ZA IZBOLJŠANJE UST A MrckvJoM Vm Mt« volje. Vsak, Id ■hi priptrmimim lil«« Nirada" aU ca pridobile ta uaroiaika. Vam bo brale-im, ker «4« mu idprli pot It um l< pao to unlmiTrtnu ttivu. :: :: GLAS List slovenskih delavce? t Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom ljamo potrdil as Moje potrdil« poleg do katerega ročnim plat TELEPHONE: Cllelsen 3—1242 Kntirrd ms Seroud CIsn Matter September 21st, 1903 »t the Post Offiee pt New York. N. Y, under Act *f Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 43. — Stev. 43. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 23, 193^—SREDA, 23. FEBRUARJA 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-V1. PARLAMENT ODOBRIL CHAMBERLAINOVO POUTIKO Cehoslovaška se boji Hitlerja CHURCHILL IN LLOYD GEORGE STA SE ODLOČNO ZAVZELA ZA BIVŠEGA VNANJEGA MIN. EDENA Francija je začela zbirati ogromen sklad za obrambo. — Francoski vnanji minister Delb os bo naj-brže sledil vzgledu Edena in bo odstopil. — La-boriti proti Chamberlaiu. — Anglija bo ustregla Hitlerjevi zahtevi po kolonijah. PARIZ, Francija, 22. feb. — Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da bodo člani francoskega kabineta predlagali konferenco z angleškimi državniki, čije svrha bi bila izdelati načrt za prijateljsko sodelovanje z Nemčijo in Italijo. Z ozirom na važne mednarodne probleme, ki so 3e pojavili v zadnjih dneh, posebno z ozirom na angleško krizo in na spremembe v Centralni Evropi, je odobril kabinet načrte za neodvisni narodni obrambni sklad v znesku $329.000,000. Sklad bi upravljal minister za narodno obrambo Edouard Deladier. Vlada je pozvala parlament naj posveti načrtu takoj vso pozornost. Ministri so dve uri konferirali, nakar je bilo ob javljeno, da so temeljito premotrili ves položaj. Pred konferenco je vnanji minister Delbos rekel nekaterim ministrom, da namerava resignirati. Odgovorili so mu, da bi bilo najbolje, če bi re-signiral ves kabinet. . - Predno se pa kaj bolj resnega zgodi, bo franco ska vlada oficielno posvarila Nemčijo, naj se ne. vtika v zadeve Cehoslovaške in naj zajamči Avstriji samostojnost. Kakorhitro bo Nemčija storila kaj nasprotnega, bo vnanji min. Delbos resigniral. Francoski ministrski predsednik Chautemps ne ve, kaj bi počel. Na tihem se strinja z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom, ki se je že skoro popolnoma uklonil Hitlerju, boji se pa nocijalistov, ki odločno nasprotujejo vsakemu barantanju z Nemčijo. Delbos je istega mnenja kakor socijalisti, da namreč Francija ne sme pod nobenim pogojem slediti Chamberlainovemu vzgledu. LONDON, Anglija, 22. feb. — Proti angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu se je pojavila velika gonja, čes, da je začel javno sim-patizirati s Hitlerjem in Mussolinijem. Posebno člani delavske stranke so odločno proti njemu ter so predlagali, naj mu zbornica izreče nezaupnico. Splošno se je domnevalo, da bodo s svojim predlogom prodrli, kar se pa ni zgodilo. Zbornica je izrekla Chamberlainu zaupnico. 330, proti nji pa SANJE 0 RIMSKEM CESARSTVU Hitler in Mussolini hočeta obnoviti sveta rimsko cesarstvo. — To zagotavlja bivši ameriški poslanik Dodd. WASHINGTON, D. C., 22. tVbruai ja. —Bivši ameriški poslanik v Berlinu, William E. L)ikM. je- k* pred svojim ou>topolu zaupno sporočil državnemu department u ril je nemškega kanelerja Hitlerja. Državni department je hote! to poročilo obdržati tajno, toda nek član odbora za vuenje za leve v poslaii.-ki zbornici, ki pa ne želi, da bi bilo njegovo ime objavljeno, je povedal, kar je Dodd izpovedal na tajni seji te ga odbora. Dodd je pred odborom izjavil, da je v Berlinu videl zemljevid, na katerem je bila o-zmičeua nemška meja, ki vključuje liolandsko, Švico, ( eho->!ova-sko, poljski koridor iu Avstrijo, italijanska meja pa vključuje Egipt, Palestino. Španijo in španski Maroko, ki le/a nasproti angleškemu Ui-braltarju. Dodd je odboru rekel, da bi mogla Italija z močnimi trdiijami v južni Španski in v severnem Maroku popolnoma uničiti angleške utrdbe v Gibraltarju. Toda po Doddovem zatrdilu Mussolini s tem še ne bi bil zadovoljen, temveč se bo hotel polastiti tudi Pal rs tine in Egipta. Kadar bo Italija to dosegla, tedaj bo prišla do svojega cilja, da bo obvladala celo Sredozemlje, ter bo odrezala Angliji zvezo s kolonijami. Dodd pa je tudi odboru rekel, da Nemčija in Italija ne bost© prijeli za orožje, dokler ne bi bilo potrebno. Velike važnosti za berlinsko-riinsko ost. STRAHOVIT! BOJIZATERUEL Slišati je bilo vetuce raz-strelbe v mestu, i— Franco va artilerija obstreljuje republikanske postojanke. PRED TEKL ELOM, Špan->ka, 22. februarja. — lz močni'« razstrelb v Teruelu, katere je mogoče slišati v fašistične črte, je mogoče sklepati, da vladna posadka razstre ju je muni-eij-ka skladišča, uu'dtem ko so okoli mesta v tek i vroči boji- Sredi najhujšega infanterij-skega ognja je art i 1< rija generala Franca zavzeli nove postojanke in obstreljuje vladn-postojanke vzhodno in južno od Teruvla. Artileriji mnogo pomagajo tudi aerojjlani. S fronte prihaja so prednje KITAJCI SO PRECEJUSPESNI Japonci ne morejo prekoračiti Rmene reke. — Kitajci so zavzeli Čang-palin in ogrožajo druga mesta. NEMČIJA JE POKROVITELJICA NEMCEV V VSEH DRŽAVAH PRAGA, Cehoslo vaška, 22. februarja. — "S tem, da je Hitler v svojem govoru omenil deset milijonov Nemcev, ki žive v sosednih državah, pa se zaradi mirovnih pogodb ne morejo združiti z Nemčijo, je za nas zelo resna zadeva/' je rekel nek SAX OIIA J, Kitajska, 22. fe-l t „ , , v, . , bruarja. - V teku so vroči bo-1 zastopnik cehoslovaskega vnanjega urada ji v bližini važne Lunghaj železnice in Kitajci -o preprečili Japoncem, da ne morejo preko račiti Rmene reke na zapadu dolge fronte v osrednji Kitajski. Dalje proti zapadu pa japonska armada prodira dalje proti jugu v provinco Šansi ter se bliža začasnemu provincijai-nemu glavnemu mestu Liufe-n u. Kitajske ustaške čete, ki zelo ovirajo Japonce pri njilio-očilo, dni vem prodiranju na južni fron-l'ranča I ti, so se polastile JJiuigpalui:i zavzele vzhodno in severno j blizu Tiencin-Pukov železnice predmestje Teruela in so v po-jter napadajo Mingkvang in polni pose-ti severnega dela Tingjiuan. Arrabala. ' Vrhovni poveljnik maršal SAKAGOSSA, Španska, -jJ^ajšek je v Hankovu izdal ukaz na governerje provinc* februarja. — General Franco ni dovolil republikanski vladi, da bi spravila civilno prebivalstvo iz Teruela. temveč je zahteval popolno predajo mesta. V Teruelu je zajetih okoli 10,000 vladnih vojakov, ki so bore med razvalinami mesta za svoje življenje. Fašistična ar- Juiinu, Sečvana, Kvejčova, Šensija in Kansua, da opijeva polja izpremenijo v žitna polja, da povečajo pridelek živeža in omejijo pridelovanje opi-ja. ^ Kitajci poročajo, da so Japonci včeraj izgubili tri aeroplane. lilerija in acroplani sipljejo smrt in uničevanje na mesto. VI TOKIO, Japonska, 22. feb.— me«stu so v teku najljutejši bo-jXek zastopnik japonskega vna-ji v državljanski vojni. Gene- njega urada je rekel, da bo ve-ral Franco osebno poveljuje najlikega pomena za stabiliziranje fronti. . vzhodne Azije, ko bo Nemčija Fašistični glavni stan v Sala-1 priznala osvojitev Mančukua. manki naznanja, da je bilo v Japonci so posebno zadovolj-dveh dneh izstreljenih 11 iv- ni s Hitlerjevo izjavo v nem- 168 glasov. Za nezaupnico je glasoval z laboriti in lJa Je Japonska, ki bi fašistič-narodni liberalci samo en konservativec. Cham- nUu drŽavam prižla takoj lia berlain je bil v poslanski zbornici izpostavljen strahovitim napadom. Opozicijo sta vodila David Lloyd George in Winston Churchill, ki sta dopovedovala zbornici, da pomeni odstop vnanjega ministra Edena nenadomestljivo izgubo za Anglijo. Vse kaže* da se oficielna Anglija bolj in bolj nagiba na stran Italije in Nemčije. Hitlerjevi zahtevi po kolonijah bo najbrže ustreženo. Istotako bo tudi Anglija, že vsaj dokler bo načeloval njeni vladi Chamberlain, priznala Italiji zavojevanje Abesi-nije, kar je zaenkrat edini Mussolinijev cilj. Podonavske države so od dne do dne v večjem strahu pred nazijsko nevarnostjo. Cehoslovaška tega prav nič ne prikriva, istotako tudi 'Madžarska ne. Kaj bosta storili Jugoslavija in Romunska, se zaenkrat še ne ve. Ako ne bo dobila Mala antanta zadostne podpore od Francije, bodo kmalu vse njene države v Hitlerjevem oziroma Mussolinijevem naročju. Iz Poljske poročajo, da bo dne 7. marca poljski vnanji minister Joseph Beck obiskal Mussolini ja. nirn dvžavam prišla takoj pomoč v kaki veliki vojni. Po Doddovem mnenju pa je tudi mogoča vojna med Italijo in Nemčijo, kajti ena zavida drugima bi kaj več dobila. TUDI HOLANDSKA SE OBOROŽPJE HAAG, Holandska, 18. feb. — Holandska vlada je sklenila, da bo znatno povišala svoje izdatke za armado. Medtem ko je lansko leto izdala 30,000,000 goldinarjev, bo v tekočem poslovnem letu izdala 110,000,000 goldinarjev. Tozadevna predloga je bila sprejeta v gorenji zbornici in nasprotovali so ji samo štirje socijalisti. Večina »socijali-stov pa je prvič po svetovni vojni glasovala za predlogo. N AROČITE SB NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNEVIH V AMWKTK* publikanskih aeroplanov. Ko se bo general Franco po- i lastil Teruela, bo pričel prodirati proti Sredozemskemu morju ter bo ločil Katalonijo od Valeiicije, kar bo pospešilo ko nec državljanske vojne. TUDI POLJSKA POTREBUJE ZEMLJE VARŠAVA, Poljska, 22. februarja. — Vodja narodnega gibanja gen. Stanislav Skwar zynski je po Hitlerjev zgledu zaliteval kolnije ter rekel, da Poljska potrebuje vec zemlje." "Nasa rojstva so tako visoka," je rekel Skwarzynski v svojem govoru, "da se mora več Poljakov izseliti. Potrebujemo pa tudi surovine. Vsled tega si mora že sedanji rod za goto viti kolonije." Glede židovskega vprašanja je rekel: 14 Zid je so ovira za normalni razvoj poljskega naroda. To mora povzročiti sovraštvo med Poljaki in Židi. Narodno giba-nje je proti vsakemu preganja -ju Židov, ker je sramotno za poljski narod. Edina rešitev tega problema je drastično zmanjšanje njihovega števila. AMERIŠKI MORNARIŠKI MANEVRI WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Mornariški department je naznanil, da bodo mornariški manevri, ki se bodo pričeli v marcu obsegali 11 do 12 miljonov kvadratnih milj in sicer za pad ni del Pacifika, onstran Havajskih otokov do oto ka Midway ter od Alaske in A-leutskili otokov na severu ter do Saiuoe na jugu. Na mam vri h bo udeleženih li>0 bojnih ladi.i in 500 aeroplanov, ot»00 častnikov in 55,000 vojakov. Manevre bo vodil admiral Claude C. Bloch. KAROLOV NASPROTNIK POBEGNIL BUKAREŠTA, Romunska, 22. februarja. — Največji nasprotnik kralja Karola Corne diu Zelea Codreanu je sinoči razpustil svojo fašistično organizacijo Železne garde in je na znauil, da odpotuje v Rim. . . , „ , . ~ , r. . . , , je prepričan, da bo cehoslova- Codreanu, ki je na glasu kot * 1 , najhujši sovražnik Zidov v Ev "To je prvič, da je bila v u radnem krogu izgovorjena na-zijska propaganda proti nam. Zavedamo se, da je v teh desetih miljonih vključenih 3,500,-000 čelioslovaških državljanom nemškega rodu. "Z našega stališča nikakor ni mogoče priznati Nemčiji pravice, da bi delala kot pokrovite Ijiea enega dela naših državljanov, samo zato, ker imajo nemško kri v svojih žilah." Nevaren položaj, v katerem se nahaja Cehoslovaška, je t 'eliom popolnoma jasen, toda so tudi trdno odločeni, da s.-postavijo proti vsakemu nemškemu vpadu tudi z orožjem, ako bi bilo potrebno. Trdni so v tem, da za nje ne sme bili Berchte-gadena. <\'lioslovaški vojaški krogi zagotavljajo, da so obmejne u trdbe popolnoma dovršene. V slučaju nemškega napada bi češkoslovaška armada izpraznila kraje v &ndetih, kjer žive Nemci, kajti cehoslovaška obrambna črta teče po jezikovni meji. Ceboslovaški generalni štab škem parlamentu, da bo belo pleme samo pridobilo pri tem, da bodo Japonci zabranili komunistom, da se ne polaste vzhodne Azije in bodo napravili mir in red na Kitajskem. Nemčija je druga večja država, ki je priznala Mančukuo. Italija je bila prva država, ki je priznala Mančukuo. Osvojitev Mandžurije je tudi prizna-) Ja fašistična Španska, Japon- | ska pa je priznala vlado generala Franca. ropi, je odpotoval iz Romunsko 24 ur nato, ko je kralj Karol s svojim razglasom razpustil vse politične stranke. Codreanu i« naznanil, da potuje v Rim, da pripravi italijansko prestavo svoje knjige. Kralj Karol je s svojim razglasom postavil korporativno fašistično državo ter je uvedel novo ustavo, po kateri je od- ška armada tudi brez tuje pomoči mogla držati to črto tri mesece proti nemški armadi. Zaupajo pa tudi Franciji, ki j zajamčila, da bo napovedala Nemčiji vojno, aki bi Nemčija kršila eehoslovaško mejo. Ravno tako pa je Cehoslovaška u-verjena, da bo sovjetska zračni sila napadla Nemčijo, ako bi ua padla Cehoslo vaško. Cehoslovaška meja proti Av- -i , ,.v , atriji je sedaj .samo malo utr- pravljena demokratična parla j. 0 ,J • X i * x ,. r jena, ker so jo Cehi smatrali za ARABSKI NEMIRI V PALESTINI »» JERUZALEM, Palestina, 22. februarja. -— Med klici — "Alali je velik, in Alaha nad Alahom!*' je več sto Arabcev vdrlo v Jenin v severni Palestini ter so -streljali na državne urade in policijske postaje. Zadeli so tudi več privatnih hiš in vazbili več svetilk po ulicah. Policija je pričela na nje streljati s strojnicami. Boj je trajal ekoro pol ure,- nato pa so se Arabci umaknili z istim klicem, kot tedaj, ko so prišli v mesto.' mentarna vlada in stopi na njeno mesto zbornica, v kateri so zastopane strokovne organiza jcije. ___ AVSTRIJSKI VOJAŠKI MANEVRI DUNAJ, Avstrija, 20. feb.— Danes so se na Koroškem pričeli avstrijski vojaški manevri v bližini italijanske in ne daleč od nemške meje. Uradno poročilo pravi, da i-liiajo ti manevri namen odbiti upadnika na goratih mejah Avstrije. prijateljico in za fevojo bodočo zaveznico. Ako pa bo padla zad-jnja avs4rijska trdnjava pro* i nazijski povodnji, tedaj bodo Cehi utrdili tudi mejo proti Avstriji. VOJAŠKE PREMEMBE NA BOLGARSKO! SOFIJA, Bolgarska, 20. februarja. — Kralj Boris je odredil vpokojitev devetih generalov. Med njimi je tudi poveljnik sofijskega vojaškega okraja. Poleg generalov je bilo u-kojenih 12 polkovnikov in dva druga častnika. Upokojeni častniki so bili preveč v zvezi s politiko in jih je zaradi tega kralj upokojil. DE VALERA ODPOTOVAL V LONDON DUBLIN, Irska, 19. feb. — Predno se je danes odpeljal odjS tem pa je dobil prostej5e ro-tukaj ministrski predsednik E. ke, da bo mogel osebno kont rode Valera v London, mu je .lirati armado in policijo, priredilo, prebivalsvo burne o- Vsi upokojeni častniki so i-vacije.V London se je podal v,grali zelo važno vlogo pred družbi posebne ministrske delegacije, katera bo skušala u-gladiti vsa nasprotja, ki obstoje med Anglijo in Irsko. dvema letoma pri strnroglav-ljenju Kimon Geuorgujevegu kabineta, ko je prišla na krmilo sedanja vlada. iiBM^^Matiirn-giW^^u^... Urili -v. i MU r. A 8 N A B O D A" »m m ——— New Yoi\ Wednesday, February 23, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. *Glas Naroda 99 ; ( fntu CA Owned and ILOVENIC PUBLISHING President li AMI J. Lupaiu, Sn. i# Waal of «boT« otfloan: Not Mi City. Ft I. GLAS NABODA (false of the People) IfMIMt Ooy Ixraot Hoadayi and Holiday« la osebnosti t* ne prloMuJeJo. Denar an] m blagovoli ««l>c} po Money Order. Pri aorunembl kraj« uarotaikov. piosimo, da todl prejflnje UttbHe nasnani. da bitrej«? oajdeow naslovnika. MMcrUidoi 90.00 m oelo leto vetja na Amsrtto la Zs Mew Xork m t-elo leto Kanado .. Za pol leta.............. pol leta . >•.....,.••«■,,,■■, PjOO Za Inoeemstvo m oelo loto 'a Attrt lota ..................gl.60 Zs pol leta #3.61' »7.00 is.cc "Um Narode" bkaja rank! dat la oedai) In praaniko* S "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New ¥wl Telephone: CHelaea. 3—1242 N. 1. VATIKAN PROTESTIRA Uradni vatikanski Mat "Oi*servatore Romano" imro-ča, da je papež Pij 15. februarja poslal jugoslovanski vlad: spomenico, v kateri protestira proti vladni odločitvi, da ne predloži konkordata senatu v potrdilo. Papeževa spomenica opozarja Beograd, tla se je po 38. členu konkordata zavezal, v Smolensku, gimnazijo je obiskoval v LmJbdinu na Poljskem, nakar je .študiral nniverzo v Petrogradu ter je postal profesor zemljepisja na lnblinski gimnaziji. Ko je izbruhnila svetovna vfoojna je moral v vo.isko, kjer pa se je znal dobro kriti ter marodirati. Bil je poslan na gališko fronto, kjer pa je kmalu obolel in bil poslan v sanitetnem vlaku v zaledje, kjer je napredoval za "visoleorodnega gospoda praporščaka Krvlt n-ka.*' Njegova pot je -začela iti navzpror. Ijcta 1917 je svet ljudskih komisarjev, bilo je to po re-voliuciji meseca novembra, ukazal generalu Dulioninu, naj se s sovražnikom začne pogajati za premirje. General pa tega ukaza ni tootcl poslušati ter je odgovoril, da bo poslušal samo narodno vlado, ker ljudskih komisarjev ne pozna in ne prizna vlado. To je general sporočil po telefonu Leninu, ki je takrat v njegovi družbi žt1 bil Krvlenko. Dva dni pozneje j«* bil Krv-Iniko še imenovan m vrhovnega poveljnika ruske armade. V hiksnsnem posebnem vlaku se je pripeljal v glavni stan ruske n rimi le. Spremljal ga je oddelek rdečih revolucionarnih mornarjev. Ti so na Kry-lenkovo povelje prijeli in po-zaprli vse višje ruske častnike, vanju moje dolžnosti." Vse ok''>li «e j«* glasno zakro-liotalo. Tudi Krvlenko se ji* krohota!, nazadnje pa velel: "Vrag nai te pobere! Tvoj 'čas je minil! fV ne izgineš pri priči odtod, boš km?hi kakor tale ležal tukaj na tračnicah." Tnko je Krylenko meseca novembra lota 1917 začel svoio -karijero, ki jo je sedaj čez 20 let tako žalostno končal. MIRON CRISTEA patriarh grško - pravoslavne cerkve na Romunskem, kate- Preloinljeuo obljubo je mogoče popraviti, toda znameuja popravila se bodo na nji vedno poznala. Dosti se govori in piše o sreči. Natančen pojem sreče pa še vedno ni dognali. Kateri človek jo najsrečnejši i Po mojem mnenju je najsrečnejši tisti, ki prav ničesar ne pričakuje, pa navzlic temu nekaj lepega in dobrega dobi. Pred sodnikom je stal obtoženec, o katerem so izjavili zdravniški izvedenci, da je blazen. Državni pravdnik je pa trdil, da je mož sicer nekoliko omejen, da pa ob gotovih prilikah ve, kaj govori in kaj dela. Vnela se je velika debata meti izvedenci in državnim pravduikom. Izvedenci so svoje dokazovali, državni pravdnik je pa svojo trdil. Slednjič je državni pravdnik rekel sodniku: — Gospod sodnik, vprašajte \ ga kaj, pa se boste prepričali, da je pameten. In ?-odnik je vprašal obtoženca : — Kdo pa ste pravzaprav ? — Jaz sem japonski cesar M i jam ura, — jo odvrnil obto ženec, ne da bi trenil z očesom. Državni pravdnik jc preble-del. Bil je poražen. Zdravniška izvedenca sta zmagoslavno gledala po dvorani. Sodnik ,)e nadaljeval: — O, vi ste japonski cesar. Cast mi je, da vas poznam. Vidite, jaz sem pa kitajski kralj, — jo v šali dostavil. — Kakšen kitajski kralj f — se je zakroliotal obtoženec. — Ti -i čisto navaden zabit sodnik, ki ne zna do pet šteti. Ti si osel, ne pa kitajski kralj. — Gospod sodnik, — se je o-glasil državni pravdnik zmago slavno, — to vam je dokaz, da obtoženec včasi ve, kaj govori. Obtoženec je bil seveda obsojen, kako sta se sodnik in državni pravdnik pobotala, ue pove zgodovina. Dva Škota igrata v kavarni karte. MeMahon je izgubil pet roga je romunski kralj Iva- šilingov. Obrne vse žepe, pa ne rol imenoval za ministrskega predsednika. Važno M ■dar Je namenjen potovati v start kraj ali dobiti koga od i. Je. potrebne, rta Je poučen^v^vgebrtvafeb. .Vale* i Je potovanje nasfcna in hitre sa m-na nas za vsa pojasnila. , vse, fciiil prošnje za povratna dovoljenja, la sploh vse« kar Je sa potovanje #i4nkas v časa. In kar Je glavno,, sa najssanjie strelke. do zadnjega trennifca. ker dovoljenje. RIKNWY fEMlT, la In zagotavljan*) Vam SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West mh Street New York, N. Y. ^mmm najde v njih niti beliča. V zadregi se opravičuje. — Oprosti prijatelj, denar narico sem pozabil doma, tod.*« plačal ti bom zvečer, bodo brez skrbi. — Kaj ti pa pride na misel, človek božji, da hodiš v kavarno brez denarja ? Kako pa naj jaz zdaj plačam kavo? Moderna dekleta! Oh, kako se razlikujejo od deklet pred dvajsetimi leti. Njihova razposajenost je prikipela do viška. V ljubimkovanju jim nihče ni kos. Cigarete kade, žganje pijejo in 'se otb jutranji zori vračajo domov. Za sta riše se ne brigajo dosti. Če sploh hodijo y cerkev, mlademu kaplanu .dosti bolj gledajo v lice kot pa poslušajo njegovo besedo. So sicer tudi častne izjeme, ki se starišev boje. Tako je nap rimer fant obiskal ljubico na njenem domu, in ona je bila sama doma. Dolgo časa so se pogovarjala. O ljubezni, seveda. Napočila je ura slovesa. Fant je vstal in jo milo poprosil: — Kaj ne, da se bova poljubila za- slovo ? < Zamojdel, — je rekla ui pogledala rta nro.— Pa !e hitro. Sedaj je ura devet. Ob de« tih bo že moja mati doma. E "G IAS NARODA" — New York Wednesday, February .23, .1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A BORIS LAZARKVISKI: LULU i*ii> I soiu t|o tja v družili d«> lady, so >o voe ras smejali ukoio neznanega g»H|»oila, ki je in motili druge, bil tisti d-iii lH»«;at in rad« »da- Spceetka *<> nam kazali obi- <\ijno slike: |x»sfeivo Napoleo--na pri Waterloo, toda l«ue se jo izpr. menila na slikali v oKost-njake. ion. Seznani ki je naju ena najlepših Parižauk, strastna, dra-žostua, ljubka, ernooka s eudo-vitini trepalnicami. Kadar je odgovarjala na vprašanja, je veil no |M»mežikala tako, da je uledala skozi tlohge trepalnice. Moj prijatelj j« bil šele če-tlti dan v Parizu in l*raiieošei-na mu je šla zelo slabo. Tisti vrerr je bil kak r živo srebro. \'-ak hip jc potegnil iz žepa d<--n irnico in mi dal -lu frankov, rekoč": — Reeite ji. da je božanske bilje. Povejte ji, da se je lioiti grel»nega zavoda z belim t raki.m na rokavu je nam prinesel pijaeo. INtprej je še prižgal pred nami tri tenke sveče, \kr^iie prižigajo navadno pri p-.ru Iniili mašah. I.et"\-reoi: To slišim /• dolga leta. Luki, rod« m Parižanka. jaz. petletni preb valee Pariza nisva bila v Kabaretu m rt vili. a temu novincu se je men da posrečilo zahtevati ta nočni lokal in zdaj je naju vabil tja — Tam je več zanimivega. ne-.ro v Moulin Roult, ali NV-b r-kem kraljestvu ali v Peklu. — Torej, pa pojdimo, če že hočete. Tam ni bilo ne -trašno, n« ves« le, ne žab -1 n Dišale je po trgovini. Namesto miz ki>te% iioiueito obiCrjnili lestencev lcst"nci iz čin v škili ko-Natakarji v ir-grebuih uni fi linah. Kdeu je držal v roki nekako kost in govoril, da moramo vm umreti. Približal je nam po prstih, da bi ne motil "duhovnika** in vprašal ti ho: Torej vam vermouth, vam liinonad* . a vam |ioHorsk«»? Shičain« ie hibi 7 nami i v Peklu i v IT»in neka angleška rodbina, ki je tudi po-fčala nočne h kale. \f(rž št i ri-«• je ^nn.jal brez naj manjšega vzroka. Njegov;* žena je bila delM-biha-ta. ne»dro oka. '/. njima so bilo njen« se-tre in brat. mladenič dvajsetih let. In v>i, i/veniši mla- !.h!it pi'«"l « •"•mi. Njeni prsti -c krčevito stisnili mojo roko. Pomolite jezik iz ust! — je zan ve •'duhovnik." Litin i uboga hi lu videla, de ie in:st;»! jezik ti miorjav. Ah! \ ' i* iz i o«"ne torbice ro-ec !.; it» Z;|č !;; l)riv:lti Ustni-■ "n i. /i1:. Roka s** ji je tre l;i i <1 -ju/e. toda Lulu se .ie 'vinahi i b -iadala. Smeje se jp '".r-1" na ^aji' ega spromljeval-•a in n: me. Angleži »o fce smejali. "Duhovnik** je začel govo-■it; o smrti. tod« tako hitro, da •ra ni-em mogel razumeti. Lulu mi ie znova stisnila roko. Zanimivo je bilo. da se je •ulu v gre z i vi hI n o stiskala k ne ni. a nikelj k najinemu -premlievalcu. ki je nama dajal vsak lup t)o -to frankov. \aiin spremljevalec se je nagnil k T 1 u in za šepetal. — O, kraljica moja. s teboj bi š,.| tudi v Km rt. Kaj pravi? — je vprašala Lulu. Potem -o |»oz\ali vse občinstvo, naj \M tie in odide v no-trajne>t (M-lenja. v nekake katak' mbe. P»i!o ir zatohlo, kakor v podzemni žeh^niei ob .'» popoldne. Spodtikali sino se ob kaui'*nje in šli počasi po temiiein rovu. Mislil se m-i: prava smrt ni strašna v primeri s smrtjo, i»ri kateri ostane človek živ. In tako živo truplo se mi je zde. la dražestim Lulu. Bila je kakor gluhi skladatelj ali strmil v j ki-to Anglež, mož de bel uli a ste \ dame. Njegova glava se jo iz-! premenila v lobanjo mnogo! ore j nego mladeniča. Napeto' sem opazoval ta prizor. Naen-j krat sem začutil, da pada za j mojim hrbtom nekaj mehkega in težkega. Lulu me je prijela za ramo j in najin spremljevalec .i** pre--skočil klop tor poklrknil pred nekoga, ki je ležal nepremično na tleh. Tudi jaz sem prisko čil. Takoj mi je bilo jasno, da je omedlela žena ve-e lega Angleža, ki je Še 1 žal v krsti. Njena glava in r'jke so bile nekan-čudno težke. — Vode! — sem zaklieal. — Vode! — je zaklicala tudi Lulu. T>vignila sva Angležinjo in jo posadila na klop. Oči ni odprla. Kmalu je skočil njen mož iz krste in prihitel ves u|>chan k že ni. Objel jo je in privzdignil s klopi. Uslužbenka te "grobnice" je p rineš1-! končno vode. Odprl sem Angležinji bluzo in ji zmočil vrat z mrzlo vodo. Odprla je oči in ko je zagledala moža, so ji pritekle solze i m) obrazu. Objela ga je m jecljala vsa srečna: : — Ti si živ, da. ti si živ! Ta sentimentalni prizor je razburil vse gledalce. "Duhovnik** je umolknil, orgije so u-tihnilc. Nekdo se je končno spomnil in prižgal vse luči. Lulu je gledala moža in ženo in njene neme zenice so se m čemu čudile. Kakor da vidi nekaj nemogoč 11 ega, ne ver jet nega. Odšli smo vr. kabareta mrtvih na ulico. Lilo je kakor iz škafa. Lulu je skrila klobuk pod plaže. Vlažna pariška noč je na« tiščala k tlem. Do restavracije, kamor smo se namenili, ni bilo daleč in zato smo •šli peš. — A vendar je na mestu prava ljubezen in videl sem jo, — sem pomislil in naenkrat me je obšla netpoptana radost. Spremljevalca sta mi postala naenkrat tuja in oddaljena, kajti ljubezen ljudi abl:^ in c?d t nil. Za vedno. rane kot kaanjenei. Gostje so nove originalne maske sprejeli z velikanskim veseljem. Možj: ki so pridrveli v dvorano, s>a bili opravljeni v tako kaznjen-sko obleko, kakršno nosijo kaznjenci praške kaznilnici Pankrae. Še je vse veselo kričalo in pozdravljal'o nove tovariše, ko so se vrata v dvorano vnovič odprhi in vanjo je planilo 2'» policijskih stražnikov z n vol-vorji v rokah. Policija jo prihitela. da bi prijela tiste "kaz njence." Poveljnik policije je zaklieal: "Roke kvišku! Nihče naj se ne premakne s svojega prostora.** Na te besede pa je nekdo izmed maškar iz svojega revolverja ustrelil v veliko električno obločnieo. ki je "takoj ugasnila. Ti>ti hip je ne-Ivd-o d nagi že ugasnil vse druge luči v dvorani. Nastala je popolna tema. % ll'^ko so začele vt iščati. "gostje** preklinjati. eni s<» začeli lomiti stole in jih motati k vratom, kjer so stali straž n i ki. Vrčki so začeli leteti tja k vratom, steklo je ropotale na tla, pokali so udarci z gumijevkami in palicami ter koli. Vmes pa je bilo slikati ječanje ti-tili, ki so bili zadeti. Ritka jo trajala tako dolgo, da je morala priti na pomoč nova policijska četa, ki je poklicni a še gasilce in reševalce. Uspeli t--maškarade je bil tale: 14 maškar so morali prepeljati v bolnišnico, 28 na policijo, :> ženske »n 2 moški maškari pa so morali vtakniti v prisilni jopič, ker so čisto pobesnelo. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen (iti — No, dobro, draga prijateljica, če se obeta zakonska zveza, hvala bogu, samo pazite, da se ne pregrešite s prevelikim zaupanjem. Po-cakajmo, »la se razvozlja vse to samo. Oe po- tano Lueie Cravantova žena, sem prepričan, •hi se Arniaud nikoli več ne bo ozrl za njo, tako dobro ga poznam. Konec dneva je minil zelo veselo, (»rof st> je •■ rnil k občilu, Tresoriera, Firmont, gospa .les-s::e in Paul mi se pa vrnili vsi osveženi s prijet nega izpreboda po morski obali v Deativillc in z novicami. Lueie je prišla k večerji v beli obleki in bila je nekoliko bleda. Kazala je popoln » duševno ravnotežje, toda govorila .je z nerv »-/.no živahnostjo, kar j<* pričalo, da v njenem si •n n« vse t;iko, kakor kaže njen obraz. Sklenila -«' 1 »iIobvostiti ob koncu večerje družbo o >vo :ein odloHln v Anglijo. M aikiz di> Villenoysy j,, bil njen sosed. Na *ezal j<* z njo »pogovor in Lueio mn je odgovarjala z lahko ironijo. Stari diplomat je ualaŠČ (govori! o izbi-ri moža in posledicah te izbire. — Prav pravite, — je pritrdila. — in moj oč«. je nekoč pravil, kako st» sklepajo zakonske zve ze med kaznenci v kaznilnicah. Pridejo v >pr *-vodu ob soj eni *i obeh spolov, predstavijo se ine»l--ebojno rn so vzanu jo sredi tatvin in umorov. Zdi se mi, da v Evropi ni mnogo zakonov boljših od teb zakonskih zvez, e omožila s | podležem ali oženil z vlačugo. — Moja razglabljanja ste privedli «lo paradoksa. — je omenil markiz. — Mar ne mislite. !a bi se mogel visoko nadarjen, izobražen in ]>a-nieten moški brez !M*lno mh.iieuko, čt. ve, da ga ljubi.' — Mislim, da bi mogel tak moški priti do l l-onca svojega življenja potem, ko je porabil vse svoje dni z:* neprestano borbo proti vsem težavam iu križem, kar jih more naložiti ženina vrtoglavost. Toda čemu bi storil tako, če ni k te;mi pri.-iljen — Mar ga ne more pripravili do tega ženina ljubezen — Biti ljubljen! — je odgovorila Lueie. Mar je to kaj vredno.' Markiz jo je začudi no pogledal in vzklikni!: — Vi zaničujete ljubezen! Mar vas nihče ne ljubi : — Ljllbi.f je odgovorila. — \ >e žensko so ljubljene, toda malo je takih, ki jih ljubezen o srečuje. — Ali bi -mcl vedeti, kakšno je vaše unzira-l j«, o tem ' — To se pravi, da zahtevate od mene, naj vam izdam ^voje načrte,—mu je odvrnila lai-cie. — V moji starosti so vam ni treba bati. d.« bi to zlorabil. — (V* ne zase. pa za druge. — je odgovori i. i-.itro. — Saj lahko dajete nasvete. Markiz je pomislil sam pri -ebi: V-e um je skrivne misli pozna. I ganila je mojo taktiko in s odkrite besede ne spravim iz nje. Najbrž se m .-krivaj posmehuje že ves čas. Treba je v prvi •.'isti zavarovati grofico pred vsako možnostjo j sumničenja, da je indiskretna. — Gotovo se vam zdi čudno, da vam govorim i svoji teoriji, o zakonski zvezi, jaz, ki sem o--tu! samec. — Zelo dobro ste storili, da se niste dali prelepiti dozdevnim koristim in da ste pravočasno ■poznali sončne strani zakonskega življenja. Ni* verjamem, da l»i bil na svetu za žensko n-godnejšj položaj in za moškega neugodnejši .*<: zakonskega stanu. Zakon žrtev za ene in blagoslov za druge. (Dalje prihodnjič.) Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padi&ahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? Eden izmed dveh velikih stolpov, ki jih grade na *'.Treasury Island1' v zalivu San Fraacisca, kjer bo prihodnje leto Golden Gate mednarodna razstava. BOJ S POLICIJO NA MA&KARADL Sedaj pred pustom je menda po vsem svetu polno inaškarad. Ene so morda res vesele in zabavne, druge pa so precej divjaške. Kakor so pač ljudje, ki hold i jo rta nje. Tudi v praškem predmestju Žižkov so 6. febr. priredili veliko maškarado v sicer precej razvpiti gostilni. Ko so gostje bili najbolj razposajeni in glasni, so se naenkrat odprla vrata, nakar je pridrvelo v dvorano 6 maškar, ki so bile maski- IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBLNA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaki sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 W1NNETOV I 2 knjig, s slikami, I 753 strani VSKBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Co: 216 WEST lath STREET pany NEW YORK. N. Y. •'G L A' S NAHODA" — Hew Tor* Wednesday, February 23, 1938 - THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A\ VI KRJANCEK ROMAN 11 ŽIVLJENJA EE3 IK "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Mrtvr.ško opravile* jc običajno poteklo: za ljudi, ki so izgubili kaj dragega, prctn -Ijivo, za druge več ali manj j mučno. Baronica Seebnch i" Iirna -te pod svojim žalnim ; pajčolam-m bridko jokal«*. Anita -voje pri-iiie solz«* -krivo v robce. fiiinnar je zelo bled in resen. t«»da navidezno mircn. Ivt'it -toji omeriiega obraza in izgleda trud«-n. Sinoči si je i v tišini svojo -obe ualil toliko \ inn. da jo spal kot ki1 tor jo: imel pri p« uro)m poštenega marka. Dokler jo l»ilo Initio v ui-i, -e j<- Kurt |K>('tiitiI iiesvobodiioga in potrtega. 1'pal pa! jr. da !*«» lnj -«• l»o|j-c, ko ]»<> enkrat pogreb končan. Ako, I ne l>o ni»" (lni*_';ii"*r, s*- Imi |i.-« vrnil v Berlin. Sedaj innrc t- lit živeti v najbo|j-ih hotelih, se more o pa jat i na vseli raz-vesolj* vanjili in živoli. kol -e mu jo vedno zdelo idealno, brez *!e;a, bi«*/. dolžnrHi in \ vživanju in sicer n<- v najplomoni-tejšem vživanju. Ko jc pogreb končan, -e vsi peljejo na Lindeck. To-grebci .-«' /.*- |H>slo\ ili v Kolinu. Bili eo toda i takorokoč -.'1']!! Illpll Seboj. (■miliar je določil, da l»o oporoka odprta ol» treh poj »o I-o bili suhi,J koščeni obrazi, ali pa moderni ženski sVct predstavljajoče prosilke. Xikjcr pa ni Anita našla. kar je i-kala. mladega,' razumnega doslednega obraza z gorkim trčeni. Pregledala jo že nad polovico prošenj, ko ji pride v roke prošnja ITenno IIoll. rjovi'. In ko zagleda njene sniejoče rednini nasmehom, tedaj se sama pri sebi sladko zasmeje. "To je prava!*' pravi pri sebi ter z velikim zanimanjem bere prepis izpričevala in prošnjo, ki j«- ni prevevala lastna hvala, temveč je v jedrnatih besedah j »opisovala potem življenja. v katerem je bilo mnogo skrbi in bojev, ki pa je tudi jas no kazala pogum in zaupanje v Boga. Anita dvakrat prebere to pismo, nato dolgo g K da njen obraz, v njene žive oči in se zadovoljno oddahne. Da, ta jo prav gotovo prava. Pri njej se bosta otroka rada učila in ju prav gotovo ne bo mučila, — si pravi Vestno pregleda še tudi druge prošnje, pa ne najde nič primernega. Prošnjo Honne Hellove in njeno -liko -hrani na po-eb-liem prostoru, d Huge yni zbži skupaj. (lUiinarja je hotela naprositi, da na vse pnwnje odgovori ter vme Fotografije z nekaterimi prijaznimi in zahvalnimi be-odami. Ko vidi. da ima -o nekaj časa, -e odloči. da na prošnjo llerme Hell takoj odgovori, pa vendar -i pravi, da j" boljše, ako Ing: -aj pokaže Fotografi jo. In tako gre v s« bo k .-voji polsestri. Inga se je ravno lišpala za otvoritev oporoke, kolikor je bilo pač mogoče pri žalni obleki. V svoj lepi. toda hrez--e je z;i!opila. da -«• nekoliko n* jevoljim < zre POGODBA JE PODPISANA PlSlt« nam sa cece t onih ti-itov. mermdJo kabin ln pojasnila w potovanj«. SLOVEMC rUBLlSHi.NU COMPANY i Travel Itnrfnn) Zlt W. 18tb bi., New lart KRETA3\JE PARN1KOY SHIPPING NEWS F t II U U m.~>. M>ru:irju: Eur<>|in v |irtui''d [ .'(!. f< l«rn;»r j:i : Iti'i v (h-ijiih \ K Predsednik lliiled States Sto"l korporacijo K. K. Fairless in predsednik odbora za organi :u«-ij.> jeklarjev. Philip Murra\ (sedeča) -i čestitata, ko je l»i!;i podpirana nova pogodba m*'«l delavci in del«»dajal -i. l'ogodl>a bo vel javna-leto dni. Pridelovanje svile Svilo pri del u j«* jo navadno v l«-m tudi ra/.pošljo gojilcem, ki južnih krajih, kjer >e goseni- morajo paziti, da jili imajo laki temperaturi. m žak«»va |»i-;i. Koniea -e j» zalila globoko v truplo i«-r ob iičala ol» hrbtenici. M no stt klcnico, v kateri je f1 ^hranjen klorot'orm. Ko j«' -te-},|;ir ter V>ako posohej odlie-!i v lo v« rni avto. ki je z ugaslimi lučmi stal zunaj va>i. Stvar bi >e bila imenitne po am zlomek n<* bil prines. 1 po cesti orožnika, ki jo patruljiral po tej eeMi v ta ko liopripravuem času. Orožnik sicer nikakor ni <-!u:i!. da je tukaj naletel n;i tatove. \ ei: j»' hotel šoFerj.l ljolj on ožak sej kienica z.IrčaUi v hlevu na tla.^anko «>gleil;iti, ker na javni n- je sesedel in lc na ogla-!, katerega je olnavi I .-trie Mnn-in'd. .Mod poli ud ha mi pa sem našla samo eno, ki 1 • 1 mogla prit. v po-tev, toda pr< dno-odgovorim, ti hočem pokazati sliko mlade dame." . In Anita drži llermino fotografijo pr« d Ingiiie oči. Ingn raven barva -voje brezleirvji" ««l»rvi *:n -amo od -tra-ni |Mjglcda Fotografijo. "I Tin! Malo vesobi izgl« hranjene \ I Med kakimi JMI l»ti so jo hotelijda -e n«' razvijejo prej. pre l n uvesti tudi na Nemškem, kjerjni zunaj dov.dj vroče 'n dov »Ij |»a to ni obneslo. Sedaj pa,; murv za lira no. k«> -«• hoče Nemčija doce'n nsa-' iSkrb« ti ie namreč treba tudi , . ... , • ■ ■ iep-a uajdoa. ki j {Skrbeti ji niosVojiti od zmianjega trga.! za linin«« teli živa lie, ki so ta-! - , , . . ... , . !, . . . izkopana na trancoskih e ie lotila tega vi trasama zno-Sko pozre-n«1. Murve «(ooro u- -pevajo v južnih kmjih. S so jih začeli gojit i J udi \ eljl, n ill III -cel* lliiiali. "Dobro tedaj, ako h i»o metu pra\. boni gofov.i. Toda Ali -e pa vzemi to go-podično iiio. po-ohea. pro-im, da me več ne moti-, drugač«* n-t-bi ni tudi t rebri preobleči!" "Jaz -*m got. va; o-tanem laka, kot "Dobro, dobro. Torej, če mi-li - - kako >»o /«• pi>e.*** I len na Hell.'* "To ime si je lahko zapomniti. Srčna hvala za tvoj trud. Anita.*' "IV.-im. Inga. to rada -torini.** S tem je bila zadeva za go-]to Ingo rešena. k«» bi ji ia!a bili mnogo važnejša kot pa mazanje njenih obrvi. Anita takoj pi-e Ifenni Ilellovi in ji sporoči, da je izbira padla na njo iti da pridejo, ako ji je prav, č. z dva dni z avtomobilom na koblenško postajo. Ako pa želi št. imeti nekaj Več časa ill se vrniti v Ilannover. naj telefonira na grad Lindeck in naj pokliče bar on o so An it o Seohcehovo. Anita je bila namreč mnenja, da je potrebno, da vzg.i-jiteljico č j ni] »rej dobi, ker je to smatrala za najboljše sre Istvo. da odtegne otroka od Helenine nomilosti. Anita se zavzame, da gre čez dva dni sama v Koblenz po gospodično Hi II. Med potom ji bo mogla dati vsa natančna ]K»jasnila. je lot i la tega vprašanja zno- ko požrešne, va ter h> če uvosji tmli nemško svilopr« jst vo. ( Vlili mi ii-ta- liovili samostojen za v« t I. ki je f»sr«ibiji zavo.-uj«>jo: N* mnjhnei!! prostoru -o tukaj zbrane gosenice pr velikosti. Na tisoče jih ji- tukaj. Ne katere -o prav majek« no. komaj nekaj milimetrov veliko ho, največji' pa -o že do ln cen tilliotrov dolgo. I.' Že lieple mično na travnozelenih blaži liah iz listja. ('e jih natančneje pogledaš, bo- videl. d:i zgor nja čel ju - t ! < !» živalie n. pr< llohoma d«»luje t"i gii/e n-TJi-v* ;se li-te, na kab-r'h !« ' . (»o-eni e;i se tako nav.ie. da ie kar nr nolo't zagrabil za glavo. Sam i ko je minilo nekaj minut, ko s i sebi prepuščen je umrl tam in! t: tovi zunaj svinjaka mirno č; obi« žal do današnjega dno. jkali, kdaj bodo -vinje i d kb I>eyr* ni, i.švnatel j pred- loForma dovi»]j omamlj« no, da kar /.go lovinskega muzeja v Kvzie- i l»o namreč že i/kopali < »d i« ta l!».i:: -e i i . - i I I ... 1 mnogo ok« -t n »a kov. predzgo lo- je število murvimh nasadov \ t , -, . % . ... , j vinskih okra-kov m v votlt na ti ; mnogo sten-kib -1-karij. uda vrnili kmetu. Pismo takoj itd da in je bilo proti večeru odneseno. Potem pa je bil ča-. da je Šla doli v pisarno strica Man- reda. Krunee je nunatelju Linid.-troniu na njegovo vprašanje, '/akaj je !lallerstedtova pisarna zaprta, odgovoril, da je tako ukazala baronica Seebaeli in dalje poroča, kako se jo vse to zgodilo ill da je oddal ključe blagajniku, do 40 dneh njegova prvotna teža za SiMMl-krat poveča. — S» daj jo dovolj pripravljena, tla se zabubi. V dveh dneh se gosenica zavije v nekako hišico, ki je cm dolga in pol centimetra šir. ka in ki Nemčiji podvinajstorilo. Nem ški li-ti n: gla-aj«t. kako dono-m je gojiti murv, da dajo lah-; ko HMMi kg listja, kar zad. šča j NARKOTIZIRANI PRAŠIČI za hrano Hn.iMui .|oSO.(M»n -vilo . —"— — preikam. Vrtiček, ki je le i IVašičji tatovi dobro ved' metrov -irok in 1 metrov dolg, da v-ako leto lahko l»U do SO svilenih oblek, obleko ni treba več koki nov. kov za ka kol- en P M M»j Vyi^R PRED 10.000 LETI. I red K; i k i i: * ( 1'» me-eci -!a župni ine-:a Li-I«' na p* ran o« -kem. t Vir/e! 11'er u arheolog ilr. !.areoie zače!;i kopati ob ob režjn r"! ved !i t udi -vinjsk: tatovi, ki -o te »lili \ lom:!' \ j-vinjak nekega kmeta v k va j ju !*••!!ne- !ir»tanji na Kran j eo-kem. 1'rav po t > ti tu -o »»dprli vrata . v -vinjak. ' >dj»rli -o i:b pa b-!o!ike. tla je -k-zi -pranjo v {vratih mogel vtakniti iubuaše V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI r»- |»-»l!ijrle n;i fk-prrsiiili parniUilt: BREMEN • EUROPA lir/i >l»k »it llrt-nu-ii in Kuru|u v liri-iiiriha\tn /aj.iuiri inliiliiin |n>lo\ Hiiji* do I jiiMjitm- A i i y-y^f- s i > i'jiil>lj< uiiiii j-ariu :: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLANB HAMBURG « NEW YORK !y.l«>rni* /i 1«-/:ii-ke /.o:-.....I i "herlwurc:«. liri-im-ita ali Ilaiitl'iir^n Strir'Milu;n Nrw \«rk. N. V HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YB jo na zunaj podobna bobu. Tolveka, ki jo jmi trditvah stro- so imenuje svileni kokon. zneje ta kokon razdore, to so pi*avi. da odstrani zunan ji svileno tkivo ter pri tej priliki hi lik"» razvozi ja do :^immi metrov dolgo svileno nitko. To je baje iznašla že kitajska cesarica Si Ling lli leta 2(ioo pre 1 Kristusovim rojstvom. t'ez dva ali tri tedne zapusti ta kokon m< tulj. ki pa živi le tako dolgo, da preskrbi zarod, nakar pogine. A' toni nemškem zavodu v Cello natančno preiskujejo in onazujejo živi ion jo metuljev. V preluknjani škat-Ijiei imajo spravljen po en par. Samo 4 uro sta notri. Jamica znese .">00 jajčec, nakar takoj pogine, samec pa pogine kmalu za riio. Obe živali natančno preiščejo, ali ni v njih bilo kakega bacila nalezljive bolezni. Natančno preiskave so namreč dognalo, da sviloprei-ke močne trpe zaradi svojih kužnih bolezni. Zato jajčeca, ki so od bolnih metuljev takoj odstranijo in uničijo. Le od zdravih jih ohranijo ter jih po kovnjakov živel pred kakimi lo,ooo leti. Ker ti.-ta votlina leži blizu kraja *'0rand Bras-sac" so okostje krstili za 4Človeka iz Grand Bra-saca/ Ko so okostnjak natančneje pregledali, so odkrili žaloigro. ki se je dogodila pred kakimi d.-et tiseč leti. Okostnjak je ležal, to se pravi, da -e jo takrat. ko je človek umrl. kar sesedel in zgrudil. Glava jo počivala na desni roki. Zada i tik ob lirbteniei pa so našli ostro konico strel ice, ki jo še -i laj sila ostra ter hi Še dandanes mogla človeka prehosti. Konica jo iz kamna. Zločin, ki se je domnevno zgodil pred 10,000 leti na tem kraju, so jo verjetno takole dogodil: Mož. ki so sedaj našli nje- ^ govo okostje, je najbrž bil v j votlini, ko je zunaj nenadno! zaslišal sumljiv Šum. Zato ie| stopil v< n |»ogledat. Sovražnik ; pa je bil najbrž blizu votline skrit v zasedi. Ko se je prikazal moža iz temine votline, je sovražnik sprožil puseieo v T Ne zamudite SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREONO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Stree; New York, N. Y.