Stran 114___________________VRTEC____________________Leto 48 Jožef Volc: Anton Kržič. ^pKSK^ prostost! Kako pravzame ta beseda mlado dušo, ko se JHHbSnMK čuti prosto spon vsakdanjega nadzorstva in vedno starih J^KJ^PjfiljP skrbi. V prostost! Kjer si človek sam voli čas in cilj in pot 3§§|^Mp|^ ter se šele prav zave, da je živ brst človeške družbe. Ljuba ^gpSBi^ prostost, kako si vnemalna, pa tudi kako nevarna! #^s||jEi*, Anton Kržič je šel z velikim veseljem, pa tudi z veliko JJ§§|3r bojaznijo v svet. Izročil se je Materi Mariji: veseli devici in jjj3jk>> vendar vsekdar tudi tako oprezni. Na Mali Šmaren 1. 1872. s*tyffi$L je nastopil svojo prvo službo Preddvorom pod zeleno Zaplato. '*& Predstojnik mu je bil župnik Janez Debeljak, na vnanje malo T? trd in mogočen gospod, a v jedru zlata duša. Njegova gosto- r ljubna hiša je bila redko brez gosta. Anton Kržič je pa pri- nesel v njo še novo pomladno solnce: Debeljak je ljubil dostojno šalo, smeh in petje. Vzljubil je kmalu svojega veselo-pobožnega kaplana tako, da ga je želel s seboj v vsako družbo. V sosedni graščini pri Edvardu Urbančiču ali Podturnom pri Janku Urbančiču sta bi!a duhovna gospoda vedno dobrodošla gosta. Župnik Debeljak je ljubil kratko igrico, kapelan Kržič je pa sedel za klavir in je muziciral. »Gospod kapelan,« ga je nahrulil nekoč gospod graščak Edvard, »kdo bo prišel lažje v nebesa: godec ali kvartopirec — no?« Kržič nato: »Jaz mislim, gospod graščak, da prav gotovo kvartopirec. Na teh je veliko pomankanje gori; godcev imajo pa dovolj.« Navzlictemu pa, da ni imel Kržič »za to reč« (namrec za igro) prav nič talenta — kakor je običaval trditi župnik Debeljak — so .ga pa vendar nekoč spravili k igralni mizi. Opazili so namreč, da prihaja iz Ljubljane na obisk — pater Andrej. Kar hitro gospodu kapelanu igro v roko: globoko zamišljen je strmel mladi gospod v svoj list, ko je vstopil pater Andrej. Ko bi ga bila oplazila strela nebeška naravnost z jasnega neba, bi ne bil mogel biti ljubi rcdovnik bolj iznenaden kot ob tem pogledu na svojega brata Tončeta... Pa je bučni smeh kmalu razodel, da je ta igra le — igra. Dobri pater Andrej je bil utolažen. Štiri leta je služboval Anton Kržič Preddvorom. Ljudje so ga zelo radi imeli. Bil je vnet govornik, moder spovednik, ljubeznivi katehet. Par let je učil vse predmete v šoli sam. Vodil je tudi cerkveno petje in orglal. Izučil je pa tudi novega organista, da ni bilo pri njegovi maši ob nedeljah in praznikih le suho petje. Pa tudi peresu ni pustil čisto zarjaveti: pričel je že v teh letih pisati »Osmero blagrov ali dolga pridiga za kratkočasno življenje«, delo, ki je izšlo 1. 1887. med knjigami Družbe sv. Mohorja, 1. 1910. pa v drugem natisu v Ljubljani. Leta 1876. je bil poklican Anton Kržič kot katehet k uršulinkam v Leto 48 VRTEC Stran 115 Ljubljani. Težko se je ločil od prijaznega Preddvora, od vrlega župnika Debeljaka in od dobrega ljudstva, ki ga je srčno ljubilo — sosedje Kokrčani so ga prišli pred odhodom lepo prosit, naj pride rajši k njim za župnika — a Kržiča je le vleklo v Ljubljano: brata in sestro je imel ondi in vedel je, da se mu odpira tam široko polje delavnosti. Jeseni tega leta je nastopil novo službo. Vrglo ga je na šolsko polje, in na tem je tudi ostal do svojih sivih let. Ne kaže, da bi se zdaj v mladinskem listu podrobneje pečali o na-daljnjem delovanju Antona Kržiča na šolskem, socialnem in na slovstvenem (? || iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || ^ = ?? JgNB = ^______________|| iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim ||_________1 Anton Kržič kot katehet v Ljubljani. torišču: vse to spada v druge knjige, in je ondi ime Antona Kržiča tudi zelo častno zabeleženo. Le kratko naj še omenimo poglavitna njegova dela in par dogodkov iz naslednjega njegovega življenja, dasi nam sili pod pero še ta in ona mična dogodbica, ki bi bila vredna očrtanja. V Ljubljano prišedši si je naprtil Anton Kržič zelo obila posla. Učil ni pri uršulinkah samo verouka, ampak tudi prirodoslovje v vseh višjih razredih in je razentega pripravljal še samostanske kandidatinje za maturo. Njegova nekdanja učenka, znana pesnica mati Elizabeta, pravi o njem: Stran 116 VRTEC Leto 48 »Bil je ves čas neumorno delaven, izvrsten katehet in vzgojitelj, v šoli resen in hkrati ljubezniv. Otroci smo ga zelo spoštovali in ljubili. Razlagal je preprosto in zelo zanimivo. Nepozabno so se nam vtisnili v spomin nje-govi nauki o očenašu, o sveti Cerkvi in o sveti maši. V postu nam je pri-povedoval o trpljenju Jezusovem tako genljivo, da je večkrat zdrknila solza po licih njegovih malih poslušalk. V svoji veliki skromnosti in ponižnosti je pa tudi nam kaj rad pripovedoval, kako je doma kot pastirček pasel ovce.« Vrhufega je katehet Kržič v teh letih kaj marljivo deloval tudi pri slovenskih društvih: bil je odbornik Slovenske Matice, Katoliške Družbe in podpredsednik Društva rokodelskih pomočnikov. Te mladeniče je več lct poučeval tudi v petju. V Katoliški Družbi je imcl pa mnogo šaljivo-poučnih govorov. Pisateljskega pcresa pa tudi takrat ni pustil vnemar. Leta 1878. je izdal knjižico »Zgledi bogoljubnih otrok« in kesneje še dva zvezka. So-deloval je tudi pri »Cvetju iz vrtov sv. Frančiška«, pri Mohorjevi družbi in v Drobtinicah. Povsod, kjer so potrebovali pridnega delavca. Torej res posla obilo ! Nič čudnega torej, če je včasih primanjkovalo gospodu katehetu celo toliko časa, da bi bil vzel klobuk z glave, če je v naglici prišel v obednico na malo okrepčilo. Stara nunska postrežnica Mica se je nad tem celo malo jezila, pa je nekoč potožila: »Oh, gospod katehet, prav nič se jim ne poda, če sedijo tle v cilindru!« Gospod katehet je samo malo premaknil stol in vzdihuil: »Tako ? V cilindru sedim ?« Tudi »večne« seje ali — kakor so Ljubljančani takrat rekali — »zicunge« so dražile katehetovo postrežnico. Pa si je drznila nekoč vprašati: »Gospod katehet, kaj pa je to ,zicunga' ?« »Zicunga ?« se je začudil gospod katehet. Vstane — sede, vstane — sede, vstane — sede, spet vstane — spet sede, »Viš, to je .zicunga','Mica !« O koliko takih kratkočasnih je sprožila ta naivna Mica pri gospodu katehetu! Leta 1883. je potoval katehet Kržič s bogoslovnim profesorjem Anton Zupančičem v Pariz in v daljni Lurd. Iz Pariza je pisal 23. julija patru Andreju : »Danes sva si ogledala le bolj po zunanje najbližnje in najvaž-nejše rečij to Ti rečem : velikansko je vse. Dozdaj je nama vso pot šlo dovolj dobro. Vreme je bilo res nekoliko deževno, vendar ne tako silno. Le bolj na mrzlo plat je bilo ves čas; celo tukaj v Parizu me skoraj zebe. Po nekoliko sva se mudila v Stuttgartu, v Karlsruhe in v Baden-Badenu, kar je res vredno, da se pogleda. V Strassburgu sva v slavni cerkvi ško-fijski maševala in popoldne sva šla v visoki zvonik, odkoder je prekrasen razgled. — V Parizu sva dobila stanovanje pri dobrih krščanskih ljudeh in prav dobro se nama godi, čeravno nama francoska šega, opoldne zajtrko-vati (seveda z vilicami) in zvečer kositi, nekoliko preseda zastran izgube časa. Mesto je zelo čisto in snažno ter jako zdravo, ker je povsod veliko rastlinja in vode.« Leto 48_____________________VRTEC___________________Stran 117 Dobremu patru Andreju so se pa ondaj že iztekali dnevi. Drugo leto 1884., dne 18. oktobra, je blagi redovnik v Bogu zaspal. Katehet Kržič mu je zložil v spomin stihe : 0 Ijubi brat! Ljubezen bila je velika, j ki najni srci vseMar tesno je vezala. Oko je Tvoje že zagledalo Sodnika. Jaz verujem, jaz upam, da ne le ostala, temveč nezmerno zrastla je ljubezen Tvoja: še skrbi zame v kraji večnege pokoja! Istcga leta je začel izdajati katehet Kržič list »Duhovni pastir« v uporabo cerkvenim govornikom. Urejal ga je potem do leta 1896. Obilo zlatega zrnja je prišlo v tem listu izpod Kržičevih rok. Imel je tudi priloge »Zbirka lepih zgledov«. Leta 1887. je pa začel izdajati »Angelček«, otrokom učitelja in pri-jatelja. Prvi pesniški sotrudnik mu je bil Janez Evangelist Krek. Izdal je potem »Angelčka« 25 tečajev in obilo prisrčnih člankov napisal zanj. , Pa mu je bilo še premalo skrbi za milo slovensko mladino. Leto kesneje (1888.) je začel izdajati »Detoljub«, list za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Pridruževal mu je male brošurice: Mala zakladnica — Ali znaš? — Kako Ti je ime ? — Svete zgodbe za male otroke. — i. t. d. Urejal je potem »Detoljub« do leta 1902. A ga je potem leta 1911. spet prevzel in urcjal do svoje onemoglosti (1918). Kar je Anton Kržič v teh obilih zvezkih »Detoljuba« klcnega in bodrilnega napisal v pouk slovenskim star-šem, ne more biti nikdar pozabljeno med našim narodom. Leta 1891. je zapustil Anton Kržič tihoto uršulinskega samostana. Bil je imenovan profesorjem na c. kr, moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani. Koliko je spet tu storil dobrega v prid učeče se mladine, ki je imela biti narodovi mladini luč in opora — je zapisano le pri Bogu. In še ni bilo Antonu Kržiču dovolj skrbi za mladino. Leta 1894. je pridobil od vdovn po rajnkem Ivanu Tomšiču mladinski list »Vrtec«. Tomšič sam je želel, naj se izroči »Vrtec« po njegovi smrti profesorju Kržiču. Ta se ga je tudi oprijel z vso ljubeznijo. Od majnika leta 1894. do leta 1918. je uredil sam 24 letnikov, natrpanih — smemo reči — poučne in zabavne vsebine. Dormala vsi naši novejši pisatclji in pesniki so nosili — polni upa in bojazni — svoje slovstvene prvence profesorju Kržiču v presojo. Kolikim je vnela njegova prisrčna beseda in — radodarna roka neudušno ljubezen do naše lepe knjige ! Leta 1894. je postal profesor Kržič član c. kr. deželnega šolskega sveta, leta 1897, je bil pa imenovan od knezoškofa Missia duhovnim svet-nikom. Pri Sv. Petru v Ljubljani. v župnišču, je imel profesor Kržič v teh letih svoje mirno domovanje. Stregla mu je pa sestra Micka. Kako se še danes kot starček z veliko ljubcznijo rad spominja te tihe, skromne duše, ki je Stran 118__________________^BJA^___________________Leto *& )e bila sama skrb za svojcga brata ! Umrla mu je leta 1904., dne 11. oktobra Počastil je njen spomin s pesmico : Sestra, kakor nekdaj, še sedaj lahko skupno govoriva. ; Dom je meni zemlja, tebi raj, v duhu pa sva neločljiva. Doslej si mi postrežna sestra bila, odslej pa boš kot angel v raju Marijo, Jezusa za me prosila. Naslednja leta ]e izdal profesor Kržič več katehetskih knjig (Zgodo-vina sv. katoliške Cerkve za srednje šole, kratka katehetika s praktičnim pojasnili i. t. d.) ter priredil za tisk nekaj gledaliških igric (Zamujeni vlak Novi zvon na Krtini, Doktor Čuden in njegov sluga . . .), ki jih je pred leti napisal za odcr Katoliških rokodelskih pomočnikov. Tudi je prav krepko zastavil kot načelnik dijaške in ljudske kuhinje, kot predsednik Društva slovenskih katehetov, kot blagajnik in vodnik društva Priprav-niški dom in odbornik Katoliškega tiskovnega društva. Leta 1907. je bil imenovan častnim kanonikom. Leta 1913. je pa stopil kot profesor v zasluženi pokoj. A ta pokoj je hotel še dobro izkoristiti: dovršiti je želel svoje lepo slovstveno delo, ki je danes še v rokopisu: Hvaležno srce ali nauk o hvaležnosti. Prav genljiv »labudji spev« predvsem njegovega srca, ki je znalo biti za vsako najmanjšo dobroto tako iskreno in trajno hvaležno. A dovršiti mu spisa ni bilo dano. Odpovedale so mu oči in rokc. In tako sedi zdaj — ponajveč samotar v tem hudem času — v svoji skromni sobici, moli in premišljuje večne resnice in bridko misel: koliko bi rad še storil v korist naroda in sosebno mile mladine — ko bi bila božja volja. A Gospod ga sili še na kratek delopust, preden ga pokliče — utru-jenega težaka narodovega — na večno plačilo: Blagor tcbi, dobri in zvesti hlapec ! Bogato obloženo drevo v jesenski megli . .. »Malo je mož v Slovencih,« piše slovstveni zgodovinar Glaser, »ki bi bili tako neumorno in požrtvo-valno delovali za prospeh prave narodne omike, kakor je deloval Kržič s peresom.«