Diliog. OBRTNI VESTNIK Strohoonl list za povzdigo in napredeh obrtništua Draushe banouine. „OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1"— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1931. Štev. 50. /A v • V • v|« • »ozfcna razmišljanja Božič je čas, ko vsak človek misli na svoje najdražje. Tradicionalno vko-• reninjan tcbičaj, ki že dve tisočletji vodi •človeštvo iz vsakdan»h borb, razočaranj in truda v varno zavetje božičnih :iriisli na sveti večer. iTiudi mi, tovariši obrtniki, mislimo »danes na naše najdražje, na našo obrt in na njen pokret, na naše najsvetejše — idejo po obrtniški osamosvojitvi izpod nesonadneiga tujega vpliva, idejo, ki naj nam ta Božič zasveti kakor večna lučka naše nove in lepše bodočnosti na temeljih dosedanjega dela in naših 'izkušenj. Zamislimo se v mir in pokoj božične noči ter se- vrnimo v dtihu nazaj k dogodkom tekočega leta, ki deloma režijio naše misli kakor ostanki težke in neodločene borbe, ki na drugi strani vendarle z vso gotovostjo prerokujejo lepše idni ter nam vlivajo na sveti večer v srca tolažbo, da brez (borbe in brez veliikih moralnih in materialnih žrtev ni bilo ne narodne s vobode an je tudi ne bo med nami obrtniki z ozirom na naše težnje po samoodločbi. Dolga leita je obrtnik molčal, delal in se trudil za svoj vsakdanji kruh, za lastna družine, zn p£sptenco svojih uslužbencev, skratka za svojo Obrt. Marsikdo je šel vesel na delo, s svežimi silami, poln upov na lepšo bodočnost — prijetnejše življenje. Koliko je onih, Ki so dosegli svoj cilj? Malo, prav malo! Vsi še bežimo za njim, ki se nam ob vsaikem koraku odmika it:a-iprej iv nedoglednost in tako je vse naše delo permanentna in težka borba, boj in gonja za boljšim, koristnejšim .in udobnejšim v vsakdanjem življenju. Vsakdo je hodil večino svojtih potov sam brez pravega spremstva, brez drugih, ki so mu duševno sorodni, ki čutijo prav isto kot on, ki streme za istimi čiliji tar jih navdajajo iste težnje. In tako je prišel obrtnik po dolgih letih do spoznanja, da ljudje Mih teženj, istih ciljev, ki vodijo borbo proti istemu sovražniku, vendarle spadajo skupaj v močno organizirano enoto, ki naj v slogi zastopa einake interese in ki naj se v borbi z zlemi in škodljivimi ter obrtništvu nasprotujočimi silami osvobodi vseh drugih priveskov, ki so mu navidezno ponudili obe roke, v resnici pa vise na njem le kot ovirajoča, cokla. iV letu 1931. pa je vzrastlo med nami nekaj, kar smo do tedaj v vseh generacijah pogrešali, našo pravo notranjo življenjsko silo, ohrnitišlko samozavest. Krinke na obrazih naših »velikih prijateljev« sc pod vplivom 'te sile pričele obledevati in počasi je izpod njih pro-niknila resnica, gola, čista, a vendar tako umazana resnica, da smo se obrtniki zgrozili. Klic po osamosvojitvi v lastnih samostojnih obrtniških zbornicah nas je .prebudil iz mrtvila desetle-t.¥. v kaiterem nas je tolažila leta in leta zbornica za TOI z lepimi, a praznimi •obljubami 'tar na drugi strani ob vsaki priliki pokazala v največji meri le s pompoznimi zunanjimi gestami svoj interes za obrtništvo, brez globokejše in stvarne1 jse vrednosti zanj. V svoji Idealni težnji po združitvi vsega jugoslovanskega obrtništva v enotno, brezkompromisno in samood-ločujočo družino, si moremo danes na božični večer odkrito in brez slabe vesti pogledati drug drugemu v oči v zavesti, da je na'ša borba v gornjem pravcu edinole stremljenje po cisti ne-potvorjeni resnici in pravici, ki nam je zakonsko dana in zajamčena. Ko smo pred letom dni pregledali svoje delo, .smo mogli še s ponosom gledati na slogo v svojih vrstah in niti na um nam ni prišlo, da bi med letom odpadel od naše skupnost imarsikdo izmed onih, ki jim je bilo pred letom vprašanje obrtniške osamosvojitve in samozavesti še najvišji cilj. Res smo s tem izgubili kvantitativno mnogo, kvalitativno pa smo neprimerno pridobili s. Vr^rienithtf značan :;n:h, ki so osta'i na j višjim smotrom obrtništva zvesti, in na katere moremo tem bolj trdno -zgraditi svojo bodočnost. Nihče naj si radi tega ne ustvarja iluzdj, da bodemo kdaj menjali svoje nazore in svoje prepričanje, keir imamo dovolj jamstva za to v skalnatih značajih naših voditeljev, katerim, poudarjamo ponovno, ne gre in ne pojde nikdar za osebne koristi, rpač -pa samo za uveljavljenje pravic, ki gredo obrtniku po vseh moralnih in tudi po novem obrtnem zakonu. Dobro nam je še v spominu, kako smo se v polpreteklem času še vsi siku- i oaj raztovarjali o važnih točkah, ki naj jih vsebuje novi obrtni zakon. Vsi smo si bili v teh temeljnih in za' obrtništvo življenjsko važnih vprašanjih edini in I baš eni, naši tedanji voditelji, ki so pozneje odpadli, so brezkompromisno vztrajali na teh zahtevali. Danes pa moremo z obžalovanjem ugotoviti, da novega ohr-lnega zakona, ki vsebuje njihove lastne predloge, niso prav nič kaj simpatično sprejeli. Ta logika nam med ljudmi, ki ob vsaki priliki poudarjajo kremanitost svojih značajev, ni razumljiva, ker je novi Obrtni zalkon brezdvomno eden najboljših, kar jih imajo moderne države, m s Katerim se naša upravičeno lahko ponaša. Kar pa je načelne važnosti za nas, je Pred kratkim je zagledal luč sveta težko zaželeni in dolgo časa pričakovani Obrtni zakon, kateri točno opredeljuje in deli obrti v koncesijonirane, industrijske, elektrotehnične, gradbene in ostale, katere nas toliko ne zanimajo, ker so navedene že itak vezane po samem zakonu na izpite. Prav vidno mesto za dosego obrti tvorijo v tem zakonu določbe, ki točno govore, da oni, ki nima predpisane učne dobe, pomočniškega izpita in določene pomočniške prakse, ne more doseči koncesije ali polagati izpita za dosego nje. Tako urejena obrtna zakonodaja nam bo mnogo koristila, ker je s tem zajamčeno, da bo smel opravljati obrt le oni, ki je za to usposobljen. Do sedaj je bilo v tem oziru vse drugače, ker 'je dobil obrt tudi oni, ki je bil samo uslužben kot delavec tri leta v imenovanih strokah. Po tej dobi pa je moral imeti še gotovo prakso in tako je dobil večkrat nesposoben, nepravilno izučen pomočnik in nestrokovno izšolan človek koncesijo za opravljanje del, nai si bo v eni ali drugi stroki, ki je danes zanjo predvideno vse mogoče. Posebnost v tem oziru pa tvorijo v novem zakonu strokovne obrtne šole, katerih pomen je potisnjen na nekako svojo točko, ker ni nikjer točno opredeljeno stališče zakonodavca z odnosom na te šole in ugodnosti absolventov teh šol za pridobitev obrti. Poudarjamo to posebno s tega stališča, ker zakon sam je namenjen le obrtnikom. Vidnega mesta in ugodnosti za absolvente strokovnih šol, kot so n. pr. pri nas priključene Tehniški srednji šoli v Ljubljani pod imeni stavbna delovodska šola, strojna delovodska šola, elektrotehnična delo-vedstva šola in mizarsko - strugarska del. šala, katerih pouk traia po dve leti celodnevno, pa ni videti nikjer. Opozarjamo na te oddelke vse, ki jih še ne po- določba tega zakona, ki daje obrtniku pravico neoviranega samoodločevanja v njegovih neodvisnih zbornicah, kar se je od gotovih strani namenoma hote- ' lo obrtniku prikriti, odnosno nepravilno ! razlagati. V očigled božičnemu razpoloženju s« čutimo dolžni na tem mestu, ki je edino še glasnik svobodne volje slovensKega dela jugoslovanskega obrtništva, izreči iskreno zahvalo vsem činiteljem. ki so nam v težki borbi za naše ideale nudili izdatne moralne podpore, katera nas je, izvirajoča h volje velike večine jugoslovanskega obrtništva, toliko ukrepala, da smo mogli vztrajati v našem delu. Predvsem gre tu velika zahvala našim bratom Srbom in Hrvatom, ki hočejo tudi v bratski ljubezni in nesebičnosti zagotoviti slovenskemu obrtniku prostor na solnem V kolikor srno biLi deležni vsesiran-ske podpo;e od bratov in činiteljev iz* ven meja naše ožje domovine, v toliko nam je nedostajalo podpore na domačih tleh, saj niti nismo mogli računati na objektivnost in pravičnost našega domačega časopisja Kljub vsem tem nedostatkom ,in ovi-lam pa ne izgubljamo niti najmanj vete v zmago obrtniške samozavesti, ker nam dejanski stan že sam daje največje moralne pobude, da je treba delovati :n vztrajati s podvojeno silo na najaktualnejšem življenjskem vprašanju obrtništva — obrtniški osamosvojitvi. Tako lahko danes ugotavljamo, da baš ta neobjektivnost in rezerviranost časopisja do našega pokreta tvori glavno oviro, da ne prodre misel jugoslovanskega obrtniškega edinstva in osamosvojitve v najširše plasti našega obrtništva. Naše in splošno edino pravično znajo in jih zaradi tega tudi ne znajo ceniti. Absolvent take šole mora biti pravilno izučen obrti, imeti obrtno-na-nadaljeval. šolo, nakar šele lahko pose-ča tako šolo. Seveda je pa mogoče sprejeti šoli tudi druge prosilce, ki so bili zaposleni v strokah samo kot delavci, samo če se izkažejo, da so prebili v njej tri leta. Ravno to de^tvo, da sme šola sprejeti tudi pomožne delavce imenovanih strok je mnogo zelo mnogo škodilo tudi njih ugledu, na drugi strani pa tudi pravicam in ugodnostim absolventov, ki so bili pravilno izučeni in obiskovali obrtno - nadaljevalno šolo-preje, ko so vstopili v tako šolo. V prvih letih po vojni se je zelo pazilo, da se je sprejelo le pravilno izučene obrtne pomočnike, ki so nato tudi z uspehom dovršili šolo in se danes že udejstvujejo ■kot ugledni obrtniki ali delovodje in slično. Zaradi ugodnosti moramo ponovno naglasiti in zaradi res temeljitega iz-učenja na teh šolah praktično in teoretično so prvi absolventi teh šol bili prepričani, da imajo v njih svojo dovršenost za svoj poklic, ki jim je zajamčen ravno s tem, ker so dobili tako podlago v šoli. da se jim je mogoče uspešno udejstvovati v obrti, industriji ali kjer bi bilo na odgovornem mestu. Veliko primerov nam potrjuje dejstvo, da so na j mnogih mestih kot ugledni obrtniki ali slično u služb e tli ali se udejstvujejo samostojno ravno absolventi goraj našte« I tih šol v vsestransko zadovoljnost predpostavljenih in zastopajo tudi kot taki ugled šole uspešno, katero so absolvi-rali v svesti, da jim le ona more nuditi, 1 kar potrebujejo za življenje. Ko smo obdelali tako to plač praktične koristi šole, naj bo dovoljeno, da še tem potom zainteresiramo vse merodaj le kroge za absolvente teh šol z ozirom na Obrtni zakon, kjer se jim na: nudi šc < stališče k temu poglavju je, pustiti vsakemu dobremu pokretu v narodu svoboden razmah in ne nasprotno potvarjati ; neobjektivnostjo resnice. 'Naš list je dosledno zastopal to stališče. Dokaz temu je to, da srno v njem .nudili mesta vsakemu prepričanju. Ako pa so se vsi tega poslužili, to je seveda drugo poglavje. Enako bi mi to, kar sloni na najprimitivnejših temeljih nepristranskega izražanja misli, pričakovali tudi od našega dnevnega časopisja, ki noče vzeti v poštev dejstva, da bo mogoča obrtniška bodočnost, zgrajena na drugih temeljih kakor danes. Posebej moramo pri tej priliki poudariti, da so našemu pokretu specialno naklonjeni najmerodaijnejši krogi našega gospodarstva iz obeh naših prestolnic — .Beograda in Zagreba — in s tem tudi ogromna večina naših najodličnejših gospodarstvenikov. Spričo vseh teh dejstev je naš namen povedat1 .našemu slovenskemu obrtniku, da ni osamljen, pač pa to lahko ostane, če se bo »odtujil težnjam vsega ostalega jugoslovanskega obrtništva brez izjeme po osamosvojitvi v svojih lastnih in neodvisnih obrtniških zbornicah. Zalo naj vsakdo postopa predvsem po svojem lastnem prepričanju ter naj ne pusti pristopa obrtniku nesorodnim vplivom, če noče nositi krivde i>u hapanah, pod katerimi bodo trpele vse poznejše obrtniške keuenvcije. Če hočemo svoja božična razmišlje-vanja pravilno zaključiti, moramo opozoriti našega obrtnika na najlepši citat našega novega »Obrtnega zakona« ki pravi dobesedno: »Obrt obrtnikom -! vidne ugodnosti pri pridobitvi samostojnega izvrševanja obrti ia jiir. nudi tudi prednosti. Ker pa danes ni v zakonu še tega, pričakujemo, da se bo uredbami in pravilniki še vse to izpolri-lo, istotako upamo, da bo zakonodavec tudi v zakon sam vstavi! še Kak paragraf, ki bo špecijehio obravnava! odnose absolventov strokovnih deicvod-skih šol z ozirom na prednosti in obseg pridobitve obrti. Zadnje bo pa še temeljito lahk j po:' pri obrtno šolski zakpn, ki je že v prvih obrisih, kjer bo točno in vsestransko zajamčena korist absolventov obrtnih šol pridobljena z njih absolviranjem. Prepričani smo, da bodo merodajni laktozi ukrenili vse potrebno, da se zasigara tem šolam sloves, ko.t so ga imele, kar bo pa mogoče le, ako bodo tudi sprejemni pogoji za te šole točno določeni iti se bo v šolo sprejelo le učence, ki popolnoma odgovarjajo zahtevam in bodo kos učni snovi, ki je predpisana za oddelke delovodskih šol. Absolventi bodo pa tudi hvaležni, ako se jim zopet zasidrajo one ugodnosti, kot so jih imeli. Naša obrt in gospodarstvo bo pa pridobilo tudi prepotreben, dobro kvalitativen naraščaj. Iz uredništva. Ob zaključku lista smo prejeli še par dopisov, ki pa jih žal radi pomanjkanja prostora v božični številki ne moremo objaviti. Zelo žal nam je posebno za članek itz Štajerske, kateri bo sigurno odprl marsikomu oči. Prinesemo ga v prihodnji številki Ponovno pa prosimo vse cenjene dopisnike, da nam pošljejo vsaj do vsakega torka zvečer svoje članke. Pov-darjamo pa, da bodemo vse osebne napade brez izjeme brezobzirno črtali, kar naj dopisniki upoštevajo, ker nam je mnogo na tem, da ostane list objektiven. Obrtne strokovne šole na tehniških srednjih šolah in novi obrtno-šolski zakon (Plenarna sefa zbornice za J Ljubljana, 19. decembra. Danes oči devetih se je vrSi-la plenarna seja Zbornice za TOl, ki je trajala do 13.15. v fflfubtjani iKončno • je poročal še g. predsednik o proračunu za prihodnje delto. Poročilo predsednika Sejo je otvoril predsednik Ivan Jela- i čin, ki je ugotovil, da de prisotnih 44 Stanov zbornice. Pozdravi je zastopnika banske uprave dr. Rudolfa (Marna in Sporočil, da je bil 5. decembra na seji določen naslednji vrstni red predsednikov: g. Dragotin Hribar, Eragelbert Franchetti, Konrad Elsbacher. Za ove-rovatelja zapisnika je 'imenoval Ambrožiča in Golčarja. Nadalje je poročal o plasiranju naših dzddkav na inozemskih 'tržiščih, M je postalo do skrajnosti otežkočeno'. Poročal je tudi o konferenci zbornic, ki jo je sklicala ljubljanska zbornica in se je vršila 27 m. m. Po drugih zadevah in poročilih je prišel poročevalec tudi na Obrtniške zadeve. Tudi v Obrtništvu je preteklo leto prineslo hudo gospodarsko preizkušnjo, ki de zadela vse stroke obrtništva brez razlike. Po mestih in industrijskih centrih -trpfi obrtništvo zaradi hudega pomanjkanja naročil bodisi od delavskih slojev ah od meščanstva. Se težji pa je postal .položaj podeželskega obrtnika, ki je tofdvisen od naročil in p'učilne zmožnostii kmeta. Vzporedno z vedno večjim pomanjkanjem naročil, se opaža tudi stalno nazadovanje cen obrtniškim' izdelkom. Težak položaj obrtništva po-poslabša še posebno poostrena inozemska konkurenca. Čevljarska stroka n. pr. ni prizadeta samo zaradi uvoza čevljev, temveč iso ji pričele odvzemati delo tud', številne Ba’tove popravljatei-ce. Zbornica je s posebno spomenico opozorila 'trgovinsko ministrstvo na ne-vzdržnost položaja in je proslila, da se Bat’i ne .dovoli otvarjanje mehaničnih popravljalnic za čevlja. Pobijanju nelojalne konkurence in šušmarstva je posvečala zbornica posebno pažnjo. V pogledu tehnične izpo polnitve obrti moremo v preteklem letu zaznamovati znaten napredek. Moderni izpopolnitvi mizarskih delavnic so sledile tudi druge stroke. V mnogih kovinarskih cjbratih se instalirajo pogonske naprave, ki bistveno olajšujejo dalo in povečujejo kapaciteto pri relativno zmanjšani režiji ter omogočajo večjo prečizno-st izdelave. lOd stanovskih organizacij je bilo v preteklem letu v zborničnem okolišu 178 obrtnih An 54 gostilničarskih zadrug, 2 zvezi obrtnih zadrug, 2 zvezi gostilničarskih zadrug in novoustanovljena zveza čevljarskih zadrug. Novi obrtni zakon prinaša glede zadružnih organizacij spremembe. Predvsem je treba opozoriti, da se razen redkih izjem, po 9. marcu prihodnjega leta ne bodo mogle več ustanavljat1: strokovne zadruge. Statistika glede obrtnih nadaljevalnih šol kaže, da smo letos imeli 94 obrtnih nadaljevalnih šol s 329 razredi, 6830 učenci in 433 učitelji. Z novim obrtnim zakonom se postavlja enoten temelj obrtno nadaljevalnemu šolstvu. Zbornica je v tekočem letu podelila obrtno - nadaljevalnim Šolam 160.000 Din podpore. Pred zaključkom svojega poročila' se je predsednik zahvalil vsem gg. zborničnim članom, ki so poslali 'informativna poročila glede položaja v trgovini, industriji in 'Obrti. Med temi poročili je med drugim zanimivo ono podpredsednika Konrada Blsbaeherja, ki je ugotovil, da so mezde delavcev v Trbovljah, ki so znašale v dobi od 35. februarja do 15. novembra 1929. še nad 51 milijonov Din, nazadovale v istem razdobju I. 1930 na 28 milijonov Din. Zanimive podatke je sporočil tudi predsednik Osrednje sekcije lesnih delavcev pri Zvezi trgovskih gremijev g. inž. Joško Robi o padanju izvoza lesa. V zvezi s poslovnim poročilom omenja 'zbornični predsednik, da je skotro brez (izjeme razvoj prilik pokazal, da so bili zbornični nasveti, opozorila 5n predlogi umestni, pravilni in koristni. Zato nam je mnogokrat toliko težje, če se talka opozorila ne upoštevajo. Zeli. da bi postalo z ozirom na krizo sodelovanje zbornice kot gospodarskega parlamenta prti vseh ukrepih vlade v bodoče čim najiimtenzivnejše, kar bo le na korist pravilni rešitvi težkih gospodarskih vprašanj. Proračun za 1. 1932. iO zborniččnem proračunu za 1. 1932 je poročal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Proračun, kakor ga je sestavilo predsedstvo v sporazumu s finančnim odborom, izkazuje Din 3,518.787 potrebščine, ki se maj pokrije z blagajniškim ostankom Din 745.510 (in I0%- doklado. Dokladni odstotek de ostal torej neliz-premenjen, dasi bo pri zmanjšani izmeri osnove domašala izdatno manj nego prejšnje proračunsko leto. Da je mogla ostati doklada neizpremenjena, je zbornica svojo potrebščino zmanjšala za Din 411.944. Pri poročilu o proračounu ugotavlja predsednik, da je seja finančnega odseka pretresla vse predloge glede proračuna in nato proračun .soglasno odobrila. Proračun je sestavljen po načelih varčnosti, ker v teh težkih časih mora zbornica javni upravi in samoupravnim jadrnicam z dobrim vzgledom pokazati potrebo štedmje z javnim denarjem. Dosledno izvajajoč to načelo-, je zbornica potrebščino, ki je znašala za 1. 1930 še Din 4,951.992. znižala za 1. 1931 na Din 3,930.731 sin za 1. 1932 predlaga, da se zniža na Din 3,518.787 tako, da je na-pram 1. 1931 za Din 411.944. Po teh izvajanjih dovolite, da vam v imenu finančnega odbora stavim sledeče predloge ter vas prosim za soglasno sprejetje. 1. Zbornični proračun za leto 1932 se določa: s potrebščino s pokritjem . Din 3,518.787. » 3,601.330. torej s presežkom . . Din 82.543.— 2. Da se doseže proračunjeno pokritje, je pobirati v letu 1930 na podlagi zakona z dne 2. julija 1930 1. br. 20367-0 o odmerjanju in pobiranju doklad na posredni davek trgovskih, indu-istridskiih in obrtnih zbornic (»Službene (NoVine« z dne 11. julija 1930 br. 155-iLVHI) 10% doklado od osnovnega davka na dohodek od podjetij, tobratiov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov ter od minimalnega davka po 0%, ki ga morajo po čl. 86, drugi odstavek zakona to neposrednih davkih pod gotovimi pogoji plačevati podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov. Proračun je zbomfica soglasno sprejela. * Kritike o zborničnem proračunu ne moremo izreči, ker nam niso znane podrobne postavke. Upamo pa, da bomo dobili podroben proračun ter ga bomo priobčili, ker verno, da čitatelje našega lista prav podroben proračun izdatkov zanima. Znižanje davčnih dajatev za male obrtnike O znižanju davčnih dajatev za male obrtnike je poročal zbornični svetnik g. Jakob Zadravec iz Središča. Po uradni .statistiki je znašal na področju bivše Slovenije predpis dohodnine v letu 1928. v celoti Din 13,077.363,22, dočlm je znašal leta 1929. predpis na dopolnilnem davku Din 23,740.51756, torej nad 10 milijonov več, kakor je znašala vsa dohodnina za leto 1928. Glavni povod za to ogromno razliko je v tem, da se je dohodnina pobirala samo od dohodkov, ki so presegali davčni minimum 12.000 dinarjev, dočim dopolnilni davek, dasi ima po svojem bistvu značaj izrazito dohodninskega davka, razen pri zemlja-rini, ne pozna davčnega mirnima, ki je eden glavnih pogojev za pravično razdelitev dohodninskega davka. Poroč. konkretno predlaga: Zbornica predlagaj izpremembo sledečih členov zakona o neposrednih davkih: 1. iClenu 56, št. 2 naj se doda: »Na skupni čisti dohodek, ki ne presega 20, tisoč dinarjev, se dopolnilni davek ne plačuje.« 2. Clen 42 naj se glede 'tretje skupine dopolni sledeče: ...obrtniki, ki se pretežno bavijo s proizvajanjem in predelovanjem sirovim, katere jim dajejo naročniki sami, naj se uvrste v III. davčno skupino. 3. Člen 32., št. 15 naj se v prvem odstavku popolni sledeče: Isto ugodnost, kakor kmetovalci, naj uživajo tudi obrt- niki in trgovci, čijih dohodki za odmero pridobnine v predidočem letu niso bili ocenjeni preko 20.000 Din. Cl. 34., št. 4 se dopolni nastopno: Prijave najemne vrednosti za prostore hišnega lastnika se smatrajo za pravilne, ako ni prijavljena vrednost za več nego 30 odstotkov nižja °d krajevne, običajne najemnine za podobne ali slične prostore. Delovanje zavoda za pospeševanje obrti Podrobno poročilo o delovanju zavoda za pospeševanje obrti je podal 'zbornični tajnik dr. Pretnar. Zavod je osredotočil svoje delo na prirejanje strokovnih tečajev, podpiral pa je tudi tečaje drugih organizacij, prirejal je poučne ekskurzije obrtništva, skrbel za izdajo strokovne literature ter popiral založbo učnih pripomočkov za strokovni pouk. Strokovnih tečajev je priredil 23, ki se jih je udeležilo 599 udeležencev. Z znatnejšimi zneski je podprl devet tečajev drugih korporacij. Zavod je priredil tudi tri filmska predavanja o avtogenem varjenju in obdelavi kovin, predavanje o preizkušnji gradbenega materijala, tri predavanja o moderni reklami, eno predavanje o-železo-betonu ter večje predavanje gospodarskega značaja. Zavod je letos podelil v 27 primerih podpore za strokovno izpopolnitev v inozemstvu. Za strokovno izobrazbo in poučna potovanja je podelil podporo v 11 primerih, 'tudi v bodoče namerava zavod prirejati razne tečaje za tehnično izpopolnitev obrtništva. V poštev prihajajo nadaljnji tečaji za avtogeno varjenje, ki bi se izpopolnili v smeri specializacije. Za kovinarje bi prišel v poštev tečaj za centralno kurjavo in vodovodne instalacije. Priredi naj se tudi tečaj za elektrotehnike, nadalje za popravila avtomobilov ter za obratovanje z elektromotornimi in drugimi pogonskimi stroji. Razen 'tega bo skrbel, da se prirede potrebni tečaji tudi za druge obtne panoge. Zelo potrebna je izpopolnitev obrtništva s komercijalnimi tečaji, pri čemer prihajajo predvsem v poštev knjigovodski 'n kalkulacijski tečaji s splošnim učnim programom. Poročilo tajnika dr. Pretnarja je bilo sprejeto z živahnim aplavzom, nato je pa predsednik Jelačin predlagal, naj se ■odbor zavoda za pospeševanje obrti izpopolni še s članoma Ivanom Vrečarjem iz Sp. Domžal in Francem Burešom iz 'Maribora, kar je zbornica soglasno sprejela. Člani davčnega reklamacijskega odbora Predsednik je predlagal, da zbornica izvodi v reklamacijski odbor naslednje člane: iz Ljubljane gg.: Antona Rojino. Ivana Verliča in -Milka Krapeža, za namestnike pa Viktorja .Naglasa, Alojzija Sušnika ter ‘Frana Igliča, a iz (Maribora za člane gg.: inž. Jožeta Jelenca, Albina 'Novaka in Fr. (Bureša, za namestnike pa inž. Vladimirja Šlajmerja, Viljema iBerdajsa in Andreja Oseta, ki so bili vsi soglasno izvoljeni. Nato so bili izvoljeni še člani v davčni odbor za mesto Ljubljano; in sicer v davčni odbor za trgovino in industrijo kot člani gg.: Jos. J. Kavčič, Anton Verbič in Fr. Kavčič; namestniki: Pav. Fabiani, Ivan Bahovec, St. Vidmar, in v davčni odbor za obrtnike g.: Josip Toni, Jos. Rebek in Iv. 'Ogrin; namestniki Fil. Pristou, Jos. Turk in Jernej Ložar. Samostojni predlogi Pri zadnji točki dnevnega reda se je vršila še razprava o samostojnih predlogih zborničnih članov. Sprejeti so bili naslednji predlogi: 1. Predlog g. Jos. Lenarčiča glede osnovanja stalnega odseka za proučevanje in sklepanje- o ukrepih za omiljenje gospodarske krize; 2. predlo« g. Jakoba Zadravca glede ■razmer, ki so nastale po uvedbi žitnega monopola v mlinski industriji in obrti dravske banovine; 3. predlog g. Iv. Vrečarja glede dajatev avtobusnih podjetij; 4. predlog g. Eng. Franchettija glede kuluka; 5. predlogi g. Andreja. Oseta glede odprave trošarinskih registrov, glede povračila trošarine na pokvarjena vina in glede davčnih in taksnih olajšav za hotelsko industrijo; 6. predlog g. Edm. Kastelica glede potniških zvez z Dolenjsko in glede znižanja tarif za les; 7. predlog g. Josipa Lavtižarja glede izletniških vlakov na Gorenjsko v zvezi z zimskim športom; 8. predlog g. Ferda Pintarja glede znižanja minimalne kvote v poravnalnem postopanju in glede pooblastil pri carinjenju blaga; 9. predlog g. Al. Češarka glede pouka v obrtno-nadaljevalnih šolah; ,10. predlog k. Josipa Ambrožiča glede dodelitve javnih dobav mali obrti; 11. predlog g. Ad. Ribnikarja glede prireditve ankete o vzrokih redukcij v industrijskih obratih; 12. predlog g. Štefana Litropa glede zaščite čevljarskih obrti in 13. predlog g. Josipa. Holija glede davčnih potrdil. Zborovanje Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru Maribor, 16. decembra. Preteklo nedeljo so se na poziv mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug zbrali v mariborski mestni posvetovalnici v zelo lepem številu zastopniki obrtnih zadrug zveznega področja poleg mnogih obrtnikov, ki so se zborovanja udeležili zgolj zaradi zanimive razprave. Zbor je bil sklican v glavnem zaradi (informacij obrtništva o vsebini novega obrtnega zakona. Dodatno pa je bilo še poročilo o važnih davčnih vprašanjih. Predsedoval ie zborovanju zvezni predsednik g. (Bureš, prisotni pa so bili -med drugimi tudi finančni inšpektor g. Sedlar, mestni načelnik dr. Lipold, narodni poslanec g. Krejči, obntnoza-družni nadzornik g. Založnik, konsulent zbornice, g. Žagar in tajnik gostilničarske zadružne zveze g. Peteln, ki so vsi izrazili zvezi in obrtništvu svoje simpatije in želi za prisrčne pozdravne nagovore živahen aplavz. O davčnlih vprašanjih s posebnim ozirom na pridobninio in na poslovno-prometni davek je podal ‘izčrpen referat zbornični konsulent g. Žagar, nakar je zadružni nadzornik g. Založnik v enournih izvajanjih detajlno poročal o vsebini novega obrtnega zakona, primerjal posamezna nova določila s sedanjim obrtnim redom in srbskim zakonom o rad-njama ter kritično opozoril na dobre in slabe posledice posameznih določb. Zborovalci so predavanjem sledili z vzorno pozornostjo in jih nagradili z navdušenim odobravanjem. Debata je bila kratka, nakar je zvezni podpredsednik g. Zadravec predlagal resolucije, ki so 'bile vse sprejete soglasno. Vsebina resolucij je naslednja: 1. Zahteva se preureditev malih obrtnikov druge v tretjo davčno skupino za odmero pridobnine, črtanje dopolnilnega davka od dohodka do 20.000 Din; oprostitev zgradarine za podeželske obrtnike in znižanje osnove za odmero zgradarine v mestih 'in trgih za najmanj 30% pod dejansko plačano najemnino. 2. Obrtništvo iskreno pozdravlja vsebino novega obrtnega zakona, v kolikor novi predpisi pomenijo napredek nasproti sedanjemu stanju, nalaga pa predsedstvu zveze, da takoj ugotovi vidne pomanjkljivosti zakona, s katerimi bi obrtništvo bilo odškodovano' in skuša pobom noveliranja zakona nedostatke odpraviti, še preden se začne zakon fevaifati. To se posebno tiče določil glede zbornic, ■glede zabrane strokovnih zadrug in glede ustanavljanja in ustroja okrožnih odborov. Predsedstvo zveze ima tudi takoj pripraviti pravila za preureditev obrtniških organizacij glede na določila novega zakona, pri čemer naj pride do izraza predvsem solidarnost obrtništva veznega področja. Zborovanje je bilo vzorno pripravljeno in Se poteklo v splošno zadovoljstvo v nadlepšem redu. VIII. Obrtniški PLES se bo vršil v soboto 16. januarja 1932 v Kazini 1SNAIJKA BANKA KRALJtVIHE MiLAVUE D. D. podružnica LiuMiona Dunajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: ItEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma. vse ostale bančne posle. Haj je no Uredništvo in uprava želita vsem naročnikom in čitateljem vesele božične praznike. — Obenem se zahvaljuje vsem čitateljem in naročnikom za poslana novoletna voščila, na kar ponovno še drugje opozarjamo. Franc Vilman. Po daljši bolezni je preminul v noči od srede na četrtek v starosti 33 let naš stanovski tovariš g. Vilman. fotograf in hišni posestnik na Jesenicah. Pokojni je bil mirna, blaga duša, .skrben oče in gospodar ter .splošno priljubljen. 'Kot fotograf je bil mojster v svoji stroki ter je užival dober sloves po vsej Gorenjski. Zapustil je žalujoče soprogo in dva mala otročiča. Bodi mu ohranjen lep spomin, težko prizadeti obitelji naše iskreno sožalje. Za izvoz naše živine. 2e nekaj dni se mudijo na Dunaju odposlanci našega ministrstva trgovine in industrije m se pogajajo, z avstrijsko vlado glede ureditve izvoza jugosilovenske živine v Avstrijo v izvezi z ustanovitvijo živinske centrale na Dunaju. K izpremembi v podružnici Zanatske banke v Ljubljani. Iz časopisnih poročil o plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani povzemamo, da je nastala iz-prememba pri vodstvu zanatske banke v Ljubljani, in je na seji neki član protestiral proti izpremembi. 'Iz poročila posnemamo, da je bil razrešen svoje funkcije pri tem zavodu g. Rebek Josip. Znani nam pa niso razlogi, ki so- privedli uprave; -odbor v Beogradu do tega 'koraka. Upamo pa, da. bo. upravni c-dlbor že sam pojasnil sitaldšče k temu ukrepu, ako 'je to sploh potrebno »Jugoslovanskemu obrtniku« v slovo. Z ozirom na že dovolimo odgovarjanje drugih odličnih listov rna pisanje »Jugo-slovenskega -obrtnika« se nam ne zdi potrebno, da bi se tudi mi z njim spuščali v diskusije. Pač pa moramo ugotoviti .le to, da na tak neobjektiven in nesrečen način pisanja sploh ne reagiramo, ker nam 'je dobro ime in ugled našega lista zaenkrat še posebno pri srou. — Drugi razlog pa je ta, »da se z bolnikom na smrtni postelji ne prepiraj.«. — Ne moremo si razjasniti motivov, ki so Zbornico privedli do tega, da iz naslova tega lista črta naziv »Jugoslovanski«. Obrtni odsek Zbornice v Osijeku je sklenil na plenarni seji ustanoviti posebno Zbornico. V -petek, dne 18. decembra se je vršila plenarna seja Zbornice za TOI v Osijeku, ki je razpravljala glede -na določbe 'Obrtnega zakona tudi o vprašanju zbornic. Trgovski in industrijski -odsek sta se postavila na stališče skupnih zbornic ter bo tako os-tala skupna trgovska in industrijska zbornica, ki naj bi obsegala tudi gostilniča-r-stvo. — Obrtniki pa so sklenili, da se osnuje posebna obrtna zbornica. Ugleden hrvatski obrtniški list piše med drugimi tudi sledeče: »iNa predlog svetnika (Zbornice za TOI v Zagrebu) g. Miloševiča, -obsoja -obrtni odsek pisanje nekaterih slovenskih časopiso-v in posebno pisanje dnevnika »Jutro« v vprašanju sistema zbornic in odklanja vmešavanje s strani gospodarstvenikov z dragega zborničnega področja.« Zagrebški in hrvatski gospodarski krogi so že podali izjave za svoje ločene zbornice. Na plenarni seji Zbonmice za TOI v Zagrebu, ki se je vršila v sredo, dne 16. t. -m., so podali merodajni čini- » telji izjave za ločene zbornice, tako za trgovino, obrt in industrijo-. — Izjave so podali ugledni delavci vseh treh gospodarskih panog gg.; Rosenberg. Vladimir Arko, S. D. Aleksander in Ernest Gru-nwald. Iz uglednega srbskega obrtniškega li-•sta posnemamo iz članka »-Nekoliko besed o priliki nelojalne akcije« med drugimi tudi tole: 'Od, izdaje novega obrt. zak. v krogih blizu uprav gotovih skupnih zbornic se -od teh vrši in vodi živa agitacija ter borba na tem, kako bi ■uspelo, da s-e obrtniki ne izjavijo (kjer ‘t-o še niso storili) za sistem posebnih zbornic. -Posebno živa in nelojalna akcija je v Sloveniji, kjer se z vsemi silami -dela na 'tem, da se uniči delo -onih -obrtnikov, kateri delajo z-a posebne obrtniške zbornice. — Razume se. da mi ne bi imeli ničesar proti lojalni akciji, katera bi -šla za -tem, da se sprejme nasprotno stališče našemu, ker smo za polno svobodo -opredelitve v -tem v-pra- | šanju; ali kadar se vodi neenaka borba in kadar se -ljudje, ki zastopajo -naše stališče .'»progone«, -tedaj moramo -energično vstati proti takemu načinu dela. Industrijski odsek zagrebške zbornice proti predsedniku ljubljanske zbornice. (Iz srbskega -obrtniškega -lista.) INa -seji industrijskega -odseka Zbornice za TOI v Zagrebu, ki se je vi šila dne 5. decembra 1931, je bi! sfn-rljen Iz grafične slike valovanja članstva OUZD a v Ljubljani posnemam-o še nadaljnje regularnosti, Ki se ujemajo v obeli konjunkturnih valih tako, da tudi ta okolno-st govori za to, da bo sedanja gospodarska kriza trajala zo-pet 2 in pol leta. Črte, ki predstavljajo konjunk--turno valovanje, sekajo o-d začetka do konca vsakoletno sezlj-o. V sredini leta je sez-ijski val vsepovs-od iznad kon-iunfcturne črte. V začetku in na koncu leta pade -sezija vsepovs-od pod toon-junktum-o črto. Zelo zanimiva je tudi nadaii-iija ugotovitev, da je sezija ob kulminaciji konjunkture (t. j. ob prehodu gospodarskega -poleta v gospodarsko depresijo) večja nego ob začetku in na koncu kon-junkturnega vala. Tako je sezij-ski val (oziroma amplituda sezijskega vala) največji v letih 1923 im 1930. Seziijski val (amplituda sezijskega vala) je najmanjša v letu '920 in 1926. Podobne ednošaje med sezijo in konjunkturo so opazovali tudi drugod, n. pr. v Nemčiji. Ako se oba komjunk-turna vala ujemata tudi v takih podrobnostih, poltem je precej verjetno, da -se bosta ujemala tudi v bolj važnih -delih, t. j. v trajanju gospodarske krize. Kljub -temu je pa umestna gotova skepsa. Oba konjunkturna vala nista popolnoma enaka oziroma kongruent-na■ ?5vi konjunktumi val (vidi sliko) narašča od začetka 1919 do sredine 1923 mnogo hitrejše nego dragi k-on-junkturni val od začetka 1926 do sredine 1930. Prvi konjunktumi val počasnejše pada od sredine 1923 do konca 1925 nego dragi od sredine 1930 dalje. I ud-i vzroki obeh konjunkturnih \ alov sklep proti izjavi g. Jelačina, predsednika ijubljamse zbornice. Ta sklep industrijskega odseka se glasi: »Odklanja se akcija predsednika ijub-jjansKe zbornice I. Jelačina ml. za cb-držan-je sistema skupnih zbornic in posebno za obdržunje skupne zbornice v I Zagrebu k 2- smatrajo, da je n o-vi .■brr-m zakon dal poln-o svobodo odločb ve v ;em vpraša ija gospodarstvenikom in njihov.m -o gar, zacijam. Na področja zagrebške zbornice za t-rgovnno, obr: in :-dastnjo so sklenili Zveza mdus . Lev in indiuP ,sk: odsek zbornice sogasno ustanovitev prs-ebne IndwsPc*ke ."bolnice v Zo&rec . in je torej in p dr.g tega vseka»:o. de plasirano, da se predstavniki drug,h zbornic vmešavajo v :o vprašanje in da napadajo svoje tovariše iz Hrvatske odnosno iz Zagreba na neobičajen način.« Podpisali so to: gg. Albert Deutsch-Meceljski. Vladimir Arko, Ziga Štern. Vladimir Pnemrou, S. D. Aleksander, A. Meto-felja in inž. R. Vrbanič- so vsaj deloma različni. Naraščanje pr-I vega konjunktu-mega vala se je vršilo j v času povojne inflacije naše valute, i Padanje prvega konjunkturnega vala | -od sredine 1923 do konca ,1925 se je | vršilo v času stabilizacije naše valute, i Od leta 1926 dalje, ko je' nastopil drugi i konjunktumi val, nismo imeli to-zadev-i nih valutnih sprememb. Ruski duin-! pilng, kateri je brez dvoma doprines 1 I k sedanji- gospodarski kuži (lesna in-i dustrijal), s-e je začel šele v sr dini | 1930, t. j. ob kulminaciji dragega kon-junkturnega vala. Te okol-nosd motijo v znatni meri preciznost napovedi konca -sedanje gospodarske krize. Razlike v Obeli konjunkturnih ciklih govore -med -drugim tudi za to, da eksistira poleg omenjenega sezijskega in konjunktur,naga valovanja še neko nadaljnje tretje valovanje, katerega pe-rijoda znaša po več de ceni jev. Ker pa imamo na razpolago samo statistiko za -eno desetletje, t. j. od leta 1920 dalje, ne moremo -nič preciznega navesti o tej vrsti valovanja našega narodnega gospodarstva. V nekaterih državah so -opazovali dolge gospodarske cikle, ki so trajali celo p-o 50 let. Brez dvoma eksistira 'tako valovanje tudi pr-i nas. Iz gori citiranega odlomka »Slovenčevega« članka je razvidno, da srno- imeli tako valovanje pred vojno tudi pr-i nas. Depresija -je trajala od 1870 do 1895, t .j. 25 let. Gosp-oda-rski polet je trajal od 1895 do '1913, t. j. 18 let. Cel val je -znašal torej 4.3 let (= 25 X 18). K temu je treba še pripomniti, da najbrže ta dolgi val še ni bil zaključen leta 1914, ko se je začela svetovna vojna. 'Nič manj važni kot same ugotovitve so tudi vzroki valovanja v gospodarstvu. Sesijsko valovanje povzročajo, k-ak-o-r -omenjeno-, letni časi. Kot vzrok sedemletnemu konjunkturne-mu valovanju smemo vzeti hiperprodukcijo dobrin. V času p o voljnih trgovskih zvez -producira industrija več neg-o- je potreba. Ko so pa zaloge polne in ko povpraševanje na trgu pojema, se ustavi obrat, dokler se zaloge ne izpraznijo. Nato sledi zopet gospodarski polet itd. Za našo industrijo je značilno, da se v času gospodarskih kriz ustavijo načelno samo oni obrati, ki producirajo eksistenčne dobrine (usnjarska, živilska, tekstilna, oblačilna 'industrija, poljedelstvo) kakor je razvidno iz statistike OUZDa. Industrije, ki producira kulturne in luksuzne dobrine (papirna, -tujška, 'industrija, saniteta, gospodinjstvo, poligraf-ija, gledališča in kino itd.) t -pa napredujeio -tudi v času gospodar-I s-kih kriz. isto velja za industrije, ki producirajo nov kapital (kovinska, gradbena industrija, kamenje in zem-! ljine itd.). , Za daljše gospodarske valove, ki trajajo po cela desetletja, pa moramo t skati vzroke v 'tehničnem napredku. Napredne države n. pr. Nemčija so tekom 50 let zgradile toliko železnic, da ne bo v doglednem času nobene pomembnejše potrebe po zgraditvi novih prog. Ta industrija ne more torej več napredovati. Razni izumi pa dajejo vedno nova področja za gospodarska -udejstvovanja za daljšo dobo. Ritem valovanja kakor ga tako lepo opažamo na številu zavarovancev OlJZD v 'Ljubljani, najdemo vsepovsod ne samo v gospodarskem življenju, ampak tudi drugod. Menjavajo se letni časi. menjava se noč in dan itd. Clov-eški govor in vid bazira .na ritmu valov. Izgloda, da je ritem valov podlaga vsakemu življenju, vsaki umetnosti in vsakemu napredku. Ritem valovanja Še nekaj ne-obhodno potrebnega, ndlcaj prirojenega. Vsled -tega ne smemo iskati v gospodarskih krizah samo pesimizma, temveč t-udi optimizma, ker za dežjem vedlno solnce pride. Kljub vsem neprijetnostim naše stabilizacijske krize od sredine 1923 do konca 1925 se je ravno v tem čaisu saniralo naše narodno gospodarstvo- in ravno v tem času so se ustvarili predpogoji za gospodarski po-j let od začetka 1926 dalje. Z ist-o upra-j vičenostjo moramo trditi, da se ravno I v času sedanje stagnacije gradijo novi temelji bodočega napredka in ustvarjanja ne -samo na polju našega narodnega gospodarstva, ampak tudi na polju našega državnega življenja in naše kulture. Optimizem je toliko bolj umesten, ker je pričakovati preotoret gospodarske krize že koncem leta 1932. Od »svetovne poplave komunizma« sm-o pa še d91eč. ivo Lah. Grafologija našega narodnega gospodarstva (Nadaljevanje in konec) h-ilocra k članku. »Sr&fologije. našega, narodnega gospodarstva. Sezijsho in konjunhtumo kretanie delavcev. (Po podatkih Okrožnega urada. & zavarovanje delavcev v Ljubljani dd leta igzo do lgsij Utevilo delavcev 1920 ig2i 1922 1923 i92H 1925 1926 | 1927 192« 19 29 1930 1931 htpiio deUvcei 105.000 r tooooo število zavarovanih delavcev, ako porazdelimo iezijske delavce enakomerno na vse letne čase. Vkraina 1 I I 95.000 90.000 85.000 80.000 75-000 70000 65.000 604)00 55.00C 50.000 *t5.ooc 40.000 gaooo bolniška blagajna Gkroini urt id. zg zavarovanje delavcev v Cjubljani 754)00 : katera hi tetko : onjim. vodar-bljam. ; ■ur.-ta. _ tanjka- 65.000 jasno prtdočila sezusko, (—) in k ldumo_ M valovanje našega nerodnega gos 604)00 Sori is seva Maor ga Kaze siauscma vcL&s-a vjqu ker statjstičnipodatklniso jo. vendar je število delavcev popolnoma precizni. Ha leto igig podatkijoo tudi v tim easu brez dvoma naraščalo. polnoma n iSezijski val traja točno eno leto. — 45.000 leta navzdol. 2oz JtonjunktUrni val traja 7 let in sicer g n,leta navzgor in a Vi leta irom na to smemo pričakovati, da bo gospodarska krtzaprenehala že 40.000 nu/etem 1 teto 1920 1921 1922 1923 1921* 1925 . 1926 1927 1928 1929 tgso 1931 teto Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. decembra it. J. ponudbe glede dobave 10 tisoč pol smirkovega platna; do 31. decembra t. 1. pa glede dobave 200 komadov stekla za brzinomere in 600 komadov signalnih šip. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave materijala za bencinske svetiljke, 40.000 kg sena, 3000 m žice, 600 komadov žarnic, 50 kg amonijako-ve sod«, 100 kg kolofonije, 100 kg sadre, 100 kg kita, 500 kg ipisane bomba-ževine in 10 komadov pip za kompri-■mirani zrak. Dorekcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 8._januarja 1932 ponudbe glede dobave 500 m žičnih vrvi. Dne 5. januarja 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija slede dobave železa. (Predmetni osrlasi z natančnejšimi [podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega kabla in kabelskih končnikov. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. decembra -t. '1. ponudbe glede dobave krovne leoenke. Direkcija državnega rudnika Velenje snrejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg drobne koruze; do 4. januarja 1932 pa glede dobave 350 kubičnih metrov Rubero iti-lepenke in 100 kg Ruderoid-lepila. — Dne 29. decembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 4000 kg masti; dne 4. januarja 1932 pa glede dobave pisarniškega materijala. Oddaja zakupa zemljišča v svrho zgradbe buiieta na postaji Ugrinovci se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg petroleja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. & Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg mila. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg pcvrtland-cementa, 30 plošč pločevine, 1100 komadov vijakov in matic ter glede dobave 30 komadov vodokaznih stekel. Prodaja. Dne 31. decembra t. 1. se bo vršila pri I. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede prodaje raznih odpadkov od sukna, platna, odej, železa, pločevine itd. Prodaja vreč. Direkcija državnega ■rudnika Banja Luka sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje 1600 komadov starih vreč od moke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Šivilje in krojači Od 3. do 23. januarja 1932 priredim damski In moški prikro-jevalni tečaj. Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do 1. januarja 1932. Natanč. pojasnila daje TEODOR KUNC lastnik konces. strok, šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4/n. KROJAŠKE ZADRUGE, ki prijavijo vsaj 15 udeležencev, imajo 40% popusta in se vrši tečaj na licu mesta. KROJNI VZORCI se izvršujejo po meri. I KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE j dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem ;; računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ;; Že v 34 urah kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA UAVA Sl LDUBUD ' - VODMIKOV -m<5 ST. s. —t ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' (fvan mMlhetcic elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. Tvornica ZA DUŠIK D. D. In AGA-RUŠE udružene jngoslov. tvoru iee acetiien« La okalgena d. d. »»dovoljujeta • avojimi prvovrstnimi proizvodi i KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM tirom v*« J«jo»lavIJ« n* •totin* avtogenskih varilcev La mudit« tinoierim mirno, lop* in (olntnobelo acetilensko luč Svetlobo .kakor po dnevi ACETILEN iv Sriiania k«*ns»'ukora neopusno .n ceneno Iskoriftftajt« tudi VI t« ufikOT« proizvode t •▼©!© korist! Vesele in srečne božične praznike V -J • zeli vsem čitateljem uprava r-i in "t a . a s & O „O.V.“ OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTIBAILA: IKONCIRIESINII TRG 4 PODRUŽNICA Telefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Telefon št. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje ob kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se Glavni .in odgovorni u-rotlnik Ivan Mlkeilčič mJ. Za konzorcij »Obrtnega. industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-ar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više ilielčdč. Tiska Narodna Tiskarna. Predstavnik Fx. Jezeršek. Vsi v L.iuMean!