Političen dsi sa alovenski aarod. |»«IU rrejenub Za colo leto predplauan 15 ;Id., m pol leta S rld., ta četn lea i irld.« za en mesee 1 rld. 40 kr. t Mminiitntelji prejeman rolji: Za eeio leto 12 ifld., za pol leta 6 fld.. za uetrt leta < fl4., za en mesec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko Teljajo 7 kr. Mareinin« prejemk «pr»Tništvo (a-iministracija) la ekipedicija, Sameniške uiice št. 4. Na*u»nlla (in«er»ti1 se iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tisk* enkrat; 12 kr če se usKa dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena orimerna zinaajs* Kokoplsl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «',6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v ponedeljek 1. decembra 1890. Letiiilt "Vabilo na nai^očbo. S 1. decembrom pričela se je nova naročba na ..SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Gena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. Govor poslanca rf"ell'er-ja v deželnem zboru kranjskem glede poroštva za dolenjsko železnico. Glede zgradbe dolenjske železnice je bilo vedno moje mneuje iu gotovo tudi cele naše zbornice to, da je država dolžna graditi to železnico skozi dolenjske pokrajine preko hrvaške meje ; vsaj je nam vsem znano, da je kranjska dežela več milijonov goldinarjev zemljiškega davka po krivem plačala državi, da je skozi 25 let v primeri k drugim deželam previsoke pristojbine plačevala, da je država vživala provincijalni zaklad itd., tako, da je država dolžnici naše dežele. Najprimernejša prilika poravnati ta stari dolg ponudila so je državi, ko je naša dežela čestokrat trkala na državne duri s prušujo, da država zgradi toliko potrebno, kolikor zaželjeno železnico naši deželi — kakor je to storila v obilni meri Goriški, Češki in drugim deželam. Država naposled vendar ni mogla dalje prezirati opravičenih naših želji ter jim je — četudi ne povsem — vsaj deloma ustregla z državnim zakonom z dne 6. junija 1890 drž. zak. št. 118. V smislu tega zakona se ima graditi proga Ljubljana-Novomesto in Ljubljana-Kočevje; k zgrad- benemu kapitalu 10 milijonov goldinarjev ima država prispeti z zneskom 2 500.000 gld., dežela donašati znesek 500.000 gld. ali pa prevzeti poroštvo 4% obrestovanja prioritetnih obligacij 7 milijonov goldinarjev, vdeleženci (interesentje) pa imajo prevzeti in izplačati 600.000 gld. glavinskih delnic, Kakor je razvidno iz deželno-zborskega poročila priloga 53. Zgolj na podlagi priloge 53. brez drugih podatkov je bilo težko deželnemu zastopu odločiti se, katera alternativa (plačati 500.000 gld. ali pa prevzeti poroštvo obrestovanja) bolj ugaja deželi, oziroma davkoplačevalcem. Še-le, ko je deželni zastop dobil v zadnjem času potrebne podatke, proračune in kupno pogodbo med državo, konsorciiem in treboveljskim društvom, je mogoče postalo, poučiti se v tem važnem vprašanji ter odločiti se za eno ali drugo alternativo. Ce dežela plača 500 000 gld., je ta svota ali so vsaj ( bresti te svote letnih 20.000 do 25 000 gl. na mnoga leta izgubljena; pri drugi alternativi pa dežela ne zgubi nič, ampak prevzame le poroštvo za obre.stovanje in njena eventualna doplačila so le obrestna po.sojila, katera je vračati, predno se kak krajcar d.i delničarjem. Kupna pogodba med državo in trboveljskim društvom garautuje, da država prevzame od lastnika kočevskih premogokopov, to je od trboveljskega društva vsaj 100.000 ton premoga na leto; skupilo pa za to imenitno količino deliti je tako med prodajalcem in med dolenjsko železnico — katera premog pripravi v Ljubljano — da je železnici osiguran le iz te kupčije plodonosni dobiček, oziroma dohodek 235.640 gld. na leto za celo koncesijsko d6bo, to je za 90 let (ta pravica, oziroma dolžnost trboveljskega društva vknjiži se na njene premogokope). Približno 237.000 gld. utegnejo znašati obratni troški, tako da se z dohodkom 235.640 gld. po Lib Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. (Dalje.) 2e stoji duhovnik pri postelji nagnjen nad ranjenim mladeničem, gleda globoko rano v njegovih prsih, gleda jo dolgo s skrbnim obrazom. Hrdonj z Dubnjan gleda nepremično na starčkov resen obraz, hoteč brati z njegovega obraza prej, kakor bi povedala usta. Obraz se mu najedenkrat zjašnjuje, že dajo tudi njegova usta drag, tolažljiv odgovor vprašanju vitezovemu. „Rana je sicer težka, ali zdi se mi, da niso ranjeni notranji deli tako, da bi se ne zacelila. Upam v Boga, da se rana srečno zaceli in mili Bofek vstane s postelje, na katero bo vendar dolgo priklenjen." Tu je naslonil starček še pozorneje svoje uho k ranjenčevim prsom, pokimal zadovoljno in rekel: „Pljuča in srce nista od rane nič poškodovana, najbolj je škodovala ranjencu velika izguba krvi. Vendar se to lahko nadomesti." Grajski grof ni poslušal dalje duhovnikovega razlaganja in je tekel z veselo novico k Eliški. Ta je sedela s solznimi očmi na postelji: teta in stara sobarica obdržali .sta jo težko tu. „Drago dete, draga Eliška, živi in ne umre!'' zaklical je oče, prihitevši v hčerino sobo. „Zivi in ne umre!" ponavljala je za njim veselo deklica. „Živim in ne umrem!" dodala je k temu. Najedenkrat je dobil njen obraz vso drugačno podobo, strah je zginil iz očij in obr.tza, njena do sedaj bleda usta so se blaženo smejala: „Živi in ne umre. Živi in ne umre." Za malo časa je že mogla obiskati bolnika. Bali so se, da bi se je zopet ne poprijela bolezen; ali pri postelji je bila tem mirnejša. V tej zmešnjavi bi bili skoro pozabili na vjet-nika — gospoda Jaroslava s Stenovic. Dirnilo ga je tudi to zelo, da se ni zmenil nikdo za-nj. Slednjič se ga je spomnil grajski grof, ko je minila nevarnost za Bofka in hčer, šel k njemu in rekel: „Bog te pozdravi, gospod Jaroslav. Jako mi je hudo, da sva se sešla na tak način. Odpusti, da sem moral delati tako s teboj, moj prijatelj, da sem se moral proti tebi bojevati." Gospod Jaroslav je molčal. „Gospod, moji ljudje so te vjeli, ko si smrtno ranil vodjo mojih ljudij. No prejmi svobodo iz mojih rok. Pojdi, kamor se ti ljubi." Gospod Jaroslav je molčal. pogodbi trboveljskega društva pokrijejo dotični I troški. I j Promet za osobe je proračunjen na 92.400 gl., j za blago 420.100 gld., kateri skupni znesek I 512.000 gld. ima služiti za obrestovanje 7 milijonov goldinarjev prioritetnih obligacij in amortizacijo v okrogli svoti letnih 300.000 gld. Mogoče, da takoj v početku železnica ne bo donašala preračunanih 512.000 gld., da morda vrže le dohodek 270.000 gld. — v tem slučaji bi morala dežela doplačati primanjkljaj obresti 30.000 gl.; teh 30.000 gld. pa le posodi in je gotovo upati, da jih zopet nazaj dobi, ker skušnja pri drugih celo slabo situiranih železnicah, na pr. istrskih, uči, da se promet po železnicah in s tem tudi dohodek vedno povzdiguje in ker uiti ni misliti, da bi bila dolenjska železnica v tem oziru izjemna, tem manj, ker bode bolj rodovitne kraje pretekala, kakor istrska železnica. Z ozirom na to in ker s poroštvom dežele dobimo cenejši potrebni stavbinski kapital, se je deželni zastop odločil za drugo alternativo: za poroštvo dežele. V poročilu deželnega odbora izreka se nada, „da bodo dolenjske železnica dajale donesek, kateri ne bode le pokrival štiriodstofno obrestovanje in razdolžitev predstvenega posojila v znesku 7 milijonov goldinarjev in po pravilih določeno največ pet odstotno dividendo delniške glavnice, potem troške za potrebne razširjatvene zgradbe in druge potrebne naprave za dolenjske železnice, temveč da bode dajala tudi prebitke, katere bo zalagati v rezervni zaklad, ki je potem porabiti pri glavnični dobavi za druge lokalne železnice na Kranjskem". Ko se bode ta nada izpolnila in ko bode dolenjska železnica takorekoč matica drugim lokalnim železnicam, spoznala se bode njena velika važnost in plodonosna korist ne samo v lokalnem pomenu, ampak za celo našo domovino, posebno ko bode — kar je upati — tudi Belokrajina ter po njej so- Ali tu se je zaslišal od zgoraj iz grada klic: „Odidi, sovražnik! pojdi od tod!" Gospod Jaroslav je obledel še huje, plaho povzdignil svoje oči k oknu, kjer je stala Eliška, preteč mu v srdu z roko. Ozrl se je, pobesil molče glavo pred vitezom in se priklonil, švignil na svojega konja, ki je stal do sedaj osedlan poleg njega in bil nestrpno s kopitom — in odjezdil z Radinj. Kam bo šel? Konj se je obrnil k Stenovicam. Gospod Jaroslav je že stal pod svojo trdnjavo in že zajezdil k vratom. Ali najedenkrat se oglasi z nasipov krik, kakoršen ga ni pozdravil nikdar. Tu so je še le prebudil kakor iz pol sna in se spomnil, da nima nobenega doma več, da ne sme več stopiti v svoj grad, ki gosti pod svojim krovom njegove sovražnike. Naglo je obrnil svojcp konja in odjezdil od svojih Stenovic. Šel je k Žižki v njegov šotor in se mu. sedaj še bolj predal kakor kedaj pred tem, ker ni imel domovja. Po poti so se mu pridružili nekateri njegovi mezdniki, kateri so sem ter tje blodili v okolici, ko so utekli iz štenoviške trdnjave. ,S kakim sovraštvom me je odgnala od sebe! In jaz sem jo tako ljubil in jo še sedaj tako vroče ljubim!" ponavljal je večkrat gospod Jaroslav, koje jezdil iz domovine v daljino — v glasni tabor slepega vodje. (Dalje sltidi.) sedna Hrvatska in ž njo vred celi izhod stopila v zvezo z danes sklenjeno dolenjsko železnico. Da se pa ta nada izpolni — in izpolnila se bode gotovo, če se po odsekovem nasvetu določijo nizki tarifi za blago in osobe — potem če se precej od početka pri zgradbi železnice, pri upravi iu prometu z največjo varčnostjo postopa ter zabranjuje tisti žalostni slučaj, kateri se je, kakor znano, dogodil pri drugih železnicah in javnih podjetjih, namreč da so posamezni obogateli na neopravičen način v škodo davkoplačevalcev in garantov; pri vedno strogovestnem gospodarstvu dandanašnjega podjetja mi vsi pričakujemo blagodejnega sadu od dolenjske železnice, ki bode po besedah gospoda poročevalca v tesni zvezi s srečno prihodnostjo naše kronovine, kar iz srca vsi želimo — v tej nadi glasujem za predloge odseka za zgradbo dolenjske železnice. Politični preg-led. v Ljubljani. 1. decembra. !%'otrasa|e dežele. Češki deželni zbor je preložen na nedoločen čas; glavna naloga mu je bila dognati češko-nemško spravo, v ta namen niso rešili deželnega letnega proračuna in vedno le razpravljali spravne točke. Vkljub temu niso dovršili niti zakona o deželno-kul-turnem svetu. Razni listi razpravljajo sedaj vprašanje, kaj bo z drugimi spravnimi predlogami. Vjemajo se misli listov v tem, da skoro ni upanja, da bi se sprava v resnici dosegla. Plener je to javno naznanil v zboru ter izrekel željo, da kar se še sedaj zgoditi ne more, zgodilo se bo v prihodnjosti. Ta pa seveda bo le tedaj izpolnila želje nemškim Cehom, ako bo odstopil Taaffe in nemško-liberalnemu ministerstvu napravil prostor. Žal, da imajo Nemci tudi mnogo opravičene nade za tako prihodnjost v Avstriji. S spremembo volilnega reda za deželni zbor pečal se je deželni zbor gorenje-avstrijski in zadevno poročilo upravnega odseka predlaga deželnemu zboru: Deželni zbor gorenje - avstrijski se izjavlja v načelu za direktno volilno pravico v kmetskih občinah, toda zahteva, da je vsaka občina tudi samostojen volilen okraj. V tem smislu naroča se državnemu zboru, da izvrši volilni zakon v tem smislu. Rusini na Poljskem se polagoma ločijo v Staro- in Mladorusine. Zadnji se tajno razgovarjajo z vlado, kako doseči Rusinom več pravic v šoli in v javnih uradih. Prepir med itak zatiranimi Rusini gotovo ne bo obrodil ugodnega sadu za rusinski narod. — Krakovski .Czas" je svetoval poljskim poslancem, naj se ločijo od Cehov v državnem zboru; ,Dziennik Polski" pa temu odločno nasprotuje ter kaže na osodo poznanjskih Poljakov, kjer se najbolje vidi, kakšno ljubezen imajo Nemci do Poljakov, s katerimi hoče „Czas", da bi se družili Poljaki. Zato zahteva list od poljskih volilcev, da naj pri prihodnjih volitvah v državni zbor volijo le take kandidate, ki bodo obljubili, da se ne bodo družili z nemškimi liberalci v državnem zboru. Tnanje držare. Rim, Kakor se poroča iz Rima „Pol. Corr.", ne bo se vršil papežev konzistorij meseca decembra t. 1., kakor se je sprva poročalo po listih, marveč prihodnje leto in sicer meseca februvarija ali pa še pozneje. Francija. Francosko vojno ministerstvo je prepustilo poljedelstvenemu ministerstvu 25.000 pušek z malim kalibrom, s katerim se bodo oborožili gozdni čuvaji. Enaintrideset bataljonov pri carini poslujočih oseb je dobilo 70.000 Leblovih pušek. Vsa pehotna armada je že preskrbljena s puškami z malim kalibrom. Konjiča se bode oborožila z novimi karabinarji do 1. aprila 1891. 1. Nizozemsko. Proklamacija, v kateri naznanja kraljica-vdova narodu smrt svojega soproga in začetek vladanja njegove hčere, glasi se po besedah tako-le: „V imenu Njih. Veličanstva Viljemine, po božji milosti kraljice nizozemske, princesinje Oransko-nasavske itd. Mi Ema, kraljica - vdova, regentinja nizozemskega kraljestva: Božji previdnosti se jo do-padlo, poklicati k sebi mojega ljubega in čislanega soproga, kralja Viljema IIL Več ko 41 let se je zbiralo nizozemsko ljudstvo okoli njegovega prestola in mej tem časom je procvitala domovina v miru, v blagostanju in v blagoslovu Najvišjega. Z njegovo smrtjo, ki je nas vse napolnila z globoko žalostjo, prešla je krona na mojo ljubljeno hčer Viljemino. Naj bi bil njen prestol postavljen na zvestobo in naklonjenost nizozemskega ljudstva. V.semogoči Bog usliSi molitve, katere se dvigajo za-njo do njega; on naj jo vzame v svojo zaščito. Po postavah sem določena, za njene mladoletnosti izvrševati kraljevo oblast kot regentinja nizozemskega kraljestva. V zaupanji Vanj, v čegar rokah počiva usoda vladarjev in narodov, sprejmem sebi izročeno nalogo z željo, naj bi se ž njo v vsakem oziru pospeševalo blagostanje dežele in naroda in naj hi se utrdil prestol našega kraljestva. Ob jednem izjavljam, naj se ta razglas naznani vsem občinam po kraljestvu in obj javi po vseh uradnih Časnikih." Švica. Zvezni komisar KOnzIi je sporočil iz Bellinzone, da se bo veliki svčt posvetoval o predlogu volitev v ustavni svčt še-le v ponedeljek in potem takoj pričel volitve. — Iz Berna pišejo „N. Pr. Pr." 28. novembra: Zadnjo noč so nabili na oglih oglas, naperjen proti švicarski politiški policiji. Mčni se, da so to naredili socijalni demokratje ali pa anarhistje. Anglija, Parnell je neki sklenil, da se ne umakne, če dobi tudi neposredno nezaupnico od svoje stranke, v kateri je dve tretjini glasov za njegov odstop, marveč prizval se bode na irsko prebivalstvo, katero bode imelo odločilno besedo. Portugal, Med delavci v Oportu vlada zadnji čas jako vznemirjajoča agitacija. „N. Fr. Pr." se poroča namreč: Ljudstvo se neprenehoma zbira. Včeraj je sklenil neki štrajkarski odbor provzročiti splošni štrajk, če se ne bode vlada dovolj pobrinila za portugalsko obrt nasproti Franciji; zakaj interesi portugalske obrti so omejeni s francosko-portu-galsko pogodbo. Ljudstvo pa se poteza za delavce. Turčija. Te dni je pisala turška vlada eku-menskemu patrijarhu z ozirom na njegove zadnje zahteve pismo, v katerem izraža svojo željo po spo-razumljenji. Pismo govori o oporočnem vprašanji, o šolskih zadevah in o predrugačenji noše bolgarskega duhovništva, zaradi česar se je bil ravno vnel prepir mej grškim patrijarhatom in turško vlado. Pismo je pisano povsem v spravljivem duhu. Kar se tiče glavnega vprašanja, namreč noše bolgarskega duhovništva, pravi pismo, da je sultan še vedno skrbel za bogočastno svobodo in jo varoval, ter prosi patrijarha, uaj vendar prične svoje delovanje in službo božjo. V diplomatiških krogih hvali se povsem spravljivi korak turške vlade. S tem je menila Turčija sporazumeti se z grško cerkvijo, toda patrijarha ni baje ganilo to miroljubivno pismo, zakaj po grških cerkvah se še zdaj ne oprav ja služba božja. Menda bo treba res posredovati Rusiji. — Povodom umora srbskega popa Stojana uvedla je turška vlada preiskavo, ker so nekateri srbski krogi trdili, da je bil omenjenega umora vzrok tudi bolgarski škof Sinezij. Toda preiskave so pokazale, da je bilo to golo obrekovanje in škof Sinezij je čisto nedolžen nad krvjo srbskega popa Stojana. • Izvirni dopisi. z Goriškega, 24. novembra. Čitateljem .Slovenca" bo morda ljubo zvedeti, da načrt železnice Trst - Divača - Loka še ni osigurjen. Odkar je nesrečni Giskra pokopal železnico čez Predli in ob Soči, si Kranjci mnogo prizadevajo za zvezo Trsta z gorenjimi kronovinami čez Kranjsko. Toda tudi Goričani niso spali. Skrbno so iskali novo progo, ki bi nadomestovala predilsko. Iu menim, da naša trgovinska in obrtnijska zbornica je pravo zadela, ko je v svojej peticiji od dne 15. oktobra 1890 navedla temeljitih razlogov za železnično zvezo Trsta z gorenjimi kronovinami skozi Gorico. črta Gorica-Bača-Javornik bi bila najkrajša proga, kar je za kupčijo največje važnosti. Proga Trst-Divača-Trbiž meri 215 kilom.; zveza črez Gorico, Bačo, Grahovo, Hudojužno, Podbrdo, Bohinjsko Bistrico, Štenge, Sedlo nad Bohinjsko Belo, Gorje, Dobrava, Javornik, Trbiž pa bi merila samo 172 kilom. In od te bi se moralo na novo graditi samo 91 kilom., ako bi se hotela vporabiti sedanja proga Trst-Gorica. Naša črta ima pa še mnogo drugih prednostij pred kraško glede visočine in naseljenosti. Zraven tega bi bila črta čez Divačo več ali manj vsporedna z Rudolfovo železnico in bi škodovala morda Ljubljani, česar se boji .križki grof", pač pa bi škodovala Rudolfovi železnici; črta čez Gorico pa bi nikomur ne škodovala, koristila pa mnogim, posebno goriškej deželi in Bohinju. Edino vlada bi morda ne bila zadovoljna, da bi naša železnica se vila od Gorice po kanalskej dolini proti sv. Luciji pri Tolminu, ker bi bila pre-blizo italijanske meje in s tisto vsporedna. Trgovinska in obrtnijska zbornica je tedaj jako modro omenila tudi črte Gorica-Grgar-Fruški-Kal-Trebuša-Bača-Javornik. Brez dvoma bodo to črto vojaške avtoritete priznale kot najvažnejšo v strategiškem oziru. Ugajala bo Gorici, ker po predoru iz Ce-povana v Trebušo se bodo lahko gorski studenci napeljali v mesto. Te proge bi bili veseli mestni poletiščarji, veseli pa tudi gorjani. V Trebuši in okolici spe še mnogi natorni zakladi, katere bi vzdramila železnica. Naj opomnim tu, da tam je premog, ki bi dajal zaslužek ljudem in železnici ceno kuriavo; tam je žvepleni izvirek in drugi mrzli potoki, obojni ugodni za napravo zdravilnih kopeli; tam je rudokop srebrne rude; tam cela gora izvrstnega marmorja. Ko bi železnica tu mimo prišla, oživela bi te speče naravne zaklade.i Ni tedaj čuda. da se je začela živahna agitacija za to progo. Cepo-vancem pa moramo hvaležni biti, da so še o pravem času razposlali peticijo, ki zagovarja imenovano črto. Gotovo bodo tudi Bohinjci te črte veseli, ker vezala bi ta obrtni kraj s širokim svetom. Ako se konečno spomnim naravne lepote ob tej črti, ako se spomnim na bohinjsko in blejsko jezero, smelo trdim, da železnica bi tu odprla sveto lep kos divne Švice na slovenskih tleh. Omenjena prošnja Cepovancev do predsedništva ministerskega sveta sidve: .Trgovinska in obrtnijska zbornica v Gorici je v svoji peticiji od 16. oktobra 1890 visoko predsedništvo prosila, da bi izvolilo državnemu zboru predložiti vladni načrt o zgradbi železnice, ki bi skozi Gorico vezala Trst s severnimi kronovinami države. Euako prošnjo je sklenil tudi deželni zbor v Gorici v seji dne 31. oktobra 1890 ter jo po svojem odboru podal visoki c. kr. vladi. Vsa goriško-gradiščanska dežela je trgovinski in obrtniški zbornici ter deželnemu zboru za to od srca hvaležna, pa tudi trdno upa, da bo visoka C. kr. vlada predlagala tak načrt železnice, da ne bo izključena naša dežela. Spoštljivo podpisano občinsko starešinstvo si dalje usoja visoko predsedništvo še posebno opozoriti na črto v dolenjem delu dežele, na črto Gorica - Grgar- Fruški Kal - Trebuša - Bača - Javornik iz sledečih razlogov: 1. Medtem, ko se črta Gorica-Sv. Lucija vije ob državni meji in s tisto paralelno, leži črta Gorica-Grgar-Fruški Kal-Trebuša-Bača v popolnem zavetji gorske doline. Ta črta je v strategiškem oziru od vojaških avtoritet priznane važnosti. Spominjamo samo oa poročila podpolkovnika Beck-a 1. 1883. in 1884. 2. Od Grgarja bi šla ta črta po čepovanski dolini ob robu C. kr. erarskega trnovskega gozda, od koder se izvaža les za kurjavo in stavbe v Gorico, Trst, Dalmacijo, Hercegovino in drugam. Da bi imela tii železnica mnogo prevaževanja, naj bo v dokaz to, da se je I. 1875. napravil tramvaj na par, ki je pa pozneje prenehal voziti radi tehniških težav. 8. Je upanje, da se bode v Trebuši odprla žila premoga, kajti vidijo se tam kosci premoga na površju njiv. 4. Je v Trebuši žvepleni izvirek, ki bo brez dvoma dal priliko za napravo imenitnih zdravilnih kopel, ako se ta zdaj popolnoma zaprti kraj odpre svetu po železnični progi. 5. Čepovan, kjer bi bila važna postaja med Gorico in Bača-Javornik, že zdaj sluje kot jako prikladno poletišče. 6. V Trebuši je rudokop srebrne rude, ki se je pa opustil pred desetimi leti radi pomanjkanja komunikacijskih zvez, in vsled tega izvirajočega pomanjkanja investicijskega kapitala. 7. Je v Stopniku pri Trebuši ogromna zaloga posebno trdega marmorja, pa izčrpanje tega naravnega zaklada se je tudi moralo pied malo leti opustiti radi oddaljenosti od sedanje železnice. 8. Tii priporočana železnična črta bi bila priročna za izvoz živega srebra iz rudokopa v Idriji na Kranjskem. 9. Črta Gorica-Grgar-Fruški Kal-Trebuša-Bača-Javornik je torej eminentnega pomena za državo radi strategično važne lege; pomenljiva za gradiško-gradiščansko deželo, ker bi poživila trgovstvo in obrtnijo ter vzbudila in pospeševala nove obrtnijske naprave; koristna pa tudi za Kranjsko deželo, ker bi obrtni Bohinj vezala s širokim svetom. Spoštljivo podpisano še enkrat visoko predsedništvo C. kr. ministerskega sveta ponižno prosi, da naj izvoli uslišati peticijo trgovinske in obrtnijske zbornice in deželnega zbora v Gorici, pri odbiranju črte pa glede državnih in deželnih koristij se blagohotno ozirati na črto Gorica-Grgar-Fruški Kal-Trebuša-Bača-Javornik. Občinsko starešinstvo." Iz Prage, dne 25. novembra. (.Ces k d aka* demievčd, slovesnosti aumčni. — In-famija v deželnem zboru.) Prvo javno zborovanje imeli bodo naši „neumrjoči" du6 2. decembra, in s tem pričeli svoje delovanje, od kojega se ta bodočnost toliko obeča. Zasnovanje češke akademije, čarobni sen buditeljev čeških, bilo bi še dandanes v nedogledni bodočnosti, da bi je ne bil oživo-tvoril plemeniti sin češkega naroda. Stari rodoljub, stavbeni svetnik g. HI a v it a , podaril je v ta namen 200.000 gld.; vlada je v to privolila in. kakor običajno, obljubila, da bode podpirala akademijo. Za vlado bilo je to kaj po ceni: zasnovaoje vednostnih akademij je njena dolžnost, kajti skrbeti mora ona v prvi vrsti za razvoj vSd in ameteljnostij v posamičnih deželah in za čast Avstrije! Oehi, žal, česar si sami ne založb za svoje novce, tega tudi nimajo! Narodno gledališče zgradil je češki ljud, šole v nemških okrajih mora narod sam ustanavljati, akademijo je založil čeh, in v vzdrževanje akademije primoran bode češki ljud zopet poseči v žep. Toda namen mojemu današnjemu dopisu ni, očitati vladi, zakaj ni sama založila ob svojih troških akademije, temveč baviti se z akademijo in pojasniti rojakom svojim odnošaje v tem prvem zavodu češkega naroda, ki stoji na pragu važne ddbe. Kaj važno bilo je vprašanje, kdo izmed naših rojakov in umeteljnikov bode poklican v to odlično družbo, v koji imajo zasedati plemeniti možje. Danes, ko je to vprašanje rešeno, pojavljajo se drugi trpki čuti, ki niso tolažilni in veseli za mladostno akademijo, kajti pri volitvi akademikov, elite vzvišenega kroga učenjakov in umeteljnikov, se ni dobro gledalo na istinite zasluge in vsposobljeuje za to častno dostojanstvo. Danes, ko je akademija popol-njena in zložena, je dolžnost poštene žurnalistike, da se izjavi o nji odkrito. Oglejmo si torej razred za razredom. Prvi razred (modroslovje, državna in pravna vSda, povestnica, arheologija) broji doslej 11 rednih članov, izmed kojih pripada 6 modroslovski fakulteti, 4 pravniški in 1 — bogoslovski. Dozdeva se, kakor bi gospodje akademiki ne vedeli o visoko učenih čeških bogoslovcih. Menda bogoslovja ne smatrajo za vSdo? Jaz imam o tem svoje nazore: bogoslovje je veda, in to vzvišena. Dolžnost torej je bila, da se bogoslovcem dovoli določeno število stolic. Dr. Borovj, dr. Lenz, dr. Skočdopolc i< li bi dika vsaki akademiji, tembolj pa češki, ktr so vsi trije navdušeni in iskreni Cehi in možje kot kristal čistega značaja, — napominani učenjaki sposobni so torej tisočkrat bolj za akademijo, nego zloglasni dr. Kvičala. Toda o njem izpregovorimo pozneje! Pravično nevoljo vzbudilo je tudi neimenovanje g. prof. Brufa (zet g. dr. Biegra). Slednji učenjak ima zvočno ime in zaslužil bi, da je v akademiji. Drugi razred (matematika, prirodoslovje, zemlje-pisje, fizika, zdravstvo) ima 13 rednih členov, 9 izrednih in 15 dopisujočih. Tu so se dogodile hibe, ki odločno niso v čast akademikom. Tako so n. pr. odlični češki učenjaki: Maixoer, Pavlik, Thomayer in Majdi imenovani samo dopisujočimi členi! To je vnebovpijoča krivica. Možje, ki slujejo po vsem učenem svetu radi svoje učenosti, so vztrajni delavci, dobili so beraško palico, nevrednim ljudem se pa izkazuje največja čast in nezasluženo odlikovanje. Dalje so pozabili v tem razredu proslulih kirurgov: dr. Weissa, dr. Michia in slovečega kemika dr. Šafafika! Tretji razred (filologija, češki jezik in literatura) je še najbolj oškodoval reputacijo naše akademije. Ne dosti na tem, da sta izvoljena gg. Kvičala in Man rek, poklicana sta oba celo na čelo temu ustavu. Gled6 g. Kvičale, dasi sem sam po mišljenji Staročeh, ne omenjam tu njegovega političnega veroizpovedanja, koje preminja barvo svojo, kakor potegne veter, na tem mestu imam opraviti s prof. Kvičalo, a ne s poslancem. Češka javnost se še jako dobro spominja, kako nečuveno in nesramno je bil napaden genijalni učenjak in izborni prof. akademičnega gimnazija, František Velišskj, za svoj spis: »Življenje Grkov in Rimljanov" ; očitala se mu je literarna tatvina, češ, da je po pokojnem dr. Niederlu porabil njegovo duševno ostalino za svoje izvorno delo. Ta laž provzročila je, da je rahločutni in značajni mož po dveletnem bivanji v deželni — blaznici za vselej — dotrpel, ostavši vdovo in tri otroke. Štiri leta na to priznal je vseučiliščni prof Krdl javno, da je njegovo smrt zakrivil iz same zavisti — univerzitetni prof. Kvičala! Čudno ni, da prosluli (eški učenjaki odklanjajo Čast, biti v krogu »neumrjočih", kjer se zasluge teptajo z nogami. Četrti razred (krasna literatura in nmeteljnost) tudi ne more zadovoljiti s svojo sestavo, dokaz, da 80 naši osvedočeni pisatelji: Neruda, Schulz, VIček in Zejer odklonili akademično čast in slednja dva sta cel6 vrnila diplome. Stare, še zdaj živeče pisatelje, ki so pomagali buditi narod z živo besedo, pr. Fr. Pravdo (ime je namišljeno, pisatelj je du- hovnik) so namenoma prezrii. Nu, težko je napisati satire 1 Da bi danes žil nepozabni Tyl, Bog v^, ali bi bil izvoljen t akademijo. Tako svet plačaje. V ddbi, ko ni svet, ni narod ni vedel, da se bode porodil ne-verski pesnik Jaroslav Vre h I icky, postal je František Pravda s svojimi krasnimi spisi naroda ljubljenec. Pravda piše že od 1. 1847., in kar je spisal, je velike vrednosti. Že v Hradka pod šamuim Svato-borom spisal je on 800 večjih povestij, otroških gled.-iger, potopisov itd. Badični časopisi objavljali «0 njegova brezštevilna dela, koledarji in almanahi itd. Prostora mi nedostaje, da bi hotel tu navesti samo naslove njegovih prekrasnih spisov. Naš Pravda pozna kmetsko življenje in mestno, v kočah in po gradovih, mej seljaki in rokodelci. On govori k človeškemu srcu lagodno, zanimivo in spretno; resni nauki, plemenita zabava, ostri dovtip, zdrava šola vrsti se v spisih njegovih v milem soglasji — pobožnost z rodoljubjem, cerkev z domovino podajejo si tu roke. Zakaj vse to omenjam o Fr. Pravdi? Bog je podaril pisatelju radi tega nadarjenost, da jo rabi v korist ljudstva, ne pa v nravno skazo. Ko bi bil češki pisatelj in pesnik g. Yrcblicky v letih 1847 do 1860 pisal za ljud take frivolnosti, kakor dandanašnje, ali bi bil prispel v prebujenje naroda in v okrepljenje ndrodne zavesti ? Vzlic temu poreko njegovi epigoni in nekateri somišljeniki tudi v Ljubljani: Vrchlieky piše kakor pravi sin prosvetljenega 19ega veka; istina: v tem prosvetljenem stoletji se uganja mnogo glupostij na račun prosvetljenosti. Vzemite v roke »Ndrodni Listy", videli bodete, koliko starih babiir v inseratnem oddelku priporoča: razlaganje kvart! To je tudi pridobitev prosvetljenega veka, kojo podpira žurnalistika. Ne čudite se potem, da prosvetljeni naš vek očito odlikuje neverstvo in nenravnost, a pozablja pravih zaslug, kakor uvi-dite pri češki akademiji, koja, da-si je danes po-polnjena, ni pravi obraz duševnega delovanja in umeteljnih naporov češkega naroda. Sobotno glasovanje v deželnem kulturnem svetu v dež. zboru je očivestni pojav, da ni nadeje, da bi se vsprejele te konferenčne predloge, za koje treba dve tretjini večine. To poudarjajo vsi tukajšnji listi brez razločka Konečno je znova devet do dvanajst staročeških poslancev s svojo neprisotnostjo v zbornici pokazalo, da ne soglašajo s — spravo. Tako se dan za dnevom krči število staročeških poslancev. Dr. Bieger in dr. Mattuš sta moško zagovarjala poravnanje, toda vlada nima ni doslej odgovora na dr. Riegrovo interpelacijo, koja se opira na Škar-dovo resolucijo, in ta okoliščina še največ slabi zaupanje do vlade in sprave. Dr. Riegra je v soboto povodom glasovanja surovo in infamno napadel Mladočeh dr. Vašatv, koji je moža, osivelega v službi ndroda imenoval: nečimurnega izdajalca naroda! Zadoščenje je pa dala zbornica sama dr. Riegru za nesramno razžaljenje, mladočeška stranka je pa po dr. Heroldu izjavila, da nima z Vašatjem česa opraviti, torej Vašaty more biti sam ponosen na svoj triumf v — sprostoti. Dnevne novice. (Veleč, gospod Ign. Žitnik) je toliko okreval, da je z današnjim dnem zopet prevzel odgovorno vredništvo lista. (Mestna hranilnica Ijnbljanska.) Meseca novembra vložilo je 319 strank v mestno hranilnico ljubljansko 131.973 gld. 54 kr., vzdignilo pa 168 strank 70.258 gld. 47 kr. Te številke pač jasno govore o lepem napredku mladega mestnega zavoda. (Živo srebro v Mančah.) Poroča se nam neverjetna novica, da bodo pričeli kmalu pri ugodnem vremenu z delom za izkopavanje živega srebra v Mančah in sicer, da je nakupil vse dotične prostore za kopanje nemški kreditni zavdd v — Draždanih. Tako se godi pri nas v narodno-gospodarskem oziru; v deželnem zboru se dlaka cepi z.i nepotrebno dekliško šolo, uganja se visoka politika, tujec nam pa grabi kos za kosom domače zemlje. Ako se je gospodom pri zeleni mizi zdelo potrebno, določiti svoto zdravniku v podporo za pot v Berolin, bilo bi pač vsaj toliko potrebno tudi v Manče poslati strokovnjaka, da o tej zadevi poroča deželnemu zboru. (»Celjski Sokol") priredi v soboto dn^ 6. dec. t. I. v prostorih narodne čitalnice prvi »Miklavžev večer". Na programa so: Saloigra »Gluh mora biti", razne pesni pevskega zbora in celjskega kvarteta, šaljivi prizori itd. Začetek ob 8. nri zvečer. K obilni vdeležbi vabi tem potom vse člane in prijatelje društva odbor. (Odbor »Slov. pev. društva v Ftnji") je v svoji seji dne 9. novembra t. 1. določil za prihodnji veliki koncert 15. dan avgusta prih. leta. Peli se bodo mešani in moški zbori iu sicer A) mešani zbori: Volarič: »Grajska hči", s sopran-, alt- in tenor-solom (nova skladba). Forster: »Ljubici", skladba poklonjena »Slov. pev. društvu na Dunaji". Smžtana: »Kaj bi se ne veselili", s spremljevanjem godbe, iz opere »Prodana nevesta". U; Moški zbori: Nedvčd: „Moja Avstrija". Forster: »Gorenjci, Gorenjci smo", s spremljevanjem godbe, iz opere »Gorenjski Slav-ček". Tem točkam dodal se bo še »Potpourri nd-rodnih napevov". — Pesmi razposlale se bodo v dveh serijah. Da pa vemo, koliko komadov nam je poslati posameznim poverjenikom, jih uljudno prosimo, da nam izpolnjene nabiralne pole, v katerih je tudi število glasov, katere nam je poslati, natanko razvidno, prej ko mogoče dopošljejo. Društvo se je požurilo na posamezne korporacije vabila razposlati, da si te svoje zadeve tako vredijo, da se brez vseh ovir našega koncerta lahko vdeležd. Kraj koncerta izbral se bo na glavni progi juž. železnice, tako da bo zveza na vse strani ugodna. (Hibe novih poštnih znamek.) Kakor na svetu ni nič popolnega in brez hibe, istotako je z novimi poštnimi znamkami, koje so sicer ugledne in lepe, toda imajo neko malo hibo. Z mnogih stranij nam dohajajo pritožbe od občinstva, zlasti trgovcev in prodajalcev poštnih znamek, da so novi elegantni fabrikati tako slabo olepeni, da se jako slabo in nerade prijemljejo kuvertov in često odpadajo. Vsled tega nastaje škoda občinstvu, kajti pri najmanjšem drgnenji pisma ob drugo, pri vtikanju v poštne skrinjice ali med pošiljanjem znamka lahko odpade, pismo se pa potem smatra za nefrankovano. Adresat bode v tem slučaji moral plačati globo, odpošiljavec bode pa na sumu, da je pismo odposlal nalašč brez znamke. Želeti je, da se v tem oziru popravi hiba in nedostatnost, koja je sicer na pogled neznatna, a more povzročevati dosti neprijetnostij. (Kolodvorska pisma.) S 1. dnčm meseca februvarija 1891. 1. bodo dovoljena takoimenovana kolodvorska pisma, t. je taka pisma, katera se bodo v notranjem poštnem prometu pod gotovimi pogoji na kolodvoru takoj po prihodu vlaka, s katerim so prišla, izročila prejemniku. Za to naredbo so ta-le določila: Ako bo želel kdo dobivati na kolodvoru od gotovega pošiljatelja na-nj poslano pismo, katera je ravnokar prišlo z zadnjim vlakom, narediti bo moral pismeno nekolekovano prošnjo na poštni urad v dotičnem kraji ter plačati nekaj pristojbine. Kdor bode hotel od gotovega pošiljatelja dobivati pisma na tak način, prositi bo moral za dovoljenje vsaj jeden mesec prej ter plačati za cel mesec 5 gld. pristojbine. Ko bo dotična stranka plačala to pristojbino, dobila bo postavno pravico dobivati pisma na zgoraj omenjeni način. Koverte kolodvorskih pisem bodo morale imeti vsaj jeden centimeter širok rudeč rob in na sprednji strani črke: »Kolodvorsko pismo" pod tem pa številko vlaka, s katerim je prišlo in ime postaje, na katerej se bede moralo oddati. Zadnja stran koverte bo pa morala imeti ime in priimek pošiljatelja. Kolodvorska pisma bode prejemalo in oddajalo poštno osobje na kolodvoru, ali če tega ni, pa drugo osobje, ki ima v rokah poštni promet. Na ta način se bodo dobivali tudi časniki. (Izpovedanja Leona Taxila), bivšega svobodnega misleca, izšla so tudi v češkem prevodu v cirilo-metodijski tiskarni v Pragi. (Umrl) je, kakor se nam poroča iz Zagreba, minoli petek bivši načelnik oddelku za bogočastje in nauk pri hrvatski deželni vladi in zagrebški nadžupan g. Dragotin Pogledic pl. Kurcilovič. Za Rauchovega banovanja bil je pristaš unijonistične stranke, v poslednjih letih postal je pa marljiv opo-zicijonalec. Pokojnik je bil tudi predsednik hrvatske hranilnice. (O dr. Kochovi izumitvi) se še vedno izjavljajo zdravniški odličnjaki in veščaki radično, toda skoro vsi pohvalno; samo prosluli klinik Sem mola v Napolji zanikuje učinek Kochovega zdravila zoper jetiko. V Berolinu zlasti se množč pritožbe o mate-rijalni zlorabi Kochovega leka. Tako n. pr., kakor novine javljajo, neki berolinski zdravnik vsak dan zasluži z novim lekom — 10.000 mark; dal,e je neki pozenski tovarnar brzojavno vprašal dr. Williainik Levyja, če ga more vsprejeti v svojo kliniko. Dobil je brzojavno odgovor, da ga samo zasebno mor® zdraviti, fe mu na teden plača — 1000 mark! Dr. Eocb pa sam zahteva za šest stekleničic limfe (mezge), koje obsezajo 4000 brizgljejev, samo — 25 mark! Tuji zdravniki Še vedno vro v Berolin, Eer so zdaj preskrbljene v Beroiinu vse klinike in večinoma i bolnišnice z mezgo, olajšano je zdravnikom vspešuo zdravljenje. V 21. dan decembra prirede v proslavo dr. Kochu vseučiliščniki in druga društva velikansko bakljado. (Nevarno je zbolel) preč. g. kn.-šk. duhovni svetovalec France Korun, župnik trnovski v Ljubljani, kateremu je danes vendar že nekoliko odleglo. Tudi č. g. Blaža Justina, farnega upravitelja v Novi Oselici, je napadla nevarna bolezen. — Bodita priporočena prijateljem v spomin. (Z Dobrove) se nam poroča 28. t. m.: Letošnji prvi sneg je tudi pri nas sadno drevje precej ,osna-žil". Ce tudi je hotel našim pridnim vrtnarjem nekoliko .pristoriti", ga vendar zahvalimo za to ljubav, — ni ga treba več, predno drevju zadnji list ne odpade, drevje pa bomo že sami posnažili in obrezali bolje. — Dne 11. t. m. smo imeli volitev volilnih mož in 25. volitev župana. Županija do-brovska je precei obširna. To je razvidno tudi iz tega, da si voli osemnajst občinskih odbornikov. Volijo trije razredi. V prvem razredu voli 32 vo-hlcev, kar znači, kako lepa posestva imajo naši gospodarji. Prav prilično za županijo je to, da se županija dobrovska močno povsem vjema s farnimi mejami; le za nekatere številke poseže še v druge fare. Tako v sv. Katarino, katera zadnja bi se pa rada izločila ter samostojno županijo ustanovila. Tako bi bilo po naših mislih najbolje, da bi se občinske meje vjemale povsem s farnimi mejami. Koliko manj bi imel, postavim, farni urad pisarije; koliko bolj bi poznaval občinski predstojnik svoje občane ter njihove razmere! Zadnja tri leta je bil občini na čelu posestnik Uiba Novak, mož-poštenjak skozi in skozi. Kako vrlo je županil, je razvidno iz tega, da je pred tremi leti. ko je županstvo nastopil, prevzel tudi do 1400 gld. dolga. Kakor je moder in previden gospodar samemu sebi, tako varčen in previ- i den je bil tudi z občinskim premoženjem. Občina je imela le nizko in zadnje leto celo nikake doklade ne, iu vendar je občina brez dolga. Po vsem tem ni bilo dosti dvomiti, kdo da nam bode zanaprej županil. Mimogrede bodi opomnjeno, da se pri nas možje za to čast tako ne pulijo, kakor doli nekje pri Belokranjskem, kakor ste zadnjič v .Slovencu" sporočili. V dokaz na) bode to, da je pred nekaj leti za župana voljeni posestnik rajši globo plačal, kakor pa da bi to častno mesto zavzemal! 25. t. m. je bila tedaj volitev novega župana. Pod predsedstvom C. kr. okrajnega tajnika vršila se je volitev. Skoro soglasno je bil zopet na županski sedež posajen dosedanji župan Miha Novak, posestnik iz Razorja. Mi rau pa kličerao: Bog ga podpiraj in ohrani na častni, pa dandanes toliko odgovorni stopinji občini v blagor! (O preosnovi pnškarske obrti v Borovljah na Koroškem) se je poročalo v zadnji seji koroške trgovinske in obrtne zbornice. Kakor je razvidno iz tega poročila, se je osnovala c. kr. strokovnjaška šola za. izdelovanje orožja in ustanovil c. kr. poskusni zavod; tudi je osnovala zadruga iz svojih troškov tovarno, kjer se izdelujejo posamični puškini deli. Ta obrt se je lepo razcvela iu blagostanje se po-vrača med Borovljane. Tega vspešnega delovanja so se vdeleževali vkupno vsi merodajni faktorji; njim na čelu Nj. Veličanstvo cesar. Njegova Vzvišenost deželni predseduik, deželni zbor, občina Borovlje, koroška blagajuica, trgovinska zbornica, puškarska zadruga itd. — Tako poročilo zbornice. Je li res vse tako cvetoče, treba bi se bilo prepričati i od druge strani. (Akad. drnštvo .Triglav" v Gradcu) ima v sredo dne 3. decembra t. 1. svoje IV. redno zborovanje v prostorih hotela .zum gold. Ross" s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Predavanje gosp. stud. iur. Mohorčiča: .Prvi snubec". 3. Poročilo odborovo zaradi Prešernove .slaviio.iiniifHka borza. (Teleprafii-no poroi-ilo.) 1. decembra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 8.5 kr. Srebrna „ 5% „ 100 .. „16% „ 88 „ 90 „ 0% av.str. zlata renta, davka prosta ... 107 „ 70 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 75 „ Akeije avstr.-ogerske banke......980 , — „ Kreditne akcije .......... 299 „ 7.5 „ London.............115 „ 10 „ Francoski napoleond.........9 „ U',',, Cesarski cekini...........5 . 46 „ Nemške marke .... .... -56 . 60 , Pred nekaj dnevi izšla je v slovenskem, lahko umljivem jeziku Okrožnica JSvoteg-a Ocreta Leona XIII., po božji pravidnosti papeža, O najtehtnišili dolžnostih krščanskih državljanov. Po-iIoven;l je Okrožnico prečast. g. L. Jeran, vrednik ..Zgodnje „Uanice", potrdilo pa visokočast. knezoškotijstvo. — Dobiva se komad po 8 kr. v „Katoliški Bukvami". 50 komadov gld. 3-50, 100 komadov gld. 6 —. (3-1) I Zobozdravnik | iSchvveigeri I I stJimaje I! Mm ,,StiHU Wieii" (pri Maliču) ^ ^ štev. 23 in 24, il. nadstropje. iOrdinira vsaki dau od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. do V, Ob nedeljah in praznikih od 9. J V»l. ure. h J Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-^ zdravništvu. Najboljše plombe , po barvi ^ (12 i, zobem prikladne. I a^ Za f.sa dela se J a mei. llKtnitovlioiio IT^J^l. letsi. "^B Zalogo najlepših turobnih spomenikov ima l^^cliiaiHl Ilan^s»ei% C. in kr. dvorni kamnoseški mojster, »iiiiaj, IX., NpitnlKHMHC St. lO^ Grobni nakit od granita, grobno omrej^e in grobne svetilnice itd. Naročila za izdelovanje rakev, prevažanje spomenikov in vsa v to stroko soadaioča naročila se hitro in naj-(52—5) ceneje izvršujejo. §0f f/ustrorani ceniki zmttunj in franho.'^)^