SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 88 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 15, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Nekaj novic i z Južne Amerike, Izseljenci iz Primerja prihajajo v obilnem številu Buenos Aires, Argentina. — Naseljevanje v Južno Ameriko se nadaljuje. Zlasti prihajajo tja naši ljudje iz Primorskega, ki ne morejo trpeti laškega tla-čanstva. Naseljevanje v Argentino ni omejeno, kot je n. pr. naseljevanje v Severno Ameriko. Proti koncu meseca marca so dospeli sledeči naši ljudje iz Primorskega v BUenos Aires, republika Argentina: Cotič Margaret, Opatič Viktorija, Trobec Andrej z ženo in dvema otrokoma. Kokorovec Marija, Belič Anton, Mislej Antonija, Pipan Lojzka, Mavrič Marija, Lisjak Pavla, Kovačič Mirko, Baje Margareta, Furlan Bruno, Plešnar Ivana s tremi otroci, Skorja Ivan, Stokovič Ivan, Bandelj Albin, Peršič Marija, Božič Lojze, Godnič Angela, Brumat Zofija, Opatič Pep-ca, Trdoslavič Anton, Stopar Anton, Avijan Josip, gpilar Prane, Kaluža Franc, Zigon Marija, Markuža Jože, Brundula Zofija, Rijavec Stanko, Marija Cunja s tremi otroci, Maurič Marija, Bratina Terezija s tremi otroci in Toplikar Marija. V Campa, Argentina, je umrl rojak Gabrijelčič Lojze, star 45 let. Enajst let je stanoval v Ar- gentini. Mcž je zapustil tri otroke in ženo. Iz Buenos Airesa je odpotovala marca meseca generalna mati šolskih sester Terezija Hanžie-lič, ki je obiskovala zavode šolskih sester v Argentini. Znano je, da so šolske sestre najmočnejši slovenski ženski red, ki deluje doma pa tudi v obeh Amerikah za vzgojo slovenskih otrok. Jugoslovanski poslanik v Argentini dr. Izidor Cankar je meseca januarja in februarja obiskoval slovenske naselbine v južnem delu republike Argentine. Povsod je bil častno sprejet od naših ljudi. V Buenos Airesu je pričel; izhajati nov slovenski tednik, ki nosi ime "Naša Sloga." Rojakom se je takoj zelo priljubil. Birmo bodo imeli slovenski otroci v Buenos Airesu dne 15. maja. Kakih 400 slovenskih otrek je priglašenih za birmo. V Buenos Airesu je umrl rojak Sebastian Mozetič, krojač po poklicu. Zapustil je vdovo in sina. — Istotam je umrl tudi rojak Premzl Matija, doma iz St. Lovrenca na Ptujskem polju. Star je bil šele 35 let. Zapušča vdovo in brata. < Predsednik Roosevelt je ponovno razjezil finančne mogotce« Nova revolta je nastala v kongresu radi izrednih davkov Washington, 14. aprila. Demokratski konservativni voditelji so skrajno razjarjeni, ker je predsednik Roosevelt ponovno zahteval od kongresa, da slednji obdrži princip obdavčenja na nerazdeljene dobičke. Nerazdeljen dobiček je oni denar raznih industrijskih podjetij, ki ostane v blagajni, potem ko so vsi stroški, obresti, divi-dende in davki plačani. Tega denarja imajo razne ameriške kempanije nekaj nad $6,000,-000,000. Roosevelt zahteva, da se naloži davek na ta denar, toda kongres se je Rooseveltu uprl. Voditelji v kongresu trdijo, da davek na nerazdeljen dobiček povzroča krizo, dočim predsednik trdi, da je omenjeni denar mrtev, ne koristi nikomur in da bi se moral plačevati davek od njega, da se dobi denar za relifne Svrhe. Kongres je odpravil davek na ta mrtvi kapital, kar je napotilo Predsednika Roosevelta, da je včeraj napisal pismo na načelnika senatnega finančnega odseka, v katerem je slednjega ostro Pokaral radi odpravljenega davka. Predsednik pravi v svojem pi-Sl*iu na voditelje kongresa, da bo odpravljeni davek na nerazdeljene dobičke povzročil potrebo ustvariti nove davke, katere bodo zlasti mali trgovci in male llldustrije morale trpeti. "Zakaj leži $6,000,'000,000 mrkega denarja," piše predsed-"v industrijskih podjetjih? Komu koristi ta mrtvi denar? ni bolje naložiti davek na ■^tvi kapital, kot pa še hujše °bdavčiti povprečnega davkoplačevalca?" Jaz sem za to," nadaljuje t^edsednik v svojem pismu, "da davki enako razdelijo med SG- Oni, ki več zasluži, naj več plača, oni, ki manj premore, naj-plačuje manj. Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj bi industrije ne mogle plačati 15 odstotkov davka od denarja, ki leži mrtev v podjetjih, od denarja, ki je bil zaslužen, toda nikomur ne koristi." Lep slovenski velikonočni radio program Dr. James Mally, vodja slovenskega nedeljskega radio programa nam sporoča, da bo trajal slovenski radio program na velikonočno nedeljo 45 minut namesto običajne pol ure. Program se začne oddajati ob 1. uri popoldne in bo trajal do 1:45 na WGAR radio postaji. Orkester ima pripravljene nove slovenske polke in valčke. Nastopil bo poleg tega moški kvartet in tudi duet, nekaj novega. Peli bodo samo znane slovenske narodne pesmi. Kot nam sporoča dr. Mally je pripravil v resnici izvrsten velikonočni slovenski radio program. Iztirjana plača Država Ohio predpisuje lastnikom hotelov in restavrantov koliko morajo najmanj plačati svojim ženskim uslužbenkam. Tudi so predpisane gotove ure za delo. Mnogi lastniki hotelov in restavrantov se pa ne zmenijo za to postavo, radi česar je država morala nastaviti posebne ženske nadzornice, ki gledajo na to, da so ženske uslužbenke plačane kot postava zapoveduje. Od 1. januarja do 1. aprila je država iztirjala od lastnikov hotelov in restavrantov nič manj kot 810,000 za ženske, ki so dobile premalo plače od svojih gospodarjev. Najden denar Te dni se je našlo pismo naslovljeno na Colonial Finance Co. na Highland Rd. V pismu je skoro gotovo denar. Odpoši-ljatelj pisma je neki William Ja-nežič, ki je svoječasno stanoval na Liberty Rd. v So. Euclidu in se sedaj nahaja nekje v Lynd-hurstu. Pisatelj pisma Mr. Ja-nežič lahko dobi svoje pismo na policijski postaji v So. Euclidu, ko se izkaže, da je pravi človek. Zadušnica Za pokojnim Antonom Pla-ninšek se bo v nedeljo 17. aprila brala sv. maša ob 10. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji ranjke-ga so prijazno prošeni, da se udeležijo. Pisma v uradu Pisma v našem uradu imajo Mr. Frank V. Opaskar in družini Rigler in Hlad. Francoska armada je zasedla republiko Andorro Paris, 14. aprila. Starodavna pritlikava republika Andorra se nahaja pod strogo vojaško disciplino francoske armade. Francija je zasedla republiko, ker se ji bliža armada generala Franca, ki podi pred seboj špansko vladno armado. Republika Andorra ima armado, ki šteje samo 100 mož. Njen predsednik Rene Baulard izvaja diktatorsko oblast v republiki, toda se je moral umakniti francoskim' regimentom, ki so zasedli deželo, ki se nahaja ob meji med Francijo in Španijo. Medtem je pa španska vladna armada doživela nove poraze. General Franco je včeraj zasedel važno mesto San Mateo. Najbolj hrabro se upirajo v španski armadi vojaki 14. brigade ,ki obstoji iz avstrijskih Židov, Avstrijcev in izgnanih Poljakov. Ti tvorijo sedaj jedro španske socialistične armade v bližini Barcelone. Računa se, da bo general Franco že prihodnji teden zasedel glavno mesto španske, Valencijo, dočim namerava priti v Barcelono v štirinajstih dnevih. -o- Smrtna kosa Včeraj smo na kratko sporočili, da je nagloma umrla rojakinja Mary Tomažič, rojena Pšenica.. Stara je bila 48 let. Doma je bila iz Dovjega na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1914. Ranjka zapušča v Clevelandu žalujočega soproga Franka, dve hčeri, Mary poročeno Toth in Lillian ter sina Franka, v Ellwood City, Pa., sestrično Gertrude. Pogreb ranjke se vrši v pondeljek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 16013 Holmes Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetek pogrebnega zavoda. Bodi ranjki dobri ženi ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostali družini. Nove žarnice Mestna elektrarna bo postavila po Superior Ave. med 9. in 55. cesto nove vrste električne žarnice, ki dajejo mnogo več svetlobe kot dosedanje, Naprava bo veljala $20,000. Tudi za St. Clair Ave. bi bilo kaj enakega priporočljivo. Nesreča pri delu Dva barvarja sta dobila te dni težke poškodbe, ko sta padla s platforme pri hiši na 1019 E. 74th St., kjer sta bila zaposlena. Padla sta 15 čevljev globoko. Eden je Frank Rayer, 21012 Nauman Ave., drugi pa Oscar Hughes, 9309 Hough Ave. Oba se nahajata s težkimi poškodbami v Glenville bolnišnici. Roosevelt govor Washington, 14. aprila. V četrtek večer ob 10:30 je predsednik Roosevelt govoril potom radia vsemu ameriškemu narodu, katerega je pozval, naj sodeluje z njim, da se časi izboljšajo in da pridemo zopet na pot ekonomskega zdravja in prave demokracije. Predsednikov govor je bil iskren in prisrčen. Ponovno je poudarjal, da moramo vsi delovati, pozival je industrije, da začnejo z delom, rekoč, da nimajo nobenega vzroka ovirati delo, ker so skoro vse brez izjeme izkazale visoke dobičke. Povedal je, da je vlada pripravljena iti do skrajnosti in potrošiti neštete milijone, ako privatne industrije ne storijo svoje dolžnosti napram delavskemu narodu. Roosevelt je tekom svojega govora povedal precej trpkih tako delavskim voditeljem kot industrijskim magnatom. Delavskim voditeljem je rekel, da naj ne napeljujejo delavstva samo v štrajk, pač pa s pametno razsodnostjo naj se pobotajo z delodajalci in skrbijo, da dobijo delavci delo, ne pa štrajk. Enako je oštel industrijske magnate, katerim je povedal, da bi morali predvsem delovati za blagor naroda, ne pa samo za svoj žep. Govor predsednika je bil ogromnega moralnega pomena za ameriški narod. v zviša- Vlada ni privolila nje cen voznih listkov Washington, 14. aprila. Meddržavna zvezna komisija je danes zavrnila zahtevo ameriških vzhodnih železnic, da se zvišajo cene potniškim voznim listkom od dveh centov na dva centa in pol. železnice so računale, da bodo dobile s tem $40,000,000 nadaljnih letnih dohodkov. Meddržavna zvezna trgovinska komisija je izjavila, da je dovolila železnicam zvišanje cen za tovorno blago, in da ne more sedaj zvišati tudi oen za potniške vozne listke, železnice dobijo od zvišanih prevoznih cen za prometno blago letno $270,000,000 več kot dosedaj. Svetovidski oder Svetovidski oder je danes v Clevelandu skoro edini, ki redno prireja dramske predstave, ki so v resnici vredne, da se jih pose-ča. Taka prireditev se vrši tudi na velikonočno nedeljo zvečer 17. aprila, ko bodo vprizorili krasno dramo "Zaklad." Igra je pod osebno režijo Rev. M. Jagra, ki se med nami v Clevelandu najbolj trudi za uspeh dramatike. Eno glavnih vlog v tej igri ima dr. James Mally. Igra je v resnici vredna, da jo vidite. Vstopnina je samo 40 ali 30 centov. Vse občinstvo je prav prijazno vabljeno. -o- $50,000 vredna ljubezen Mrs. Marie Cannon, 18123 Nottingham Rd., soproga zdravnika dr. Cannona v Nottingham bolnišnici, je vložila tožbo proti Miss Mary Klein; bolničarki v omenjeni bolnišnici, katero dol-ži, da ji je ukradla z zvijačo in pretkanpstjo ljubezen njenega soproga. Ta 1 jubezen je1 vredna $50,000, pravi Mrši Cannon, ki bo skušala na porotni sodniji priti do zahtevane svote. Lepa nagrada Za dvanajst dolarjev se danes skoro lahko kupi obleka ali pa tri pare dobrih čevljev. In dvanajst dolarjev bo dobil eden izmed članov društva sv. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. J., ako bo navzoč na seji, ki se vrši v nedeljo ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu. Zadušnica V nedeljo 17. aprila se bo brala ob 8:30 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Kristine za pokojno Johano Rižnar v spomin tretje obletnice njene smrti. Prijatelji in sorodniki ranjke so prijazno vabljeni! Zadušnica Za pokojno Mary Česen se bo v pondeljek zjutraj ob 7. uri brala sv. maša v cerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni. Predsednik Roosevelt je pripravljen potrošili pel milijard, da konča depresijo v Ameriki Lep koncert Nedavno ustanovljeno pevsko društvol "Planina" v Maple Heights priredi na Cvetno nedeljo 24. aprila svoj prvi koncert v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, na katerega rojake že sedaj prav prijazno vabimo. Začetek koncerta je ob 7:30,' zvečer. Društvo ima na programu za ta koncert nič manj kot 16 izbranih pevskih točk, katere boste gotovo z največjim veseljem poslušali. Podrobnosti o koncertu prinesemo drugi teden, a za danes prosimo rojake v Maple Heights in v okolici, da se pripravijo za ta prvi koncert pevcev in pevk zbora "Planina." Pomagajmo našim, da bodo lahko z veseljem gojili slovensko pesem! -o-- Proti vdovam Državni avditor Ferguson je včeraj odredil, da se ustavi na-daljno plačevanje pokojnine peterim vdovam umrlih bivših državnih poslancev. Omenjenih pet /dov je dobivalo mesečno iz državne blagajne $725.00 pokojnine. Ferguson je povedal, da če so te vdove upravičene do pokojnine, je tudi sleherna vdova v državi Ohio upravičena do pokojnine. Vdove državnih poslancev ne smejo imeti nobene prednosti in je vsako plačilo v obliki pokojnine protipostavno. Zakaj bi imele gotove vdove prednost, dočim morajo ostale stradati? je dejal avditor Ferguson. Relifna pomoč Mestna relifna komisija je sklenila, da ne bo znižala relifne pomoči 70,000 Clevelandčanom, ki se sedaj nahajajo na relifu. Relif bo plačan danes v petek, da dobijo vsi potrebni dovolj živeža za veliko noč. $42,000 znaša primanjkljaj v relifni blagajni, katerega pa bo mestna vlada pokrila iz fondov za mestne parke. Za pirhe Kot se vidi, teta štorklja precej pridno obiskuje slovenske družine. Zdaj je obdarila z zalo deklico družino dr. in Mrs. Wm. Urankar. Mati in dete se nahajata v St. Lukes bolnici, soba št. 301. Družini Mr. in Mrs. John Vrh, 18900 Kewanee Ave. j a pa prinesla sinkota prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Lillian živko. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnici, soba št. 303. Obema družinama naše iskrene čestitke. Velik zločinec Albert Farrell, 27. let star, 3205 Carnegie Ave., je bil včeraj spoznan krivim bigamije. Za to je dobil 10 let ječe. Obenem je bil pa spoznan krivim, da je posilil neko 13 let staro dekle, zakar je dobil 20 Ifet zapora. Washington, 14. aprila. Zvezna vlada namerava po navodilu predsednika Roosevelta potrošiti tekom letošnjega in prihodnjega leta pet tisoč milijonov dolarjev, da naredi konec sedanji depresiji. Deloma je kongres ta denar že dovolil, deloma bo pritisnil te dni predsednik Roosevelt, da kongres dovoli nadalnje svote. Včeraj je predsednik poslal kongresu poslanico, v kateri zahteva nadaljnih $1,250,000,000 za javna dela. Ta denar je večinoma namenjen za relifne svrhe in se bo uporabil od 1. julija, 1938, pa do 1. februarja, 1939. Dočim je predsednik računal, da bo svota $1,'000,000,000 dovolj visoka za relif tekom prihodnjega fiskalnega leta, pa je sedaj prepričan, da bo komaj dva tisoč milijonov dolarjev zadostovalo. Privatne industrije nikakor ne začnejo z delom, ka- kor so obljubile. Nadalje ima zvezna vlada pripravljenih $1,500,000,000, kar je namenjeno za posojila malim trgovcem. Ta posojila je jako lahko dobiti za primeroma nizke obresti in malenkostno garancijo. Glede posojil se je treba obrniti na banke ali pa na kongres-mane in senatorje vašega okraja. Za javna dela in za gradnjo novih hiš ima vlada pripravljenih $1,500,000. Tudi za farmarje je preskrbljeno. Njim vlada lahko posodi, oziroma daruje vsak čas $150,000,000 kot je to odločil kongres. Za mladinske organizacije je kongres odglasoval $50,000,000 podpore in tudi za gozdna taborišča je bilo dovoljenih nadaljnih $50,000,000. Roosevelt gre do skrajnosti, da pomaga narodu. Konvencija C. 1.0. organizacije se bliža. Delavci ostanejo še zanaprej v borbi proti American Federation of Labor Washington, 14. aprila. John Lewis, načelnik C. I. O. gibanja v Zedinjenih državah, je včeraj naznanil, da bo C. I. O. organizacija imela v prihodnji jeseni svejo prvo ustavotvorno konvencijo. Obenem je izjavil, da bo C. I. O. organizacija še zanaprej nasprotovala delavski organizaciji American Federation of Labor. Namen C. I. O. organizacije je uničiti najstarejšo ameriško delavsko organizacijo. Konvencija C. I. O. bo sprejela ustavo katere dosedaj organizacija še\ nima, pač pa posluje le začasno. Kot je namignil John Lewis, bo konvencija skoro gotovo spremenila tudi ime C. I. O. Lewis je(tekom svojega pogovora z časnikarji včeraj napadel tudi predsednika Roosevelta, ker ni izpolnil danih obljub pred volitvami. Zlasti se je Lewis sr-dil, ker se niso uredile delavske plače in ure. Ko so ga časnikarji opomnili, da je predsednik na vso moč zahteval od kongresa, da sprejme dotično postavo, je Lewis odgovoril, da je končno vseeno predsednik kriv, ker ni bila postava sprejeta, Končno je pa Lewis priznal, da ima kongres svobodno pot in da mu predsednik ne more diktirati kakšne postave naj sprejme. Za novi most Okrajni komisarji v Cuyahoga county so razpisali ponudbe za gradnjo novega Main St. mosta, ki bo veljal najmanj $3,000,-000. Okrajni inženir Mr. Mc-Williams ima pripravljene tozadevne načrte. Sedanji Main St. m6st je postal skoro neraben za promet. Novi most bo ne samo kras mesta, pač pa bo veliko pripomogel za boljšo prometno zvezo med vzhodno in zapadno stranjo mesta Clevelanda. Gradnja mostu bo veljala nekako $2,400,-000,000, odkup zemljišča pa, preko katerega bo šel novi Main Street most, pa bo veljal nekaj okoli $600,000. Browder za Španijo V sredo večer je imel v Clevelandu govor generalni tajnik komunistične stranke v Ameriki, Earl Browder, ki je povedal, da bi morala naša republika priti na pomoč španski vladi in pošiljati tja orožje. Rekel je, da Nemčija pošilja bombe generalu Francu in Amerika bi morala podpirati komunistično Španijo. No, k sreči, je predsednik Zedinjenih držav in kongres druze-ga mnenja kot mr. Browder. želijo v Ameriko Iz Washingtona se poroča, da je na Dunaju 32,500 oseb tekom zadnjih treh tednov zaprosilo za vizum, da se izselijo v Zedinje-ne države. 95 odstotkov prosite-ljev je židovskega rodu. Kartna partija Zveza učiteljev in staršev Willson Junior High šole ima v sredo 20. aprila ob 7:30 zvečer kartno partijo v šolskih prostorih. Prijatelji šole so prijazno vabljeni. Dohodki partije so namenjeni za nakup čevljev šolskim otrokom. GE električne ledenice Oglej.te si pri Anton Dolganu, 15617 Waterloo Rd. nove, 1938 električne ledenice General Electric izdelka. To so fine ledenice in Mr. Dolgan vam bo prijazno razložil, kako poceni pridete do nje. Oropali posojilnico Trije zakrinkani roparji so včeraj dopoldne oropali Ohio Savings & Loan posojilnico in odnesli več tisoč dolarjev. Posojilnica se nahaja na W. 25th St. Roparji so pobegnili v starodavnem ,Ford avtomobilu. Druga obletnica V nedeljo 17. aprila se bo ob 4. uri zjutraj brala sv. maša zadušnica za pokojnega Louis Ko-vačiča v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeležijo. Zgodaj v sezoni Znani park za sezonsko zabavo, Euclid Beach Park, je bil včeraj odpi-t. " Angleška vlada je sklenila postrošiti $2,000,000 za udeležbo na newyorški razstavi. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Olalr Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol jeta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U,S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 88, Fri., April 15, 1938 Veliki petek Danes je, Veliki petek, dan, ko je Krist umrl na križu, Sin božji, ki se je žrtvoval za grehe človeštva. Pomemben in značilen dan je Veliki petek, da se lahko vsaj en dan1 v letu spomnimo in premišljujemo kaj drugega kot vsakdanjosti. Saj vemo, da imamo tudi mi vsi skupaj mnogo velikih petkov v svojem življenju, to je, dnevno, ko trpimo, bodisi na duši ali telesu, toda le en Veliki petek je v letu, ko se lahko spomnimo in premišljujemo, da nismo ustvarjeni za ta svet, kjer traja naša doba le k večjemu 60 ali 80 let, potem pa moramo na zagovor k Stvarniku, pred katerim se začne šele pravo življenje. Kristusova smrt na križu je čudovito razodetje brez-danje človeške zlobe in slabosti na eni, pa božanske veličine človekove plemenitosti na drugi strani. V voditeljih židovske množice je bila zbrana pod križem tolpa zagrizenih omejencev, ki so se maščevali nad nedolžno žrtvijo, ker Krist narodu ni prinesel zemeljskih dobrin in blagostanja, voditeljem ni prinesel oblasti, kakor je pričakovala vodilna židovska stranka ob času, ko je Krist začel učiti svoje nauke. Pod križem je bil na Veliki petek navzoč tudi veliki duhoven Kajfa od židovske aristokracije, ki sicer farizejska rodoljube zaničuje, je pa odločilno pomagal, da se je njih namen izpolnil. Kajfa predstavlja mrzlo preračunjajočo voljo, ki nasprotnika brezobzirno uniči, l^e njemu se je moglo posrečiti, da je tedanja rimska oblast obsodila v sramotno smrt Uče-nika, katerega nebeški nauki so motili udobno življenje Rimljanom udane saducejske klike, rekoč, da je Krist vele-izdajalec in puntar. Pod križem se gnjete omahljivo ljudstvo, rimski najeti vojaki, ki so jim vsa blažja čuvstva otopela, judovski inteligenti, ki jih ni bilo sram, da uživajo poceni triumf v sirovem roganju brezmočni žrtvi — vsa grdo-bija, zaslepljenost in slabost se je zbrala na Kalvariji. Iz strahu pa ni pod križem Petra in drugih učencev ra-zun enega, ki kot premnogo drugih, ki v srcu izpovedujejo Jezusov nauk, ker so prepričani o njegovi resnici, pa se skrivajo iz strahu pred mogotci. Teh je večina. Toda ob nogah križanega in trpečega Gospoda je mati Marija z drugimi plemenitimi ženami; mati preživlja sinovo trpljenje do konca in mu pomaga dovršiti največjo žrtev za izveličanje vsega človeštva. Zvest in neomajan brez strahu vztraja pri svojem umirajočem učitelju Janez, edini od vseh učencev, ker nikoli ni dvomil o končni zmagi večne resnice in nesebične ljubezni ter požrtvovalnosti, ki daje življenje za druge. In tudi Jožef Arimatejski, dasi ni bil med apostoli, ni zatajil svojega prepričanja in vere ter je Izveli-čarju pripravil dostojen grob, kamor položijo telo, da kmalu vstane k večni slavi. Med tem je pa Krist, Sin božji polagoma umiral na križu, za vse človeštvo, da izvrši naročilo Onega, ki ga je poslal na svet. Zdi se, da ga je zdaj večni Oče sam zapustil, ker takih bolečin še nihče na svetu ni prestal. Toda boja za resnico, za uresničenje bolezni in zmago duha ni mogoče iz-vojevati drugače, kakor da zloba, laž in sovraštvo prikipijo do vrhunca, da pravičnega pod seboj podkopljejo in čisto osamijo, kakor da ga je zapustil Stvarnik in Gospodar vesolj stva. Toda Križani ve, da edino le ta pot do skrajne zapušče-nosti in samote vodi do zmage. Z njim vred vedo to tudi v^i, ki so se zbrali in se skozi veke zbirajo in se bodo zbirali okoli svetega znamenja, da zlomijo moč zlega, greha in zmote, neznanja in sovraštva, omejenosti in sebičnosti ter nasilja. Na Veliki petek pomislimo za nekaj trenotkov na Krista, Sina božjega. Toplo bo pri naši duši ob takem premišljevanju. Odpovedali se bomo sovraštvu in sebičnosti. Bolj bomo postali zmožni slediti največjemu nauku našega Izveličarja, ki je na Veliki petek umrl na križu in pred svojo smrtjo povedal: Odpuščeno naj bo vsem! Ni naš namen pridigati v teh člankih, toda smrt Izveličarja na Veliki petek je najbolj pomemben dogodek v svetovni zgodovini, kajti bi! je Učenik, ki nas je hotel očistiti v srcu, duši in v vesti, da se spominjamo od časa do časa, da nismo za večne čase na svetu, pač pa da pride smrt in za njo — odgovor. In Veliki petek je najbolj pripraven dan za enako premišljevanje. Mimogrede rečeno — nova metla v Eucliclu ne pometa prav nič bolj čisto kot je stara in vreme v Euclidu je prav tako kot drugod. Nikjer se ne opazi tiste toliko opevane spremembe. Veste, svet obračajo samo v času kampanje, potem pa svetlo gledamo, ko ni od nikoder za permej obljubljenih obljub. m * m Kostnovi otroci služijo sedaj dober denar za pirhe. Oče jim namreč plačuje Za vsako muho po niklju. Seve, samo debele se kupujejo. Frank bo prišel poceni skozi, če se računa, da vsaka muha izleže na tisoče mladih. Riba smrdi pri glavi in mušjega zaroda ne bo, če se bo o pravem času stare pobilo. Pametna ideja, France! Najlepši spomini iz Johnstowna, Pa. Cleveland, O.—Vesele velikonočne praznike in veliko lepih pirhov želim bratom in sestram, prijateljem in znancem v starem kraju in po vsej Ameriki, našim članicam podružnice št. 10 SŽZ, posebno pa mojim prijateljem v Johnstown, Pa., ki so me bili tako lepo sprejeli vselej, kadar sem bila pri njih na obisku. Naj vam povem ,da odhajam na obisk v staro domovino in sicer se odpeljem iz New Yorka na 1. junija. Zato vas moram pred odhodom še enkrat obiskati vse one, ki ste od nas doma. Upam, da se kmalu vidimo, ako mi Bog da zdravja. Ti pa, draga Mrs. Toman, ali si že ozdravela ? Sem slišala, da si tudi Ti prehlajena. No, saj sem tudi jaz in sem že tretji teden v postelji. No, če bom jaz prej ozdravela, bom morala pa na Tebe čakati, da me boš lahko sprejela, ko Te bom obiskala, čeprav bom zopet "žajfo prodajala." Potem bomo šle pa lahko k Tvoji prijateljici Johani krave molzt, ako jih še imajo. Pa naj povem, kako je bilo to. Bilo je pred dvema letoma, ko sem pisala prijateljici Mrs. Lojzki 'Toman, da jo pridem obiskat. Nameravala sem se pripeljati z vlakom ob 3:30 popoldne. Upala sem, da me bodo prišli čakat na postajo s svojim novim avtom, da mi ne bo treba plačevat taksija. Ko se pa vlak tam ustavi, je bila ura šele 3:15. Ko stopim z vlaka, gledam okrog, kje bi ugledala To-manov avto, pa ga ni bilo nikjer. Mogoče sin dela, pa ne more priti, sem si mislila in pobaram taksij voznika, koliko bi računal, če bi me potegnil na. določeni naslov. Vzela bi bila ulično železnico, pa nisem vedela, katera pelje do Forest Ave. Taksij me bo veljal 85 centov, kar se mi ni zdelo preveč, torej se kar odpeljem. Ko me pripelje do Tomanove hiše, potrkam na prednja vrata, pa ni bilo nobenega odziva. Grem na zadnja vrata in tudi tam močno poropotam. Ko potrkam prvič, se nihče ne oglasi. Ko potrkam drugič, pa zaslišim glas iz kuhinje : "Danes ne bom vzela nič žaj-fe, pa drugič kaj!" Jaz pa kar odprem vrata in stopim v kuhinjo, rekoč: "Ali ste doma?" Ko me Mrs. Toman zagleda, mi pade okrog vratu in vsi srečni sva se pozdravili. Ko prideva k sapi, ji poredno rečem: "No, boš pa drugič kupila žajfo od mene." Silno je bila vesela, da me je zopet videla po dolgih 25 letih. Skupaj sve doma in celo v sorodu nekoliko, ker je sestra moje svakinje. Potem mi je pa razložila, kako je bilo s tisto žajfo. Videla me je, ko sem šla mimo hiše k zadnjim vratom in je mislila, da sem neka ženska, ki tu okrog žajfo prodaja in ima prav tak rujav klobuk kot jaz. Pove mi, da so me šli čakat z avtom na postajo, pa so me najbrže zgrešili, ker sem pisala, da pridem šele ob 3:30. Res prideta kmalu sin in hčerka z avtom, ki sta povedala, da sta me zastonj čakala in prazna odšla domov. Ko je prišel še mož moje prijateljice iz tovaime, smo sedli k okusni večerji in se pogovarjali o nekdanjih dneh v starem kraju, kjer smo skupaj preživeli svojo mladost. Po večerji vpraša Mrs. Toman svojega sina (ki zdaj že v grobu počiva, Bog mu bodi mi-lostljiv, saj je bil tako blaga duša), če bi naju potegnil z avtom k prijateljici Johanci. Takoj je bil pripravljen. Bila je že tema, ko se odpeljemo iz mesta. Avto zavije v teman gozd, skozi katerega je cesta peljala. Kmalu se pripeljemo na malo planjavo in pridemo do neke hiše, v kateri je gorela luč. Zraven hiše je pa žuborel mal potoček. Stopimo v hišo, kjer so nas prav prijazno sprejeli. Gospodinja je bila lepa, brhka Gorenj ka, sinovi in hčere pa vsi lepo zastavni. Gospodinja je brž začela nositi na mizo razne dobrote, potem pa naju povabila če bi šli ž njo na "Fair," ki se vrši prav blizu. Toda še poprej mora pa pomolzti krave. Povabi naju, naj greva ž njo. Mrs. Toman je nesla luč, gospodinja pa golide. Jaz sem šla pa z njima. Ker je bila tema, nisem videla krav in sem vprašala, kje da so. Pove mi, da jih zato ne vidim, ker ležijo. Gospodinja zakriči nad kravo, ki takoj vstane. Brhka Go-renjka pristavi stolček in začne molzti. Kravi pa menda to ni bilo prav in začne otepati z repom in brcati. En tak sunek zadene tudi stolček, na katerem je gospodinja sedela, da pade po tleh. Ko se pobira, naroči Mrs. Toman, naj drži kravo, jaz naj pa primem za luč, pa naj na mleko pazim, ki ga je bila namolzla. Postavi golido z mlekom predme in gre do druge krave. Stojim pri golidi in držim luč, ko se naenkrat prikaže iz teme črn maček in začne srebati mleko. Ko pa jaz zagledam tistega črnega mačka, se tako prestrašim, misleč, da je prišla sama črna pošast iz gozda, da vržem luč po tleh in zbežim na vso sapo proti hiši. Pri tem, seve, ni-i sem pozabila vpiti na pomaga-je, ki je edino žensko orožje v ] takem slučaju. Obe priletita za ! menoj in me sprašujeti, kaj da i je. Povem jima, da sem videla | samega bognasvaruj, ki je prišel po mleko. Gospodinja mi pa smeje raztolmači, da je bil domači hišni maček, ki je prišel po svoj delež. Kar je zdaj še mleka ostalo, ga bodo dobili pa pujski, ker ga nisem znala varovati pred mačko. Mnogo smo se potem še smejale tisti večer nad mojim strahom, ki me je bil pognal v beg. H koncu vas vse skupaj lepo pozdravljam, posebno pa moje Dolenjce in vam kličem : na veselo svidenje, prej ko grem v stari kraj. Louise Cebular. Spoštujmo naše matere! še nikdar nas ni Mr. A. Grdi-na tako razveselil, kot ono soboto, ko nam je napisal opis stare naše pionirke, 90-letne slovenske mamice in obenem priobčil njeno sliko. Zdelo se mi je, kot da gledam svojo staro mamico, kije tudi doživela lepo starost 79 let. Kje je tista mama, ki mi je bila tako dobra, in ki bi bila vsak čas dala svoje življenje zame? Pa se še dogodi, da slišim rojake, ki preklinjajo svojo mater. To je, bi mislil, najbolj podlo in nizkotno na svetu. Rekel bi, da so taki sinovi in hčere slabši od živali. Poglejmo sliko te, vsega spoštovanja vredne slovenske pionirke, ki je bila priobčena v Ameriški Domovini zadnjo soboto. Kako se še čvrsto drži, roke ima sklenjene in v njih rožni venec. Da, to je slika prave slovenske matere. Zato pa je ostal slovenski rod, kljub majhnemu številu, krepak in žilav, ker je imel take matere. Mr. Grdino pa prosimo, da nam prinese še takih slik in opisov. Mislim, da ga ni čitatelja, ki ne bi kaj takega z zanimanjem bral. Fr. Stemberger. Zapuščena cerkvica (To je ena izmed lepih narodnih pesmi, ki jo bo pel naš baritonist, g. Anton Šubelj na koncertu v S. N. Domu na St. Clair Ave. v sredo 20. aprila. Nihče ne zna tako lepo in s takim občutkom zapeti naših starih narodnih pesmi.) Zakaj si zapuščena na gori cerkvica, da prag ti mah prerašča in zvon glasu ne da? Saj sonce vselej prvo na tebe prisveti in še ko mrak je v dolu, pri tebi se mudi. Saj sladke pesmi ptički krog tebe pojejo, med tem pa mične cvetke ti venčke spletajo. Saj v tebi, veža božja, prebiva sveti mir, iz tebe se razvija tolažbe rajske vir. Zakaj si zapuščena tedaj mi, cerkvica, kaj srce več človeško bolesti ne pozna? Oh, tu sem previsoko, ti nizko srčni svet, zato prag mah prerašča, moj zvon je nehal pet. Kam jadramo? Euclid, O.—Poglejmo danes malo bolj natančno v načrt teh-nokracije, ker gotovo ljudje včasih pravijo, da boljšega sistema kot ga ima Rusija, ni na svetu. Kaj pa v resnici mi vemo o Rusiji? Niti ene stvari nam ni mogoče zagovarjati, ker, po pravici povedano, nam ni dosti znanega, da bi mogli kaj zagovarjati. Poglejmo pa malo okrog sebe, našo vsemogočno Ameriko. Tukaj imamo vsega dovolj, da si uredimo svoje razmere tako, kot jih v resnici nimajo še nikjer na svetu. Predno pa more ena oseba ljudem nekaj obljubiti, mora najprej preiskati in poizvedeti, če je mogoče tisto, kar obljubi, tudi storiti. Zatorej j.e organizacija tehnokratov preiskovala deželo 18 let, predno so doznali, kaj Amerika premore. Pronašli so, da dežela premore vsega zadosti, za vse prebivalstvo tega kontinenta, da se s tem, kar imamo iahko uredi najvišji življenski standard na svetu. Ker stanuje v tej deželi samo 40 ljudi na vsako kvadratno miljo, imamo torej dosti rodovitne zemlje. Poleg tega je pa priskočila na pomoč še kemija, da smo, kar se tiče pridelovanja živeža, že spet na boljšem. Na primer: Nekoč so farmarji pridelali okoli 70 do 100 buš-ljev krompirja na aker zemlje. Po sistemu brez prati se ga lahko pridela 2 do 3 tisoč bušljev na aker. Ravno tako velja za žito. Žito, na primer, boljše obrodi kot v prsti. Na leto se lahko pridela 360 pridelkov, ker vzame žito samo deset dni od sejatve pa do žetve. To je samo ena primera in napredek je zaznamovati v vseh panogah poljedelstva in sadjerejstva. Poleg vsega tega imamo še dosti učenih ljudi, kot so inženirji vseh vrst, zdravniki, rokodelci, mašinisti itd. Imamo dovolj zgrajenih tovaren, mašinerije, elektriko, za izvrševanje potrebščin za ameriško prebivalstvo. Imamo najboljši prevozni sistem na svetu, ceste so primeroma dobre, da odgovarjajo za silo. Amerika ima zadostne zaloge olja, premoga, rude vseh vrst, velikanske zaloge še nedotaknjene. Lesa, zlata imamo toliko, da ameriški kapital za zlato niti prodajati več noče, ampak samo še za deman-te, če jih ima kdo kaj. Demanti, kot veste, niso samo za okraske, pač pa jih rabijo za rezanje gotovih trdi stvari. Brez deman-tov se težko izhaja, kadar preiskujejo teren, kjer se nahaja ruda. Demante rabijo, ko vrtajo skozi skale in rudo v zemljo. Tehnokrate čaka ogromno delo, v prvi vrsti je treba zgraditi najmanj 55 milijonov enodružinskih hiš in vso opremo za iste, ker vse hiše bodo opremljene enako. Treba je pri tem pomisliti, da ima danes Amerika približno pol prebivalstva raztrganega in bosega, ki živi v največji revščini. Tiste je treba najprej spraviti pod streho, obleči in obuti, da bodo zopet enkrat ljudje, da jim ne bo treba živeti v jamah in skalnatih duplinah, da ne bodo delali ne-čast Ameriki. Hiše se bodo delale vse v tovarnah in Če vsi primemo za delo, se bo vse to kmalu naredilo. Tukaj bo kdo vprašal, kje bomo dobili denar za to? Odgovor na to pa lahko dobite, ako greste poslušat Howard Scotta, ki bo govoril v Music Hallu v pondeljek večer, točno ob 8., 18. aprila. A. Noč. Skrivnostni plesalec Euclid, O.—Velika je razdalja med pustnim torkom in veliko nočjo. Nekako 48 dni je, v katerem času društva ne prirejajo svojih veselic. Saj ima še narava sama svoj počitek, nakar se zopet s polno močjo prebudi in vzklije k novemu življenju. Društvo sv. Kristine št, 219 KSKJ bd priredilo prav lepo in zabavno prireditev za vse člane in njih prijatelje na belo nedeljo, dne 24. aprila. Ta veselica bo prirejena v veselje članstvu, da se zopet enkrat poveselimo ter otresemo mračnosti, ki smo se je nabrali v tem dolgem zimskem času; saj žalost in bolezen tako prehitro sama prideta. O, takrat pa vsakdo ve, h kateremu društvu spada, kadar potrebuje društvo za pomoč. Res pravijo nekateri, da le plačam mesečni-no, pa je dobro. Veste, dragi 'člani in članice, pa ni tako. Treba je sto stvari plačevati iz društvene blagajne, udeleževati se drugih bratskih prireditev, darovati zdaj za to in ono ter plačati uradnike. Vsega tega se pa ne more delati, ako ni zadostnih prispevkov. Zato pa naše društvo priredi eno ali dve veselici m leto v ta namen, da se krijejo stroški. Skoro 300 članov nas je v mladinskem in odraslem oddelku. Kako bi bilo lepo, da bi se vsaj enkrat odzvali ter z veseljem prišli na to prireditev; zabave bo dovolj za vse. Eni bomo sekali pirhe, pomaranče, drugi pa zopet študirali, kdo je tisti skrivnostni plesalec, ki vsak tako vanj ga zija. Ako ga kdo ugane, kdo je in odkod, dobi lepo nagrado, kakor tudi plesalec, da bo imel za potne stroške. Eddie Se-škova godba je priznana in bo igrala lepe komade za vse ple-savce. Le pridite tudi od drugih bratskih društev, če več nas bo, bolj bo prijetno v veseli družbi. Postrežem boste, da le kaj. Na veselo svidenje na belo nedeljo pri sv. Kristini ob 7:30 zvečer. Frances Kosten. Vabilo na koncert Počasi se nam zopet približuje čas, katerega že vsi težko pričakujemo. človek se res že naveliča vso zimo sedeti za pečjo ter premišljevati to neznosno depresijo, katera nas nikakor noče zapustiti. Da se pa ne boste samo dolgočasili, so naši "Kanarčki" sklenili, da priredijo svoj spomladanski koncert, na katerega vas prav vljudno vabijo. Boste vsaj za par ur pozabili na svoje križe in težave ter se pozabavali v krogu naše mladine. Otroci se zares trudijo, da vam bodo mogli podati v resnici lep program. Nekateri pravijo, da zakaj moramo ravno za velikonočno nedeljo napraviti ta koncert. Naj bo tu povedano, da smo morali vzeti nedeljo, katera je bila še prosta,, kajti vsako nedeljo je kakšna prireditev, če pa prideta dve prireditvi na eno nedeljo, petem, ni uspeha, ne tu ne tam. Torej nič se bati! Odbor bo skrbel, da boste imeli pošteno zabavo. če se malo razveselimo, saj to ni nič slabega, saj pravijo, da veselega človeka je še Bog vesel. Zatorej vsi v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. na 17. aprila, da napolnite dvorano do zadnjega kotička ter s tem pomagate mladini do nadaljne-ga napredka. Prav posebno se pa še vabi starše Kanarčkov, da se gotovo udeležijo tega koncerta. Boste vsaj videli, kaj so se med tem časom vaši otroci naučili. Pa tudi otroci bodo imeli več veselja do učenja, če bodo videli, da se tudi vi zanimate zanje. Prav žalostno je, kadar otroci priredijo koncert, pa starši raje ostanejo doma, kakor pa da bi šli poslušat lepo slovensko pesem. Ako bi starši bolj skupno z odborom delovali za dobrobit naše mladine, pa bi nam bil uspeh zagotovljen. Zatorej vam še enkrat kličem: na veselo svidenje na 17. aprila! Pridite, ne bo vam žal. Vstopnina je tudi času primerna, za popoldne in zvečer 35c, samo za ples 25c. Sviral bo pa Sunny Rays orkester. Pričetek koncerta ob štirih popoldne. M. Mirtel, preds. IZ DOMOVINE r —Brat umoril brata. V hribovski vasi Korena pri Horjulu se je dogodil strašen zločin. Brat je umoril brata v prepiru za zemljo. V Velkavrhovi hiši na Koreni št. 28 dolgo časa ni bilo vse v redu. Na dnevnem redu so bili prepiri med bratoma Alojzijem in Matevžem zaradi dedovanja. Starejši, Lojze, je bil že od mladosti precej vzne-miren človek ter so starši že takrat naredili sklep, da bodo posestvo prepustili dve leti mlajšemu in pridnejšemu Matevžu. Razmerje med Alojzijem in očetom ni bilo nikdar idealno, ker je oče s sinom precej trdo postopal. Ko je bil Lojze star 17 let, je odšel ou doma in si drugod služil kruh. Pred nekaj tedni pa jo je primahal domov in zahteval od brata Matevža, da mu prepusti posestvo, češ da je on starejši. Prepiri so se vršili od dneva v dan. V hiši je bilo življenje neznosno. Tudi 14. marca dopoldne sta se brata sprla. Vse dopoldne je trajalo prerekanje, ki se je nadaljevalo tudi popoldne. Vročekrvni Lojze je v svojih ogorčenih besedah Matevžu tudi zagrozil s temeljitim obračunom. Ko je Lojzetu jeza prikipela do vrhunca, je pograbil za kuhinjski nož in ga z bliskovito naglico zarinil bratu naravnost v srce. Ko se je Matevž brez glasu zgrudil na tla, je besnega Lojzeta prevzel strah in groza. Vrgel je nož v stran in golorok pobegnil iz hi§e v gozd. Matevž je po nekaj trenutkih izdihnil. Lojze se vse p°" poldne ni vrnil, šele zvečer se je ves skrušen pojavil v hiši, 111 drugi dan se je sam javil okrajnemu sodišču na Vrhniki. P°' kojnega Matevža, ki je bil miren in delaven fant, je spoštovala vsa soseska. —Desnico mu je odtrgal o-Stara navada streljanja z moz-narji in topiči je med prazniki zahtevala svoj o žrtev. Na Joze-fovo so v Dulah, občina Šmarje, streljali z možnarjem. Sodeloval je tudi delavec Franc DvoU'_ nič. Fantje menda niso bili preveč spretni, kajti nenadno je možnar razneslo in eksplozij je nesrečnemu Francetu ofli gala desnico v zapestju. TRGOVINA B POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. (5612 ST. CLAIR AVE. nEnder-ion 297» gEFRIGERATOP KRIŽEM PO JUTROVEM r> umi km ImTlrmlkm K. Mara Seveda mu nisem povedal, zakaj mu jih dam. Nisem ga ravno mislil podkupiti, bi tudi ne bilo treba, ker je bil pošten človek. Pa zvestega bi si bil rad pridobil, ki bi za nas tudi nekaj tvegal. In za ta njegov trud sem ga hotel nagraditi. Dal nam je roko in nas zagotavljal, da bo vse storil, kar želimo, ter da bomo zadovoljni z njim. Previdno sem ga izpraševal po gospodarju. In zvedel sem tole. Habulam je bil brat Manah el-Barše, nekdanjega skopljan-skega davkarja, ki je moral pobegniti, ker je poneverjal državni denar. Zato mi je bil njegov obraz tako znan! Manah el-Barša je večkrat obiskal svojega brata in ker se ni smel javno pokazati, vsaj v bližini Skoplja ne, mu je brat pripravil skrivališče v kopi blizu stolpa. Za skrivališče bi služinčad ne bila smela vedeti, pa že davno so ga izsledili. Seveda so molčali. Važno je tudi bilo, da je Habulam Jankotu naročil, naj se ne mudi pri nas in naj mu poroča, kaj smo govorili in počenjali. "Gospod, kaj naj storim —? Za vohuna in izdajalca nočem biti." "Reči mu, da nas nisi razumel, ker smo govorili v tujem jeziku!" "Tako bo najbolje. Sedaj pa moram oditi. Večerja bo gotova." Pustil je vrata za seboj odprta, da bi si lahko s svojega sedeža ogledal kopo. Obširna je bila bolj ko druge in nam nasproti je bilo pri tleh mesto, ki se je razlikovalo od okolice. Tam je bil najbrž vhod v skrivališče. Kopa je bila seveda od znotraj votla. Iz vrha stožca je molel drog in na njem je bil pritrjen šop slame. Menda je z njim dajal Manah el-Barša bratu znamenja kadar je bil skrit v kopi. Janko se je vrnil s polno košaro. Koruznega kruha nam je prinesel in topel, prijetno duhteč jajčnik. "Gospod," je šepnil, "Anka je dejala, da ne smete jesti jajčnika!" "Zakaj ne?" "Gospodar sam ga je pripravil in medtem poslal Anko iz kuhinje. Pa videla je skozi špranjo, da je vzel iz žepa škr-nicelj z mišnico." "Tako —? Ali je bil še v kuhinji, ko si prišel po večerjo?" "Da. Vprašal me je, o čem ste govorili. Dejal sem, da nisem razumel vašega pogovora. Zapovedal mi je, da moram biti prijazen z vami in da vas moram napeljevati v pogovor. In vse da mu moram povedati kaj me bodete vprašali in o čem da bomo govorili. Obljubil mi je pet piastrov, če bom dobro vohunil." "Boš prodal dušo za pet piastrov?" "Niti za tisoč ne!" "Ali je v mesu in kruhu tudi strup?" "Anka je rekla, da smete meso in kruh mirno jesti." "Dobro! Zaupamo ji. Tale jajčnik pa bomo dali pokusiti vrabcem." Res imenitno stanovanje smo namreč imeli. Iz sten se je ok-rušilo kamenje in v luknjah so se naselile številne družine vrabcev. Gnezda so bila malomarno zgrajena, smet je, perje Pa še marsikaj drugega je letelo za nas. Vrabci se nas niso čisto nič bali. Brez strahu so prihajali in odhajali skozi vrata in .zrli na nas s tisto predrzno zaupljivostjo , ki z njo gledajo ti Ptičji proletarci na ljudi, pred katerimi nimajo prav nobenega spoštovanja. Vrgel sem jim nekaj kosov jajčnika v kot. Koj so prileteli ter se prepirali za mastno večerjo. Bili so vobče v- polnem številu zbrani v stolpu. Zunaj se je stemnilo in daljni grom je napovedoval nevihto. "Prinesi nam luč!" sem naročil Jankotu. "Pa povej gospodarju, d a bomo zadelali in zapahnili vsa okna." "Zakaj mu naj to povem?" "Ker bi te sicer itak vprašal. Povej mu, da se bojimo stare matere." Ko je odšel, so stopili tovariši v gornja nadstropja in zaprli okna. Janko se je vrnil s staro lončeno svetiljko, ki pa je bilo v njej komaj za dobro uro olja. "Zakaj pa nam je poslal tako malo olja?" "Pravil je, da bodete itak kmalu legli spat, ker da ste utrujeni. Anka pa je pametno dekle in mi je dala še tole steklenico povrh." Dal mi je polno steklenico olja. "To že ni več štednja!" sem pravil. "In tudi ne skoparenje. V temi bi naj sedeli in spali. V temi se človek ne more braniti." Plašno čivkanje se je oglasilo v gnezdih. Pogledali smo po vrabcih. Našopirjeni so sedeli v gnezdih, nemirni so bili in se vili kakor v bolečinah. Eden je zle-tel iz gnezda, zaplahutal in obležal. Mrtev je bil. "Tako naglo —!" je menil I-Ialef. "Lep kos mišnice je lopov pomešal v jajčnik!" "Je pa tudi treba lep kos, da zastrupi štiri močne ljudi! Pri nas bi seveda ne delovala tako naglo. Habulam ni samo zloben, tudi strašno neumen je! Mislil je, da bomo kar počepali in da se ne bomo utegnili maščevati." Kmalu je ležalo še več mrtvih vrabcev na tleh. Smilili so se mi revčki, pa žrtvovati smo jih morali, da smo si rešili lastno življenje. "Kaj pa počnemo z jajčnikom, gospod?" je vprašal Ha-lef. "Ali pojdemo k Habula-mu in ga z bičem v roki prisilimo, da ga mora sam pojesti?" "Prvi del tvojega predloga sprejmem, drugega pa ne. Koj pojdemo k Habulamu in vzamemo jajčnik s seboj pa ga obložimo z mrtvimi vrabci." "Gospod, ne stori tega!" je prosil Janko. "Slaba bi mi predla! Mislil bi, da sem ga izdal." "Takemu očitku se lahko izognemo. Rekel boš, da smo dali tudi tebi pokusiti kos jajčnika, zvijal se boš v bolečinah. Boš znal?" "Mislim, da bom." IZ DOMOVINE —Pred dnevi se je hudo ponesrečil 85-letni Franc Omerzu v Kozjem. Starček je bil že štiri leta sam pri hiši in si je sam kuhal. Ko si je usodnega dne pripravljal kosilo, so se mu po nesreči vnele deske okrog peči in ogenj se je začel hitro širiti. Ko je že gorel strop, se je starček spomnil, da ima na podstrešju shranjen denar. Prislonil je lestvo in se povzpel po njej. Nenadno pa se je lestva prelomila. Padel je na tla in hkratu se je nanj zrušilo goreče tramovje. Omerzu je dobil hude opekline po vsem telesu. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so starčka rešili in ga prepeljali k zdravniku dr. Krasserju, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč in odredil njegoV prevoz v bolnišnico v Krškem, kjer je preminil. —Mladenka je šla v smrt. Ob železniški progi blizu Starega trga pri Vidmu so našli truplo mladenke, ki jo je bil povozil vlak. V mladenki so spoznali starejšo hčerko posestnika Pri-bovška iz Dolenje vasi. Nesrečna mladenka je zapustila pismo, v katerem navaja, da je nje žalostnemu koncu kriv njen fant. Mehika bo plačala $25,-000,000 odškodnine Mexico City, 14. aprila. Kongres, mehikanske republike je včeraj odglasoval, da se naredi vladno posojilo v svoti 100,000,-000 peset (nekako $25,000,000 v ameriški veljavi). Ta svota naj služi kot prvo plačilo za odškodnino za zaplenjena ameriška in angleška petrolej na polja v Mehiki. Predsednik Cardenas je ob istem času odklonil zahtevo Anglije, ki pravi, da mehikanska vlada vrne zaplenjeno premoženje lastnikom. Mehika je obljubila, da bo tekom "gotovega časa" izplačala! Amerikancem in Angležem polno vrednost zaplenjenega premoženja. —-o- Roosevelt bo zmagal, trdi Farley Washington, 14. aprila. Jas. Farley, generalni poštni mojster in načelnik demokratske stranke v Zedinjenih državah, je včeraj izjavil, da bo Roosevelt končno v prepiru s kongresom zmagal. "Kadarkoli je kongres nastopil proti Rooseveltu," je dejal Farley, "se je ameriški narod potegnil za Roosevelta. Tako se bo zgodilo tudi v tem slučaju. Roosevelt bo^končno zmagal." "Dobro! Odrezal bom kos jajčnika in rekel, toliko si ga pojedel. Vse drugo pa prepusti meni! Ali veš, kje bi našli Habu-lama?" "V sprejemni sobi bo. Ali pa še v kuhinji." "Kaj pa še počenja tam? Bi rad še več jedi zastrupil?" "Anka mi je pravila, da hoče biti poleg, ko bo pripravljala večerjo." "Kje je kuhinja?" "Na levo od hišnih vrat. Peljali so te mimo. Pa bodite previdni in ne dajte se prezgodaj videti, sicer se vam skrije!" Odšel je pred nami. Sedel sem v voziček, odpeljali so me. Halef je nosil jajčnik z mrtvimi vrabci, pokril ga je s kuftanom. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VEST! Ženske napadle voditelje delavskega štrajka Crockett, Cal., 14. aprila. Louis Goldblatt, ki je direktor C. I. O. organizacije v severni Calif orni j i, je bil včeraj napaden od kakih 100 delavskih žen, ki so C. I. O. voditelja močno preteple, ker je odredil štrajk v trenotku, ko so bili delavci skoro v sporazumu s kompanijo glede plač. Med člani C. I. O. in med člani A. F. of L. je nastal prepir, ki je imel za posledico štrajk pri California Sugar Refining Co. člani A. F. of L. so bili za to, da se poravna na miren način spor pri kompaniji, dočim so C. I. O. voditelji zahtevali štrajk. Ko je štrajk nastal, so ženske članov A. F. of L. unije napadle voditelje C. I. O. in jih preteple. Kompanija pravi, da ne bo prej začela s poslovanjem, dokler se delavci medsebojno ne pobotajo. -o- Dr. Townsend mora v ječo za trideset dni Washington, 12. aprila. Najvišja sodnija Zedinjenih držav je odredila, da mora dr. Francis Townsend v ječo za SO dni. Dr. Townsend je bil spoznan krivim zasramovanja poslanske zbornice kongresa, ko ni hotel odgovarjati na stavljena vprašanja. Obsojen je bil v zapor za 30 dni, toda se je pritožil na vse mogoče sodni je, dokler ni njegov slučaj prišel pred najvišjo sodnjio dežele, ki je pa: tudi dognala, da mora Townsend v ječo. Le predsednik Roosevelt sedaj lahko potni losti bojevitega zdravnika. ----o- Rusi žaljujejo za pokojnim Šaljapinom Paris, 14. aprila. Včeraj je v tem mestu preminul najslavnejši basist sveta, ruski operni pevec Feodor šaljapin, ki se je dvignil kot otrok sirotnih staršev do prvih časti na svetu, šaljapin je prišel leta 1906 v Zedi-njene države, kjer je pel pri Metropolitan operni družbi. Skoro preko noči je postal slaven in milijonar. Šaljapina niso samo smatrali kot odličnega in zmožnega pevca, pač pa tudi kot igralca, ki je s posrečeno mimiko znal spremljati petje, šaljapin je umrl v svoji krasni vili v Parizu v starosti 63 let. Ob smrtni postelji je bila navzoča njegova soproga in njegovih osem otrok. Vsa Rusija, razven boljševikov, katere je sovražil, žaluje za njim. Pevec Šaljapin je zadnjič nastopil v Clevelandu 14,. februarja 1935. Italija odstopila Angliji zemljo v Egiptu Rim, 13. aprila. Glasom do« ločb pogodbe med Italijo in Anglijo je Italija odstopila v dolnjem Egiptu gotove pokrajine Angliji in sicer v bližini jezera Tana, kjer ima svoj izvir reka Nil. Angleži bodo v bodoče absolutni gospodarji Tana jezera in izvira reke Nil, kar je jako važna za njih gospodstvo v Egiptu. Kaj je Anglija dala Italiji v zameno, še ni znano. Avstrijci so bogato obda-nji diktatorja Hitlerja Dunaj, 14. aprila. Skupina avstrijskih magnatov je včeraj podelila zgodovinski grad Rose-nau v Spodnji Avstriji nemškemu diktatorju Hitlerju v darilo in kot v priznanje, ker je Hitler povzročil priključitev Avstrije Nemčiji. Delo dobi ženska srednje starosti ali pa dekle, ako jo veseli hišno delo na farmi. Zglasi naj se pri Mrs. Jerry Strojin, R. F. D. No. 3, Box 181-A, Geneva, Ohio. (89) MALI OGLAS! ZA PRAZNIKE! Pri Frank Skullyu dobite vedno najboljše domače posušene šunke, želodce in klobase za veliko noč. Posebnost! Čista domača mast, dva funta "za -------29c Domače "pork sausage," ft.------25c Fine suhe klobase, ft. 32c Vsem odjemalcem in vsem rojakom sploh želimo prav vesele in zadovoljne Velikonočne praznike ! FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave. Soba na pročelju stanovanja se odda v najem. Pripravna za pečlarja. Vprašajte na 1153 E. 61st St. (90) SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2,2290 ST. CLAIR AVE. Ignac Slapnik, st, CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1126 ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 ►Svete's Flower Shoppe! MISS FRANCES SVETE. l»BtniM 6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 CVETLICE VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cen«. 1REBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC« name T polal »Intl. Polil Um« tudi p» poč ti. Mandel Dru Co. 10701 Waterle« Rd. Clavalaad, K. Pozor, gospodarji' hiš! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali s Skrijem, popravo žlebov, se zanesljivo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani mnogim Slovencem. Plačate' lahko na obroke. The_ Elaborated Roofing Co. 6115 LORAIN AVENUE Telefon: MElrose 0033 Kadar pokličete vprašajte za Mr. A. Lozich. VIDITE KOLIKO DOBITE VEČ SEDAJ Z NOVO -E LEDENICO Bodite bolj hranljivi! Oglejte si to ledenico, ki je začela '•kroženje hranitve" v Ameriki! Oglejte si vse cene — primerjajte veljavo! Cekirajte ncvp General Electric za sledeče mnoge prihranke—v elektriki, vzdržitvi, dolgem življenju, hranitvi živil, zamrzitvi ledenih kosov, udobnosti, prostornine, itd. Gotovi smo, da bcste izbrali General Electric. Today's G-E Triple-Thrift Unit climaxes 12 years of manufacturing experience. Constant improvement has cut current cost 60%i increased capacity 56% and given 3 times faster freezing. Stainless Steel Super-Freezer for fast freezing of desserts and ice cubes. One button 12 range temperature control. More flexible cabinet interiors accommodate day-to-day food storage needs. New Fast Freezing Quick-Trays permit easy release of two ice cubes or a trayful without waste in melting. Six tray models can freeze 480 big cubes in 24 hours-48 oounds of ice! Ta prva izbera milijonov SEDAJ ZA POPULARNO CENO! Pomnite, vredncst ledenice ni napravljena h besedami in goljufivimi demonstracijami. V vaši hiši ne more nobena druga ledenica zamrzniti več ledu, proizvajati več mrzlcte, ohraniti več živil in dati več udcbposti za majhne stroške v elektriki kot General Electric. VARČNA V CENI! Večja rinlovci, '- nogt kot še kdaj. VM^f^tri" TRIKI! Proizvnla V ELEI manj elektrto ^AR?^/^ mrzlote VANJU! Im 1,„!> NA v VZDRŽI ekonomiji nepreko^v rekord v t raj, hSniSnT0^ GeneralvElectric in tonite vec m na več načinov Sooled-in-Sfeol G-E TRIPLE-THRIFT UNIT with Oil Cooling Anton Dolgan, Hardware 15617 WATERLOO RD. ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SKUPNI IZLET V DOMOVINO Ker priredi Slovenska Ženska Zveza v Ameriki svoj izlet v staro domovino prihodnje poletje in sicer na brzopar-niku ILE DE FRANCE 22. junija 1938 smatram za najumestneje, da se tudi drugi rojaki in rojakinje pridružijo članicam te Zveze na njihovem izletu ter skupno potujejo na obisk v svoj rojstni kraj—v lepo Slovenijo, deželo mladostnih spominov, naravnih krasot in zanimivosti. Vsi rojaki in rojakinje, ki so to poletje namenjeni v stari kraj so vabljeni, da se priglasijo ca skupni izlet na 22. junija na znanem priljubljenem brzoparniku ILE DE FRANCE. Mb +«»i$MM Radi velikega števila potnikov vseh narodnosti v poletni potniški sezoni vas prizadete rojake še posebej opozarjam, da naj ne odlašajo s priglasitvijo in rezerviranjem prostora na parniku. Za rezerviranje prostora in vsa druga pojasnila se obrnite na AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. f\ Cleveland, O. (Slovenian National Home Bldg.) <3r3eru3h Jlnfi v SPOMIN FRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MAMICE Frances Levstek ki je za vedno zatisnila svoje mile cči dne 16. aprila 1937. Freteklo je že eno leto, odkar si nas zapustila in počivaš v tuji zemlji. Tvc j dragi soprog, hčere, sinovi in sorodniki Ti želimo mir in pokoj v hladni zemlji, Ti naša draga in nenadomestljiva soproga in mati. Leto dni je že minilo, kar ločila si se od nas; ostala pa si nam v spominu, tolažbe nam kar najti ni. V žalosti in v veselju misli nam nazaj hite, ko živeli smo tak srečno, a odvzel Te nam je Bog. Draga žena, ljuba mati, mirno spavaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženo. Žalujoči ostali. Cleveland, Ohio, 15. aprila, 1038. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE rTi \ 'u , T* fs sfc ^ ^ -w ^ / s V i/ ?i aaaa/VAAAA M s * » A «4 » S ? \ '.J^f'/ vAA/ ■ Vedel sem, da je moja stara mati povabila na dotični večer več svojih starih znank v hišo. Povedala sem ji, da me boli glava in da bom šla kmalu k počitku. Vedela sem tudi, da bo markiza hotela imeti pri sebi mojo goyernanto." "O'prostite mi, gospica," jo prekine Daburon, "kdaj ste tozadevno obvestili Alberta?" "V torek." "Ali morete povedati tudi uro?" "Pismo sem poslala najbrž med drugo in tretjo uro popoldne." "Hvala, gospica! Nadaljujte!" "Zgodilo se je vse tako, kot sem pričakovala. Zvečer sem se kmalu oprostila družbe. Nekoliko pred določeno uro sem odšla na vrt. Preskrbela sem si ključ od malih vrat. Skušala sem vrata odkleniti, toda ključa nisem mogla obrniti, ker je ključavnica zarjavela. Uporabila sem vso svojo moč. Bila sem obupana, ko je odbila deveta ura. Albert je potrkal. Povedala sem mu, kaj se je zgodilo in mu vrgla ključ preko ograje, da on poskusi odpreti. Pa tudi Albert je zaman poskušal. Začela sem ga prostiti naj preloži sestanek 2a drugi dan, pa je odgovoril, /da je to nemogoče, kajti tri dni je že premišljeval o tem, kar mi ima povedati in odlašati ni mogel več. Tako sva govorila vsak na eni strani vrat. Končno je pa rekel, da bo splezal preko plota. Prosila sem ga naj tega ne stori, ker sem se bala nesreče. Plot je bil precej visok; na vrhu plota je mnogo zdrobljenega stekla, in veje akacije so se širile preko vrha. Albert se je pa samo smejal mojemu strahu. Nič več se nisem drznila ugo varjati, nakar je riskiral plezanje. K sreči je bil zelo spreten in je prišel preko plota brez nesreče. Prišel je, gos pod, da mi pove o strašni uso di, ki ga je zadela. Sedela sva na mali klopici, ki vam je znana, blizu vrtne utice. Ko je pa začel padati dež sva se umaknila v poletensko kočo. Bila je že polnoč proč, ko me je Albert zapustil, mften in srečen Vrnil se je na isti način, toda z manjšo nevarnostjo, ker sem ga prisilila, da se je posluži vrtnarjeve lestve." To pripovedovanje, tako pri-prosto in naravno, je osupnilo Daburona. Kaj naj sedaj misli? "Gospica," vpraša, "ali je dež začel padati, ko je Alber že preplezal plot?" "Ne, gospod, prve kaplje so padle, ko sva sedela na klopici. Tega se dobro spominjam, ker je odprl dežnik." "Dovolite mi en trenutek, gospica," reče sodnik. Vsede se k mizi in v naglici napiše dvoje pisem. V prvem pismu je bilo povelje, da pripeljejo Alberta v njegov 'urad v justični palači. V drugem pismu je zapove-dal enemu izmed detektivov, da gre nemudoma v St. Germain predmestje do hiše d'Arlan-ges in naj tam preišče zid ob koncu vrta in dožene, če je kdo plezal po zidu. Razložil je, da je nekdo dvakrat plezal preko plota, predno je šel dež in potem, ko je dež padal. Detektivi naj pazijo na to. Zapov.edal je detektivom tudi, da morajo iti na delo z največjo previdnostjo in da mo-ajo imeti takoj pripravljen dober vzrok za svojo preiskavo, če bi jih kdo slučajno opazil. Ko je bil gotov s pisanjem e sodnik pozvonil in poklical služabnico. "Tu," reče, "je dvoje pisem, 0 JATELJEM ŽELI IN SE >0 TOPLO PRIPOROČA 91 Rosedale Dairy SLOVENSKA MLEKARNA JAMES MAČEROL, lastnik 1083 E. 68th St. HEnderson 4926 STOPITE IZ VČERAJŠNJE KUHINJE V DANAŠNJO! VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6335 St. Clair Ave. HEnd. 5670 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM W. F. JOYCE Fleet-Wing Service Station 6619 St. Clair Avenue C dE' »U^trf? Ali - trosite svojo silo, rtvaZT^6 ^^ -di posvetili drugi J^ * * Imejte električno ledemY " T ' St°pinje! Za Prihranitev časa Z - elektric™ Peč Ureditev kuhinje £ n / ^ in de^ja. ^-imejte eSkt"St°Pinje' * ,Je »kozi katera ,"ajm- hinJo, potem prostor * J ? ZlVlIa v ku" Potem več pro^Tz/L"6 Potem ^Zl -delo, bli2u ^ tnčno peč, naj^^1^ konfao elek-Morda se *e /I Jedl]ne sobe. mije ItotSe^T" ,n eko- ZVLTATE KUHAJTE TUmV^ RE~ TRIKO! UDI Z ELEK- 6 električno pečin o u ^ izven kuhinje VSa°k^ P**" P°Seb-tncna peč ima avtomatTčL l "' ker ln vročine. Radovaii „Č kontrolo časa ste, hladne v/n%loste Hitre> C? kuhe. ' va*ne, najboljše Udeležite se spomladi ^ Peči v trgovini SEDITA 9 Po znižanih cenah elektrik • k0t * kdaj obratom 12? -f Cene" več elektrike ko Z a J Čn° edinica. grabite, manj siane NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je previden s svetimi zakramenti v Bogu zaspal naš preljub-ljeni soprog in oče JOSEPH ŽGAJNAR ki je po dolgi bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 17. marca 1938 v starosti 74 let. Doma je bil od fare Sv. Gregor, vas Graben. V Ameriki se je nahajal 38 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 21. marca 1938 iz Joseph Žele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev sv. Vida in po opravljeni zadušnici na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo najlepše in prisrčno zahvaliti Rev. Matija Jagru za številne obiske in tolažbo pokojnemu v njegovi bolezni in za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskovali v bolezni in vsem, ki so bili ob času prevelike žalosti v veliko tolažbo in pomoč na en način ali drugi. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter4 vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše in ga spremili na pokopališče. • Našo najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so s darovanimi krasnimi venci okrasili krsto v blag spomin pokojnemu kakor tudi vsem, ki so darovali za številne svete maše, ravno tako vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prav lepa hvala uradnikom in članom od društva' Dvor Baraga, št. 1317 C.O.F. za lepo udeležbo pri pogrebu in ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večnemu počitku. Obenem tudi lepa hvala za hitro izplačilo posmrtnine. Nadalje tudi lepa hvala za pismeno, ali potom telegrama poslano sožalje. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Tebi, predragi soprog in ljubljeni "oče, pa v globoki žalosti želimo da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Tvoje dolgo trpljenje si dokončal in vsemogočni Bog naj Ti bo sedaj pravičen plačnik. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Mary Žgajnar, soproga; Joseph in Louis, sina; Caroline, por. Glavič, Romana por. Gnidovec,- in Mildred por. Seamens, hčere. V stari domovini pa zapušča žalujočo hčer Rose Trattar in brata Franka. Cleveland, O., 15. aprila 1938.