66. žtev. Veita v Ljubljani ta p® pošti: V Ljubljani« fetrtek 6. aprila TL :/Ui. UL leta t*W lete pol !el» •flfl tet* ;• c»r< I 186-« , «■ - » « - 'la Inozemstvo: telo let« • . . * MO — fot let*, , . . „ IM — (ttrt lete . , . » M - •t mewc . . „ W ~ Uredništvo j« v Ljubljani, Fi anfiišhaaeka ulica štev. 6/1. Telelon štev. jfo. — Upravrjištvo je nt Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44 — --------- Za Amerike: celoletno. . , i ’ polletno t dolarje četrtletno. . , 1 dolar. K«vi nuročaikl aaj pošiljaj* »aroinlno po cahazukl. ' * sl te raračnnajo pa . *« prosto; u in sicer n« 'v, Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. cir. se Vli hn- nlce z vsemi razpoložljivimi sredstvr najodločneje boril proti vladnemu na-sllj«. Od Protiča se Je podal dr. Ribar n« dvor, kjer je regentu poročal © današnjem političnem položaju hr ga obvestil tudi o nameravanem nasilju Protlč-Korošceve vlade. Regent je ponovil željo, da sef sestavi koncentracijska vlada z vsemi strankami. Naročil Je dr. Rlbaru, naj nadaljuje od dr. Pavloviča zapečeta tozadevna poiralanf«. ista ti samostojna .Jugoslavijo. »M x*f se Nemški komunisti premagani. LDU Berlin, 7. aprila. Prodiranje tet na ruhrskem ozemlju se nadaljuje. O regularni četi v Essnu se ne »e more govoriti. Tolpe se vlačijo po mestu. Konfekcijske prodajalnlcc plenijo s takoimenovanimd rekvizicij-*khni listi, tako tudi zaloge živil, železniški promet le ustavljen. Pomanjkanje živil je jako veliko. LDU Berlin, ,7. aprila. Kakor poročajo listi, so včeraj popoldne čete državne brambe vkorakaj« v razna predmestja v Essnu. En oddelek je zvečer zasedel mestno hišo in razobesil črno-rdečo-zlato zastavo. Skozi Elberfeld so korakali veliki oddelk! rdečih gardistov, ki so večinoma oddali orožje. Druge dele razkrajajoče 6e rdeče armade 50 na zasedenem ozemlju razorožili, ostanek oboroženih če* pa se potika po deželi. ZASTOPNIK TRGOVSKEGA MINISTRSTVA V LJUBLJANI, LDU Beograd, 7. aprila. Ministrstvo za trgovino bo poslalo svojega delegata na trgovsko zborovanje, ki bo dne 11. In 12. aprila v Ljubljani. V ODPOMOC STANOVANJSKI - BEDI. Na 136. seji deželne vlade »a Slovenijo 6. aprila 1920 se je sprejel osnutek naredbe, s katero se izpo-polnujejo Predpisi o stanovanjskih odpovedih. Po tfej naredbi sme stanovanjska oblast odpovedati za stanovanja vporabne prostore v tuji hISi 1 1. osebam, ki imajo dokazano nad 1,000.000 K premoženja; 2. uslužbencem zasebnih tu- in inozemskih denarnih zavodov, zavarovalnih družb In večjih gospodarskih podjetij sploh brez ozira na njihovo premoženje; 3. inozemskim zavarovalnem družbam, Inozemskim denarnim zavodom in Inozemskim gospodarskim podjetjem sploh. Naredba nima namena odpraviti zgoraj imenovanih oseb, zlasti uslužbencev gospodarskih in denarnih zavodov Iz mesta njihovega službovanja, ampak Ima namen na indirekten način prisiliti premožne zasebnike in pa gospodarske in denarne zavode, da gradijo še v tekočem letu v večjem obsegu stanovanjske hiše. ker zgoraj označen! zasebniki m zavodi lahko preprečijo odpoved s tem, da začno graditi in da dog rade še v tekoči stavbeni sezoni za sebe oziroma za svoje uslužbence potrebne stanovanjske hiše. Naredba sama obsega več določb v varstvo uslužbencev denarnih ki gospodarskih zavodov, tako da tat! ne bodo trpeti nlkake škode, če bodo zavodi pokazali dobro voljo delati po Inten-cljah naredbe. Vstrafafmo! IRSKI UPORNIKI ZAŽIGAJO VOJAŠNICE. LDU London, 7. a pri la. Skupno 80 .V soboto ponoči na Irskem slnfajnov-tA zažgali ali pa pognali v zrak 133 Na Reki je izbruhnil Strajk delavstva vseh večjih podjetij. Strajk je izrazito političnega značaja Hi je naperjen proti reškemu samosilniku d* Annunziju. Kakor znano, Je d* Annun-zlo v zadnjem času izgnal z Reke več sto ljudi, ki niso brezpogojno trobili v njegov rog. Med izgnanimi je bil tudi lep odstotek delavstva. To in ostala nasilja d’Annunzija so napravila vsem poštenim elementom prebivalstva bivanje na Reki naravnost neznosno, Delavski štrajk, ki se utegne vsak hip razviti v splošno stavko, je le en viden pojav občega n e zada-voljstva. Pod zemljo pa vre še vse hujše. O tržaškem, občinskem Štrajku, ki po svoji važnosti ne zaostaja za splošnim štrajkom, smo že obširno poročali. Tudi ta stavka je samo na videz stanovska, v resnici pa je politična in tudi samo izraz splošnega nezadovoljstva proti sedanji italijanski politiki. V javnosti se odkrito govori, da stavka nima drugega namena, kakor preizkusiti moč komu* nističnih struj. Jednako vre po celi Italiji. Danes stavkalo delavci v Milanu, lutrf krnetle kie v Kalabriii. in tako naprel. V vseh teh slučaiih gre v prvi vrstf za politične momente in šele v drugem redu za stanovska vprašanja. Tl polavi so lasen dokaz, da stoji današnia nacionalistična in imperialistična italijanska politika pred sv o-lim zlomom. Držala se bo morda umetno še nekaj časa. a ta čas bo ze- lo. zeio kratek. To le lasno vsakomur. Jasno mora bili tudi našim državnikom in diplomatom. Zato si ne moremo misliti in bi bila naravnost samomoru a blaznost, da bi kdorkoli od nas mislil v teh razmerah na popust italllanskim prenanetežem. S* kratko dobo. in ti gosoodle ne bodo Imeli ničesar več zahtevati v immf Italije. Zato vztrajajmo! praznih policijskih kasaren. Včerajšnji dan je bil po vsej deželi miren razen v Dublinu, kjer je vojaštvo v neki restavracifl izvršilo racijo, aretiralo več oseb in »treljalo v zrak, n« da bi koga ranilo. Domače pridige Sitarjeve Jere. Uvod k domačim pridigam. Ubogi Job Sitar je bil eden tistih malo mož, ki jih narava v svoji priložnostni naklonjenosti do žensk pošlje na ta svet kot potrpežljive poslušalce. Morebiti ga Je bilo v v#č kot enem oziru vse samo uho. Zakaj njegovih ušes se je Sitarica njegova postavna, pravilno mu poročena žena, kakor mu Je venomer zabite vala, kajti ona ni bila ženska, da bi nosila verige, ue da bi rožljala ž njimi — popolnoma polastila. Bila je skozinskoz njena last; ustvarjena so bila po vsej priliki tako nalašč v ta namen, samo da bi dovajala Sitarjevim možganom Vrelec modrosti, ki je nepretrgoma žuborel raz ustnic njegove fene. kakor Je bil plehasti lijak »amo za to, da je Sitarjeva Jera ž njim točila leseni iz bezgovih Jagod narejeno vino v steklenice. Vendar pa Je bilo nekaj razločka med njeno modrostjo In tem vinom, marveč njeno r.n a ** £tle vedno oslajeno, njena modrost pa nikdar. Kar surova Je prihajala ta modrost Sl-taric! naravnost od srca: ni dvom«, da se je zanašala na dobrohotnost značaja svojega moža v naal, da Jc bo le-ta spravila ž njim. Se od nekdaj so modrijani ugibati, ali je jutro ali noč bolj pripravna, da poraja najkrepkejše ir? najjasnejše moralične utiske. Grški vede?. je svoje dni priznal, da je njegovo delo dišalo p a svetilki. Dobro je namreč vedela, da le bil njen mož kot trgovec z raznovrstnimi igračami preveč zaposlen, da bi mogel pri belem dnevu prebaviti njene nauke. Povrh tega ga tam nikdar ni mogla biti gotova, saj ga je vsak hip kak kupec lahko poklical v prodajalno. Ampak od enajstih ponoči do sedmih zjutraj Ji ni mogel uteči. Morala je ležati pa po- vek more okoristiti nad sovražnikom. Poleg tega je Sitarjeva Jera posnemala prav starodaven h« klasičen vzgled. Minervin ptič, naj-modrejša krilata stvar, molči ves dan. Taka Je bila tudi Sitarjev« Jera. Liki sova je so vikala samo ponoči. Oospod Sitar je bil obdarjen z nenavadno močno naravo. Eno dejstvo nam potrjuje resničnost teh besedi: Celih trideset let Je ižvel z gospo Sitarjevo Jero, bi Jo Je celo preživel. Resnica! Celih dolgih trideset let je Sitarjeva Jera govorila bi pridigovala o veselju In žalosti, o dolžnostih in izpremembah usode, kakor Jih oni navidezno majhni obroček — poročni prstan. Dozdevno majhen, pravimo; kajti cela reč Je, ako jo motrimo z navadnim očesom, res dale mičken obroček, narejen za tretji ženski prst. Pa, moj Bog! on obdaja Kki Saturnovi obroči en cel svet skozinskoz. Ali, da vzamemo mani orjaško prispodobo, o« obsega prostrano pokrajino: morda srečno Arabijo, morda pa tudi kamenfto Arabijo. Kakov kSriosrčen cinčk M utegnil primerjati poročni prstan starodavnemu cirkusu, kjer so »e divje zveri za zabave gledalcev trgale med seboj. Proč s tako prispodobo! Oa pa že rajši primerjamo s čarobnim krogom, v katerem delajo plešoče vile nafsiajšo godbo slabotnemu človeštvu. MnogoHčna Je nporaba obroča. Celo pre-tlčc krotijo z njimi. Tako lahko vidite prešernega. požrešnega, razpašnega pujsa — polnokrvnega velikana, čigar kri bi napolnila cele tucte metrov krvavih klobas — ki Je pobegnil s svojega bivališča ter zašel v sosedov vrt. Kakp se pomandra in potepta, kakor mu srce požel'! Kal o ruje s svojim tresočim rilcem ilije - vonjaste romoljjke! Tu vam šavsne KANCEI.AR DR. RENNER DOSPEL V RIM. LDU Rim, 7. aprila. Agenz-ia Stefani poroča: Državni kancetar dr. Renner je s svojim spremstvom dospel semkaj. Na kolodvoru so jih prL pričakovali ministrski predsednik Ni,tti, ministra Ferraris in Nava M državni podtajnik zunanjega ministrstva Sforza. Dr. Renner in Nittl sta se pozdravila s kratkim prisrčnim nagovorom, nakar Je odšel dr. Renner s svojim spremstvom v svoj hotel. Anarhija na Reki. Položal na Reki se vedrni bolj po ostrule. Prebivalstvo mora molčati in trpet) najhujša nasilja. Le d’An-nunzievi pristali smejo govoriti hi živeti. Jot onim, ki sl drznejo obsojati njihova dejanja. Tako! Hh žhfosajo. da so Jugosloven!. lih opazujejo In prisililo, da stradajo. Celo poštene meščane ovatalo. da dosežejo njih odgon. D’ Annunzio razsiplje denar, meče tisočake skozi okno in kupuje dragocene oblefoe svollm prHatelll-cam. gospem »dobre družbe«. Reka še ni videla take korupcije. V mestu vlada strašna beda. obuo. lakota. Vse se razbHa in pokvarta. Težki in krva-[ vi spopadi so na dnevnem redu. D* Annunzio ni več gospodar na Reki. letnik Je svojih arditov. On sam podpisuje, drugi poveljujejo. D’ Anmmzl-leve voiske ni več. Sedal le le še kaotična masa. zmešana, dellena na skupine, ki se pobilalo In sovražijo. Delijq se na takozvane republikance in kraljeve karabinterle: potem so ie arditi. prevarleni v svojih upih. ker se niso izpolnile dane Hm obllube. Vse gre z gorostasno naglico rakovo pot. Mesto Je prazno In nudi slike nalvečie bede. — Iz te«a obupnega stanja si Je hotel D* Annunzio pomagati z novim pu- čem. Hotel le uprizoriti demosiratl-ven pohod na Kras in do Trsta. Na ta način se Je nadejal, da pride do novih' denarnih in živilskih virov. — O tem poskusu poroča tržaški »Lavora-tore«; Reško povellništvo Je pred par dnevi hotelo zasesti črto Si Peter—Učka. Kakor vse kaže. so prostovoljci dobili natančno navodila v, tem zmlslu. toda ne malo se Uh Ja uprlo In so pobegnili v Trst. S pove* čantem zasedenega ozemlja Je reško ooveltnlštvG hotelo rešiti gospodar« tko ta prehranjevalno krizo mesta* Tudi finančno vprašanje le zelo te > favno za povellništvo. ki nima lastniK sredstev za hrolaflevanle pristolbirt moštvu In častnikom. Vsled teea I« moral d* Annunzio v reški hranilnici zapleniti vsoto ootdrugega milijona bron. kar le zbudilo veliko nezadovoljnost. — Medtem se nadaljujejo spopadi med monarhističnimi ir republikanskimi dobrovollei. * Reški delavci kličeta na pomoč. Trst. 8. aprila. Iz Rima objavlja »Lavoratore« naslednii dopis: Delavski razred na Reki. ki ie dosp i do vrhunca svojega troltenia. se obrača pred svojim poginom na tovariše de-‘ lavce vseca sveta z obupnim klicem 1 Bratle. rešite nas! Lakota in leča nas slušpti. Pri tem Je Sitarjeva Jera mogoče po* neusmiljene po majarončkn ta materini dušici kazala le malo velikodušnosti; pa v zakonu je , tam zopet žre vijolice in klinčke. Navse-kfikor V. .vojski dovobe?*) vse, » čhmir »e čSo- zadnle naWek> rrmaria, gospodar ga zgrabi ta ga udrihajoč po njem žene domov. Da narede pujsa manj nevarnega, sklenejo, da mu utak-nejo obroč skozi nosnice. Sodba se izreče — njena Izvršitev zaukaže. Le poslušajet, kako cvili! »Človek bi mislil, da v grlo so mu zasadili nož! Vendar mu samo obroč vtikajo skoz nos!« Z bog tega so pujs vede vnaprej z neko prisiljeno dostojnostjo — saj nosi v vsaki nosnici po en obroč. Z ozirom na človeško veličino le pa pač nekaj žalostnega, da se včasih z ljudmi ne sme boljše ravnati kot s pujsi. Ampak gospod Job Sitar ni bil eden takih ljudi. Zanj ni bil zakon nekaj potrebnega, prist-IJenega. Nikakor ne; zanj Je bfl — lahko tako rečete ako vam drago — ugoden slučaj — zlato naključje. Vsekakor pa nam zadostuje, d& vemo, da Je bil oženjen, bi da Je a tem postal prejemnik modrosti svoje fene. Sitarica je, kakor nekdaj mohamedov golob, neprestano kljuvala hi kavsala svojega dobrega moža z ušesa. Prava sreča je, da Izvemo Iz njegovih zpuSče-nlh’ spisov, da Je nabiral vse njene izreke v glavi, ta nadalje, da Je uporabil prijeta! večer svojega Življenja za to, da napile vse te njene besede, da bi sc ob-primernem času ovekovečile 7, neminljivim črnilom. Ko Je gospod Job Sitar ostal na tem pustem svetu brez svoje vsakdanje vodnice In vsakonočne opomtajevalke. Je bil v zreli dc bt dvainpetdeset let Kadar se Je podal k počitku, najmanj tri ure ni mogel zatisniti očesa •— takf sužnji navade smo! Zena mu jc še vedno govo rila ob strani. Pa resnica Je bfia, 'da Je ontria ta da So Je dostojno pokopal. Olava — v tolažbo mu Je bilo vedeti to — se mu v tem ni mogla motiti; o tem ie bil prepričan. X vzlb temu Je kila žena pri njem. Duh njenega Jezika je še vedno govoril kakor v življenju, in vedno zopet ta zopet Je Job' Sitar slišal opomine minulih let. Tl elosovi so Ml? včasih tako gtasnf. tako živi, tako resnični, da je Joba mraz pretresal ter Je začel dvomiti, ali je v resnici vdovec ah ni. V takih trenutkih Je iztegnil roko, nogo, in se Je prepričal, da Je bil v resnici sam. Vzlic temu se je govorjenje nadaljevalo. Neka! straš ieg« Je bilo. da ga Je strašil glas, da mu je dajal nasvete; ukazi, ugovori, vsi mogoči pregovori in Izreki so deževali nanj, a žene ni bilo videti nikjer. Zdaj se je glas oglašal Izza zastorov, zdaj izza neba od postelje, in zdaj zopet je šepetal Jobu prav iz blazine, ki jo je stiskal. Nekaj groznega to. da H Jezik še zdaj po svetu hodi,« je dejal Job, hi v zmedenosti mu je prišlo na misel izganjanje hudiča, ali da vsa! vpraša za svet gospoda župnika, AH Je Job ravnal po svoji glavi ali pc modrem svetu koga drugega, nam ni znano. Sklenil pa Je, da napiše vsaki večer po eno domačo pridigo svoje rajuke. S tem delom je nemara upal pregnati duha, ki ga Je hodil strašit. Saj Je bil vendar njen ljubi lezik, Id je vpil po pravief, ta če bi ga na ta način zadovoljil, se je nadejal, da bo nemara v miru počival. In v resnici se je to zgodilo. Job Je dannadan vemo zapisavaf vse pridige svoje rajnke, in duh njenega jezika Je odtlej umolknil, Job' pa Je po vsem tem mimo spal vse svoje noči. * Ko je Job umrl, so našli majhen zavitek papirjev, n« katerem Je bilo napisano: »Domače pridige, kf Jih je tekom trideset, let fmels gospa Sitarjeva .Jera ta Uti ie poslušal njen mo/ Job.* Da Je gospod Sitar nekam mislil na to. da ge fe pridige objavijo, je precej verfetno zbo* tega, ker Je pridodal vsakonočni pridigi naslov, knkoršen Je povečini izviral iz njegovega vsak'-danicera žMrenta. Vrlin tega ie. poznavajoč, častitljivost književnosti, zapusti! ?. ro!-op’som bankovce prav lepe vrednosti. Ipohmjoč svojo dolžnost kot izdajatelji teh pridig upamo, da smo se izkazali pravične 'do obeh listin. ugonabHatl. Blazni samosilnfk D’ An-»unzio ne pozna usmiljenja z nikomur. Mera te polna; več ni mogoče vzdržati. Delavci’ Rešite nas s takojšnjim odločnim činom! — Ruska mir. ponudba. Te dni nam Je radiotelegram sporočil, da ponuja sovjetska Rusija svetu mir pod sledečimi pogoji: 1) pripoznanje sovjetske republike Rusije. 2) pripoznanje pravice, da se sme sovjetski poizkus v Rusiji razvijati, 3) sovjetska Rusija zato izjavlja, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih dežela, 4. nasproti temu se morajo pa tudi druge dežele zavezati, da se v ruske zadeve ne bodo vmešavale, 5) nastopijo naj gospodarski odno-fiajl med državami, 6) rdeča armada se razide kakor hitro bo mir podpisan, 7) sovjetska vlada prizna državne dolgove iu posojila prejšnje ruske vlade. Sovjetska vlada zagotavlja, da Je miroljubna, da zaupa le miru, da ne bo iskala tajnih zvez z Nemčijo. Poljski ponuja lojalen mir, ne more pa trpeti, da bi Poljska trgala cele kose ruske zemlje od materinega telesa pod pretvezo, da jih brani pred boljševizmom. Tako se glasi ponudba sovjetske vlade. Vprašanje boliševiške Rusije stopa s tem v nov Stadij, v katerem bodo morale vse države zavzeti na-pram njej jasno stališče. Ni dovolj, da se Je Anglija Izkazala pripravljeno, da hoče z Rusijo kupčevati, Rusija hoče odkritih kart. Svet se bo moral izjaviti in z njim vred tudi Jugoslavija. Nuditi gostoljubje emigrantom. to se smo, more in tudi mora, toda zanikati sovjetsko Rusijo liki noj, ki vtika glavo v pesek, da ne vidi neprijetnih sosedov, tega Jugoslavija ne sme. ker ne sme odbiti od sebe sosedov, ki Jih more enkrat pridobit! kot podpornike in zaveznike. Kaj diktira mrovno ponudbo? AH utrujenost voditeljev rdečih armad. ali zguba vere boljševiških voditeljev, da bi mogli v doglednem času v celi Evropi nastoliti boljševizem? Pravi demokrat si skoro ne sme želeti, da bi mirovna ponudba rezultirala iz ene ali iz obeh navedenih mogočih okotnos«. ker to bi pomenilo reakcijo po Evropi, ker reakcijo danes edino še strah pred boliševtške Rusijo drži na uzdi. Če pa izvira mirovna ponudba iz spoznavania, da razdiranje ne sme biti večno, da mora diktaturi prole tarifa ta slediti še kal višiega, diktatura vsega ljudstva, to je: delo v medsebojni ljubezni in spoštovanju-brez Izrabljanja, tedai bo Rušila svareč meniento vsem. ki ne vidijo ljudstva in njegovih koristi, temveč sledijo le svojemu častihlepju In svoji sebičnosti. Te littdi bo čas odnesel, kakor Je odnesel rusko visoko družbo __c# Ne unlčuite našega premoženja! (Iz trgovskih krogov.) Naredba ministrskega sveta z dne 19. marca 1920 o prepovedi uvoza predmetov, ki niso neizogibno potreben za življenje, je vse trgovske in industrijske kioge naravnost kon-stemlrala. ne toliko raz meritorične- ga stališča, o katerem se da debatirati, temveč radi nečuvenega načina, kako na] se izvede. Gre namreč za blago, ki je zunaj že 23, marca kupljeno in plačano, pa se vsled prometnih težkoč še ni moglo spraviti v Jugoslavijo. Po naredbi se sme najdelj tekom enega rncseoa uvoziti samo še ono prepovedano blago, ki se na dan. ko stopi ministerijelna naredba v veljavo, zateče na potu v kraljevino. Vsakdo, ki ima količkaj upogleda v neverjetne težkoče in ovire, s katerimi se morajo boriti pošteni trgovci dandanes, predno dobe blago v roke, bo priznal, da bo pretežni del pred 23. marcem oziroma dnevom razglasitve kupljenega in plačanega blaga šel v zgubo. S tem se povzi,ca trgovcem in industrijalcem popolnoma po nepotrebnem večmilijonska škoda in se bo uničila marsikaka eksistenca, država sama pa ne bo imela niti vinarja dobička, kaos, po carlnarnah in na železnicah bo postal vsled vračajočih se pošiljk šc večji, valuta se pa enostavno radi tega ne bo zboljšala, ker Je blago *e davno plačano. Ali g. finančni minister ne ve, da mora trgovec ptačatl blago v naprej potom centralne uprave, da pretečejo tedni in meseci, predno dobi izvozno dovoljenje, predno zbere špediter pošiljatve tn da mora zopet čakati celo večnost, predno dospe blago po železnici, ker če ni ustavljen promet v Jugoslaviji, je pa v Nemški Avstriji. Na ta način preteče včasih po pot leta ali pa še več, predno dobi kupec pošiljatev v roke. Pisec tega ima blago že od 5. januarja t. I. na potu In še danes ne ve. kedaj bo dospelo. In sedaj pride famozna naredba — veljavna že od 23. marca, dasi razglašena še-le 31. marca v našem »Uradnem listu« — z ukazom, • da morajo carinarne v Spiljah in v Ljubljani kratkomalo vrniti vse po 23. marcu odposlano blago, najsibo tudi že davno plačano in dasi je morala — ker je bilo kupljeno v kompenzacijskem postopanju — dati zanj naša država kompenzacijo. Ta odredba je, mrlo rečeno, navaden atentat na žepe jugoslovanskih državljanov. Kdo bo plačal današnje korendne stroške reekspedi-cije, stojnino. kdo bo nosil odgovor* nost za kvar in škodo na blagu in ali ne bo nastala vsled tega Še večja zmeda na železnicah? Vsak človek z normalnimi možgani zna. da le nemogoče sedem dni preje, predno le razglašena prepoved o uvozu, odpovedati natovorejnje blaga, ker vrh tega rabi nujna brzojavka 3—5 dur, predno pride na določeno mesto navadna brzojavka in pismo pa — kakor se zdi velevažni In državo ohranjajoči vojni cenzuri — po 6—14 dot ali Da tudi delj. Nevarnost, da se oškodujejo Jugoslovanski državljani za milijone. Je velika in odpomoč skrajno nujna, saj carinarne že pošiljajo blago kratkomalo nazaj. To ie blazno početje. Naredba ima vendar končni namen dvigniti našo valuto, v vseh teh slu-čaiih pa se valuta šo poslabšuje, ker je treba za reekspedlcjo še plačat! veliko voznino in drage špedicHske Straške. In kal naj se zgodi s tem na šim že jugoslovanskim blagom, Če vendar dospe zopet srečno na mesto. odkoder se ie odposlalo? , Izgubiti ne smemo torej niti dne* va. a hočemo obvarovati naše Hudi velike nesreče. Trgovska zbornica na! kot pnkHearm l*orfw«*r*Mn brzo. Javno zahteva, da se provizorično tako! ustavi vsaka reeksoedlcha hla. ga, dokler ni zadeva objasnjena. Skliče nai se obenem anketa, ki naj bi sestavila primerne predloge, kako bi se k predmetni naredbi glede prepovedi uvoza Izdala pravična prehodna določila, kakor jih pozna vsako moderno zakonodajstvo. Na vsak način bi se smelo uvoziti blago, ki je bilo ob času razglasitve nared-be že definitivno plačano In kar bi bilo seveda verodostojno dokazat!. Za uvoz pa naj bi se dovolil sedanjim razmeram primeren rok. kojeea bodo vsekakor trgovci iažfe določil!, kakor birokratie v ministrstvih. Na trgovcih ie sedal, da se združijo in da zahtevate od vlaoc nemudoma remedure v tem zanje tako usodepolnem slučaju. B. Dr. Josip Serpec: Vu7no vpračan’e. Naše stranke prirejajo obilo javnih ljudskih shodov, pri katerih poslanci in drugi razmotrvajo po naj-večjem o spremembah pri vladi v Beogradu, o bodočnosti strank, o volitvah itd. Govori so vsekakor zanimivi, amnak so tako obširni, da postanejo poslušalci izmučeni, predno nehalo ofciielnl govoraiki, in tako je najlep-šl čas zamuien. da bi se mogla Se resno v poštev vzeti aktuelna vpra-šante. Med taka vprašanja štetem seveda draginjo, valuto, verižništvo. o katerem danes neposredno ne bom pisal: vendar ostane še dosti druze-ga. o čemur si moramo priti na lasno. Tako na orimer: Kal bo z vojnim posojilom sploh, hi zlasti z onim delom, kar so ga pr! sodniiah in drugih oblastih vzeli iz depozitnega denarja sirot in varovancev. in z onim, kar so ga podpisale slovenske hranilnice? Iz Beograda ne dobimo o tem nobenega le količkaj zadostljivega odgovora. in ker vidimo, kako sarr.o-oblastno ie nam in Hrvatom finančni minister odvzel tri četrt našega kronskega denarja in povrh še »interniral«, da ne rečem zaplenil že prej 20 % od njega, se ne smemo žal nikakor nadeiati, da bodo zastran vojnega posolila nam kaj ugodnega določali. — še manj pa izvršili Tu bo treba slovenskim poslancem složno postopati, sai so prizadeti otroci in varovanci ter denarni zavodi od vseh strank. K temu se usojam pripomniti, da plačuiemo Slovenci deželne doklade. Zlasti se sedaj kupičijo velike svnfe Pri deželni blagajni v Liubljani vsled pristojbin na »•prirastek« v smiciu Kranjske deželne postave od 1. julija 1912, ko pride od skoraj vsake kupnine za zemljišče, katero se proda v Sloveniji velikanska pristojbina do 25 % od čistega dobička v deželno blagajno. Od samega sebe se mi zdi umevno, da se od deželnih dohodkov ne sme nič oddati v centralno blaeaino v Beogradu. — saj tudi nobena od prejšnjih avstrijskih dežel od tega denarja nič ni oddaia v centralno državno blagajno na Dunai — saj tudi okrajne doklade in občinske doklade ostanejo v okraju, v občini za r»okritje dotičnih potrebščin. Sicer sem na stališču, da ima centralna vlada, ki vleče od nas državne davke, carine, dohodke od monopolov itd., tudi dolžnost, iz državnega denarja pokriti vojno posojilo. vendar smatram za koristno, če j bi se slovenski zastopniki in sloven- * sko občinstvo sploh tudi pečalo a vprašanjem, če ne bi Slovenija sama že prevzela nase del odplačila na takšna vojna posojila, ki so v rokah sirot In varovancev In hranilnic v Sloveniji. _______ Beležke. Dr. Korošcev politični ekspozč. yčeraj je VLS nadaljevala konference strankinih zaupnikov. Na dopoldanskem zborovanju v veliki dvorani »Uniona« Je minister železnic dr. Anton Korošec razvijal v lahkem, obzorju zaupnikov dostopnem govoru svoj politični ekspozč. Oh glušečem smehu je pokopaval nasprotne politične stranke, obenem napovedujoč najhujši boj korupciji, kakor tudi izjavljajoč tesno solidarnost s srbskimi radikalci. Za dr. Korošca je JDS — mrtva, tudi socijalni detno-kratje. zlasti Kristan so že za klen -kalce — quantitg neglegcable, VLS Ima voditi edinole še bo! proti komunizmu. Stranka bo vodila ta boj z načeli krščanske solidarnosti in veruje v zmago. — Ostro se je minister železnic zaletel v napredne poslance zasedenega ozemlja, očitajoč jim ne-j čedne obogatitve In egoizem. — Udrihal je po vseh demokratskih poslancih. — Zanimivo je dalje, da s« klerikalna stranka zopet — prekr-stuje. Kratko se bo odslej nazivala »Ljudska stranka«. Obnovitev trgovanja med Rusijo In Italijo. Iz Genue poročajo, da je prišel * Italijo ravnatelj zveze ruskih poljedeljskih zadrug, Vladimir Elevcov. ki zastopa obenem moskovsko ljudsko banko. Elevcov je prišel v Italijo, da se Informira glede surovin, ki jih potrebuje italijanska Industrija In gleda manufakturnega blaga, ki bi ga Ita-Iij lahko oddala. On ima nalogo, da pripravi pot za redne gospodarske stike med Rusijo in Italijo. Elevcov Je dal v Odesi na ladji Emina In Constanttnople ukrcati precejšnje tovore blaga za Italijo (Ječmena. krzna, kož, volne in živine). Obe ladji sta že dospeli v Ocnuo. Italija se upa s pomočjo Rusije rešiti gospodarskega poloma, ki mu je že nevarno blizu. A Beograd čaka kvoruma! Jugoslavija. Razsodba v komunističnem procesu. Zagreb. 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne le bila razglašena sodba v nrocesu nrotl zagrebškim komunistom. Diamantstein to bil obsoien na tri. Koočinovič na pet. Milan Čopič na pet mesecev. Ostal' so bili oproščeni. Obsoiencem se štele preiskovalni zanor. Zato so bili ta-koi Izruščeni na svobodo. > Nov poveljnik 4. armlje. LDU Beograd, 7. aprila. Za poveljnika 4. armijske oblasti v Zagrebu je imenovan general Miloš Vaslč, dosedanji poveljnik 3. armiie v. Skco-Iju. Dosedanji poveljnik 4. armijske oblasti general Boža Jankovič. Je stavljen na razpoloženje vojnemu ministra. Sprejem rezervnih častnikov. LDU Beograd. 7. porila. Podpisan le ukhz. s katerim ie spreletih 400 bivših avstro-ozrskih rezervnih čast- nikov v itivoslovensko voisko. VsieJ tega se bodo vršili pozivi častnikov na dvomesečne orožne vaie. Italiianski general ogrožen od zadrskih Italllanašev. LDU Split. 6. aprila. Iz Zadra poročajo: Z ozirom na skorajšnjo rešitev jadranskega vprašania ie uradna Italiia. izvzemši guvernerja Milla, podvzcla posebne korake. Poslednjo dni ie prišel semkai kot voiaški poveljnik general Spiller. General ie zelo strog in resen. Hotel le razpustiti zadrski dobrovolBkj zbor. kar mu ie ponekod tudi uspelo. Ta dogodek ie imel za posledico demonstracije. Ko le bil general predsnočniim v gledišču. so začeli demonstrirati, tako da ie Spiller moral oditi. Dobrovoljci so mu zapretili, da mu z bombami razstrelite hišo. Zaradi tega čuvaio poslopje dan in noč. Med rednim vojaštvom in občinstvom je razmeri« zelo naneto. Razna poročila. K občinski stavki v Trstu. LDU Trst. 6 aprila. »Lavoratore«. piše k stavki občinskih nameščencev: Stavka ie popolna. Vsi mestni uradi in niunicioalizirana podletia so zapuščeni. Vse stavka, od skromnega Dodreieneea delavca do načelnika oddelka Ta kompaktnost le izredna, ako se pomisli, da zveza občinskih nameščencev obsega približno 20 kategorij delavcev različne naobrazbe in sociialneea stališča. Stavka pravnik. inženir, nrofesor. učitell. upravni uradnik, mehanik, kvalificiran in nekvalificiran delavec tlakar. nameščenec oddelka za iavno snago itd. Vse to dokazule. da vsi občinski nameščenci razumelo, za kal gre in da splošno obsoiaio način, kako ie mestna uprava doslel z niimi Dostopala. LDU Trst. 6. aprila. Kakor poroča »Lavoratore«. ie več nameščencev mestne plinarne in mestnega vodovoda prejelo ta-le dopis: »Ker iim ste ustavili delo. ki ie za prebivalstvo, za niegovo zdravic tn za njegovo življenje neobhodno potrebno. Vam uka« zuiem. da se takoj povrnete na svole mesto, ker bi drugače moral postopati proti Vam v zmislu zakona. -« Generalni civilni komisar* Mosconi«. LDU Trst. G. aprila. »Lavoratore« poroča, da med 7000 mestnimi na-stavllenci ni niti deset stavkokazov. Boji mod Turki In Židi v Jeruzalemu. LDU Rim, 7. aprila. Na velikonočno nedeljo ie v Jeruzalemu nastal resen konflikt med ^idi in Moliaine-danci. 180 oseb ie ranjenih. Ruhrskf upor organizirali ruski bolj-ševHti. LDU Dunaj, 7. aprila. Kakor po* ročajo dunajski listi, oiganlzlrata na ruhrskem ozemlju upor ruska boljše-vika Radek in Levi. Japonska ne reftektira na Sibirijo. LDU Washington, 5. aprila. Po sporočilu državnega urada je Japonska vlada uradne naznanila, da bo takoj zapustila Sibirijo, čim se ustalijo politične razmere v pokrajinah, ki mejijo na Japonsko in preneha ogrožen je Mandžurije ter japonskih prebivalcev. Težkoče mlade Jugo- (Dalje.)' Prt tem stanovskem organiza-foraem delu je prišlo tudi do prvega konflikta med organizacijo in državo. Zveza uradniških društev je v dosego svojih sicer upravičenih zahtev nastopila nekoliko nespretno, grozeč po delavskem vzorcu s štraj-kom. Vlada Je sicer (že prej) ugodila zahtevam, ker Jih Je smatrala za upravičene in ker je jedrno le suša v državnih blagajnah, ne pa odpornost proti uradrušfvu povzročila kratek, vendar za prizadete precej občuten odlog. Vlada je pa morala V varstvo svoje avtoritete in v obrambo pretirano ostrega nastopa zveznega vodstva odgovoriti z represalijo, namreč razpustom organizacije, ki je prekoračila svoj delokrog, In s preiskavo proti krivcem, ki so strokovno gibanje zamenjali s političnim. ‘ Uspeh nap oni ega dela v trgovinah in obratih, tvornicah in zadrugah, v strokovnih organizacijah, v armadi in v varnostni službi, v raznih uradih in posebno pristojnih poverjeništvih. . predsedništvlh dežel- nih vlad in resortnih ministrstvih le vsekakor znaten m le vkljub vsej se obstoječi nezadovoljnosti treba čisto objektivno priznati, da Je stvarno in v mišljenju naroda položen dovolj jak temelj, na katerem se da graditi naša bodočnost. Uveden je proces obnove In napredka In pritegnjeni so vsi sloji. Ponovno smemo trditi, da je razlika med stanjem okrog novega leta 1919 tn koncem februarja 1920 kakor noč !n dan. Da, trditi smemo še mnogo več: notranja ureditev, red obnova in delavnost Je do danes napredovala In še napreduje z mnogo večjimi koraki, nego pri naših sosedih. Brez skrbi se smemo primerjati z Avstrijo, Češko, Ogrsko. Poljsko, da celo z Italijo, ki šteje 45 milijonov prebivalcev, je že 50 ‘let ujedinjena, ki ima morje in ladje in mlado znatno industrijo. S ponosom smemo trditi, da je napredek zadnjega leta pri nas absolutno In mnogo boliši In večji nego pri prvoimettovanih sosedih In neprimerno Intenzivnejši, kakor n. pr. pri Romunih; ter vsaj relativno boljši kakor v Italiji. Ta trditev takoj izgubi okus samohvale, čim potuješ po navedenih deželah odprtih oči} ln primerjaš njihove mnogo ugodnejše zunanjepolitične prilike z našimi, nllhovo razvitejšo industrijo in zlasti desetkrat boljšo železniško mrežo. Iz gospodarskih i;n političnih ozirov le najbolj pereče vprašanje, o kojem se vleče debata skozi celo prve leto .Jugoslavije, ureditev naše vfllute. Glavna težkoča obstoji v tem. da imamo dvojno valuto. En del jugoslovanskega teritorija je obdržal stare avstro-ogrske krone, drugi del pa srbske dinarje. Slo je iz-prva za to. da se ugotovi število kronskih bankovcev, ki krožijo na našem ozemliu. zato je bilo izvršeno žigosanje. Pogrešek pa te ležal v tem, da temu prvemu koraku ni takoj sledil katerikoli drug korak. Boriti sta se pričeli dve naziranji: eni so hoteli uvesti v celi državi dinarsko valuto, ki bi zamenjala kronsko valuto popolnoma in sicer na način, da se izda nova dinarska novčanica, jedmotna za celo kraljevino, in ki bi se zamenjala za staro jednako vrod-io srbsko dinarsko novčanico. Na-pram stari avstrijski kroni bi pa dinar imel vrednost n. pr. francoskega franka, ki je takrat ko se je snovala navedena takozvama Ninčičeva va-v Iutna reforma, sta! približno šest kron. Takratni finančni minister Nin-člč Je tudi dal tiskati te dinarske novčanice, v nameri da jih po tem »volem načrtu zamen la. Proti temu načrtu pa se je vzdignil hud odpor. Prej avstro-ogrske pokrajine Jugoslavije so vsled velikanskega števila avstro-ogrskih bankovcev postale lastnice precejšnjih zneskov. Vse gospodarsko življenje Je navajeno na visoke cene, prejemke in Izdatke, iz-kratka na izredno visoko število molovrednega denarja. Zato so mnogi, če tudi ne vsi gospodarski krogi Iz teh pokrajin zastopali mnenje, naj se ne uvede dinarski novec, ki bi se zamenjal napram kroni po kurzu določenega dne, marveč naj bi nova novčanica imela same vrednost krone ln se zamenjala ž njo al pari. Proti temu načrtu Je pa nastal zopet hud odpor v pokrajinah dinarskega denarja, ker bi po tem načrtu bodisi zopet ostala dvojna valuta, ena dinarska druga kronska, al! pa bi se moral zamenjati dinar napram novi kronski novčamlci po zanj neugodnem kurzu. Po dolgem ugibanju in polemikah, ki so se žal Izrabljale od raznih političnih strank In prenesle to samo gospodarsko In finančno vprašani© na politično polje, fe položaj postal nevzdržen, kajti razvijajoča se trgovina In obnavljajoča se Industrija, kmetijsko ljudstvo ln mešča# rabijo denar, ki se razlikuje od novca sosednih držav, te vsaj toliko varen proti ponarejanju, kolikor se to smo pričakovati od navadnega bankovca, končno je treba ustvariti denar, ki brezdvomno velja samo na našem teritoriju, zato pa na njegovi celoti in da se z različno valuto kraljevina še dalje ne deli na dva dela. Po žigosanju se je izvedla sicer še druga označba kronskih novčanic in sicer z markiranjem. Pri tej priliki se je izkazalo, da je število devalviranega kronskega denarja padlo skoraj za polovico. Končno je finančni minister Velkovlč vkljub temu, da je moral računati s precejšnjo nepopularnostjo svoje reforme pri lastnikih krone, pr e. sekal gordijski vozel s kompromisno rešitvijo. Uvedel je novo. dinarsko krono, ki je dvovalutna novčanica in k! se zamenja al pari tako z dinarjem kakor z krono. Seveda je za to zamenjavo potrebna ugotovitev rela« cije obeh sistemov In tudi tu Je finančni minister ubral srednjo pot. Nova dinarska krona se glasi Istočasno na dinarje ali odgovarjajoče štirikratno število kron. Z naredbo Je Istočasno določeno, da se na prejšnjem dinarskem teritoriju računa samo v dinarjih, na prejšnjem kronskem teritoriju pa samo V kronah, ta obojni računi se plačujejo s to novo dvo)no novčanico. (Dalle prih.) Dnevne vesti. — Izpremembe voznega reda. "Obratno ravnateljstvo lužne železnice naznanja: Vsied uoeliave poletnega časa v Nemški Avstriji in lta-lili se iznremeni vozni red eksoresnil. vlakov Dunaj—Trst med Spiljami m Logatcem. In sicer vozita od 9. aprila dalie namesto sedanjih vlakov št. 3 m 4 ekspresna vlaka št. 3a in 4a z odhodom iz Spili, oziroma Logatca za eno uro pre? kakot dosedania ekspresna vlaka. Prihod brzovlaka št. 3a v Maribor ob 12.34. odhod 13.24, prihod v Celje 14 35. odhod 14.50. prihod v Ljubljano ob 16.27, odhod 16.47. V nasprotni smeri pride brzovlak št. 4a iz Trsta v Ljubljano ob 9.49, odhod 10.29, prihod v Celie ob 12.10. odhod 1225, prihod v Maribor ob 13.48. odhod 14 08. — Prvi francoski konzul v Ljubljani umrl. Predvčerajšnjim je umrl po kratki bolezni g. Julij Hanhard, prvi francoski konzul v Ljubljani. Pokojnik, ki je živel skoro 50 let med slovenskim narodom, čigar narodno gibanje je spremljal vedno z odkritimi simpatijami, je bil v Ljubljani splošno spoštovana oseba. O. Hanhard ie bil svoje dni lesni trgovec v Kranju. Njegova rodbina govori dobro slovenski. Eden njegovih sinov jo služil v francoski vojski in bil dalje časa tolmač za slovenski jezik. Pokojnik je bil sicer Alzačan, vendar pa je vsled dolgega bivanja med Slovenci naše kraje tako vzljubil, da so mu postali druga domovina. Prijazen mu spomin! — Poletni čas. V zadnji seli le ministrski svet sklenil, da sc z 10. aprilom začne računati poletni'čas. O polnoči med 9. m 10. t. m. se pomakne čas za eno uro naorei. Letni čas bo trapil do 30. septembra. ■— Živila za brezposelne delavce. Ministrstvo za socijalno politiko Je zahtevalo od centralne uprave večjo količino živil za breposeme delavce. — S pošte. Za poštne ravnatelje so imenovani višji poštni kontrolorju Matej Pogačnik. Gregor Bartol, Ivan Hafner ter poštni višji oskrbnik Jožef Kurent. — V imenik odvetnikov ic vpisan dr. ViPem Kreičl. ki ie otvori! svojo odvetniško pisarno v Liubliani. — Za prehrano Belgrada se je osnovala delniška družba s kapitalom I miliion dinarjev. — Sedemurni delavni čas v uradih so obenem z zvišanimi plačami uvedli v Avstriji. Uradni čas traja od pol 9. do pol 16 ure. — 7<^et okraden poštni urad. V noči od 6. na 7. t. m. so obrnili roparji v poštni urad na Ježici pri Ljubljani ter oropali blagajnico, kjer je bilo več tisoč denarja. To je v kratkem četrti poštni rop. Za Suhorjem je prišel Št. Vid pri Stični, nate Semič in včeraj Ježica. Doslej ni izsledila žandarmerije še nobenega poštnega roparja imenovanih uradov. — Hud res. Dne 5. t. m. je hotel IU G6 letni dninar Josip Bahar iz Zg. Šiške v gostilno Flegar na četrtinko vina Komaj stopi v vežo, zažene se vanj psica, last prof. A. R. in ga ugrizne v levo nogo. Stvar je naznanjena policiji. — Nehvaležni tihotapci. Za Veli-konoč se ie pehal neki liublianski odvetnik. ki drugače vneto zagovarto verižnike in tihotance. na lov v vrhniške gozdove k Sv. Joštu ob demarkacijski črti. Svoia lastna konia je spravil čez noč v hlev. Tihotapci pa to gospodu »dohtariu« odnehal! 20.000 K vredno kobilo preko demarkacijske črte k Italijanom. -- Oblačiinlca za Slovenilo v Ljubljani oddaia od 1.1. m. naprej lnanufaktumo blago samo proti ta-koišniemu plačilu. To vdia tudi za Javne nameščence. Ljubljana. £= Večje darilo »Sloven. Matici«. Pbvodom 25-letnice obstoia tvrdke Fran Stupica, veleirgovine z železnino. sta naklonila gospod Fran Stupica in soproga gosna Irma Stupica »Slovenski Matici« večio svoto denarja z /eilo. da se izda knjiga trgovske ali narodno gospodarske vsebine tVrli narodni tvrdki bodi izražena na tem mestu iskrena hvala I Obenem nai bi bila vzgled drugim tvrdkam, ki naj bi se ob danih prilikah enako Spominjale slovenskih kulturnih zavodov in potreb. ~ Draginja mleka. Prejeli smo to-le dopisnico: Kot bojevnika proti draginji Vas s tem vprašam, ako le dovoljeno v mlekarnah prodajati mleko po K 4.40 do K 4.80 liter. M. S. — Mezdno gibanje tobačnega delavstva. V Mestnem domu se je vršil predvčerajšnjem shod tobačnega delavstva. organiziranega pri socijalt-KHčnein »Društvu tobačnih delav- cev«. Shod le bU zelo obiskan. Poročal le Srbijanec Ilič o splošnem mezdnem gifcanla tobačnega delav. stva v državi. Povedal le tudi. da !e tobačno delavstvo v Nišu začelo že stavkati. Delavstvo namerava začeti splošno stavko, ko oogaianla 8 centralno vlado v Beogradu ne uspejo ugodno. = Dijaški transport na Duna) odhala iz Liubliane v pondellek. dne 12. t. m. ob 4.15 zjutraj. Samo pismene priiave soreiema Černivec Josip. Ljubljana, Kapiteljska ulica Št. H. II. nadstr. Polovična vozna cena Je ra razpolago samo za 20 dijakov, vsi drugi si io moralo, ako to želijo, pre--skl beti sami. — Mestna zastavljalnica naznanja p. n. občinstvu, da sc vrši 15. t. m. redna dražba v mesecu avgustu 1919 zastavljenih predmetov od 3. do 6. ure pop. v uradnih prostorih. — k. = Organizacija hotelskih, kavarniških ln restavracijskih uslužbencev, sklieuie shod dne S. anrila ob 24. uri v kavarni »Central«. K oblini udeležbi vabi odbor. — k. — Pravica Je pravica. Pted kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča stoli 66-letna. mala ženica Neža Železnik, obtožena, da ie hišno preiskavo vršečega orožnika zmeriala tako-Ie: »Prekleta pravica hudičeva! Kakšna Je! Zato pa gre vse tako!« — Prvomestnik* »Težka ie kazen. Dve leti!« — Obtoženka* »Tako dolgo ne bom živela!« — En dan stn.geva zaoora ie oreiela. — Ukraden avtomobil. Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo je bil v torek ponoči ukraden osebni avtomobil znamke »Puch« s številko Sl 317. = Tatvina mlekarskega vozička. Mlekarici Mariji Sever iz Savelj je bil na Marijinem treu ukraden 2000 K vreden, rumenopleskan mlekarski voziček. Znotral je imel začetntci »S. J.« Maribor. Telovadno akademUn priredi »Sokol« v Studencih v »Narodnem domu« v soboto, dne 17. t. m. Proizvajale se bodo polec drugih točk tudi nroste vale »Osvob^jenia in ujedin-ienia. —■ k. Uredniška vest. Glavno uredništvo »Mariborskega delavca« ie nrevzel s nočetkom tega meseca g. Rado Rehar. Celfe. Za Jugoslovansko Matico sta darovala g. Jakob in ga. Marija Sv ib ar v Oaberiu 100 K mesto venca na gron umrlega nečalca g. Ivana Smigovca v Šoštanju. PROTESTNI SHOD AKADEMSKE OMLADINE PRED MESTNIM DOMOM. Akademska omladina v Ljubljani je včeraj ob 6. zvečer priredila ponovno javen protestni shod proti centralni vladi zaradi ukinjenja podpor. Pred Mestnim domom na trgu je bilo zbranih okoli 1500 zborovalcev, med njimi znatno število komunističnega delavstva. Shod je kot predsednik vodil akademik Kolar. Poročal Je zelo temperamentno o bedi na Dunaju živeče jugoslovanske omladine akademik Fakin. Urednik Golouli je v daljšem govoru izjavil solidarno podporo socialističnega delavstva akademski omladini. Neki primorski akademik je poročal in prečital resolucijo, v kateri akademska omladina protestira proti novejši nameri zamenjati Reko za Skader. Predsednik Kolar je ob zaključku shoda prečital kratko protestno resolucijo proti prepovedi izvoza živi! za jugoslovansko akademsko omladino, živečo v inozemstvu. — Komunisti so proti Stilizaciji te resolucije živahno ugovarjali. ki pa je bila kljub temu-sprejeta, nakar so se zborovalci mimo razšli. IZ VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA. V izredni seji višjega šolskega sveta dne 29. in 30. marea 1920 se le sklenilo uvesti za I. razred srednjih šol poiskusno dobo za" učence do božiča, uvesti obvezno telovadbo na vseh zavodih ter skrbeti za to, da se sistemizirajo službe telovadnih 'učiteljev ter oddajo samo izprašanim prosilcem. Nadalje so se sprejele resolucije, ki merijo na nastavitev posebnih šolskih zdravnikov ter na ustanovitev zobozdravnikih ambula-torljev za dijake iz neimovltlh rodovin. Oblikoval in odobril se je tudi načrt novega disciplinarnega reda za srednje šole in učteljišča. Dalje sa se sprejeli predlogi glede pomaknitev nekaterih srednješolskih učiteljev v višje člnovne razrede, ki se predložijo poverjeništvu za uk In bogočastje. Potrdili so sfe predlogi učiteljskih zborov na srednjih šolali v raznih disciplinarnih zadevah. Sklenilo se je razširiti šole v Cerknici in v Selcih pri Škofji loki, dalje stalno vzporednico in novo učno mesto na šoli v Dolu pri Ljubljani. Dalje se je imenoval za stalnega strokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli v Ljubljani Alojzij Novak, za nadučitelja v Sromljah Drago Rumpret, začasnega vodja istotam; za nadučitelja v Kostanjevici Franc , Zagorec nadučitelj v Beli Cerkvi: za stalni učiteljici v St. Vidu pri Planlnt Ivana Podreka In Otilija Ravter, začasni učiteljici ravnotain: za stalno učitelico v Planini Zora Skalovnik. Za učiteljico ženskih ročnih del na Viču pri Ljubljani se ie imenovala Marija Devetak iz Mošenj. JNOVE NAREDBE PRAVILNIKA O TELEFONSKI SLUŽBI. Poštno ravnateljstvo razglaša: Od 1. aprila t. 1. znaša povprečnina za instalacijo novih telefonskih postal in za premestitev telefonskih postaj v mestnem področju 200 dinarjev. Ta znesek se mora Pred za-početkom dela vnaprej plačati. Telefonski naročniki, ki žele predajati in prevzemati svoje brzojavke po telefonu ali voditi medkrajevne razgovore in predajati telefonske pozivnicc iz svoje telefonske postaje na kredit, morajo do 15. aprila t. 1. podati pri svoji telefonski središčni postaji (centrali) za vsako vrsto tega prometa posebno prijavo ter plačati za prijavo pristojbino 6 dinarjev. Ta naredba velja rudi za državne oblasti. Naročnike, ki ne bi do tega roka poda'1 imenovane prijave, mo-rajo telefonski uradi iz te vrste prometa izključiti. — Sl. julijem t. 1. bodo morali ti naročniki položiti prt svoji telefonski središčni postaji tudi jamčevino v znesku, ki bode kril vsaj v enem mesecu nnrastle pristojbine, najmanj pa 50 dinarjev za vsako vrsto prometa. SKUPŠČINA CMD ZA ISTRO. V ponedeljek 29. marca se ie po dolgem času vršila v Herpeliah-Kozini skupščina Družbe sv. Cirila In Metoda za Istro. Sešlo se ie leno število mož in tudi neka! žetia iz vso Istre. Namen zborovanju le bil v prvi vrsti ta. da se ustvari nrvl ooeol za delo: novo redno vodstvo. Sklicatelj dr. Fortunat Mikuletič In noverlennc dr. Giuro Vesel sta podala obširen opis sedanjega stania šolstva v Istri in škode, ki io trpi ditižba na svoiib zgradbah, ker so bila zasedena od vojaštva. Izrekla sta Pikre besede na račun tistih, ki so ovirali vsako kul-turno delo. Navaiala sta kričeče razmero. Nato se ie imela vršiti volitev novega vodstva. Bivši župan cazinski dr. Sime Kurelič ie predlagal lz-nremembo nravi! v zmislu. da bodi sedež di užbe odslei v Trstu. Predlog ie bil sm eiet soglasno in ob splošnem odubruvaniu. Pri volitvah novega vodstva in odbora so bili izvolleni soglasno: Predsednik dr. Edvard Sla-vik v Trstu, podpredsednik dr. širne Kurelič v Pazinu. Gledališče. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera. 8. akrila, četrtek: »Žongler«. Abo-nement E. 9. aprila, petek: »Faust«. Abo-nement B. 10. aprila, sobota: »Proaana nevest«. Abonement izven. 11. aprla. nedelja: »Ksenija- Pa-gliacci. Abonement izven. Drama. 8. aprila, četrtek: »Vrag«. (Uradniška predstava). Abonment izven. 9. aprila, petek: zaprto. 10. aprila, sobota: »Golgota«. Abonement C. 11. aprila, nedelja popoldne: »Tr-njulčica«; zvečer »Vrag«. Abonement izven. 12. aprila, ponedeljek: »Nora«. Abonement D. Književnost in umetnost. Godalni kvartet Zlka se je s torkovim komornim večerom silaJno uvedel v naše glasbeno življenje. V skoro razprodani veliki dvorani Narodnega le na ličnem odru. ki ga le slikal gledališki moister g. S k m ž -n v briljantno prednašal Čaikovsklja godalni kvartet v D duru z miline polnim Andamte cantabile in razposa-lenim scherzo ter A. Dvorakov godalni kvartet v F duru. Priletno Iz-oremembo le vzporedu prinesla lepa Chr. Sindingova Serenada od. 92 za dvole vosi! in klavii. ki so k) izvaiali gg. Rihard Zika.Sancinin.Rav-n i k. 1. komorni večer le uspel imenitno. občinstvo ie bilo navdušeno, kvartet ie oa na splošno zahtevo moral na koncu vzporeda dodati Dvorakov valček. Zikov kvartet ie danes velevažen kulturen faktor, ki mu bo narod za uspešno eoiitev komorne glasbe vedno hvaležen. O. R. Zika le dobil leno darilo, kvartetu (g. brata Zika. Sancm ln Čem v) pa so poklonili lovortev venec s trobojnicami. Nul I. komornemu večeru kmalu sledi drugi. Fran Erjavec: Izbrani spisi 1. Povesti. Uredil Ivan Dornik. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena K 20, z draginjsko doklado vred K 24. Knjigo, ki prinaša Erjavčeve povesti. najtopleje priporočamo. Bob za mladi zob. Pesmi za mladino. Zbral Cvetko Golar. Založila Jugoslovanska knjgarna. Cena K Ib, s draginjsko doklado vred K 12. Prf« ročno in ročno knjižico priporočam« v nakup in branje. JUGOSLOVENSKA MATICA. Vpisovanje članov. Začasno Jd pripravljalni odbor razposlal več sto nabiralnih pol, v katere se vpisujejo pristopajoči člani z navedbo imena, poklica in naslova, vplačanih mese-čnin in darov. Ker bodo ti podatki služili kot podlaga pri sestavi imenika članov in pripravi članskih legitimacij, opozarjamo vse nabiralec članov, da vpisujejo vse podatke natančne v pelo. da si jih pa tudi sami pripišejo v poseben seznam, ker bo treba nabiralne polg vrniti podpisanemu odboru. Pripravljalni odbor Jugoslovenske Matice. Pokrajinske vesti, Kranj. Pred nekaj dnevi so ne- j znani storilci Izvršili v Kranju ve!!- • kansko tatvino manmakturnega bla- 1 ga za več 100.000 K. Dne 7. t, m. so j skušali odpeljati blago iz skrivališča, j pri čemur jih je zasačil občinski ; stražnik, navalili so nanj in ga z vso silo podrli na tla. Posrečilo se Km le zbežati, blago pa so pustili. — Kamnik. Huda žena Je Marija Kordeš iz Kamnika. Zaprice 18. Mo* Franc sc te naha;al cel čas vojne na fronti. Ko je pa prišel sedaj domov, so mu letele razne novice o ženi na uho. Med drugim se čuje, da ni bila med vojno izbučna z moškimi. To je moža vcd*u> žalilo in na Veliko nedeljo Je dal duška svoji Jezi. Med nastalim prerekanjem ii ie očital tudi nezvestobo, toda žena mu Je krepko odgovarjala in zanikavala predbact-vanja. Ker pa ie mož le vztrajal na trditvah in ni kotel odnehati, ie to ženo tako ujezilo, da je zagrabila za sekiro in udarila z ostrino moža naravnost po glavi. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico, ženo pa v zapor. Kočevje. Na naš dopis v št. 3. t. m. smo dobili naslednje pojasnilo: V Kočevju imamo tri slovenske gostilno. Nesmiselna ie trditev, da bi katerakoli naša oblast protežirala nemške gostilne napram slovenskim. Samo proti eni od teh se je moralo nastopiti vsied resnih nerednostlh. ki so se dotrafale v njej. Samoumevno fe, da veljajo obrtni predpisi zlasti oni o policiiski url. ravnotako za nemške kakor slovenske gostilne. Družba, ki sc zbira v nemški gostilni, katero dopisnik napada, je vselej sproti sama prosila za podaljšanje policijske uro. Hrastnik. Pretečeni ted^n se fe v tukajšnjem premogokopu smrtno ponesrečil rudar Grozdnik iz Hrastnika. Nesreče, ki so nekoliko nrenchale, pričele so se zopet ponavljati. Hrastnik. V naši dolini se ie zgodil slučaj, ki ie vreden, da se ga v ilustracijo razmer obelodani. Kot strašilo rafne avstrlle živi vsled naše prevelike potrpežljivosti med nami še domišllav. sicer Da brezpomemben uradnik kemične tovarne Fric Burger. Prvega aprila 1.1. se ie pre-drznila kuharica tukajšnjih oroM-kov obesiti na razvešalo Dar orožniških srajc. Komaj se zasvetilo nedolžne srajce na vrvici. — ioi — že je Dolom pri Burgerju, ki takoj pošlje svojega adjutanta h kuharici z ukazom: »Takol proč s perilom«. Orož-ništvo, katero ie živelo v dobri veri, da ie menično razobešalo tudi niim kot stranki nameuieno. le dalo perilo takoj odstraniti. Eden orožnikov pa, ki ie hote! pokazati razliko ohkanca nad smešno zlobnostjo tega ošab-neža. oglasi se v njegovim stanovanju. kjer se vsled mišljene pomota opraviči. Fricl. ko zagleda Jugoslovansko uniformo, nagubanči še boli svoi nizko čelo. na zarenči: »Feršta niks sloveniš«. Orožnik ponovi svoje opravičilo v nemščini in vpraša zaledno. koliko zahteva, kot odškodnino za vrvico? Fricl ves blažen, da zopet sliši tevtonske glasove, odnust! milostno ta grozni prestopek, češ na! bo. za edenkrat nič ne računam. Seveda le bilo mnoco smeha no doiiti! zbog te dokazane ljubezni Fricelna do jugoslovanskega jezika. Oosno-dine Burger, če ste že presiti jugoslovanskega kruha, pošliemo Vas kamor spadate, da se v Lačenbergeriji malo streznite. Ljutomer. Na velikonočni ponedeljek le priredilo tuk. pevsko društvo v telovadnici nar. šole dobrodelni koncert, ki le vspel v vsesplošno zadovolistvo. Hajdina pri Ptuiu. V Skorbi pri Hajdini je izbruhnil velik požar, ki je upepelil 9 hišnih poslopij. Doma. 4801 Sobo išče mlad, miren uiadnlk-Jurifi. — Ponudbe pod iifro .Državni uradnik" na nprav, »Jugoslavije*. 498 Senffne ts©r*u€*&® jLestitna {!onasdJwt. Trgovec in posestnik, 28 le! star, čedne zunaj-nosti Išče vskd pomanjkanja v svrho ženitve znanja z gospodično boljših atar-šev, katerim je na lem, da pride njih hčerka ne lepo posestvo in v zanesljive roke. Gospodične, katere imajo veselje do lepe trgovine v mestu In nekaj premoženja, naj se blagovolijo obrniti, če mogoče a sliko pod »Zadovoljnost* na poštno ležeče, Ljubljana 1. 491 Ženitna ponudba. Uradnik star 39 let, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok od 30 do 34 let s primernim premoženjem. Prednost Imajo one, ki Imajo tvoje mcblovano stanovanjc. Tajnost zajamčene. Resne ponudbe a sliko, ki se tako! vrne, pod Iifro »Sreča* na upravo .Jugoslavije". Proda se; Prodam ali zamenjan; novo bo«-! pltine ue«ž za sušene hmelja a strojem za polnjenje vreč. MIHAEL OSTERMAN, Kranj It. 105._____________ 487 IHotorno holo znamke .Puch* $*)a PH v zelo dobrem stanju te prod«. JatoUm se proda tudi 1000 praznih bu-( fcljk, Naslov v uprav) »Jugoslavije*. j Memona. z® vrt kakor peter-! Sli}, solatna peta, majaron,) cvetico v nnjiepši izberi na debelo In J drobno priporoča Serer «fc Kamp., ■ IJ*rL jev«, Wolfova ulica 12. 467 > Voldjt pen Čiste pasme star dva Oiesca se proda. — Ogleda se lahko od 8.-4. ure popoldne Rožna dolina 260, Ljubljana. 80! Renelnov motor za žaganje drv in siilulllitica sc eeno proda. REGGVC & Komp., Ljubljana, Kolo-dvotfka ulica 31. 513, k* »»»n« m• b j« ib •• o- VRŠAC, (Rana« « kolon, in tekst, blag« • v večjih množinah. Prodslann vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko in boloni-jalnc blago na debelo po najnižjih cenah. 480 g? Kupim v vsaki množini brinjevo olje in brinjev cvet M. Rant, trgovino, Kranj, teussciži Odvetnik Or. VILJEM KREJCI Je etvertl svoje otvetsiK« pisano v 1 JURIJANI, W«lfovs ulica Met. 5; 1. oadstr. *»» Sr. *ot. »>«at. ««Z. rnenn Sv. Pozori ■ Eli ari veliki reki na Dolenj- 1 Sl Iv m »kem v Sloveniji e veli-EUBRH|H kansko vodno silo, v. vlili I lil sok Im bregom lllllu se proda. Leži Uk ob železniški progi 16 minul oddaljen od velike železniške postaje. Pripraven kakor nalašč za zgradbo električne centrale, tovarne itd, Materija! na kamnu in pesku neizčrpno na licu mesta. Interesentom naslov v npravnlštv« Ust«, (alatj x«) vse svrh« pr!i|»«>rol!# Odon Koutoy Ljublana. VL #1.4*1) luslni: BkoL Ljubij***- Unniab« nns>ftma solidno delo vsake m\\m BpiKlHI vratc po naročil« Izdeluje v lastni delavnici in razpošilja na zahtevo po najnižjih cenah lvnn Logar sedlar, Gosposvetska cesta #1. 13. Ljo' Lana, proti fiksni plači ali proviziji »prejme veletrgovina vina. Luc^n m Kranjsko in enega za ap. Štajersko. Ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače p&d Šifro „Vfwo*‘ Ljubljana, po&ta IV. »Jih Ra d« n o vodja il'4»Maa»nMsštaa■■«>............ ■ Rabimo vsako mnoiino bmUngii. češnjevega, javorjeveg:;, I CC I orehovega, bnkevega ta jelševega Ib Mm m* iv to laganeg* »H te v celih kosih. rauudbe ut KDMEIJND MONTER i drog, Zagreb. _ m* s» - 1 r;;r K ipim 1 sB 2 preprogi n pl-!, samo. Ponudbe na apravniitvo »Jugo- j slavljr" pod .»Preprog«**, 437 Shluiba: Padkofski karaš te kalar st IŽ£e, bratu In atabovanje v bil!. — Plača po dogovore. Vpraša sc: Cesta na Kodeljeve li 8. 479 Sprejmem lavežbano' pisarni ik» met veščo stv>]epla|a Nastop takoj. Ponudbe ns apinvnišvo ltata pod ,«In* veJhan.i.__________________- 469 ‘•tilarjl las drvarji se iščejo proti ;oki pisčl v trajno delo. — Ponudi ;a REGOVC A Kotnp., Ljubljana, iftčaavarifa utica 81.___________512 Knjigovodja zc manjše podjetje, za 1 ato na dan Hčera. — Dopis! »od Šitrt »Knjigovodja 1." «4 m polijejo na upravo »Jugoslavije*. |08 Sprejme ae državni aradnfl na at.- -'.'vanje, Naeiov v upr* .