Ako bom jaz izvoljen za prihodnjega župana, bom med drugim poskrbel tudi, da bom imenoval v posebni odbor odlične može in žene, ki bodo imeli skrbstvo za veterane, ki bodo prihajali domov iz vojaške slijžbe. Ta odbor bo sproti proučeval potrebe domov prihajajočih in bo imel nalogo, da jim bo preskrboval po možnosti delo in službe. Pred-no pa seveda bo mesto Chicago moglo začeti reševati te probleme, bo moralo naj prvo napraviti red v lastni mestni hiši. Ustaviti bo treba potrato in korupcijo, ki se redi ob ljudskem denarju. Treba bo gledati da se zniža davke, ki so sedaj najvišji v zgodovini mesta. 60% so višji, kakor tedaj, ko je Kelly nastopil županski urad. Ustavimo potrat-nost, to je sedaj univerzalno geslo po vsej Ameriki. Tudi v Chicago moramo to geslo sprejeti. Kellyeva mašina je kljub vsem trikom dobila pri primarnih volitvah komaj eno četrtino glasov, ki so registrirani. Toda na volilni dan 6. aprila pa moramo vsi volilci na dan. Postavimo se. Pokažimo i svojo zavednost. Ako mi boste i kot županskemu kandidatu dali le 4 minute vašega časa, ko boste volili 6. aprila, vas zagotavljam, da bom vam jaz dal štiri leta zveste službe in poštenega dela za vaše mesto Chicago, kot vaš bodoči župan/' ; . naš narod in vsa naša ozemlja." Britanski minister kolonij, g. Amery, se je po predavanju zahvalil g. dr. Kreku za izvrstno zgodovinsko razlago jugoslovanske ideje. "Obstoj Jugoslavije ni potreben le Jugoslovanom, temveč tudi Veliki Britaniji," je izjavil član britanskega kabineta in dodal