Leto XXII., št. 254
LJubljana, četrtek 5. novembra 194*'XXI
Cena cent* M
upravriKtvo: Llubltaoa KucdolKTl
Teteloo k. »1-22. $1-23. 31-M loseratm oddelek: Unbliana. Huccmitrrm
ca 5 — Teletoo fc. 51-25. 31-26 Podružnica Nove mesto i Ljubljanska cesta 42 Radum: za Ljubljanske pokrajino pri pofeno-čekovnem zavoda h. 17.749, u ostale kraje Italiit Servi7io Conti. Con Po« No 11-511R
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Ki
Italije m inozemstva ima Unione Pnbhlictt* Italiana S. A. MILANO
lakaja vid d«a auco •••t4tljk< ■•itla«
Ntttfalai
pa Lk
Ur
DtHailif«! fttiuifr« ■Ha km. S. ker. 51-22, 51-25. 51-24.
Rokopisi
i o.
CONCBSSIONABIA ESCLUSTVA pet 1»
............. "Ta. milano
Brezuspešni angleški napadi na Sronti pri E1 Alameinu
Hrabra obramba osnih čet — Napadi nemških tabnikov
na Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil le objavil 4. novembra naslednje 892. vojno poročilo:
Na fronti pri E1 Alameinu žilavi odpor tn neukročena hrabrost osnih čet nista dovolili sovražnika niti včeraj, da bi do-
■jr	,	> :	v ^ : . - .»	s
segel kak nspeh pri svojih ponovnih silnih napadih, podprtih z množico oklopnih voz in letaL
Nemški bombniki so napadli ln zadeli letališča na Malti. Eno letalo tipa »Spit-fire« je bilo uničeno od nekega lovca v spremstvu.
.;:,•>""	.. , . -	-v,	••.■; •..	::,;.-:■..;! /s:;:;;:;::,: K
Z egJptske fronte: Uplenjen angleški top spravljajo v položaj, da bo rabil
italijanskim četam
spominske svečanosti pred
Jsmaka
Rim. 4. nov. Ob obletnici Zmage so bile pred Oltarjem domovine svečanosti nacionalne hvaležnosti.
Ob 8. je oddelek Kr. konjenikov položil na grob Neznanega vojaka velik lovorjev venec, ki je na modrem traku nosil kraljeve znake.
Ob 8.15 je bil pred Svetim spomenikom položen velik venec Duceja.
Ob 8.30 so se poklonile Oborožene sile. Šef italijanskega generalnega štaba maršal Cavallero se je skupaj z državnimi podtajmiki za vojsko, mornarico in letalstvo, šefom generalnega štaba vojske in šefom generalnega štaba Milice poklonil spominu junakov in položil ob grobu lovorjev venec. Bataljon vojakov je izkazal čast. Oficirji vseh stopenj so bili razvrščeni pri spomeniku. Med obredom je vojaška godba zaigrala himno »Piave«.
" Ob 9. se je poklonila Narodna fašistična stranka. Tajnik stranke, odlikovanec z zlato kolajno Vidussoni je z vsemi člani direktorija in voditelji bojevniških organizacij pristopil k stopnišču, medtem ko je bil pred spomeik položen lovorjev vence.
Trg Venezia je bil poln raznih zastopstev s prapori, ki so zastopala invalide, bojevnike, vojne prostovoljce, družine padlih in vse ostale bojevniško organizacije.
Kasneje so bili položen-; še venci senata, Zbornice Fašija in korporacij. Pokrajinskega zastopstva, Zveze glavnega mesta in rimskega guvernerja.
Ljudstvo je z ginjenim spoštovanjem in z globoko vdanostjo sledilo vojaškim obredom v proslavo zmage. S poveličevanjem junakov je bila tako posvečena vera v moč in veličino domovine.
Petletno poročilo Državnega svets Discsju
Rim, 3. nov. s. Predsednik Državnega
sveta je poslal Duceju naslednje poročilo o delovanju v petletiu od 1. januarja 1936-XIV. do 31. decembra 1940-XIX.:
»Duce! Poročilo, kj ga imam čast predložiti Vam in ki je sestavljeno kakor prejšnji dve poročili z namerami in kriteriji, kateri so že bili nagrajen' z Vašo visoko odobritvijo, se nanaša na udejstvovanje Državnega sveta od 1. januarja 1936-XIV do 31. decembra 1940-XIX. V tej dobi je Svet v celoti proučil 36.209 zadev. Tvari-na. ki je bila predmet tega obsežnega delovanja, je najrazličnejša in se tiče tako vel;kega zakonodajnega dela, ki ste ga VI v teh letih pospeševali, kakor tudi najbolj stvarne probleme javne uprave. V zakonodaji je Svet prispeval obširno izdelana mnenja o novih zakonikih. zla$ti o civilnem postopku ter o zakonih lastništva, nasledstva in darovanja v civilnem zakoniku in o številnih načrtih dekretov ter pravilnikih o organizaciji civilne in vojaške uprave ter mnogih državnih ustanov.
Med drug'mi številnimi svetovalnimi in pravnimi izjavami Sveta naj še omenimo ene glede upravnih zadev in pogodb jav-n h uprav. Glede teh zadnjih, ki so postale izredno važne v zvezi s pospeševanjem in spopolnjevanjem vojne industrije, so bile določene natančne smernice in s tem edvrnjena škoda ?a državne finance. Številni so bili elaborat: o raznih predmetih javne uprave. ' ____
Iz vseh številnih panog notranje uprave je Svet obravnaval obilno tvarino glede državljanstva, \'ere. javne varnosti, zdravstva, podpiranja. Svet' je obravnaval tudi žtevlne probleme zunanjih zadev. Italijanske Afr ke. Oboroženih sil, financ, narodnega gospodarstva korporativnih ustanov, javnih del. prometa, sodstva, naroa-ne vzgoje in ljudske kulture. Jurispruden-ca. k- se navadno objavlja v periodičnih revijah brez sistematičnega reda. je bila organično obrazložena v poročilih.
Duce, Vi ste stalno podpirali naše marljivo in kočljivo dnevno prizadevanje s svoj:m vi-ok;m upoštevanjem, za katerega Vam je Državn svet s ponosom vedno izražal svojo hvaležnost. Izdali ste natančne ukaze in odredili primerne ukrepe. Med prvimi omenjamo dekret z 9. februarja 1939, s katerim je bilo odločeno, da ne more noben zakonodajni ukrep bit; sprejet brez predhodnega mnenja našega sve-<
ta. Nadalje omenjamo zlasti okrožnico z dne 3. avgusta 1941 in 14. junija 1942. s katerima ste prepovedali ustanavljanje posebnih sodnih organov, ker je to" v odločnem nasprotju z načeli fašističnega režima. k| hoče. da se javna uprava vrši z vso zakonitostjo. Nihče ne more spregledati velike idealne in praktične vrednosti teh Vaših odredb, ki znova potrjujejo osnovne zahteve prava, med tem ko se Italija zaradi najvišjih nujnosti življenja in mednarodne pravice slavno bor' v največji vojni, ki jo pozna zgodovina.« — Podpis: Santj Romano.
Danski novinar o življenju v Italiji
Kodanj, 4. nov. s. Danski novinar Anker Kinkeby objavlja v listu »Politiken« zanimiv članek o svojem nedavnem obisku v Rimu, ko se je moral na iastne oči prepri-nar pripominja, da poteka življenje v Italiji čati o dejanskih razmerah v Italiji. Novi-tako mirno, da se zdi skoraj nemogoče, da je narod trdo zaposlen v borbah na tolikih in tako obsežnih bojiščih. Močan vtis je napravila nanj živahna trgovska delavnost, kakor tudi razpoložljivost proizvodov ter izredna eleganca italijanskih čet. Opisujoč sistem racioniranja živil pripominja, da narod navzlic prehranitvenim težavam mirno in poln zaupanja nadaljuje svoje normalno delovanje in da so cene ostale na zmerni višini, kakor je to mogoče razvideti iz cen, ki veljajo v restavracijah. V zvezi s tem vprašuje pisec z začudenjem, kako je mogoče, da je po treh letih vojne in ko je toliko Italijanov pod orožjem ohranila Italija tako visoko moralo in splošno razširjen optimizem, pa misli, da je temu dejstvu treba iskati vzrok v tem, da je italijanski narod že navajen na vojno, ki jo brez prestanka vodi 30 let.
Povratek mmunskih novinarjev iz Italije
Bukarešta, 4. nov. s. Skupina rumunskih novinarjev, ki je obiskala na povabilo ministrstva za ljudsko kulturo Italijo, se je vrnila v Bukarešto.
©Enovite naročnino!
Na Kavkazu boji brez odmora
Bombardiranje luke v Tuapseju — Izjalovljeni sovjetski protinapadi v Stalingradu - Skupina sovjetskih čet uničena pri Voronežu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu in v odsekih ob Terekn trajajo hndi boji dalje. Bojna letala so z dobrim učinkom napadla pristanišče v Tuapseju.
V Stalingradu se nadaljujejo očiščevalni boji. Pri tem je bila obkoljena sovražnikova skupina, ki se je še upirala. Sovjetski protisunki so se izjalovili. Oddelki strmoglavnih letal so napadali zbirališča čet zapadno od kolena Volge. Pri brezuspešnih poskusih za izkrcanje severno od mesta je izgubil sovražnik zopet eno topničarko.
Na fronti ob Donu so madžarske čete odbile več poskusov za prekoračenje reke in zavrnile tudi krajevne sovražnikove sunke.
Sovjetska skupina sil pri Voronežu je
bila t borbi moža proti možu uničena.
Na Ladoškem jezeru so potopila nemška letala skupino vlačilcev in en tovorni parnik.
Osma angleška armada je na fronti pri E1 Alameinu tudi včeraj nadaljevala svoje nadmočne pehotne in oklopne napade ob močnem sodelovanju letalskega orožja. Nemško-italijanska oklopna armada je v ogorčenih borbah zopet odbila sovražnikove naskoke.
Lahka nemška bojna letala so včeraj obmetavala z Mtnbarai letališči v Lucci in Al Halfarju na otoku Malti.
Nad severnozapadno državno mejo Jo bil podnevi sestreljen štirimotorni bombnik, nad obalo Rokavskega preliva pa eno angleško lovsko letalo.
' V jugozapadni in jugovzhodni Angliji so lahka nemška bojna letala obstreljevala za vojno važne cilje.
znanje nemškega vrhovnega poveijništva s z navedbo v uradnem poročilu z dne 3. t. m.
Uspešni boji na fronti ob Tereku
Berlin, 4. nov. s. Kakor se je davi doznalo iz pristojnega vira, ae operacije na fronti ob Tereku razvijajo vedno bolj v smeri proti velikim prekokavkaškim prometnim zvezam. Južnovzhodno od reke Terek so nemške in zavezniške čete nadaljevale svoje zmagovite napade, zlasti ob važnih vojaških poteh Osetov in Gruzinov. Premagale so velike terenske ovire To ozemlje so sovjetske čete zelo srdito branile, opirajoč se na naravne postojanke. Hriboviti predel, kjer se sedaj razvijajo operacije, je preprežen s številnimi tokovi in je bil urejen za obrambo. Sovjetski vojaki so mojstri v poljskem utrjevanju. Nemške čete so zavzele številne močno oborožene bunkerje, podpirali so jih oddelki in-ženjercev-rušilcev in eskadre letal, ki so operirale v nizkih poletih. Med zadnjimi ofenzivnimi operacijami je bil sovražn k vržen z obširnega operativnega ozemlja. S temi operacijami je bilo blokirano zopet važno področje s sovjetskimi prometnimi zvezami preko Kavkaza. Drugi nemški zavezniški oddelki zaključujejo policijske operacije v zavzetih predelih vzhodno od Tereka. V odseku Tuapse ja se nemško napredovanje po vesteh, ki so prispele ponoči, nadaljuje, čeprav počasi proti novim določenim ciljem. Oddelki nemških grena-dirjev so zapletli v borbo močne sovjetske sile, ki so branile važ.10 višino. Slovaške čete so uničile skupino nasprotnikovih sil, ki je bila obkoljena. Sovražnik je utrpel hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Ujetih je bi1 o mno'go sovražnikov. Južnovzhodno od Tuapseja so bili odbiti ponovni sovražnikovi močni napadj s hud mi izgubami za nasprotnika.
Boji na Katoliški stepi
Berlin, 3. nov. Prvič po kakih dveh mesecih je današnje nemško poročilo omenilo boje na Kalmiški stepi med E listo in Astrahanom. Kolona sovjetske vojske je odšla s področja ob ustju Volge ter prodrla na jezersko ozemlje, da bi presenetila najsprednejše nemške posadke na Kal-miški stepi, nemške letalske izvidnice pa so jo pravočasno opazile ter obvestile nemške čete, ki so nato poslale proti napadalcem motorizirane Izvidnice. Pri spopadu je bila ruska kolona skoro popolnoma uničena. V Berlinu ne povedo natančneje, v katerem delu Kalmiške stepe so bili ti boji, zato ta vest ne potrjuje poročil, ki so f.h že nekoliko dni širile tuje agencije, da bi bili Nemci na Kalmiškj stepi nedaleč od Astrahana uredili oporišča za svbje bombnike, ki imajo namen, napadati petrolejske in trgovske ladje pred Astrahanom ter v drugih lukah severozapadnega kaspiškega obrežja. Kako važnost pripisuje nemško poveljništvo napadom na plovbo po tem morju, dokazuje dejstvo, da je danes nemško poročilo prvič objavilo mesečni seznam izgub sovražnih ladij na črnem ln na Kaspiškem morju. Izmed 65 potopljenih ali poškodovanih ladij jih je bilo kakih 40 izgubljenih na Kaspiškem morju. Me i temi je mnogo petrolejskih ladij. Za oskrbo z bencinom severne in srednje fronte nimajo boljševiki na razpolago druge pot j kakor Kaspiško morje in je zato zanje izguba vsake petrolejske 'adje zelo hud udarec.
Na fronti pri Ordžonikidzeju se nadaljujejo operacije za obkolitev tega mesta. Po zadnj:h vesteh, ki jih je razširil nemški radio, so nemške kolone oddaljene le Š3 neznatno od brega Tereka, kjer so boljševiki zgradili svojo glavno obrambno črto. Včerajšnji dan je sovražnik poizkušal zaustaviti prodiranje nemških čet in je še enkrat poslal v napad oklopne vlake na progi Ordžonikidze—Alagir, toda takojšnji poseg nemškega letalstva je onemogočil oklopnim vlakom, izmed katerih je bil eden težko poškodovan, da bi stopili v borbo.
Nemški oddelki, ki so osvojili Alagir, so prodrli mnogo kilometrov proti jugu, sledeč osetinski vojaški cesti v smeri na Mamizon. S fronte pri Tuapseju je bila javljena akcija kakih 100 boljševiških planincev proti nemškim postojankam pod vrhom Elbrusa. Po tridnevni hoji so se boljševiki približali in iznenada napadli nemške straže na koti 4600 m. Razvili so se silno hudi boji, kj so bili težki zlasti zato, ker zahteva borba v taki višini od vojaka silne napore. Po dveh dneh hudih bojih so Nemci, čeprav po številu šibkejši, popolnoma uničili sovražni oddelek in ujeli njegovega poveljnika. Vsi drugi vojaki in častniki so v teh bojih padli. (Piccolo.)
Veliki uspehi italijanskega letalstva na vzhodu
Rim, 4. nov. s. V verigi posebno živahnega letalskega delovanja so italijanski lovski in izvidniški oddelki na vzhodnem bojišču hudo preizkusili sovjetsko razvrstitev, ko so ponovno nastopili proti sovražnikovi.11
oboroženim silam in napravam. Naši lovci so z običajno smelostjo vzdržali vztrajno in silovito protiletalsko reakcijo sovražnika in so nato v nizkem poletu obstreljevali s strojnicami postojanke, čete, rove in trdnjave, ki so bili ponovno zadeti od letalskega orožja. Letala izvidniških oddelkov, ki so bila na ofenzivnem izvidmškem poletu, so sodelovala pri operacijah proti sovjetski razvrstitvi in odvrgla tovore bomb na skladišča vojnih potrebščin ter naselja, spremenjena v obrambne postojanke. Veliki doprinos italijanskega letalstva pri operacijah na vzhodnem bojišču je naletel na pri-
bofjševikov z obljubami
Berlin, 4. nov. a Med brzojavkami, ki so jih vladajoči v Moskvi prejeli v zadnjih 24 urah za 251etnico izbruha boljševiške revolucije, je po poročilu »Z\volf-uhrblatta« tudi brzojavka, ki zasluži posebno pozornost To je brzojavka lorda Beaverbroocka v obliki poslanice ruskemu narodu. Angleški lord piše: »Ni nobenega dvoma več. da angleški narod ne bo zadovodjen, dokler ne bo vedel, da bodo vse razpoložljive sile uporabljene v odločilni bitki proti skupnemu sovražniku.« Kakor je videti, piše berlinski list, se je Beaverbroock dotaknil vprašanja druge fronte s finočo in taktom v upanju, da bo s frazami prekoračil kočljivo točko vprašanja, ki je tako pri srcu sovjetskim oblastnikom ter zadovoljil prijatelja Stalina. Angleški narod ne bo zadovoljen. objasniuje Beaverbroock, dokler boljševiška Rusiia ne bo dobila vse obljubljene pomoči Med tem pa Angleži budno pazijo, da ne store niti koraka za izpolnitev teh obveznosti in mirno čakajo. da bi vrgla Moskva v boj svoj zadnji polk. da bi potem prišli na pomoč, če bo potrebno, izkrvaveli ruski vojski, čeprav z ostanki kakega na poti v Mur-mansk potopljenega konvoja. Angleži imajo za svoje zaveznike nepogrešljivo formulo, ki se lahko brez nadaljnjega ob pravem času izvaja. Zgodovina te vojne ie polna takih primerov od Poljske do Sovjetske Rusije.
Boji za Salomonske otoke
Nova japonska izkrcanja na Guadalcanaru
Tokio, 4. nov. Vsi japonski listi komentirajo uradna poročila o bitki pri Salo-monskem otočju, ki je navzlic ogromnim sovražnim izgubam ni še mogoče smatrati za zaključene Čeprav ni še v tem pogledu uradnega sporočila, ameriško bro-dovje še vedno nadaljuje svoje obupne poskuse, da bi odtegnilo izkrcane kontingente čet z območja tragičnega položaja, v katerem so se znašle.
Znano je, da je japonsko bradovje. čim je zaslutilo namero Američanov, da bi hoteli z vsemi silami zopet osvojiti go-spodstvo na južnem Pacifiku, povečalo svojo čuječnost in ko je v zori 26. oktobra zapazilo severno od otoka Santa Cruz sovražni pomorski oddelek, sestavljen iz štirih nosilk letal, dveh oklopnic in drugih manjših ladij, je takoj spustilo z ene izmed svojih nosilk letal torpedna letala in bombnike, ki so prizadeli zelo hud udarec sovražni eskadri še preden se je mogla razvrstiti v bojno črto. Znano je nadalje, da je ta prvi japonski uspeh dovedel v teku dneva še do nadaljnjih večjih uspehov.
Iz nadaljnjih podrobnosti, ki jih je dal na razpolago vojni poročevalec japonske mornarice v zvezi s potopitvijo nosilke letal »Wasp«, se doznava, da je bilo mogoče s krova podmornice, ki je izvršila to potopitev, opazovati vse posamezne faze potopitve. »Wasp«, ki so jo takoj po napadu zajeli plameni, se je kmalu nato postavila pokončno, medtem ko so se od povsod dvigali iz nje plameni, okrog nje pa je bilo več rušilcev. Malo pred 18. uro, ko so jo zublji že povsem zajeli, se je postavila povsem navpično in nekaj minut nato se je že potopila.
Katastrofa, ki ji je izpostavljeno bro-dovje Zedinjenih držav na Pacifiku, kaže, da je sovražna strategija oslabljena po dveh nasprotujočih si značilnostih: po absolutnem materializmu, ki oslanja nade v zmago izključno ie na obsežno in večjo razpoložljivost sredstev, na drugi strani pa po naivnem sentimentalizmu, ki gre na škodo vojaških zahtev. Potem ko so namreč Američani zagrešili napako, da so izkrcali 10.000 mož na Gaudalcanaru, so si zabili v glavo, da morajo držati sicer nevzdržno stanje, pri čemer so izpostavljali svoje pomorske sile nad dva meseca stalnim izgubam samo zato. da ne bi prepustili svoji usodi izkrcanih čet na otoku. Nobenega dvoma torej ni, kakor sodi japonsko mornariško poveljništvo, da ameriško poveljništvo ne razpolaga z ono hladnokrvnostjo in realizmom, brez katerih si nobenega strateškega uspeha ni mogoče zamišljati. Otok Guadalcanar meri 1200 kv. milj, medtem ko je prostor, ki so ga zasedle ameriške čete, omejen le na kakih 60 milj. Na tem prostoru je tudi ono veliko letališče, ki je Američanom vlivalo zaupan ie, da bodo zadobili premoč v zraku in da bodo lahko iz njega podvzemali dolge izvidniške polete nad vsem Koralskim morjem. Toda obupni odpor na Guadalcanaru je pomenil za Američane nesrečo, ker ie dejansko samo izvabil ameriško brodovje, da se je približalo in postalo tako plen napadov Japoncev, ki so mojstri v pripravljanju zased.
Zopet enkrat se je tu pokazala prirojena ameriška nesposobnost za vojno umetnost, kakor tudi nemoč, da bi spremenili usodo bitk, zanašajoč se izključno le na premoč svojih sredstev. V bitki na južnem Pacifiku pa se je pokazalo, da odgovarja večji razpoložljivosti sredstev oslabitev bojnega duha. Dejstvo je namreč. da si Američani tem manj upajo tvegati nevarnosti, čim večje je število njihovih močnih in velikih letalskih strojev. Nikdar niso njihova bombardiranja tako povprečna kakor tedaj, ko se poslužujejo svojih »letečih trdnjav«. Po doseženih uspehih ni mogoče njihovih letalskih napadov hiti od daleč primerjati z bombardiranji v nizkem poletu, ki jih iz-
vršujejo japonski piloti z manjšimi letali manjše učinkovitosti. (II Popolo d'Italia.)
Curih, 4. nov. Bitka na Guadalcanaru se je v zadnjih urah razplamtela. Ameriške postojanke so izpostavljene znatnemu pritisku japonskih oklopnih sil in japonske pehote, katerim pomaga japonsko letalstvo. Spričo divje oblike ozemlja seveda ne gre za spopade med številčno močnimi silami, a borba ni zaradi tega nič manj huda. Američani, ki se morajo neprestano umikati, so sedaj omejeni le še na ozemlje kakih 40 kilometrov v dolžino in 4 kilometre v globino. Gre za majhen pas, za katerim je takoj morje, sredi njega pa letališče. (Le Ultime No-tizie.)
Buenos Aires, 4. nov. Uradno poročajo iz Washingtona, da so Japonci v noči med 2. in 3. novembrom izkrcali na severni obali otoka Guadalcanar nove čete. (II Piccolo.)
Rim, 3. nov. s. Poročilo Iz Washingtona o letalsko-pomorski bitki, ki naj bi bila 26. oktobra vzhodno od otokov Steward, se sicer ne drzne trditi, da so bile potopljene sovražne edinice, pač pa našteva tri ducate zadetkov v polno, kakor na kakšni strelski tekmi s streljanjem v cilj. Ako je to res, so Japonci neprekosljivi mojstri v umetnosti pomorskih gradenj in jim je uspelo zvariti ladje, ki se ne potopijo, ali pa imajo ameriške bombe in torpeda tak učinek kakor bob ob steno. Najverjetnejša je tretja domneva, da obstojajo zadetki samo v fantaziji Washingtona.
Pristojnost japonskega ministrstva za Veliko vzhodno Azijo
Tokio, 4. nov. s. Na današnji konferenci tiska so novinarjem obrazložili pristojnost novega ministrstva za Veliko vzhodno Azijo, ki bo reševalo vsa vprašanja vzhodne Azije, razen na zasedenih ozemljih, kjer bodo še naprej delovale vojaSke oblasti. Ugotovljeno je bilo nadalje, da so z včerajšnjim dnem diplomatska zastopstva Japonske v Mandžuriji, na Kitajskem, na Tajskem in v Indokini prešla v pristojnost ministrstva za Veliko vzhodno Azijo in da bodo ta zastopstva samo za bistveno diplomatska vprašanja dobivala navodila od zunanjega ministrstva. Novinarjem se je nadalje sporočilo, da imenovanje štirih poslanikov na Kitajskem nima nobenega posebnega pomena. Novi poslaniki ne bodo mogli poslati svojih lastnih atašejev k japouckim predstavništvom izven vzhodne Azije.
Izgredi v Indiji
Bangkok, 3. nov. s. Iz Bombaya poročajo, da so indijski nacionalisti med protestnim shodom proti angleškim Oblastem v Thani razdejali postajno poslopje na progi Bombay—Poona. Nacionalisti so uničili po hudi bitki s policijo tudi postajno poslopje Nugli na progi Poona—Bangalore. Zaradi tega je bil ves železniški promet na tem področju prekinjen.
Akcija irskih upornikov
Stockholm, 3. nov. s. Irski uporniki, ki pripadajo irski republikanski armadi in vo. dijo, kakor je znano, kampanjo proti an-gloameriškim zasedbenim četam na Irskem, so se pojavili včeraj zopet v Belfa-stu. Vrgli so bombo v neko podjetje, ki dela za zaveznike. Podjetje je bilo hudo poškodovano, človeških žrtev pa ni bilo. Močni oddelki angleških čet in oddelki policije so razpršili množico ter so začeli loviti atentatorje.
Pomanjkanje zdravil v Egiptu
Ankara, 3. nov. s. Iz Kaira se doznava, da v Egiptu vedno "bolj primanjkuje zdravil za civilno prebivalstvo, in sicer zaradi velikih rekvizicij zdravil s strani angleških oblasti za potrebe vojaške sanitete.
4. november
Znameniti dan Zmage živi neokrnjen v mdsfiiih italijanskega naroda. S tem večjim ponosom utripa vsako domoljubno italijanske srce ob spominu na prešla v ni dogodek izpred četrt stoletja danes, ko pokolenja L ik tori ja vodttjo trdo borbo mladih narodov z oholo saimopašnostjo plutokratov, povezanih z boljševiS&iim divjaštvom.
Italijanski narod je bil od vsega začetka odločen, da zastopi pot uničevalnemu komunizmu in je ta svoj namen ooitoval pri vsaki priliki, kadar je sio za svetovno omiko in za blagobit narodov. Nekdanji zavezniki pa so odrekali Italiji pravico do njenih prirodnih meja. dušiil- so njeno •m remi jen je kvišku, jo izdali pri zeleni n+zi pogajanj ter jo skušala uničiti z zloglasnimi sankcijami. Niso hoteli, da bi italijanski narod ozaril svojd življenjski prostor s sivojo dvatisočletno omiko in s plo-donosnim delom svojih marljivih sinov. Kazen za to nd mogla izostati: Povezati so
se moraili v svojo neizbrisno sramoto z boljševizmom ter združiti svojo usodo z vsemd tistima, ki jim je zapisan neizogibni pogin.
Vsega tega se spominja Italija na dsun Zmage, misleč na svoje svete žrtve in z globoko vero v duši zaupa trdno svojdim junaškim bojevnikom na kopnem, na morju in v zraku ter bojevnikom svojih zaveznikov. Vsi ti iimajo častno in pravično nalogo, da popravijo krivico, ki jo je Italiji in ostalim mladim narodom prizadela pluto-kratska sebičnost Sovražniki so si že davno sneli svetohldnsko krinko ter so se pokazali v pravi luči. Oni so sovražniki vseh narodov, ki se bore in dopmnašajo krvave žrtve za novi boljši red pravice, na svetu. Zastave teh borcev prinašajo pravičen mir in bodo pometle z lica zemlje vse kar je zastarelega in okerelega \ plutokratski kri-vičncstL
Otvoritev šolske obednice za Bežigradom
Slovesnosti sta prisostvovala tudi Visoki komisar in Zvezni poveljnik — Dobrote šolske prehrane bo v kratkem
uživalo okoli 2000 otrok
Ljubljana, 4. novembra.
Včeraj ob 12.30 je bila v prisotnosti Visokega komisarja in zastopnikov mestnih oblasti otvorjena šolska obednica za 'L XXI, ki jo je organiziralo in skrbi zanjo Zvezno
Ejveljstvo Italijanske liktorske mladine v
jubljani. Otvoritveni slovesnosti ki jo ie odredil Zvezni poveljnik GILLa m ki se je vršila zelo preprosto v meščanski šofln na Vodovodni cesti, so prisostvovali razen Eksc. Graziolija in Zveznega tajnika Orlan-dinija tudi General Momtagna kot zastopnik Armadnega poveljnika, zastopnik škofa, župan general Rupnik, Zaupnica ženskih fašijev, Kvestor, namestnik Zveznega poveljnika GILLa z načelnikom Vrhovnega poveljstva, šolski nadzornik im druge osebnosti.
Ravnatelj prof. VVagner je v šolski veži naslovil na Visokega komisarja topel pozdrav m mu izrekel zahvalo za vse, kar je Fašistična vlada storila in še dela v korist otrok, potrebnih podpore. Zagotovil mu je. da bodo tako on kakor učiteljski zbotr nadaljevali svoje lojalno sodelovanje v korist šole in učencev s smotrom, da tudi na ta način pokažejo priznanje za vse kaT je bilo storjenega za slovensko mladino od strani Fašistične vlade.
Na Visokega komisarja sta naslovila besede iskrene zahvale tudi upravitelj moške šole iin upraviteljica ženske šole Eksc. Gra-»ioli je vsem izrekel zahvalo, pri tem pa podčrtal, kako je Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladiine v Ljubljani po ukazih Duceja ukrenilo, z obilnima sredstvi in plemenitimi nagibi, samo da bi moglo uživati dobrote prehranjevanja čim večje število potrebne mladine Pozval je navzoče iin gojence, naj obrnejo svojo misel hvaležnosti k Duceju in svoje priznanje Zveznemu tajniku, namestniku Zveznega tajnika in njunim sodelavcem za vse, kar so storili in kar bodo storili v korist manj premožnih otrok.
Zvezni poveljnik se je zahvalil Visokemu komisarju za njegove besede in za podporo, ki jo ob vsaki priložnosti nudi pobudam Stranke. Zagotovil ga je. da bo GILL skrbel in potenciral z vsemi sredstvi to dejavnost, ki Duce zanjo hoče, da doseže največji razvoj.
Takoj zatem so se Visoki komisar. Zvezni tajnik in drugi predstavniki oblasti podali v dvorane v pritličju, kjer je pri mizah sedelo že večje število dečkov in deklic. Ob njihovemu vstopu so se dvignili in pozdravili z rimskim pozdravom. Majhna deklica je izrekla v imenu vseh navzočih Eksc. Grazioliju izraze hvaležnosti in mu izročila šopek cvetlic.
Visoki komisar je izrekel otrokom nekaj prisrčnih pozdravnih besed, opozarjajoč jih. da dolgujejo dobrote, ki jih sprejemajo, plemenitosti Duceja. Po blagoslovitvi prostorov in molitvi in medtem ko so otroci nadaljevali z obedovamjem, je Visoki komisar pregledal vse sobe in kuhinjo.
Med pregledom je ravnatelj šole sporočil Eksc. Grazioliju, da so skoraj vsn učenci, razen redkih izjem, zaprosili za vpis v GILL. Visoki komisar je izrekel besede prisrčnega zadovoljstva za delo. storjeno v korist šole.
Medtem ko je zapuščal prostore obednice, se je pripravljala druga skupina dečkov. da vstopi v obednico. Visoki komisar in Zvezni tajnik sta se tudi med temi dečki zadržala nekaj časa. Samo v tem okraju bo uživalo v kratkem šolske obede 2000 otrok. Spoštovanja vredna številka, ki daje merilo naporov, ki jih tudi na tem področju izpolnjuje Fašizem za prebivalstvo.
Obvestilo pokrajinskega Dopolavora
Ljubljana, 3. novembra. Pokrajinski Dopolavoro sporoča: Z dnem 28. oktobra XX je zapadla z vsemi učinki veljavnost članskih izkaznic OND, ki so bile izdane med letom slovenskim prebivalcem Ljubljanske pokrajine. V skladu s tem se od 29. oktobra naprej nikogar več ne smatra za člana dopolavori-stične organizacije.
Tisti, ki želijo ostati vpisani še v letu XXI. morajo prositi za ponoven vpis. Zadevne formuilarje bodo mogli dvigniti pri Pokrajinskem DopOlavoru in podrejenih Občinskih Dopolavorih kakor tudi v tajništvih javnih uradov im v ravnateljstvih podjetij.
Delavnost Dopolavora v Italiji
Z današnjim dnem otvarjamo nov kotiček, v katerem bomo prinašali najvažnejše dogodke iz Dopolavora v Italiji. »Delavnost Dopolavora v Italiji« bo uvrščena v vsako četrtkovo številko našega lista.
Kmetska vas »Bruno MusSolini«, ki je
sad prizadevanja Dopolavora v Imperiji in je nedavno tega občutila posledice vojne, je s še večjo silo oživela. V naselju vlada vojaško življenje. Znatno število libijskih otrok pa razvija koristno delavnost na polju reje domačih živali, obdelave zemlje in gojitve zdravilnih zelišč. Komisar Fašija v Mentonu in Oborožena Sila v vsakem pogledu pomagajo inicijativi. Dop. v Imperiji je dosegel dvoje: obnovljena bo nekdanja rodovitnost mentonske zemlje, libijski dečki, ki so morali začasno zapustiti svojo slavno zemljo, pa bodo postali odlični koloni.
Četrti Nacijonaini natečaj pesmi. Med
15. in 18. oktobrom se je vršil v milanski Operi IV. Nacijonaini natečaj pesmi, ki ga je priredil Pokrajinski Doplavoro. Tekmovalcev je bilo 322. pesmi 160. Razdeljene so bile nagrade. Pokrajinski Dopolavoro je prireditev poživil z umetnostnim nastopom najbolj priljubljenih šaljivcev in drugih igralcev.
Fotografska razstava cremoneških dopo-lavoristov. Velika fotografska razstava Dopolavora. ki jo je otvorii Eksc. Farinaccl v spremstvu najvišjih predstavnikov oblasti, je vzbudila med prebivalstvom Cre-mene živo zanimanje. Razstava je dokazala. da imajo dopolavoristi veliko veselje do fotografije. Okrog 3000 ljudi si je ogledalo 300 zelo uspelih razstavljenih fotografij.
Ljubljanski Dopolavoro za pripadnike Oborožene Sile. Dopolavoro za FFAA v Ljubljani je priredil v septembru 63 kinematografskih predstav, ki jim je prisostvovalo nad 33.550 vojakov. Vrteli so 31 filmov italijanskega izdelka. 20 žurnalov LUCE in 15 dokumentarnih filmov. Ob priliki Rossinijeve proslave je Pokrajinski Dopolavor priredil predstavo v Operi, ki so ji prisostvovali Poveljnik Armadnega Zbora, častniki, predstavniki političnih oblasti in nad 800 vojakov. Nadalje je bilo razdeljenih mnogo zavojev s piškoti med ranjence, ki leže v Vojašk; bolnišnici, 72.500 razglednic, propagandnih brošur in revij itd.
Sedež Dopolavora Oborožene Sile v Triestu. V prisotnosti vseh predstavnikov političnih in vojaških oblasti je bil otvorjen v Triesteju novi sedež Dopolavora Oboroženih Sil, ki ima mnogo prostornih dvoran, bogato založeno okrepčevalnico, vinotoč,
knjižnico in vse ostalo kar vojak potrebuje. Takoj po otvoritvi so odličniki stopili v stik s tovariši v sivo-zelenem.
Zelezničarski Dopolavoro v Ljubljani. 2e v
prvem polletju svojega delovanja je želez-ničarski Dopolavoro v Ljubljanski pokrajini dosegel zavidanja vredne uspehe. V njegov okvir sta bili priključeni glasbeno društvo »Sloga« in športno društvo »Her-mes«. »Sloga« je postala kulturna sekcija Dopolavora in je obogatela z novo knjižnico, ki obsega blizu 1500 zvezkov. Ustanovljeni so bili mnogi novi odseki, med njimi umetnostni in glasbeni odsek. »Hermes« pa je bil pojačen z novimi mladimi močmi in bo. čim bo dokončan veliki stadion v Siškl, začel z vsestranskim udejstvovanjem na športnem polju. Obnovljen je bil tudi kino »Sloga«, ki ima zdaj odlično opremljeno dvorano. Določenih je za vsako predstavo nekaj brezplačnih sedežev za pripadnike Oborožene Sile, jeseni pa bodo predvajali tudii posebne predstave za vojaštvo. Delavnost bo še razširjena.
Dopolavoro v puščav}. Zvočni avto-kino O. N. D., ki predvaja filme za vojujoče vojaštvo v najbolj oddaljenih točkah afriškega bojišča, je pred nedavnim postavil rekord. Gostoval je celo v oazi Siwa, ki leži 400 kilometrov oddaljena sredi puščave. Predstavi so poleg navdušenih vojakov prisostvvali tudi Poveljnik posadke in predstavniki egiptskah oblasti ter arabske osebnosti.
Otvoritev Italijanskega doma v ženevi
ženeva, 4. nov. s. Tu je bil otvorjen nov Italijanski dom. Otvoritvene svečanosti so se razen zastopstev prijateljskih držav udeležili italijanski poslanec v Bernu Eksc. Tamaro, minister Cortese, generalni konzul v ženevi, tajnik Fašija in italijanska kolonija v ženevi. Eksc. Tamaro in minister Cortese sta na veličastnem zboru poudarila globoki pomen otvoritve novega Italijanskega doma ob 20-letnici Fašizma, v čemer vidita oba ugoden znak za bodoči razvoj italijanske kolonije v ženevi. Lepa svečanost, kateri je sledil obed, se je zaključila z navdušenimi vzkliki Kralju in Cesarju ter Duceju.
Švicarski izdatki za varstvo nevtralnosti
Bern, 3. nov. s. V proračunskem poročilu za 1. 1943, ki je bil predložen parlamentu, najavlja zvezni svet, da bodo stroški za varovanje nevtralnosti do konca leta znašali 5,262.000.962 švicarskih frankov.
Pietetna svečanost na vojaškem pokopališča
Prisotnost Visokega komisarja, Zveznega tajnika, generala Montagne, župana in podžupana
Včeraj dopoldne so na italijanskem vojaškem pokopališču v Ljubljani slovesno položili lovor na steber, postavljen na sredi pokopališča, kjer leže trupla naših vojakov, umrlih v teku vojne 1915 do 1918 in v teku četniške vojne proti komunističnim razbojnikom v Sloveniji. Ob straneh stebra so stali godba tukajšnje posadke, odred skva-dristov v orožju in ena formacija čet posadke. Zvezni tajnik je določil da je za vsak odsek grobov po ena fašistična žena prinesla cvetja na grobove junaško padlih.
Ob 10. je prispel na pokopališče Visoki komisar, ki so ga sprejeli Zvezni tajnik, generalni poročnik Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika Armadnega zbora, župan general Rupnik in podžupan comm. Tranchida, Kvestor, podnačolnik glavnega
stana Armadnega zbora, pokrajinska zaupnica ženskega Fašija, tajnik Fašija v Ljubljani in druge civilne in vojaške osebnosti.
Ko je skupina oblastnikov stopila na posvečena tla in pristopila k piramidi, ki spominja na žrtev italijanskih bojevnikov, je godba zaigrala himno Piave, voja-
ški oddelki pa so predpisno pozdravili Prapor ljubljanskega Fašija je bil ob strani spomenika obdan od skvadristov, bojevnikov v več vojnah.
Visoki komisar, Zvezni tajnik, general Montagna in ljubljanski župan so položili lovorjeve oence in pri tem po rimsko pozdravili. Dokler se je vršila ta kratka ceremonija, so fašistične žene trosile na grobove cvetje, tako da je vsak grob imel svoje cvetje kot neminljiv znak pobožnega in hvaležnega spomina ter zaobljube.
Kakor po nekakem čudežu so zelene grude, ki pokrivajo grobove, naenkrat oživele z barvami nageljnov in krizantem, ki so jih ljubeznive roke fašističnih žen sipale od groba do groba.
Po poklonitvi na grobovih mrtvih v teku velike vojne so Visoki komisar in drugi zastopniki oblasti odšli, da se poklonijo padlim v Sloveniji in nato v znak plemenitega tovarištva še kostnici avstrijskih padlih. Tudi tukaj, kjer so bili postavljeni pred spomenikom oltarji, so na trinožnikih gorele luči, sta Visoki komisar in župan položila vence cvetja in s tem počastila spomin mrtvih!
Obisk Visokega komisarja pri bataljoni! »Nizza« in v vojaški bolnici
Visoki komisar je včeraj dopoldne posetil vojašnico, kjer so nastanjeni skvadristi bataljona »Nizza«, da prisostvuje obredu izročitve plamena, ki ga je poklonil general Ezio Garibaldi, odposlanec skupine Nizzardov iz Brescije. Obredu, ki se je razvil v okviru vojaške resnosti, so prisostvovali generalni poročnik Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika Armadnega zbora, Zvezni tajnik, podnačel-nik Glavnega stana 11. Armijskega Zbora, glavni tajnik skupine Nizzardov in druge vojaške oblasti.
Sprejet s propisnimi znamenji, je Eksc. Grazioli, ki ga je obenem z generalom Garibaldijem in drugimi oblastmi sprejel poveljnik bataljona I. senjor Tebaldi, vstopil na obširno dvorišče vojašnice, okrašene z venci in zastavicami, kjer je bil postrojen v orožju bataljon, katerega je predvedel centurijon Belomo. Ko je obšel železno vrsto, je general Garibaldi izročil nosilcu plamen in je obenem naslovil skvadristom povzdigujoče besede prostovoljskega duha ter pozdravne besede v svojem in v imenu Načelnika glavnega stana Milice, poudarjajoč svoj ponos, da ima pod svojim poveljstvom bataljon »Nizza«. Podrobno je opisal duhovne vrline plemena, ki je od garibaldinske epopeje preveval duše legionarjev in ki
še vedno traja v tradiciji junaštva in slave. General Garibaldi je pokazal cilj, ki se zdi sijajen kakor zastava in ki bo dosežen za vsako ceno. Svoje plameneče besede je končal s pozdravom Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju. Mogočni zvoki Garibaldijeve himne so zadoneli in zaključili resno opravilo, ki je zaradi svoje globoke vsebine, vere in ljubezni privzelo značaj obreda.
Visoki Komisar, general Garibaldi in drugi oblastniki so se nato napotili v vojaško bolnišnico, kjer so jih sprejeli ravnatelj, vojaški kaplan in sanitetni zbor. Tu je' general Garibaldi izročil vojni križec za hrabrost vojaku Arigu Negriju, ki je bil ranjen v akcijah proti komunistom. Nagovoril je vojaka s pohvalnimi besedami ter se nato pogovarjal tovariško z vrlo črno srajco. Eksc. Grazioli, gener. Garibaldi in drugi zastopniki oblasti 90 se mudil, drug za drugim ob posteljah ranjencev ter so za vsakogar imeli besede vere in tolažbe.
Poset je potekel v ozračju plamenečega navdušenja in s tem je bila potrjena še enkrat neizčrpna vera junaških bojevnikov, ponosnih na darilo Domovine. Ti vojaki imajo samo eno željo, da bi čim prej zopet zavzeli svoje mesto v boju in v slavi.
fgHf St¥#
Uspela tekstilna autarkija Italije
Pod gornjim naslovom prinaša »Frankfurter Zeitung« zanimiv prikaz tekstilne avtarkije v Italiji. Med drugim navaja naslednje:
Po številu zaposlenih delavcev in nameščencev je v Italiji na prvem mestu mehanična industrija, ki zaposluje 640.000 delavcev. Le malo zaostaja tekstilna industrija s 571.000 delavci. Ta stroka spada med najbolj razvite stroke v Italiji z najstarejšo tradicijo. Od 10.000 tekstilnih obratov je največji del koncentriran na ozkem področju vzdolž alpskih Tek v Lombardiji, Piemontu in Venezii, kjer je na razpolago dobra voda za tekstilne obrate in za pogonsko silo. Spričo pomanjkanja lastnega premoga se je italijanska tekstilna industrija že zgodaj naslonila na pogon z vodno silo in pozneje na električni obrat, kar je v znatni men pripomoglo, da je kmalu dosegla veliko produkcijsko in konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Spričo ugodnih cen in kakovosti so italijanski tekstilni izdelki povsod v svetu našli prodajno področje kar velja zlasti za mešane tkanine iz bombaža in umetne svile, s katerimi so italijanska podjetja uspešno konkurirala tudi v kolonijah in v prekomorskih deželah. Pred vojno je italijanska tekstilna industrija potrošila na leto okrog 400.000 ton tekstilnih surovin; od te količine je bilo potrebno za kritje domače potrošnje 260.000 ton, ostanek pa je Italija zopet izvozila v obliki tekstilnega blaga.
Italija pa ne spada samo med največje svetovne izvoznike tekstilnega blaga, temveč tudi v znatnem obsegu izvaza tekstilne surovine. Na prvem mestu je konoplja. Od letne proizvodnje 100.000 do 120.000 ton konopljene preje gredo tri četrtine v inozemstvo, to je okrog 80.000 ton, medtem ko je Sovjetska Rusija, ki zavzema v svetovni proizvodnji konoplje prvo mesto, pred vojno lzvaza-la na leto le 8000 ton, bivša Jugoslavija, ki je bila na tretjem mestu, pa tudi le 15.000 ton. Konoplja sicer ne zavzema v oblačilni industriji važnejše vloge, je pa tem važnejša za tehnične izdelke m predstavlja zlasti v sedanji vojni važno aktivno postavko osnih siL
Med umetnimi tekstilnimi vlakmi je Italija pri izvozu umetne svile že dolgo časa v Evropi na prvem mestu. V mirnih časih je šla polovica italijanske proizvodnje umetne svile v inozemstvo, pretežno v Nemčijo in v deželo jugovzhoda. Leta 1937 je Italija izvozila okrog 26.000 ton umetne svile, to je prav toliko kakor Japonska, medtem ko je Anglija v tem letu izvozila le 8000 ton, Nemčija in Nizozemska pa po 6500 trn. Izvoz celulozne volne se je razvil šele v zadnjih letih, ker je Italija rastočo 'proizvodnjo v pričetku predvsem potrošila doma. Prej je italijanska proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken slonela skoro izključno na predelavi inozemske celuloze in je navzlic temu dosegla pri izvozu izdelkov znaten devizni presežek, ne glede na to, da je prihranila na devizah s tem, da je sproti nazadovala potreba uvoza bombaža.
že zgodaj je fašistični režim spoznal pomen proizvodnje tekstilnih vlaken in je to proizvodnjo pospeševal. Leta 1923 je znašala italijanska proizvodnja umetne svile šele 5000 ton, medtem ko sta Anglija in Nemčija že takrat več proizvajali. Sedem, let kasneje pa je Italija stopila v ev-
ropski proizvodnji umetne svile že na prvo mesto s preko 30.000 tonami pred Nemčijo (27.000) in Anglijo .(22100) in je za-vstajala le za Zelinjenimi državami (57.000 ton). Nastopile so razne krize, ki pa jih je italijanska industrija naglo prebolela in proizvodnja je nadalje naraščala ter se v letih 1933 do 1936 držala na višini okrog 38.000 ton. V teh letih pa se je pričela razvijati proizvodnja celulozne volne, ki je zlasti primerna za nadomestek bombaža. Leta 1934 je proizvodnja celulozne volne dosegla 10.000 ton (v Nemčiji 7000 ton).
V	letih sankcij pa je prišlo do nagle izgraditve proizvodnje, ki se je do leta 1935 potrojila na 31.000 ton. Leta 1937 pa je dosegla že 71.000 ton. Taiko je proizvodnja celulozne volne že pred vojno znatno nad-krilila proizvodnjo umetne svile, čeprav se je ta tudi dvignila na 48.000 ton.
Vzporedno z razširjenjem proizvodnje je šlo tudi zboljšanje kakovosti, kar je prišlo zlasti v prid ob izbruhu sedanje vojne.
V	letu 1940, ko je stopila Italija v vojno, se je proizvodnja celulozne volne povzpela že na 100.000 ton in proizvodnja umetne svile na 60.000 ton.
Izhodišče italijanskega avtarkičnega načrta je bila potreba tekstilnih surovin v količini letnih 270.000 ton. Kakor omenjeno, proizvaja Italija na leto 100.000 ton konopljene preje, ki pa seveda ne pride toliko v poštev za oblačilno stroko, vse kakor pa se uspešno uporablja za mešanje z umetno svilo in celulozno \»lno. V tej zvezi je omeniti, da spada Italija med prve bombaž pridelujoče države, saj se goji bombaž v Italiji že preko 1000 let. Lastna proizvodnja bombaža pa je bila z letno količino 10.000 ton pred vojno še razmeroma majhna. Med sedanjo vojno Pa st je dvignila na večkratno prvotno količino. Letna potrošnja volne je znašala v normalnih letih 50.Q00 ton. K temu je prišteti še 30.000 ton trgane volne iz starih tkanin. Lastna proizvodnja volne se sedaj ceni na 20.000 ton, kar krije 40% potrebe
v mirnem času. Potrošnja volne se da nadomestiti tudi s celulozno volno, odnosno z mešanjem naravne in celulozne volne.
V	tej zvezi je omeniti tudi umetno volno iz kazeina (lanital). Od domačih tekstilnih surovin je upoštevati še naravno svilo v letni količini 4000 ton. Pri vsem tem je težišče italijanske tekstilne avtarkije v celulozni volni in v umetni svili, katerih proizvodnja se sedaj ceni na okrog 200.000 ton. Če že prištejemo doma pridelani bom-bai, volno, kotonizirano konopljo in trga-no voln, dobimo količino, ki v celoti krije domačo potrošnjo. Končni cilj proizvodnje pa gre mnogo dalje in gre za tem. da se doseže letna proizvdnja 200.000 ton celulozne volne in 100.000 ton umetne svile, tako da bo imela Italija na leto na razpolago 300.000 ton umetnih tekstilnih vlaken. kar je več, nego je potrebno za normalno potrošnjo.	—
Celotna italijanska proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken je do nedavna slonela na uvoženi celulozi, kar je bila znatna pomanjkljivost v arvtarkičnem načrtu. Na podlogi dolgoletnih poizkusov pa je uspelo najti domačo surovino, in sicer v obliki trsja (arundo donos), ki v italijanskih podnebnih razmerah v enem letu zraste 5 do 6 m visoko in se lahko reže skozi deset let.
V	kratkem času je družba Snda Viscosa Tare do Zuno uredila velike nasade tega trsja in tvornico celuloze. Samo ta tvorni-
Zaradl nenadnih zaprek Je vokalni-tn-strumentalni koncert, ki bi moral biti 7. ta 8. novembra, odgoden. Kdor Je že knpll vstopnice, se lahko obrne na gledališko blagajno, da mu vrnejo vstopnino.
Aretacije boljševiških krvolokov na španskem
V	Madridu so aretirali 10 anarhistov,
ki so v dobi državljanske vojne kot člani komunistične stranke na grozovit način pomorili neštevilno španskih nacionalistov, med njimi tudi Sina generala Arande.
V	Barceloni so izvlekli iz skrivališča bivšega komunističnega načelnika mesta Hel-linarBaldomera Ruiza. Ta je kot predsednik komunističnega revolucijonarnega odbora dal v Hellinu postreliti 150, v zaporu Albasete pa 50 zaprtih španskih nacionalistov.
Francoska razstava »Boljševizem proti Evropi"
Razstava »Boljševizem proti Evropi«, ki je v Lillu dosegla silno velik uspeh, je sedaj prenešena v Bordeaux, kjer bo v okviru »Francoskega tedna« otvorjena 17. novembra.
Bolgarska knjiga
o Sovjetski Rusiji
Sofijska založba »Bolgarska stvar« je izdala knjigo znanega bolgarskega pisca Petra Bojeva pod naslovom »človek v komunističnem raju«. Bojev opisuje v svojem delu na prepričljiv način z bogatim slikovitim materialom človeka, današnjega predstavitelja sovjetskega državljana, »človek v Sovjetski zvezi«, pravi pisec, »je samo činitelj v proizvodnji, številka v tvor« niči, mrtva črka v politiki,. čreda v javnem življenju in stalni gost v zaporih«. Bojev se spominja Leninovega izreka: »Jaz sovražim osebe, jaz želim iz Rusije napraviti veliko mučilnico « Pisec navaja, da ie Stalin izvršil željo svojega prednika s tem, da je pri 190 milijonih prebivalcev izvršil uničenje individualnosti do konca. Bolgarski list} so o tej knjigi poročali z velikim zanimanjem in priporočili čitanje vsakemu Bolgaru.
ca celuloze je izdelala na leto do 60.000 ton celuloze iz trsja. medtem ko je Italija leta 1938 morala uvoziti še 7000 ton celuloze iz inozemstva. Sedaj so pričeli podobne nasade urejati tudi v Albaniji in je verjetno, da bo Italdja kmalu dosegla tudi izvozni presežek v celulozi.
Prenos zadolžili c bivše Jugoslavije med podroefa nasied* stvenih držav
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino javlja: Na temelju čl. 7 sporazuma, podpisanega v Berlinu 22. julija lanskega leta, se zadolžnice javnega dolga bivše Jugoslavije, ki se nahajajo bodisi na prvotnem ali anektiranem ozemlju ene izmed nasledstvenih držav bivše Jugoslavije in ki so last fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge na-sledstvene države, lahko transferirajo z dovoljenjem merodajnih organov nasledstve-ne države, kjer so zadolžnice položene.
Za zadolžnice, ki so bile javljene v smislu Kr. dekreta z dne 2. junija 1941, štev. 492 in položene pri Banci d'Italia v Ljubljani, bo izdal dovoljenje Pokrajinski za-kladni urad v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9.
V ta namen bodo morali interesenti predložiti prošnjo na enolistnem papirju ter s potrdilom dokazati svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge nasledstvene države.
Prav tako bo Pokrajinski zakladni urad v Ljubljani skrbel za pospešeno reševanje prošenj za prenos, ki jih bodo fizične ali pravne osebe, spadajoče v to pokrajino, predložile za. prenos zadolžnic v njihovi lasti, ki so predložene v anektiranem ozemlju v drugih nasledstvenih državah. Tudi take prošnje morajo biti spisane na enolistnem papirju in opremljene s spričevalom, dokazujočim bivališče ali sedež prosilca.
Gospodarske vesti
= iz gorenjskega trgovinskega registra.
Vpisale so se nastopne tvrdke: C. Moline, tvornica lepenke in izolirnih plošč v Tržiču (imetnik Ernest Schallgruber iz Sv. Katarine): Brata Meinel, strojno pletilstvo v Radovljici; Velerazdelilnica za živila in žganje Josip Deisinger, Skofja Loka (lastnik Anton Zoran Deisinger).
= Sintetično meso. Švedska tvrdka Mjolby je spravila na trg nov zanimiv proizvod, tako zvano »sintetično meso«, ki se pridobiva v zvezi s proizvodnjo celuloze. Pri proizvodnji celuloze se dobi iz preostalega lužila kot postranski proizvod kvas, ki vsebuje, kakor znano, velik odstotek beljakovin. Iz tega kvasa izdeluje tvrdka posebno kvasovo pasto, ki se uporablja tako za mazilo na kruh, kakor za prirejanje raznih jedi. To sintetično meso vsebuje prav velik odstotek beljakovin in drugih redilnih snovi in se prodaja po ceni 3.80 šv. krone za kg.
Radio Ljubljana
ČETRTEK. 5. NOVEMBRA 1942-XXI
7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Koncert Klasičnega tria. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Pesmi za vse okuse vodi dirigent S«gurini. 19.30: Poročila v slo-venščiri 19.45: Romance 20.: Napovad časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Prijatelj Fric — glasba: Mascagni. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini; poročila v italijanščini.
Kadar prodajaš« nre-glej »Jutrove« oglase!
Radovan Matjašič f ,
Zagreb, 1. novembra Radovana Matjašiča, bivšega generalnega direktorja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ni več. Po kratki, težki bolezni je preminil v Zagrebu dne 29. oktobra. Pokopan je bil naslednji dan na Mirogoju.
S smrtjo Radovana Matjašiča odhaja mnogo prezgodaj s sveta odličen mož, strokovnjak velikega formata, neutruden socialni delavec. Rodil se je v Kranjski gori dne 10. aprila 1885. p0 končani gimnaziji se je na dunajsiki univerzi posvetil študiju filozofije. Izbral si je matematične vede,
Mrtva pustinja — bojišče v Egiptu
v

med katerimi ga je posebej zanimala zavarovalna matematika. Specializiral se je na njo in na zavarovalno tehniko vobče ter je ostal tej stroki zvest vse življenje. Neprestano se je izpopolnjeval v njej in postal strokovnjak mednarodnega ugleda.
Svoje praktično delovanje kot strokovnjak za zavarovanje je začel Radovan Ma-tjašič že pred prvo svetovno vojno, ko je bil v letih 1907 do 1908 uradnik v socialno-političnem oddelku avstrijskega notranjega ministrstva. Kmalu je postal referent za zavarovanje zasebnih nameščencev. Leta 1919 je prišel v Ljubljano, kjer je bil imenovan za šefa socialnega zavarovanja v pc-verjeništvu za socialno politiko. 2e po par mescih pa je bil poklican v ministrstvo socialne politike v Beogradu. Zaradi svojega slovesa je postal že leta 1920 načelnik oddelka za socialno zavarovanje v tem ministrstvu. Iniciativno je sodeloval pri izdelavi temeljnih zakonov delavske socialne zaščite.
Ko je bilo nato uživotvorjeno enotno bolezensko in nezgodno zavarovanje za vso bivšo Jugoslavijo ter je bil v Zagrebu ustanovljen Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) kot nosilec tega zavarovanja, je tudi Matjašič zapustil državno službo in stopil v službo Osrednjega urada, kjer je postal ravnatelj strokovnega oddelka. Na tem položaju je opravil izredno delo za tehnično in finančno izpolnitev delavskega zavarovanja. Uveljavljal se je tudi na mnogih mednarodnih konferencah, ki so se tikale delavskega socialnega zavarovanja. Konec leta 1935 je bil imenovan za pomočnika generalnega ravnatelja Osrednjega urada, v začetku leta 1937 pa je postal sam generalni ravnatelj. Na tem položaju je ostal do aprila 1941, ko je bil upokojen.
Prerano umrli Matjašič je bil cenjen in spoštovan nele od svojih stanovskih tovarišev, temveč od vsega širokega kroga svojih znancev in prijateljev. To se je lepd pokazalo tudi na pogrebu, h kateremu se je na zagrebškem pokopališču zbralo ogromno število ljudi. Korporacijsko ministrstvo je pri pogrebnih svečanostih zastopal načelnik oddelka za socialno politiko dr. Šalih Kulovič. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sta zastopala dr. Josip Ljubin in Janko Mešiček z vsem urad-ništvom, zvezo hrvatskih zasebnih nameščencev pa njen predsednik dr. Ante Pav-lovič. Na zadnji poti so umrlega socialnega delavca dalje spremljali predstavniki Pokojninskega zavoda. Bratovske skladbice, Osrednjega urada za posredovanje dela in mnogih drugih ustanov. V velikem številu so bili navzoči v Zagrebu živeči Slovenci, md njimi vseučiliški profesorji inž. Boncelj, dr. Kogoj. dr. Zarnik in dr. Zavrnik, upokojeni generalni prokurator Niko Domeniko. general Lokar, akademski kipar Hudoklin, upokojeni generalni ravnatelj SUZOR-ja dr. Arselin in mnogo drugih. Na krsto je bilo položenih več krasnih vencev, ki so na Mirogoju pokrili Matjašičevo zadnje bivališče.
Bodi ohranjen časten spomin neumornemu soc:'alnemu delavcu!
Tistemu, ki še nikdar ni videl pustinje in doživel vseh njenih strahot, jo je težko opisati. Ravna in brezmejna je na videz, toda vendar prepolna strmin in dolin, tako velikih, da se lahko v njih skriti zadržujejo celi poiki. Izgleda, kakor da ©i v njej nobenega vzvišenega kraja, pa vendar se pustinjska železnica v neštevilnih serpen-i tinah vzpenja na visoko planoto, tako da ! morajo srednje velike tovorne vlake vleči ! kar tri lokomotive: dve spredaj in ena za-daj. Pri tem mora strojevodja s kurjačem i ob tiru hodeč sipati nanj drobni pustinjski j pesek da kolesa trdneje primejo in laže I zmagajo vzpon.
j O grmovju in rastlinah v evropskem pojmu besede ni niti govora. Tu in tam raste nekoliko stebelc uvele pustinjske trave, ki jo je sonce izžgalo in je od pesk^ že po-rumenela. čudiš se oslom, ki željno stikajo za rastjem in se naslajajo s tisto majhno količino svežega soka, ki je še ostal pred soncem v notranjosti stebelca ali listja. Kamor koli seže oko, ni videti drevesa, ne hiše. Nikjer ne moreš najti primernega prostora, kjer bi se odpočil. Samo sonce in zrak, ki je med njim in razžarjenim puščavskim peskom na tleh dodobra segret, obdajata človeka.
Pesniki so opevali oaze, toda palme, ki na slikah tako lepo izgledajo, so v naravi popolnoma drugačne Nagnjene so k tlom in globoko povešajo veje, kar oboje je posledica strašne vročine in pomanjkanja vode, ki ga tako brez večje škode prenesejo samo te rastline. Kako krasne so v primeri s ternj palmami tiste, ki jih pri nas postavljamo po koncertnih dvoranah ali na kavarniških terasah. Toda to se opaža mimogrede, kajti priti v oazo, pomeni dogodek, ki se ne da dobro opisati in ne prav razumeti, ampak samo doživljati. Oaza pomeni izvir sladke vode, čeprav je vedno nekoliko slana ali pa slabega okusa. Njene napake pa se šele naknadno opazijo, tedaj namreč, ko si se že napil ln ute-šil žejo. Prej si bil morda, prisiljen ves dan samo pc kapljicah močiti svoja usta. Prihod v oazo pomeni razen tega tudi možnost umiti se im oprati. Po dolgih tednih se tedaj človek tudi lahko obrije, ker je za takšne potrebe na razpolago dovolj vode.
Morda bi v pustinji ne bilo tako strašno, da ni drobnega in najdrobnejšega kakor moka zmletega peska, ki pa je vendar tako oster, da ti razbiča lice, zalepi oči in na debelo posuje kožo, da se ti naredi skorja, ki je s svojimi razpokami tako podobna pustiniski pokrajini. Nihče ne ve im se tudi ne briga za vprašanje, koliko kilo-
metrov je že prešel izmed 2000, M loOjo meje Tunisa od Aleksandri je. Hodih smo po pustinjskih potih, po stezah tn asfaltiranih cestah. Odkar se je začela v teh krajih vojna, se vidijo po cestah dan za dnem, uro za uro le motorji ln avtomobili, kajti vozila domačinov so z njih izginila. Vzdržljivi n žilavi osel pa je obdržal 9e vedno svojo življenjsko vlogo in marljivo prenaša ljudi in tovore na manjših razdaljah.
Nemški vojaki, ki se bore ramo ob rami s svojimi italijanskimi tovariši, večkrat vzdrže čez dan do 60 stopinj Celzija vročine, r>onoči pa šklepečejo z zobmi zaradi hladnih pustinjskih noči. Oblečeni so v posebne uniforme s kratkimi hlačami Iti srajcami s kratkimi rokavi. Vsak vojak si je, čc j le mogel, rabavil mrežo, ki ga ščiti pred pikom muh. in komarjev. Mesece dolgo se morajo boriti proti tem muham enako vztrajno kakor proti Angležem, ki celo ponoči iščejo osnega vojaka s stotinami Svetinih raket po vešče skritih zakloniščih, da bi jih potem obsuli z ognjem iz strojnic in z bombami. Pustinjski pesek pa je najhujši sovražnik. Veter ga nosi v oblakih povsod, tako da ga kadiš v cigareti, piješ z vodo ali užiyaš v prigrizku, čeprav si ga pravkar potegnil iz škatle. Pust;njskega peska se ne moreš ubraniti, kakor se ne moreš muh, škorpijanov in pustinjskih bolh, ki te nadlegujejo v Afriki prav tako kakor v Avstraliji, Novem Ze-landu. Indiji in bog ve kje še.
Vojaki morajo premagovat; številne so-vražnke, ki jim pri težkih telesnih naporih, ob žeji in vročini ne delajo življenja prav nič prijetnega. Ce se jim pridruži še tako pogosta in nevarna pustinjska griža in gnojni čiri, ki se hitro množe po koži in zelo težko celijo, jc nesreča toliko večja, vendar se vsakdo moti, če misli, da je evropski vojak na tem bojišču nezadovoljen ali slabo razpoložen Res je, da se slišijo včasih sentimentalni vzdihi, ko se kdo spomni mrzle vode v svoji domovini, postelje, na kateri že mesece ni spal, ali sonca, ki ga je doma prijetno grelo in se rikakor ne more primerjati z ognjenim morjem v Afriki.
Razpoloženje je dcbro in čeprav je komu težko, ne toži. V najhujših trenutkih se zadovolji s steklenico mlačnega piva, z do. bro konzervo ali knjigo in časopisom, ki ga je prejel od doma. Vsakdo se zaveda naloge, ki mu je tu namenjena in jo Izpolnjuje s ponosom na zgodovinskem svetovnem bojišeu, kjer so se že borili in umirali Feničani, Grki, Rimljani, Normani, Turki im Francozi.
PIP

.,,..■> .......w.
-

, ; •. - - •, J - ->-
/Cv^l - -. ... v <, -.> ^ > ; ,
i(Ti

Z vzhodne fronte: Patrola Italijanske vojske v Rusiji \ napadalni akciji proti
ostankom sovjetskega odpora
Tovariški spomin na dr. Josipa Ch-alewo
Zdaj, ko odpada ovelo jesensko listje in se pripravlja narava na z!msko spanje, ko smo se nahajali pred praznikom Vseh svetih in je bil pred durmi vernih duš dan, nas navidezno manje presune odhod nekoga v večnost. Srdi cvetoče vigredi je kontrast večji. Vendar trpko nas dime vedno, če nas nepričakovano zapusti nekdo, o katerem bi si niti v sanjah ne mogli predstavljati,- da b; bilo kaj takega sploh mogoče. Docent Cholewa ni bil še ovel list v naši sred:ni. da bi se bilo treba tresti zanjga, češ, jesenski viharji nam ga bodo vzeli. Sicer je bila zadnje čase malce utrujena njegova hoja, ali ob skrbeh in odgovornostih, ki mu jih je nalagala njegova stroka spričo borbe, ki jo je bojeval dan za dnem skoro brez odd;ha zoper kruto morilko človeškega življenja, obdan premnogokrat od brezupnosti najbednejših med bednimi, skratka v neenakem tekmovanju z rakasto kugo, pač nismo pričakovali, da bi izgledal človek, ki je >mel za svoje bolnike toliko srca. boljše. Na videz včasih malo oduren in premnogokrat zagrenjen nad spoznanjem nemožnosti po-maganja, je hranil vendar v sebi tolikšno blaginjo srca in plemenitega idealizma žrtvovati se v blagor svojega trpečega bližnjega, da ga bimo pogrešali tembolj sedaj, ko ga ni več med nami. Ne bomo ga več srečevali ob gotovih urah, ko je zahajal v svoj zavod, oziroma se vračal v zasebno ordinacijo na cesti ali v električn; železnici, vedno pripravljen svetovat; komu ali zanimati se za koga t^di ob takšnih priložnostih.
Na Zale so romali hvaležni bolniki kot h relikviji, da se še poslednje poslovijo, videlo se je mnogo solznih oči. Saj pa je bil docent Cholewa tudi mož na svojem mestu. Obvladal ni samo svoje specialne stroke, marveč je znal uspešno svetovati tudi v vseh ostalih panogah medicine, ki jo je obvladal v celoti kot malokdo. Motril je človeka vedno iz celotnega zrel"šča.
Odkar nas je zapustil profesor dr. Slaj-mer, r.ismo imeli Slovenci med cinsko tako vsestransko naobraženega človeka. Docent Cholevva je v mnogočem sponvnjal na pokojnega profesorja Šlajmerja; bil je kakor - on — zdravnik z božjim poslanstvom, plemenitaš ne samo po rodu, temveč tudi po duši.
Pač plemstvo more dati car,
ne da pa plemenitosti.
Ta plemenit ne bo nikdar.
kdor plemenit ni v buosti.
Poslednje je neobhodno potrebna dika vsakemu zdravniku, saj le dober človak postane lahko tudi dober zdravnik.
In to je bil nepozabni naš docent Cholevva. Poznal sem ga natančneje žalibog samo dobrega pol leta, venaar v iem kratkem času spoznal v njem toliko vrlin in plemenitost, da se ne čudim, če so ga nekateri njegovi pacijenti skoraj oboževali. Ko je ležal ves spokojen z blaženim nasmehom na mrtvaškem odru, smo bil; prepričani, da docent dr. Cholewa samo spi, da je njegova smrt le navidezna n da ni mogoče, da bi nas zapustil za vedr>o. Vendar je bil izraz njegovega obličja tako poveličan, da b. značilo brezobzirno krutost. skušati zbuditi blagega pokojnika iz te tihe njegove sreče v sedanje bridko in trpko življenje. On je dotrpei in ni bila z rožam; posuta njegova življenjska -vit.
V plačilo mu je b:la večkrat samo sladka zavest storjene dolžnosti in pa neizmerna hvaležnost ozdravljenih pacijentov. Za materialne dobrine ni imel smisla in ni zapustil nikakršnega premoženja, kar ga le mnogokrat zelo skrbelo radi bodočnosti svoje ljubljene družine. Vendar ni rnd razkrival svojega gorja; nosil je v svojem srcu skrito vso bol in srečo, človeka. I e na dnu njegovih globokih, dobrih in pomembnih oči si čital lahko odbleske njegove plemenite duševnosti. Z enim pogledom je včasih razodel več kot bi bilo mo-
goče z dolgim govoričenjem. Poslednjega on ni poznal, bil je redkobeseden, zato pa tem bolj delaven.
Dobro se še spominjam obiska na njegovem oddelku, ko mi je razkazoval svoj delokrog. Povsod red in snaga. Zrcalo njegove osebnosti pa je bila njegova delovna soba: v pieteti so se vrstili spomini na njegove stanovske predstojn:ke, učitelje in tovariše, samega sebe nikoli v ospredju, kakor je bil tudi sicer ves skromen in altruistično navdahnjen. Škoda, da je obstojal zavod šele nekaj let in ni bilo mogoče vzgojiti v tako kratkem času zadostnega zdravniškega naraščaja, ki bi lahko prevzel njegovo nasledstvo. S svojim predčasnim odhodom v večnost je zapustil docent dr. Cholevva globoko vrzel za seboj, ne samo kot človek ampak tudi kot zdravnik in znanstvenik. Padel je skoraj kot žrtev svjega poklica, ker je zadnje čase bolehal in mislil vse premalo na sebe, imajoč pred seboj vedno višje cilje in skrb za trpečega bližnjega. Zdaj, ko počiva v prerani gomili sredi ljubljanskega polja, nam ostane samo še lep spomin nanj in pa svet&l zgled njegove idealne zdravniške osebnosti. V nekaj dneh bi nastopil šele 58. leto svojega plodonosnega življenj^ lahko bi nam bil še vsaj kakšno desetletje svetil v enega izmed najbolj zagonetnih problemov medicinske vede.
Medicus quidam.
V	Dvoru nad Kranjem je namesto odpoklicanega krajevnega skupinskega vodje prevzel vodstvo Hans Mazeck. Otroško skupino pa je prevzela Herlinda Mazeck namesto Hildegarde Polanez, ki se je orno-žila.
V	Cerkljah je moralo prebivalstvo z onim iz nekaterih okoliških vasi doslej črpati vodo iz potoka. V preteklem letu pa je bilo sklenjeno, da se zgradi vodovod. Cevi so dobavljene in zlaj se razvijajo talna dela, ki jih opravljajo interesenti skupno. Upajo, da bo vodovod dovršen še to zimo.
Na Golniku so bili ranjenci ponovno obdarovani od posebnega odseka za vojaško skrbstvo pri okrožnem vodstvu v Kranju. Poleg ranjencev je bilo obdarovanih še 110 drugih vojakov za slovot ko so te dni zapustili Gorenjsko.
Na Jesenicah se je v juliju, avgustu in septembru rojilo 52 zdravih novorojenčkov, in sicer 31 dečkov in 21 deklic, med njimi dva para dvojčkov. V istem času je umrlo 22 oseb.
V	Kamniku je bil prvič sklican zbor nemške delavske fronte za vse trgovce in trgovske uslužbence. Okrožni načelnik Hue-ner je obrazložil naloge nemške delavske fronte, nakar je govoril o nalogah trgovcev v Nemčiji, zlasti med vojno.
Poroka. V Vodicah sta se poročila Alojz Gubane, dolgoletni gasilec, in Julija Je-rovškova.
Poklicna vzgoja. V Kranju se je pričela vrsta predavanj o poklicni vzgoji in o vodstvu obratov. Prvi je prelaval glavni od-delni vodja Budian iz Berlina, in sicer o
gospodarstvu nemških delovnih moči. laven že objavljenega sporeda bo predava! 6. t. m. Micklingk o pravici predlaganja v obratih, dne 20. t m. pa bo predaval Schoffer iz Berlina o snovi: Vodstvo naj dovede do storitve.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojak; inž. W;lifried Schubitz, star 19 let, doma iz Beljaka, 221etni prostovoljec Emil V/asserer iz Spitala, 221etni desetnik Gottfried Preiss iz Borovelj, 221etnl tehnik Gvido Konig iz Celovca, 32-l'etni tovarnar Ernest Zimermann, ki je služil kot desetnik pri pionirjih, 201etni prostovoljec Hans Kapaunig, desetnik Jožef Trabe, desetnik Pavel Metzger, 201etn; prostovoljec Erick Sussitz. 301etnj Hans Dollenz, 201et-ni višji strelec Franc Prescheren in letalski poročnik inž. Karel Stoffler iz Celovca, star 25 let, odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, z zlato letalsko sponko in s častnim pokalom za posebne uspehe v letalski vojni.
V	Mežici so te dni izročili novi rudarski dom svojemu namenu. Rudarji, ki so že 40 let zvesto na delu. so bili posebno počaščeni. Sledila je prva brezplačna filmska predstava za rudarje.
V	Guštanju je umrla gospa Lu;za Meier-jeva, soproga nadučitelja in okrožnega poverjenika za ljudske šege in navade. Bila je odlikovana s srebrnim materinskem križcem. Pred letom je izgubila edinega sina na vzhodni fronti.
Nova voditeljica ženstva v kranjskem okrožju je gospa Fischerjeva. Dosedanja voditeljica Ebenauova se je poslovila.
V	Kranjski gori je bila za žensko voditeljico postavljena gospa Ema Lautischerjeva. prirejeno je bilo slavje otroške skupine, ki ga je pripravija mladinska voditeljica Lesjakova. K svečanosti je prišel tudi okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice.
Požar pri Vetrinju. Nedavno noč sta pogorela marof in hlev posestnika Haserja v Goročicah pri Vetrinju. Gasilcem se je posrečilo rešiti hišo. Med gasilci so se zlasti odlikovali mladeniči, ki še niso za vojaško službo.
Stanje živine in zaloge lame se morajo ujemati. O tem piše gorenjski tednk: Zaradi dolge suše ni bilo pridelane dovolj krme. čeprav je prva košnja še nekako zadovoljiva, sta pa druga košnja in še posebno pridelek jesenskih krm zelo razočarala. V splošnem je zato treba stanje krme na Gorenjskem oceniti kot zelo skromno. Zaradi predpisane oddaje sena so bile zaloge krme posameznih kmetov še nadalje zmanjšane in tako gredo gorenjski kmetje s skromnimi zalogami krme v zimo. Potrebno je, da se stanje živine prilagodi zalogam krme. Zato mora vsak kmet še pred začetkom zimskega krmljenja prilagoditi svoje stanje živine lastni zalogi krme. Vsak kmet naj zato te dni dobro pregleda svojo zalogo in naj preračuna, za koliko glav živine bo zadostovala skozi vso zimo. V prvi vrsti je treba; izločiti stare krave in ostalo staro živino. Prav zdaj se lahko brez težav odda taka živina, ker jo kupujejo na sejmih.
KULTURNI PREGLED
Koncert Ljubljanskega komornega tria
Torkov koncert Ljubljanskega komornega trta je bil v najboljšem smislu elitna prireditev. Skrbno izbrani program, na-štud:ran z očitno pozornostjo do vseh odtenkov. vzorno izenačeno, umetniško do kraja pretehtano muziziranje, velik uspeh Lipovškove Sonate za vi»lino in klavir, zadovoljiv obisk in toplo navdušenje občinstva — to so značilnosti večera, ki pomeni na vsej črti novo zmago tega glasbenega korpusa.
N; dvoma, da pri nas narašča zanimanje za komorno glasbo, kakor je te dni ugotovil tudi skladatelj Lipovšek. Komorna glasba resda ni bila nikdar in nikjer na šroko popularna, vendar si je v slehernem kulturnem središču ustvarila posebno, zanjo brez pridržka vneto občinstvo, ki vid v dovršenem komornem muziciranju višek intimno učinkujočega glasbenega užitka. T&ko občinstvo se je v zadnjih letih izohlikovalo pr; nas: nasrtalo je vzporedno z nesporno poglobitvijo in pojača-njem naše splošne glasbene kulture in z razvojem celotnega umetnosti prijaznega ozračja v Ljubljani. Tudi v tem primeru vidimo, da ima kulturni razvoj notranji zakon organične rasti in da po navadi ni skokovit: vse mora dozoreti in dorasti iz svoje notranje nujnosti, še pred dvema desetletjema so glasbeniki tožili, da ni zanimanja za instrumentalno glasbo; še se je čutila čitalniška tradic;ja. še smo se najrajši gibali — produktivno m reproduk-tivno — v območju vokalne glasbe, dose-zajoč tu z zborom Glasbene Matice mednarodno viden višek Danes je tež!šče, kakor se zdi. že v instrumentalni glasbi. In tu se vedno bolj uveljavlja njen komorni stil, ki doseza lepe uspehe ne le v reprodukciji, marveč tudi že v produktivni
umetnosti, kar je še posebej izpričala Li-povškova Sonata na torkovem koncertu.
Trije priznani virtuozi: Dermelj, Sedl-bauer in Lipovšek so v triu združeni v korpus, ki ga druži poleg zdrave ambicije po uveljavljenju komorne glasbe tudi močna umetniška resnost in odgovornostni čut vsakega izmed njih. Zavedajo se, da je treba za naše okolje in za sedanje razmere dajati kar največ in med dobrim najboljše; nič lahkega, površnega in le na zunaj bleščečega, nobeno zgolj tehnično dejanje nima več mesta v idealnem prostoru naše višinske glasbene umetnosti. Ne le odlično obvladanje instrumentov: tudi estetska lepota in zaključenost muziciiranja sta postali pravilo in merilo. In v tej vse tesnejši umetniški spojenosti trojice naših izbor-nih mjtrumentalistov, v tej notranji umetniški zraščenosti tria je najboljše jamstvo za to, da — kakor smo preverjeni — ne bo ostal samo prehodno združenje in se ne bo zadovoljil zgolj s sedanjim krogom, marveč bo zorel za mednarodni podi j, ko pride za to čas. če mu lahko po torkovem uspehu kaj želimo, bi bila prav to naša želja!
Koncert je bil razdeljen v štiri umetniško dobro odtehtane dele. Prva točka, Pug-nanijeva »Sonata a tre«, je zastopala italijanski glasbeni klasicizem in je s svojimi tremi, dokaj kratkimi stavki, ustvarila v dojemljivem poslušalcu tisto vedro notranje razpoloženje, ki mu je druga točka, Mozartov Trio v C-duru, prilila ognja ln bleska v podobi čarobno ubranih in duhovitih melodij. Nekaj lahkega sproščenega in sanjavo toplega je prihajalo od tega bleščečega razgovora treh instrumentov, ki so igraje obvladovali nelahke naloge prave Mozartove interpretacije, zajemajoč tudi
Albert Dermelj, violinist Ljubljanskega komornega trla
iz čustvenih vzgonov trojice prizadevnih umetnikov.
Najzanimivejše je bilo prvo javno izvajanje Marijana LipOvška »Sonate za violino in klavir«, saj se je z njo vzporejala domača skladba s svojimi programskimi sosedami, samimi elitnimi skladbami komorne literature. Peresu strokovnjaka bodi pridržana razčlemba te nove slovenske skladbe; mi, ki se štejemo v krog uživajo-čega občinstva, smo mogli po vsakem izmed treh stavkov in po celotni skladbi občutiti v nji samo močno umetniško silo, ki poslušalca zavzame in potegne za seboj s čustveno barvito spevnostjo svojih zvokov, prežetih z motivom hrepenenja po svetli, čisti duhovni sproščenosti, po jasnih in sončnih obzorjih lspšega ln srečnej-
šega sveta. Marijan Lipovšek je po sploš nem občutku občinstva s to skladbo znova in trdno uveljavil svojo skladateljsko umetniško osebnost ter nakazal z njenimi stilnimi,, čustvenimi In umetniško-idejnimi poudarki smer svojega nadaljnega razvoja, ki si od njega obetamo še mnogo takih stvaritev. Skladatelj je bil deležen dolgotrajnega aplavza, dobil je šopke cvetja, in je moral ge in še priti na podij; tudi violinist Dermelj je bil za svojo uspešno udeležbo pri izvajanju te slovenske glasbene novitete nagrajen s Šopkom.
Spored je zaključila daljša skladba B. Smetane »Trio v G-molu«, ena izmed značilnih komornih skladb tega, pri nas tako znanega ln priljubljenega komponista, ▼ Cigar znamenju je rastla naša instrumentalna glasbena kultura, saj je bil eno najpogostejših imen v koncertnih sporedih. Trio je, kakor vse Smetanove skladbe, močno speven, vendar je vedra sproščeno* njegove zvočne vsebine zastrta z otožnost-jo čustvenega razpoloženja, z mislijo na smrt tega,, ki je ljub našemu srcu, a zastrta je tako, kakor če lahna megla, skozi katero že prodira sonce, zastre pogled v naravo. Skladba je dosegla tudi z izvajalske strani krasno višino.
Sumarično lahko zapišamo, da se je s koncertom lepo postavil ne samo Ljubljanski komorni trio, marveč vsa naša glasbena kultura. Glasbeni Matici hvala in priznanje tudi za to prireditev!
AIba de Cfespedes
Mlada italijanska pisateljica Alba de Cespedes, ki je stara šele 31 let, je izdala že ob koncu 1. 1938 romap »Nessuno tor-na indietro« (Nihče se ne vrne), ki je dosegel doslej 14 izdaj v Italiji in 17 prevodov v tuje jezike.
Ta roman je Izšel nedavno v hrvatskem prevodu v Zagrebu. Obsega dve knjigi. Presedel ln izdal ga je Ante Velzek. Tako
smo spet dobili v hrvatskem jeziku novo delo iz sodobne italijanske literature.
Knjiga ima spodnji naslov: roman iz dekliškega življenja. Ko resen človek prebere ta spodnji naslov, se nehote spomni dosedanjih slabih, izkušenj s te vrste literaturo in takoj pomisli, da bi utegnila biti tudi ta knjiga nekaka razvlečena osladnost, delo stremljivosti in samodopadljivosti slovstvene začetnice, polno teatralnih vzdihov in neprimerne mesečine, afektacije, neprepri-čevalnih in fantastično izmišljenih prizorov, ponarejenega stvarnega življenja itd.
Skratka, da bi tudi to utegnile biti navo-njane književne smeti, okrašene s podobo
nadebudne avtorice; take smo dobivali dolga leta iz peresa raznih psevdoknjiževni-kov in psevdoumetnikov pod etiketo romana iz dekliškega življenja. Zato težko vza-meš tako knjigo brez predsodka v roke in se odločiš za čitanje. če pa se vendarle toliko opogumiš, tedaj si prijetno presenečen in se brž pokesaš, da si jo kar takole obsodil. V knjigi Albe de Cespedes se zares pretaka umetnost nadarjene pisateljice.
Glavni junaki romana, ki se dogaja v nekem dekliškem zavodu, so dekleta, osem po številu. Osem deklet, osem posebnih svetov. Tam žive sanjarijo, študirajo, se pripravljajo za vstop v življenje, ki jih je že prijelo z vso močjo. Lepa, bogsta in nekam egocentrična Emanuela Andori drgeta kakor ujeta riba na trnku, najsi na zunaj hlini mir in dekliško neizkušenost. Za seboj ima že celo dramo: prikrit spor s starši, nezakonskega otroka, tragičen konep zaročenca Stiepana Mitroviča, Hrvata iz Fiume, a pred seboj ima nestalno ljubezen z Andreom Lanzianijem. mladeničem konservativnih nazorov. Ksenija Constatini poteka iz siromaštva, a zelo ljubi življenje, tisto lepše in lažje življenje, kakor je njena beda; zaradi njega se proda in odpove osebni sreči, ki ji jo ponuja mladost. Vinca' Ortiz mlada Španka, hrepeni po svo-
u— Nove njive ob Tržaški cesta. Na
obeh straneh Tržaške ceste so se v smislu Ducejevih navodil prostran travniki spremenili v plodne njive. Prebivalci Stana in doma in tam okrog so izkoristili vsako ped zemlje in jo skrbno obdelali, žrtvovali so tudi vse cvetlične vrtove. Posebno živahno je bilo na Bajčevi vrtnariji, kjer je bii do letošnje pomladi prostran travnik in sa-dovjak. Zemljo so obdelali številni najemniki iz mesta, ki so se po skrbnem obdelovanju in po spretnosti pokazali umne kmetovalce, ki prav nič ne zaostajajo za poklicnimi z dežele. Pridelali so mnogo krompirja, fižola in vsakovrstnih zelenjav. Posebno je obrodil krompir, kar je povsem razumljivo, ker je spočita, prvič obdelana zemlja kakor nalašč za saditev tega dragocenega, za življenje neobhodno potrebnega hranila. Neizkoriščen je bil doslej prostrani travnik na levi strani Tržaške ceste v Stanu in domu. Sedaj pa je plug tudi v ta del zemlje ,iarezal globoke brazde. Ponovne so zorali njivico za novo tronad-stropno stanovanjsko stavbo na oglu Tržaške in Oražmove ceste. Kmalu resda ne bo kotička, ki bi ne bil koristno uporabljen.
u— Na I. moški meščansk| šolj v LJubljani (Prule) se prične redni pouk v ponedeljek 9. novembra v šolskem poslopju na Prulah. Ta dan naj nride.jo učenci v šolo ob 10.30 dopoldne. Oni učenci, ki iz opra-vičnega vzroka niso mogli doslej opraviti kakega izpita, oziroma se vpisati v šolo. morejo to opraviti še v dneh 9. in 10. novembra. Opozarjajo se, da je to zadnji rok.
u— Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — s vrši do nadaljnjega v zgodnji) popoldanskih urah, še preden prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šol. leto 1942-43 bo zaključeno dne 5. t. m. Poslujemo dnevno do 19. ure.
u— Stenografskj posebni tečaji — dnevni in večerni — se prično 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake-inje. — Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. — Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblasti. Novi prospekti s slikami in informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Zaupna posvetovalnica. (Šifra »Vlaga«). Obči državljanski zakonik določa, da je najemni^ upravičen odstopati od pogodbe pred potekom dogovorjenega časa brez odpovedi, ako so v najem vzeti stanovanjski prostori zdravju škodljivi. Ker ste ugotovili, da je stanovanje vlažno, smete to stanovanje zapustiti takoj in niste dolžni čakati, da poteče dogovor ali da najde lastnik drugo stranko, kajti vlažno stanovanje je za stanovalce, zlasti za otroke škodljivo.
Iz Hrvatske
Ravnatelj UFE odpotoval iz Zagreba.
Po tridnevnem bivanju v hrvatski prestolnici, kjer je imel dvoje predavanj o zgodovini filma, je ravnatelj UFE Karel von Opitz odpotoval iz Zagreba v Berlin.
Pogreb poročnika Antona Novakovifia. Pretekli torek je bil na Mirogoju pokopan konjeniški poročnik Anton Novakovič, ki je 22. oktobra padel v borbi z odmetniki. Pogreba so se udeležili razen pokojnikovih sorodnikov ln prijateljev tudi visoki pred-
DK
0
1
romani

A
K N i i
6 A
še je čas. da se naročite na prvo četrtletje naše zbirke odličnih romanov iz domačp »n t literature. Ce ste naročnik naših li3tov, boste plačevali za lepo vezano knjigo v boljši opremi samo lir 18.—, za broširano knjigo pa lir 8.—. Tudi nenaročeniki imajo izdaten popust, če se naroče na zbirko, v prosti prodaji pa stane knjiga lir 25.—, odnosno lir 10.—.
Velik uspeh, ki ga je doživela naša prva knjiga, nam jamči, da smo povsem ustregli okusu našega čitajočega občinstva, ki hoče imeti dobro knjigo zanimive vsebine po dosegljivih cenah.
Dobra knjiga vam bo najboljša prijateljica vaših večerov zaradi njene eicgatnc, okusne opreme pa jo boste radi postavili na svejo knjižno polico. Znana imena iz svetovne književnosti, ki smo jih sprejeli v svojo zbirko, vam jamčijo, da bodo imeli naši romani trajno vrednost. Vsaka knjiga vam bo odkrila nov del sveta, seznanila vas bo s sijajno opisanimi človeškimi usodami, ki vam bodo neizbrisno ostale v spominu.
Romanu Mire Pucove »Tiha voda«, ki ga danes z največjim zanimanjem bere vsa Ljubljana, bo v kratkem sledil slavni Knittlov roman »E1 hakim«, v mesecu decembru pa dobe naši naročniki prelepo Gulbranssenovo delo sin večno pojo gozdovi«.
Zatorej ne odlašajte! Ce še niste naročnik naše zbirke, pohitite pri priči v i. i. upravo, Puccinijeva 5. da se naročite na romane D K!
stavniki hrvatske vojske. Poročnik Novakovič je bil po rodu iz Zagreba in star 22 let. Leta 1940. je kot prvi v rangu .cončal vojno akademijo v Beogradu.
Stari Zagreb izginja. Pred časom smo že poročali, da je zagrebška mestna občina razpisala natečaj za porušenje tovarniškega dimnika v Medvedgradski ulici. Delo je prevzelo gradbeno podjetje inž. Jenka. Da bi se preprečila nesreča, so začeli podirati dimnik od vrha proti tlom, tako da odstranjujejo posamezno opeko za opeko.
23 društvenih domov bodo zgradili v Zagrebu. Ob obletnici ustanovitve NDH so posamezna društva in ustanove sklenila izvršiti v najkrajšem času splošno koristna dela. Samo zagrebška društva in ustanove bodo zgradila vsega 23 društvenih domov, v katerih bodo člani našli zatočišče v primeru starosti, bolezni ali onemoglosti.
V	Sarajevu so jih spet nekaj ostrigi!. Sarajevska policija je v zadnjem času kaznovala spet več oseb zaradi pijančevanja s 500 kunami denarne globe, po vrhu pa so razgrajače in pijance še ostrigli do golega. Policija je odločena še s hujšimi ukrepi za-treti v mestu pijančevanje.
Muslimani proti boljševizmu. Zagrebški »Hrvatski narod« poroča, da se muslimanski živelj povsod pridružuje novemu redu v Evropi. Temeljna načela islama so komunističnim idejam tako nasprotna, da se muslimani z orožjem v roki postavljajo v bran proti boljševiški nevarnosti.
V	spomin žrtvam Save. Med najganlji- | vejše počastitve mrtvih na dan Vseh svetnikov spada ▼ Zagrebu spominska svečanost, ki jo prireja društvo savskih čuvajev. Ob tej priliki se žbero ob Savi svojci tistih, ki so izgubili življenje v valovih reke. Letos Je bila ob 11. dopoldne na prostem maša, ki jo je bral župnik Kastelic pelo po je pevsko društvo »Jablan«. Po maši so savski čuvaji s čolnom odveslafli na sreio Save ln vrgH v vodo vence, ki so jih prinesli svojci utopljenih Zagrebčanov.
1000 poletov Proti sovražniku je že* izvršila ena izmed skupin hrvatskega letalstva na vzhodni fronti. Hrabra posadka je dobila od poveljnika nemškega letalstva Hermana Goringa pismeno priznanje.
Kaj Hrvati najraje poslušajo v radiu? V svojem glasilu »Hrvatski krugoval« je zagrebški radijska oddajna postaja objavila poziv svojim naročnikom, naj izrazijo svoje želje, katere skladatelje najrajši poslušajo. Največ glasov je bilo za Johana Straussa. drug; zmagovalec je italijanski skladatelj Bixio, tretji Franc Lehar, četrti Giacomo Puccini. peti Gmseppe Verdi, šesti Di Lazzaro, sedmi Casirolli in šele csmi Jakov Gotovac.
Četrt milijona zavarovanih delavcev na Hrvatskem. Meseca septembra je bilo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in pri »Merkurju« zavarovanih 243.362 delavcev in zasebnih nameščencev. Od tega je 174.377 moških in 68.985 žensk. Največ je gozdnih in tekstilnih delavcev ter hišnih pomočnic. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 65.01 kune in se je v primeri z istim mesecem lanskega leta povišala za 20.28 kune. Skupen zavarovani zaslužek je meseca septembra znašal 295.550 000 kun.
Razdeljevanje oblačilnih nakaznic
Danes v četrtek 5. XI. t. 1. bo mestni preskrbovalni urad pričel dostavljati oblačilne nakaznice na dom upravičencev z izjemo pripadnikov vojaških sil, ki morajo dvigniti karte v uradu. Kot je bilo že javljeno, se smejo oblačilne nakaznice upo_ rahljati od 6. XI. 1942. in veljajo do konca leta 1943. Imamo samo dve vrsti nakaznic in sicer sive barve za osebe, ki so že dovršile 4. leto in rožnate barve za otroke od 1. do dovršenega 4. leta. Otroci do enega leta karte ne dobe.
Prejem oblačilne nakaznice mora podpisati vsak osebno, ali družinski glavar ali pa odrasla oseba v družini za člana družine. Podpisi morajo biti čitljivi tako, da se kasneje lahko ugotovi, kdo je prevzel oblačilno nakaznico. Osebe, ki so prišle v Ljubljano po 11. aprilu 1941. morajo podpisati posebno izjavo, ki bo priložena oblačilni nakaznici. Ce bi pa taka oseba slu-
čajno ne dobila priložene izjave, naj jo zahteva od raznašalca. Preden gori navedene osebe ne izpolnijo omenjene izjave, jim dostavljalec ne sme izročiti oblačilne nakaznice. Cena oblačilne nakaznice znaša 1 liro.
Naprošamo upravičence, da je v cneh dostave vsaj en član družine, ki je zmožen podpisati prejem oblačilne nakaznice, doma in da ima pripravljen denar. Reklama, ciije za prejem oblačilnih nakaznic pa bo prevzemal urad šele po končani razdelitvi.
Posebej pa opozarjamo, da naj družinski glavarji, oziroma osebe, ki bodo prevzemale oblačilne nakaznice, vrnejo vse nakaznice onih oseb, ki so začasno ali stalno odsotne in to zabeležijo na hrbtni strani potrdila. Pri stalno odsotnih je navesti tudi razlog odsotnosti in kraj bivališča. Začasno odsotni pa bodo dobili oblačilne nakaznice kasneje na uradu.
Narodno gledaliue
DRAMA
Četrtek, 5. novembra: ob 16.: šestero oseb
išče avtorja. Red A Petek, 6. novembra: ob 15.: Oče naš. Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 7. novembra: ob 16.: Hamlet, izven
Nedelja, 8 novembra: ob 10.30: Sneguljčica. Izven. Znižane cene od lo lir navzdol.
Ob 16.30: Deseti brat. Izven •
Opozarjamo, da bo v petek popoldne predstava ob 15. uri. Ponovili bodo Gre-gorinov dramatski ciklus »Oče naš... « prvič po znižanih cenah od 15 lir navzdol.
Prva mladinska predstava v tekoči sezoni bo v nedeljo ob 10.30 Igrali bodo »Snegulčico« v stihih Pavla Golie. V tej priredbi imata poleg glavn'h oseb velik uspeh razbojnika Frice in Frače.
OPERA
Četrtek, 5. novembra: ob 16.: Don Pnsqua-
le. Red Četrtek Petek. 6. novembra: ob 16.: Boccaccio. Izven. Cene od 18 lir navzdol *
G. Donizetli: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Don Pasquale: Be-tetto, Malatesta: Janko, Ernesto: Lipu-šček, Norina: Ivančičeva, notar: Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Po daljšem presledku bodo peli v petek ob 16. uri po znižanih cenah Suppejevo opereto v treh dejanjih »Boccaccio«, na kar opozarjamo.
Kro
*	Novi grobovi. Po mučnem trpljenju se je preselila v večnost ga Klementina Vr-ščajeva, po rodu Božičeva. Pogreb blage pokojnice bo v petek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je v 69. letu starosti preminila ga. Marija Berdajscva, po rodu Jagrova. Svoj zadnji počitek je našla pn cc-rkvi sv. Miklavža na Savi. — V Gorizn je dotrpel nadučitelj v pokoju g. Ignacij Križnian Svoje zadnje domovanje je ne^el v družinski grobnici v Gorizii. — Pokojnim blag spornim svojcem pa naše iskreno so-žalje!
*	Najstarejši svetovni potnik v Torinu.
Nedavno je Dri=Del v Torino najstarejši svetovni potnik, to je 721etni Enrico Ferrari iz Piacenze. 52 let je potoval po svetu. Ko mu je bilo 20 let, je 12. septembra 1890; krenil iz domačega mesta na pot in je peš premeril dnevno Po 30 do 50 km. Prepotoval je Evropo, Afriko, Azijo, Ameriko in Avstralijo. Da se je preživljal, se je posvečal vsem mogočim poklicem. V marsikateri držav- je bil slavnostno sprejet in so njemu na čast prirejali celo bankete Tu
Luka Jelene umrl
Ljubljana, 4. novembra.
Nepričakovano se je razširila danes vest o mrti Luke Jelenca, ravnatelja meščanske šole v pokoju. Zadela ga je kap in so ga nemudno prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več nuditi pomoči. Za vedno je odšel iz naših vrst eden najmar-kantnejših ljudskih prosvetiteljev.
Loka Jelene se je rodil 15. oktobra 1857 •r kmečki hiši v Dražgošah. Osnovno šolo je obiskoval v Železnikih, nato v Skofji Loki, gimnazijo pa v Kranju in potem v Ljubljani Učiteljišče je končal v Ljubljani leta 1881. Takoj je dobil službo v litijskem okraju,, nakar je bil premeščen v Šenčur pri Kranju. Tam je ostal do leta 1898. in po položenem izpitu za meščanske šole prišel vzgajat mladino v Ljubljano. Po prvi svetovni vojni je bil imenovan za ravnatelja na prulski meščanski šoli in ostal njen vodja do upokojitve v šolskem letu 1923/24.
Dolga življenjska pot Luke Jelenca je
bila v slovenskih učiteljskih vrstah ena najvidnejših. Ni bil samo strog in vesten učitelj v šoli, ampak vsestransko delaven tudi izven nje, zlasti pa zaslužen za pravice učiteljskega stanu. Svoje sile je posvetil tudi delu za napredek naroda. Dolga leta je bil predsednik Zveze učiteljskih društev in še po svoji upokojitvi delal za prospeh šole. Ob vsaki priliki se je zavzemal za razširitev pouka in dokazoval ljudem potrebo šole še v časih, ko je vladalo med ljudsvom proti njej nekako nasprot-stvo. Med voditelji šolskih organizacij in pospeševalci šolstva na Slovenskem bo pokojnikovo ime zavzemalo eno prvih mest.
Ko smo se lani ob njegovi 85 letnici spomnili Luke Jelenca tudi v našem listu, nismo mislili, da mu je usojeno dočakati komaj še dobro leto življenja. Saj je bil še telesno in dušeno' čil in krepak. Vsak dan smo ga srečavali na ulici vsega živahnega. Usoda pa je ukrenila po svoje. Pretrgala je nit živi j m ja tudi Lukj Jelencu le ga poklicala v večnost.
Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v petek ob 15. z žal na pokopališče k Sv. Kržu. Naj mu bo lahka domača zemlja! Užaloščeni hčeri in sinovoma ter ostalemu sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje!
ji domovini in odkriva tolažbo pri rojaku Luisu, študentu arhitekture, ki odhaja kot falangist v državljansko vojno in jo zapusti ko si vzame tam v Španiji drugo dekle. Silvija Custro ve, cla ni lepa, in išče nadomestila v znanstvenem delu, ki se mu vsa predaja. Tudi Ana Bortone študira filozofijo in doseže doktorat, vendar je po duši kmetica, tesno združena z zemljo, s. preprostim življenjem in vasjo; o tem stalno sanjari in tja se naposled vrne. Njena to-varišica iz zavoda in rojakinja iz iste vasi, Valentina, vidi desego svoje življenjske sreče v možitvi, ki pa se zbog siromaštva
ne more uresničiti, zato se spreminja počasi v histerično čudaško, bitje. Takisto je z Avgusto, starejšim dekletom iz Sardinije, ki na skrivaj piše slabe romane, namesto cla bi študirala; zaradi nenadarjeno-sti in slovstvenih neuspehov se vdaja pijančevanju in kajenju ter vsak dan bolj izgublja svoje ženstvo. Najbolj rahločutno bitje med temi dekleti je Milly, ki študira glasbo, sanjari o slepem organistu, s katerim si dopisuje in ki igra Bacha v milanski katedrali; to dekle končno izhira za sušico.
»Nessuno torna indiatro« (v hrvaščini: »Nikome nema povratka«) je velik roman o mladih ljudeh. Skoraj na 400 straneh se razvija usoda ne samo teh osmih deklet, marveč tudi cele vrste drugih ljudi, ki so posredno ali neposredno zvezani z njihovim življenjem. V knjigi se vrsti cela procesija raznih oseb. katerih življenjski film se začenja odmatati pred našimi očmi, zrežiran z izkušeno roko mlade pisateljice. Različni tipi in njih usoda, dekliške sanje, hrepenenje, majhne življenjske drame, izvrstno zajeti degodki, ki se spreminjajo pred nami s filmsko hitrostjo, lepi in nevsiljivi opisi narave, vse to je podam v tej umetniško zreli knjigi. Nekateri prizori so vprav močni. Tak je n. pr. opis Emanuelinega privida letalske nesreče, v kateri pogine njen zaročenec Mitrovič, pa prizor nočnega požara na vasi, povzročenega po napol
nika
I in tam pa se je moral hraniti zgolj s travo I in sadeži. Porabil je 800 parov čevljev. V dolga dobi je nabral izredno zanimivo zbirko različnih podpisov. Zbirka obsega 35 albumov. Nadalje ima sijajno zbirko fotografski posnetkov! Oboje bo zdaj prodal, ker namerava takoj po sedanji vojni spet kreniti na pot.
*	Filmski operaterji ujetniki v stolpu. Družba filmskih operaterjev slovečega filmskega zavoda »Luce« je šla v tisočletni stolp cerkve sv Andreja v Chioggi, da posname slike mesta, lagun in morja. Po nekaj urah je bilo deiO opravljeno. Ko so s operaterji vrnili k vratom, so ta bila zaklenjena. Cerkovnik je namreč sodil, da so »fotografi« kar brž opravili svoje delo in že odšli, zato je cerkev predčasno zaklenil. Ker so operaterji zaman razbijali po vratih in klicali cerkovnika ter jim je grozil nočni zapor v zvoniku, so se domislili, kakor pač mora biti domiseln vsak filmski operater: začeli so biti plat zvona. Takoj so prihiteli ljudje, ki so jih rešili iz ujetništva.
♦	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni —» prično 6. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica. Oddelek tudi za dijake-inje. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino (izbira ptredmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana^ Domobranska 15.
•	Dijaki(-nje) in visokošolci(-ke). ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke šole. porabite svoj prost' čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. novembra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3—4 mesece, tedensko do 4 ure pauka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
*	Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično v dneh 3., 4. in 5. t. m. Pouk dopoldne, popoldn ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure.
IZ LJUBLJANE
u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo 8. t. m. ob 11. uri bo
kakor smo ž poročali, v Jakopičevem paviljonu odprta razstava najnovejših del Štirih naših znanh umetnikov, Zdenka Kalina. Staneta Kregarja, Nikolaja Omerse in Karola Putriha. Na ogled bo okoli 80 še ne razstavljenih deL Vsak od omenjenih umetnikov bo razstavil kolekcijo svojih del iz zadnjega leta. Opozarjamo cenjeno občinstvo že seda j na to pomembno razstavo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
u— Za letošnjo koncer. sezono ima Glasbena Matica ljubljanska v svojem načrtu celo vrsto sinfoničnih koncertov, ki se bodo vršili na pobudo članov opernega in radijskega orkestra, ki so se združili v sin-fonični orkester. Serijo teh koncertov bo otvorii ponedeljkov koncert v veliki unl-onski dvorani z naslednjim sporedom: 1. Smetana: Libuša. Slavnostna predigra; 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester. Violin-solo bo igral violinist Albert Dermelj, eden najdelavnejših ^a tudi najbolj nadarjenih naših mladih violinistov; 3. Schubert: Nedovršena sinfonija; 4. Verdi: Siciljske večernice. Predigra k istoimenski operi. Orkester, ki je v polni zasedbi, bo vodil priznani naš dirigent gospod Drago Mario Šijanec. Spored je izvrstno sestavljen in bo nudil gotov prvovrsten užitek, za katerega nam jamčijo vsi priznani sodelavci, dirigent, solist in člani sinfoničnega orkestra. Namen vseh teh koncertov je popularizirati sinfonično glasbo, zato so tudi cene tako nizko nastavljene, da je obisk vsakemu mogoč. Sedeži od 5—15 lir, stojišča po 4 lire, dijaška po 2 liri so v pred-prodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta bo točno ob 18. tiri v ponedeljek 9. t. m. v unionski dvorani
blazni starki, Anini babici Antoniji, ali pa srečanje Emanuele z njeno bolno hčerkico Štefanijo ki je bolna za škrlatico, ter visi med življenjem in smrtjo. Avtorica obvladuje z zanesljivo roko kompozicijo svojega romana in nam čisto po svoje slika usodo teh plastično orisanih glavnih junakinj. Ena izmed njih, Silvija, modruje na nekem mestu, da je »v življenju bistvenega pomena, da si izvoliš svojo pot in greš do kraja tudi tedaj, če je pot napačna, vendar mi verujemo da je dobra«. Vse njene junakinje se zavedajo od začetka do konca naslednje življenjske resnice: da se ne more nihče vrniti v prejšnje življenje, da ni več mogoče nazaj, marveč samo naprej, pa naj bo tam slabo ali dobro!
Kakor mnoge druge sodobne književnike, katerih dela smo spoznali doslej v hrvatskem prevodu, ne zanimajo tudi Albe de Cespedes socialni problemi. Beda večine, bogastvo manjšine, družbeni in mednarodni konflikti, vojna, človečnost, človeško trpljenje, vse to so vprašanja, ki ostajajo izven njenega kroga. A za razliko od mnogih drugih kaže ta mlada pisateljica mnogo čuta za naravo in njene lepote, kar mnogi le prepogosto zanemarjajo. Psihologija, s katero se loteva obravnavanja svojih oseb, je trdrta in globoka, dasi ne razodeva brezdanjih prepadov Dostpjevske-ga ali Strindberga. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je pisateljica stoprav na začetku svoje kariere, ki ji je s to knjigo smelo nakazala pot. S tem romanom je Alba de Cespedes dokazala, da je nadarjena književnica in nedvomna umetnica, ter da sodobna italijanska literatura/ razpolaga z mladimi in svežimi silami, ki še zdaleč niso povedale svoje zadnje besede.
—a (Zagreb)
Obnovite naročnino!
Antika v luči sedanjosti
Wilfrid Bade razpravlja v »Das Reich«
z dne L t m o klasični usmerjenosti v današnji Nemčiji. Ce se beseda »renesansa« ne bi tikala določenega zgodovinskega razdobja, bi je bilo treba uporabljati, meni Bade, za prebujenje grškega duha in za njegovo vključitev v življenjsko čustvo naših dni, kakor ga opažamo v Nemčiji po 1.1933. Ni še dolgo, izvaja pisec kar so zanikavali vrednost antike in posebej še grške kulture za današnjega človeka; mislili so, da se je mogoče lahkega srca odpovedati znanju grškega in latinskega jezika, prav kakor poznanju grške in rimske filozofije, umetnosti in zgodovine. Zdelo se je, da je za človeka boljše, Ce si postavi za
življenjsko podlago »realno« znanje, kakor pa izobrazbene prvine, na katerih sloni vsa evropska kultura. Prav tako nadaljuje Bade, se je razširilo mnenje, da nima antika nič skupnega z razvojem nemštva in germanskega bistva sploh.
Nasproti temu mnenju, piše Bade, se je narodni socializem v svojih stvaritvah takoj usmeril v klasiko. Stavbe profesorjev Troosta in Speera prav tako ustrezajo duhu klasike, kakor plastika, ki je znana iz Doma nemške umetnosti. Na nemških gledališčih se kar vrste igre, ki obravnavajo
antično snov, velike drame Aeschilda. So-phokleja in Euripida pa sodijo v njihov železni repertoar. Nemška lirika ni samo znova sprejela antičnih kitic, marveč opeva neposredno tudi antično snov. Medtem ko je nemško ljudstvo v vojni, ki jo Bade glede na njen evropski pomen primerja z grško vojno s Perzijci, sta dva pomembna pesnika obnovila heksameter kot najprimernejšo obliko za epičnf opev te borbe.
Bade razpravlja v nadaljnjem delu svojega sestavka o stičnih točkah med sedanjo germansko revolucijo, o kateri pravi, da bo preoblikovala Evropo bolj kakor jo je mogla francoska resolucija, ter med grškim antičnim duhom. Ta pojav je šele v
zadnjem času dobil sprejemljivo razlago.
Poglavitni vzrok uprav očarljive moči klasičnega grštva je v moči mitosa ki je lastna grškemu ljudstvu kakor nobenemu drugemu; samo helenskemu narodu je bilo dano, da svoje življenje dovrši v luči sonca, tistega sonca, v katerem se Bog spreminja v človeka in človek v Boga.
Bade odkriva notranjo, duhovno sorodnost nad germanstvom in helenstvom predvsem v »zakonu reda«, častnemu obema rasama in kulturama. Članek izzveneva v ideji, da današnje germanstvo nadaljuje helenstvo, ali kakor pravi Bade: če Nemci
krenejo po grški poti, je to tako, kakor če popotnik, ki mu je bila presekana narav-nostna pot k vrelcu, krene k njemu po udobnejšem in laže dostopnem ovinku. Zakaj »naša rasa je bila tista, ki ustvarila antiko,« sklepa Wilfrid Bade.
»Pester Lloyd« je priobčil te dni poročilo o predavanju, ki ga je Imel v Budimpešti eden najboljših poznavalcev helenske kulture švicarski profesor Georges Meautis. Govoril je o sporočilu antične Helade današnjemu svetu. Razčlenjujoč Homerjeve junake in njihov svet je pokazal, kakšen
položaj je zavladal pred Trojo, ko so bile na obeh straneh pokopane vse nadeje. V figurah Ahila in Hektorja se je razodevala vsa tragika usode, ki prisili človeka k močni požrtvovalnosti, naposled pa se vse končuje s popolno pokorščino njenim sklepom. Obup grških junakov nas spominja podobnega stanja v krščanstvu, ki o njem pripoveduje Sveto pismo, ko duša vrže od sebe
vse vnanje kakor ponošeno obleko in
kliče Boga, ki ji več ne odgovarja. Podvreči se usodi in jo prenašati, to je jedro slehernega resničnega junaštva, obenem pa osnovno razpoloženje moderne literature. Ahil, antični tip s samim seboj in s svojim narodom sprtega človeka, spozna šele v trpljenju, da aristokratska država zmaga samo tedaj, če jo vodi enotnost hotenja in smotra, ter da so nam bogovi zategadelj
naklonili pogum in vrline, da bi jih uporabili v prid svojih sodržavljanov. Prof. Meautis je v svojih izvajanjih odklonil mnenje, ki se je razširilo pod vplivom francoske revolucije in ki ga zastopa Glotz v »Historie Grecque«, da je namreč bila atenska demokracija vzor sodobne, z idejo svobode, enakosti in bratstva prežete demokracije. Prof. Mčautis vidi v helenski demokraciji aristokratsko državno obliko; v nji so bila v časteh izročila in nacionalne vrline.
Kult junaštva, kult oseb, ki se žrtvujejo za državo katerih antičen vzor imamo v Ahilovi figuri, je danes aktualnejši kakor kdaj prej — meni prof. Mčautis. Obstojita pa dve aristokraciji: dinamična in statična. Prva je prežeta z idejo, zbrati vse narodove sile za odločilna dejanja; v nji je tisti bojeviti in dejalni pogum, ki je navdahni! križarske vojne. Druga aristokracija pa samo varuje že dosežene pridobitve in jih vrednoti po krvi in rodu. Potrebni sta obe — sklepa prof. Mčautis.
Tako se je s predavalnice v Budimpešti oglasil nov poziv k aristokratizaciji družbe v duhu heroične požrtvovalnosti za narod in državo. Prav v tem vidijo zvezo med antičnim helenskim duhom in današnjimi težnjami po ustvaritvi novega reda v svetu.
Nov zvezek »Nagega roda«. Izšla je 2. številka mladinskega mesečnika »Naš rod<r. Na naslovni strani prinaša fotografijo Karla Kocjarčiča »Jesen«, risarske ilustra^ cije pa je oskrbel akad. slikar Fr. Mihelič. Na prvem mestu je objavljena pripovedna proza I. Klasa »Jeseni«. T. Vičan je prispeval domoznansko spisan humoristično-pravljični članek »Stoji, stoji Ljubljan'ca«, Stano Kosovel pa se oglaša po daljšem času s pesmijo »Muha«. Zanimive so »Basni«, ki jih je spisal genialni Leonardo da Vinci. Gustav Strr^ša je zastopan s pravljico »Trije vražiči — zakleti fantiči«, številko končuje črtica »»Ljubljanska pokopališča«.
Dolenjski kraji v davni dobi
O prvih ljudeh, M so se naselili po Dolenjskem, imamo le malo virov in še ti se naslanjajo le na izkopanine. Vendar je proti koncu 19. stoletja in do letos izkopanih po vsem Dolenjskem toliko dragocenih predmetov iz pradavnih časov, da si danes že lahko ustvarimo vsaj površno sliko o prvih prebivalcih Dolenjskega, njih običajih in njih življenju. Te izkopanine segajo nazaj dva tisoč let pred Kristusom, tako da nam omogočajo vsaj bežen vpogled v prazgodovinsko dobo Dolenjske.
Dokazano je, da so se pri nas prvi ljudje naselili na današnjem Ljubljanskem barju, kjer je bilo v prazgodovinski dobi še veliko jezero, zaradi česar so morali stanovati v stavbah na koleh. Skoraj istočasno pa i3o se naselili že tudi prvi ljudje na Dolenjskem. Pri vasi Mlada Vina blizu Krškega je bilo najdenih namreč nekoliko prazgodovinskih stanovanj, v katerih se je našlo še ogrodje iz jelenjih rogov in kosti, kar potrjuje, da so morali v tej dobi stanovati tu že prvi ljudje, ki pa so bili obenem prvj naseljenci na Dolenjskem in poleg »mostiščarjev« tudi prvi naseljenci na Kranjskem sploh.
V nato sledeči kameni dobi se ljudje še niso naselili po Dolenjskem. Redke najdbe kamenega orodja in orožja po Dolenjskem pa izpričujejo, da so v tej dobi ljudje že redko potovali skozi Dolenjsko. Doslej je bilo najdenih le malo kamenitih sekir, kla_ div, dlet, nožev, sulic, žag, sekiric, brusov, mlinskih kamnov itd. Dejstvo pa, da so bili posebno mali noži in sekirice izdelani iz nefrita in zelenjaka, torej kamnov, ki Jih pri nas sploh ni, pa dokazuje, da so ta orodja tn orožja izgubili slučajni potniki skozi E:aše dežele. Tudi o bakreni dobi pričajo le redke izkopanine in edino v Velikem Korenu pri Krki je bilo najdenih v bližini vasi na griču nekaj bakrenih krogov, sekir hi več orožja. Vendar te redke najdbe le izpričujejo, da je tudi v bakreni dobi človeška noga še prav redko stopila na Dolenjsko.
Prav mnogo izkopanin pa Je bHo najdenih iz bronaste dobe. V Romuniji, vasj pri Straži, je bilo pri podiranju drevja izkopanih polno bronastih srpov in na neki njivi v črmošnjicah pri Novem mestu bronaste sekire, sulice in srpi Vse te Izkopanine pa dokazujejo, da tudi v bronasti dobi še ni bilo na Dolenjskem stalnih naseljencev, pač pa so tedaj že pogosteje potovali skozi Do_ lenjsko.
Rudništvo v starih časih
šele halštatska doba Je obljudila Dolenj-slco ln iz te je tudi največ izkopanin. V tej dobi je železo dokončno izpodrinilo bron ln tedaj so bili prvič naseljeni najrodovit-nejši kraji Dolenjske. Od keltskih rodov so prišli namreč poleg Tavriščanov iz sosednjih alpskih dežel tudi oddaljenejši Karni. Novi prebivalci so med drugimi jeli takoj
Pogled na Novo mesto
kopati železno rudo in v vseh krajih hal-štaske dobe so bili najdeni celi kupi žgane železne rude. Blizu Črnomlja, pri Dolenjskih Toplicah, pri Gor. Straži in tudi v vseh ostalih prazgodovinskih krajih je bilo najdeno mnogo železne žlindre in preko sto jam, v katerih so rudo topili. Pri Gorenji Straži pa je bila odkrita kar cela tovarna za žganje železne rude, ki je zaradi svoje izredne velikosti ena najbolj zanimivih najdb halštatske dobe. V Prečarjevem grabnu pri Mokronogu so pa že tedaj jeli izkopavati svinčenec. Te velike najdbe pa dokazujejo, da so v halštatski dobi po Dolenjskem že p»av pridno topili železno rudo in izdelovali iz nje železno orodje in orožje, ki so ga nato s sosednjimi rodovi izmenjavali za bronaste okraske.
Novi prebivalci halštaske dobe so si izbrali za svoja bivališča dolenjske holme in griče, na katerih so si zgradili svoja gradišča. Zaradi svojega hribovitega ozemlja je bila Dolenjska kaj hitro zelo gosto naseljena. Seveda pa so ti prvi prebivalci iskali najbolj čim težje dostopne hribe in griče, da so bili bolj varni pred napadi. Zategadelj so zabili v zemljo okoli vsakega griča, ki so si ga izbrali za stanovanje, visoke kole in jih opletli nato do 10 m visoko s protjem in ometali z ilovico ter je
šča na Vlnjem Vrhu, v Gozdu pri Stični, nad Nemško vasjo pri Trebelnem, pri Vin-kovrhu, pri Dvoru, pri Žužemberku in hribu Kučar, pri Podzelju v Beli Krajini so imela že v halštatski dobi svojega kralja. Kot znamenje svoje časti je nosil kralj bronast klobuk, bronast pas, na katerem so bile vtisnjene slike iz raznih bojev, dve 'železni sulici in železno sekiro. Jezdil je kralj konja, ki je nosil okrog glave lepe okraske ter bronaste ovne in kozliče. če je kralj padel v boju ali umrl naravne smrti, so ubili tudi njegovega konja in ga pokopali skupaj z njim, da bi ga kralj lahko jezdil tudi na onem svetu. Razen tega pa so h kralju položili v grob tudi vse znake kraljevske časti in tri lonce, da bi si na drugem svetu lahko kuhal. Tudi vsem ostalim mrličem so položili v grob lonce, in sicer dva do tri bogatejšim, enega pa revnejšim. Razen tega pa jim je vera ukazovala, da so mrličem polagali v grob njih najdražje reči in tako vidimo iz izkopanin, da so bile tudi tedanje žene že prav ničemerne, saj je bilo najdenih nešteto okraskov in lišpa iz brona. Seveda pa so žene že prav pridno predle in v nekaterih grobovih so bile izkopane lepe lončene kroglice, ki so bile v sredi izdolbe ne ln so služile za predenje. V splošnem
Čoln, izza časa mostičarjev, izkopan na Barju
Zaklad najden na Dolenjskem
bflo tako gradišče podobno pravi trdnjavi. V notranjosti tega obrambnega »zidu« so ljudje stanovali, sredi hriba pa so imeli svoje živali, s katerimi so se hranili. Ta gradišča So v halštatski dobi rastla na Dolenjskem kot gobe po dežju in doslej jh je bilo najdenih že nekaj sto, kar dokazuje, da je bila tedaj Dolenjska že gosto poseljena in da ni bilo že skoraj hriba na Dolenjskem, ki ne bi bil spremenjen v utrjeno gradišče.
Gradišča in grobišča
V neposredni bližini gradišč pa so bila grobišča, v katerih so bili pokopani umrli prebivalci gradišč. Grobišča so večji del vkupno, mnogo pa se najde tudi posameznih gomil, ki pa so različne velikosti. Največja doslej najdena grobišča so pri Viru blizy Stične in pri današnji božji poti Mariji dobrega sveta pri Kostanjevici.
Največje doslej najdeno gradišče na Dolenjskem je bilo na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Tu so bili tudi najdeni prvi prazgodovinski grobovi na Dolenjskem. Močan vihar je namreč leta 1897. podrl staro bukev, na katere koreninah so bile vraščene zapestnice iz halštatske dobe. Pri nato se vršečih izkopavanjih pa so odkrili poleg dragocenih izkopanin tudi ogromno grobov. Vse te izkopanine pa dokazujejo, da je tod živelo in prebivalo že ljudstvo pred več kot 1000 leti pred Kristusom.
Izredno važna najdba na tem največjem Dolenjskem prazgodovinskem bivališču pa so bili ostanki lepo okrašene čelade, ki dokazujejo, da so prebivalci tega gradišča že imeli svojega kralja. Vsa večja dolenjska, gradišča namreč, in to posebno gradi-
Celso Maria Garatti:
Notar
Nisem hotel postati notar.
Moj stari oče, ki je dekan, mi pošilja vsako nedeljo pravilno kolkovana cerkvena prekletstva, stric Drago pa pravi, da se mu ne zdi niti vredno umreti, ker mi ne moremo narekovati oporoke.
Pa naj bo!
Ugajajo mi na stežaj v svet odprta okna, da skoznje sijejo snopi sončnih žarkov; ugaja mi spoštovati starost, biti dober z vsemi, ljubiti življenje.
Vem. da me bodo dali nekega dne v čitanke in da bodo otroci zlogovali mojo dušo, ki ie sladka kakor pesem.
Jaz lahko to storim, notar ne! On živi v skrivnostni votlini, ki je polna polic, prahu in pajčevin.
Na mizi ima obledel, z zlatimi lisami posut rožnat prt. stoletja star črnilnik in sipo. ki mu rabi za sušilnik. In tudi zelen senčnik na žarnici, ki zmeraj žari kakor slabotne mrliške svetiljke.
Sonce včasih poškili skozi okence, ki zre na še manjšo ulico. Reče: »Mama!« in niti ne poizkusi vstopiti.
Toda notar ne more storiti ničesar!...
Nekoč se je skušal preseliti pa so ga ljudje že gledali z nezaupanjem:
»Glej ga no, kakšen notar!« so si šepetale starke na uho. »Si videla, kakšne blesteče mize? ... Pomisli, niti rožnatega prta nima in sipe!... Ne zaupaj mu!... Zahtevaj. naj ti pokaže diplomo!«
Njegov pomočnik je maihen in upognjen starček, ki niuha tobak in vzdihuje.
Imenuje ga »Dečka iz pisarne«!
»Poslal vam bom ,Dečka iz pisarne',«
reče ljudem. In dekleta se polepšajo, gospe si nadenejo dragocenih vonjav, mladeniči pa umirajo od ljubosumnosti.
Potem pride starček in vsi so razočarani.
»Toda, notar,« rečejo, »notar nam je dejal, da nam bo poslal mladeniča iz pisarne.«
»To sem jaz!« reče starček in vsi prasnejo v smeh in ga trepljajo po trebuhu.
»A, vi ste deček iz pisarne?« reče neka gospodična živčno. »Počakajte malo.«
Potegne iz naslanjača zelo starega, slepega, gluhega in paralitičnega starega očeta in ga postavi predenj:
»In tale,« reče, »je hišni otrok!.. v Igraj-ta se skupaj.«
Starčka za j očeta, da morajo poklicati dojilje in jima dati igrač, da utihneta.
Za notarja pa ima človek vrednost samo na dan smrti.
Tedaj mu dediči poklonijo cele zavitke tisočakov in ga vabijo na razkošne pojedine.
»Gospod!« moli vsak večer. »Stdri, da umre stari markiz Casanova!... Naj strela udari komendatorja Festarija. Kaj te stane? Tudi jaz imam družino.«
Kadar je kdo bolan, poizveduje pri sorodnikih,
»Kaj še!... Kaj še!...« rečejo sorodniki in potrto majejo z glavami. »Morda jutri, upajmo, toda zdaj še ne ...«
Tedaj se vrne domov obupan. Potrt položi roko na rožnat prt z zlatimi lisami in vzdihne.
Zeleni senčnik na svetiljki zareže ostrejše gube v njegov obraz kakor dleto v lesen lik.
Evo, zakaj nisem hotel postati notar in nikdar ne bom postaL
so dajali možom v grobove orožje, ženam pa okrasje. Isto tako so bili tudi konji pokopani s svojimi lepo okrašenimi opravami.
Ničemurni ljudje so od nekdaj
Tedanji prebivalci so živeli mirno in so prijeli za orožj? le tedaj, kadar so bili napadeni Li.disi od sosednjih rodov, bodisi, od divjih zveri, še vedno ni znano, kakšno vero so imeli, vendar pa so brczdvcmno že verovali v posmrtno življenje, ženske so b le ničemurne in so nosil; kot lepotičje bronaste lasnice, prstafe, uhane ter bisere iz jantarja in iz eno in večbarvnega stekla. Jantar so bržkone prinašali na Dolenjsko s severa Veneti, s steklom pa so morali tržiti feničanski in etruščanski trgovci. Prav malo pa ao imeli še tedaj zlata. Tudi moški so se že lepotičili in nosili bronaste ovratnike. Za delo pa so imele ženske lepe bronaste igle, lončena vretena in uteži za statve, otroci pa so že tudi dobili lončene otroške igračke. Denarja tedaj ljudje še niso poznali in so živeli le od lova, saj tudi polja še niso znali obdelovati. Mrliče so pokopavali različno. Na nekih krajih so jih namreč pokopavali, na drugih pa sežigali, polagali njih pepel v lončene posode, ki so jih zagrebli v grob in nato
Izkopanine denarja na Dolenjskem
obložili s kamenitimi ploščami. Revežu pa niso niti pepela dajali v grob, temveč so ga enostavno zagrebli v zemljo.
Najslabše na Dolenjskem je bil obljuden v prazgodovinski dobi današnji kočevski okraj, kjer so bile doslej prav redke najdbe iz te dobe. Pač pa je današnje Novo mesto igralo dokaj važno vlogo že v prazgodovinski dobi. Na kapiteljskem marofu 5n na mestu, kjer stoji sedaj proštija s kapiteljsko cerkvijo, sta bili namreč že v halštatski dobi dve utrjeni gradišči, kar dokazujejo velike gomile, ki so bile najdene na kapiteljskem marofu in v okolici Novega mesta. Posebno v gozdu graščine Bajnof je bilo rajdeno lepo bivališče in več malih gomil. Poleg Novega mesta in že zgoraj imenovanih velikih gradišč z lastnimi kra-
AH ste že odposlali naročilnico za DK?
Q1 pa ao bOa na Dotajricem Se veCJa gradišča pri vaseh Gradenje in Mladevlna pri Beli cerkvi, Pečarjevem grabnu pri Mokronogu, pri Gorenji Straži, .Slepšeku pri Mokronogu itd.
Prva pismena poročila
S petim stoletjem pred Kristusom se končuje halštatska doba in pričenja 1 atenska. O tej dobi pa že imamo tudi prva pismena poročila. Grški zgodovinar Herodot namreč poroča, da so na ozemlju današnje Dolenjske prebivali Liburnjani in Japodi, ki so bili del Ilircev. Najprej so se bavili le z lovom, kasneje pa že tudi s poljedelstvom in rudarstvom. Okoli 4. stoletja pred Kristusom pa so Galci zapustili preoblju-deno Galijo in se naselili med ilirskimi narodi. Galsko pleme Latobikov je tedaj predrlo ob Savi do Krškega, kjer je ustanovilo v uro hoda odSaljeni današnji vasi Drnovo močno naselbino Neviodunum, od ko der so se nato razširili po vsem Dolenjskem
Na drugi strani pa izkopanine dokazujejo, da je v vsej prazgodovinski dobi živelo po Dolenjskem vedno le eno in isto ljudstvo, ki je v teku stoletij sicer večkrat menjalo svoje običaje, orodje in orožje, vendar ostalo v bistvu vedno isto. Po raznih grobiščih ln gradiščih najdeni galski predmeti in posebno prvi galski srebrni de-
— — ■. «— . . ■ — nar pa m	oa ■»
Jem potovanju skozi severno Italijo ta Dolenjsko v Panonsko nižino in Macedonljo dalj časa bivali na Dolenjskem.
Iz latenske dobe je bilo najdenih po vsem Dolenjskem nešteto dragocenih gradišč pri grobišč, med najvažnejšimi gradišče pri vasi Slepšek blizu Mokronoga. Prvi grobovi iz latenske dobe pa so bili najdeni v gozdu blizu vasi Ribjek pri Sv. Križu. Mrli« v teh grobovih so imeli po 2 m dolge meče, sulice, sekire, velike ščite in nože ter krasne igle, ki so že dokaj slične iglam iz rimske dobe. Tudi v ženskih grobovih najdene zapestnice in igle so že slične rimskim. Vse izkopanine kažejo izredno sličnost z izkopaninami predmetov v nekdanjih bivališčih Galcev v zapadni Švici, Franciji in Italiji. Tudi orožje lz latenske dobe, posebno znameniti, dolgi galski meči, sulice in sekire, je mnogo bolj dovršeno izdelano kakor v halštatski dobi. Grobišča iz latenske dobe so bila najdena še pri Vaiični vasi pri Žužemberku, kjer je bil najden dragocen in krasno izdelan bronast pas, v Ostrožniku pri Mokronogu, Vinjem vrhu pri Beli cerkvi, Grmu pri Metliki in pri Stični.
Z latensko dobo se končuje prazgodovinska doba na Dolenjskem in s prihodom Rimljanov v naše dežele nastopa šele prava zgodovinska doba, rimska doba.
IKAJ VIEM? KAJ ZNAM 7
481.	Kdo je prinesel porcelan v Evropo?
482.	Kaj je kartoteka?
483.	Kdaj se je ustanovila kraljevina Belgija?
484.	Naš šahovski problem.
Mat v štirih potezah. 485. Ura prehiteva.
Imam dve uri, ena gre prav, druga pre-
hiteva dnevno za 4 minute. Uravnam jih, da kažeta danes istočasno 12. uro. Po koliko dneh bosta zopet obe kazali istočasno 12. uro pod pogojem, da ju bom redno
navijal in nič popravljal?
* • •
Rešitev nalog 3. t. m.:
476.	Predpona »bio«, s katero sestavljamo zlasti imena raznih znanstvenih panog (biologija, biokemija itd.), izvira od grškega »bios« = življenje.
477.	Empedokel je učil, da je ves svet sestavljen iz štirih prvin, in sicer iz ognja, vode, zraka in zemlje.
478 Perm je ena izmed geologičnih formacij in se imenuje po ruskem mestu Permu kjer so našli sklade Iz te davne zemeljske dobe.
480. Denar v dveh žepih. — V levem žepu imam 5 lir 40 stotink, v desnem žepu 4 lire 20 stotink. če predenem iz levega 2epa 60 stotink v desni žep, imam v vsakem žepu 4 lire 80 stotink. če predenem lz desnega žepa 1 liro v levi žep, imam v levem žepu 6 lir 40 stotink, v desnem žepu pa 3 lire 20 stotink, torej v levem dvakrat toliko kakor v desnem.
Kaj je megla?
Za marsikoga bo gotovo prilično presenetljivo, če mu povemo: vodne pare ni mogoče videti. Vodna para ni nič drugega kakor voda v plinastem stanju, ki jo v zraku vedno nahajamo. Kar običajno imenujemo vodno parno, je v fizikalnem smislu nekaj drugega. A pojdimo po vrsti!
Zrak lahko sprejme veliko množino plinaste vode. in sicer tem večjo, čim toplejši je. Šele tedaj, ko preseže ta primes tisto količino, ki jo more zrak pri določeni temperaturi sprejeti, se presežek usede na pre-drobno nesnago, ki jo zrak praktično tudi vedno vsebuje, na prašna zraca delce vodo priteguj cči h plinov, kakor amoniaka ali so liitrne kifiMnc itd. Tedaj se stvori jo okrog teh wkon d en zac i jsk i h jeder«, jeder zgoščevanja. neznatne vodne kapljice, ki plavajo po zraku in ga delajo neprozornega. Zgostitve takšnih kapljic v višjih zračnih plasteh imenujemo oblake, cb tleh pa meglo. Kako nam postane vodna pana vidna, opazujemo lahko ob vsaki lokomotivi. AH ste že opazoval i, kako oddaja lokomotiva s kratkimi puhi paro? Nad robom njenega dimnika ne vidimo ničesar, malo više pa se kaže. kakor da se je stvori! iz niča beli steber vroče, v hladnejšem zrnaku in za vodjo svojega raztezanja malo ohlajene ter kon-denznrane pare. ki je podobna oblačni kopi na poletnem nebu.
Toda to nas spravlja p<revisioko v kraljestvo oblakov. Vrnimo se k zemlji iin v jesen. Jutrnji sprehod nas vodi v pravem oktobrskem aH novembrskem dnevu skozi drevored lepega parka, ki teče skozenj potok, Zrak je hladen, oddaljenejša drevesa se izgubljajo v megli, iz potoka pa se — kadi. Voda upravlja zalogo svoje toplote vairčneje kakor kopna zemlja, ki se hitreje segreje, a tudi hitreje izžareva toploto. Potok si je ohranili še malo poletne toplote iin jo izpuhteva sedaj na svoji površini tako močno, da hladni, vlažni zrak ne more sprejeti vse količine oddane vodne pare ter jo veje v majhnih oblačkih, kd se vedno znova tvorijo, v svojo splošno zameglenost Tudi nad mokrimi travniki leži talna megla. A čim boflj se sonce dviga, tem bolj se ta pojav izgublja. To »izparivanje* je v načelu isto kakor izparivanje vtroče tekočine. Skodelica kave, lci se v topli sobi ne »kadi«, se bo začela takoj kaditi, če jo postavimo za trenutek na balkonu v hladni jesenski zrak.
Toda načini, kako nastaja megla, so mnogovrstni. To naj nam pokaže spet vsakdanji primer. Kdor nosi naočnike.^bi lahko povedal marsikaj o neprijetnih položajih, ki nastanejo, ko stopi s hladnega zraka na prostem trenutno v topel prostor, kjer je poflno ljudi in zato tudi polno vlage. Stekla se tedaj orose, ker se zrak od dotiku z njihovo hladno, suho površino tako ohladi da mora oddati odvečno poro. Ob steklih se parna zgosti. V naravi prihaja na podoben način do tvorbe rose, v večjem obsegu pa do megle. Kakoir smo prej Slišali, se trdna tla razmeroma hntro ohlajajo A prav jeseni doživljamo značilne vremenske položaje. ko drsi za to letno dobo mili, vila žen zračni tok, kri ga prinašajo slabotne depresije z oceana, preko hladnih tal in jim oddaja iz svojih gostih spodnjih plasti del svoje toplote. Tedaj nastanejo najlepši pogoji za meglo, ko je namreč zrak tako nasičen z vlago, da je pri svoji ohladitvi ne more vse obdržati ter jo odda v podobi drobnih meglenih kapljic. Ta vrsta megle se pojavlja zlasti zjutraj, ko so se fc ponoči z močnim izžarevanjem zelo ohladila. Seveda pa ob takšnih jutrih odnosno v takšnih nočeh nebo ne sme biti zakrito z oblaki, ker bi ti izžarevanje ovirali. Razen tega vreme ne sme biti vetrovno, ker bi veter odnašali zračne grmade ob t&eh pre-
hitro s seboj in jih nadomeščal z novimi zračnimi masami, tako da bi jih tla ne mogla dovolj ohladiti.
Plosko kakor bel prt, včasih visoka za moža aili višja od hiš in dreves in gričev, a skoraj vedno razločno omejena od višje zračne plasti, leži jesenska megla nad jutr-njo pokrajino Če je sonce še dovolj krepko, tedaj se prične v tem meglenem morju nenadno valovanje in prelivanje, zirak se ogreje in vsrkam meglo, megla izginja. To se zgodi včasih presenetljivo hitro in z občutkom sreče zagledamo pred seboj rosno pokrajino v topli svetlobi jesenskega sonca. Tako zlasti v oktobru. V poznejši dobi leta, ko postanejo sončni žarka preslabotni, pa se megla netredko obdrži. Nič je ne more odriniti, rase navzgor, vse je sivo, z dreves kaplja in samračen novembrski dain, ki se komaj opoldne malo osvetli, teži z vso svojo sivino na nas. Po mestih se prižigajo že popoldne luči in vse je nekam pridušeno, celo ropot prometa. Ljudi zebe in z dvignjenimi ovratniki hitijo proti domu, kjer skirbi topla peč za to, da more zrak obdržati vodno paro, tako da se ne kadi niti vroči čaj k večerji.
Veliki pisatelj pravljic Andersen je rad čital ljudem svoja lastna dela — pri tem pa je bil zelo slab čitalec. Slovit ikipar Thor-vvaldsen je bdi edini ki se mu je upal to tuii povedati in se mu ni hlinil. Nekega večera je Andersen spet čital svoje pravljice, potem je vprašal Thorvvaldsena za mnenje. »Zgodba je bila dosti prekratka,« je odgovoril Thonvaldsen. Andersen je bil vesel, dia Je njegov prijatelj končno zadovoljen z njegovim delom. »Zakaj je bila prekratka? Kako dolga naj bi bila po tvojem mnenju?« je vprašal polaskano. »Tega ti ne morem povedati,« je odvrnil kipar, »bila pa je odločno prekratka. Tako dobro sem spal... in sredi najlepših sanj si končal..«
Previdni potnik v vlaku, svoji lepi sosedi: »Gospodična, sedaj pridemo takoj v predor. A prosim vas, da bi mi dali zaušnico na levo lice, ne na desno, ker imam na desni strani vneto zobno korenino!«
liiliiiiUiililiiiiiiiiiiiiiul
5P0RT
W let fašističnega sp-arta
V teh dnevih je minilo 20 let, odkar je tudi šport v Italiji dobil svoje avtoritativno vodstvo in se razvija v širino in globino po edinih smernicah Fašistične stranke, ki je temu pokretu, namenjenemu predvsem doraščajočemu rodu, naklonila še prav posebno pozornost. Italijanski listi so temu jubileju posvetili največjo pažnjo in objavili razne pregledne članke o gigantskem razvoju športa in telesne vzgoje v zadnjih dveh desetletjih v vse plastj italijanskega naroda. Dogodka so se spomniii seveda tudi vsi prijat^-jski in zavezniški narodi Italije. V eni izmed zadnjih številk je med ostalimi tudi glasilo nemške narodno-socialistične stranke »Volkisclier Beobachter« posvetilo fašističnemu športu nekaj jedrnatih besed toplega priznanja, ki jih zaradi izčrpnosti posnemamo tudi za naše čitatelje:
»Sposobnost narodov je lahko ceniti po marsičem, bodisi oo njihovih kulturnih, gospodarskih, tehričnih ali organizacijskih uspehih. Uveljavljenje mladih sil pred sovražnikom in na športnem polju spada med merila dokončne ocene za vsak narod. Po 20 letih se je tako uveljavil tudi šport v Italiji. Z zgolj tehničnih vidikov dokazujejo ta napredek statistike o meddržavnih tekmah, o olimpijskih zmagah ter o narodnih in mednarodnih rekordih v primerjavi z ostalimi Darodi.
Toda fašistični šport ne bi bil označen popolnoma, če bi ga označevali samo s to besedo. Govoriti je treba o italijanskem čf-oveku, pomisliti je treba, da dorašča tamkaj gencrscija, ki je s^ort in igro sprejela zase prav tako resno kakor življenje Ved ti je treba, da so tamkaj vstali mladi ljudje, ki srf postali v športu bolj zdravi, lepši in tudi bolj svobodni. Zavedati se je treba, da so na čelu italijanskega športa iiudje, ki mislijo rimsko. One črke, ki so vklesane na spomenikih iz starega v.-ka in na najmogočnejših stavbah moderne Italije — SPOR, ki pomenijo »Senatu,-3 Popolusque Romanus«, so tudi dan-
Essfetfci si iieiMje
K tc&nsaai sa t^šfse
Senzacija in pol je bil izid rimske tekme v V. kolu nogometnega prvenstva po italijanskih igriščih, v kateri je Torino — to je ono moštvo, za čigar letošnjo sestavo "so bile izdane ogromne vsote denarja, pa se kljub temu sprva nikakor ni moglo uveljaviti — odpravil enajstorico državnega prvaka Rome s -suhimi štirimi goli, doseženimi že v prvih 45 minutah igre. Znano je bilo, da ima Torino v svojih vrstah moči, da bi lahko poskrbel za tako presenečenje tudi na tujem igrišču, toda da bo stvar opravil v taki obliki, tega ni pričakoval nihče. Zdaj se že mora priznati, da je to torinsko moštvo kljub svojima dvema uvodnima porazoma najresnejSi kandidat za osvojitev prvega mesta — vsaj v prvi polovici turnirja.
Pri tem računu pa je vsekakor treba misliti še na eno moštvo (Livorno), ki do sedaj sploh še. ni izgubilo nobene točke in je po petih nedeljah tega tekmovanja daleč pred ostalimi na prvem mestu. Kako bo šlo temu Livornu dalje, .se seveda ne da reči niti približno, toda gotovo je, da so se nc-gometaši iz Livoma zagnali v ta ples z vsem ognjem in kljub močnim partnerjem, ki so jih že odpravili, še ne kažejo prav nič, da bi mislili odnehati.
V	ostalem delu sporeda je šlo vse bolj
ali manj po nekih načrtih. Genova je spet prišla do dveh točk, Juventus do svoje prve, toda pričakovane zmage in tudi podvig Fiorentine je obetalo že nekaj znakov vnaprej. Milanski moštvi sta si zadnjo nedeljo nabrali tri točke in je Ambrosiana z njihovo pomočjo trenutno prišla kar v čudovite višine — do četrtega najboljšega mesta.
V	diviziji B si je vodilna Spe zia še bolj utrdila svoje mesto na vrhu tabele. Na-poli je imel precej težav, da je to pot rešil ves izkupiček, toda zaenkrat se je še zmerom osamljen obdržal na drugem mestu. Najnevarnejša zasledovalca sta mu Padova in Brescia. Oni Cremonese, ki »e letos spravljal prvi dobiček, je po petih tekmah zdrsnil že na 10. mesto.
V nedeljo je bilo v Rimu zaključeno zanimivo mednarodno tekmovanje v tenisu, v katerem so se srečali najboljši igralci klubov BBTE iz Budimpešte in Bruna, Mussolinija iz Rima, med katerimi pa nastopajo obenem skoraj vsi najbolj znani igralci obeh držav. Italijanski klub (moška in ženska ekipa) je ta dvoboj dobil z 10:7 točkam. Največ je k temu razmerju v dobro pripomogla znana igralka Alliata, ki je »nesla« tudi renomirano partnerico Alico Florian v treh setih (7:9, 6:4, 6:1),
danes vodilne v športu. Te črke se blestijo na kockah Mussoliniievega foruma in so zapisane v srcih italijanskih športnih voditeljev
Preko mnogih poizkusov je italijanski šport krnalu dob'l svojo krepko organizacijo. Prav gotovo je šel ta razvoj mnogo hitreje kakor bi se bilo dalo sklepati v zvezi z zmedo, k'; je vladala do tedaj med mnogimi velikimi organizacijami te vrste. Danes je samo po sebi razumljivo, da vodijo vse niti športnih organizacij k narodnemu olimpijskemu odboru (CONI), izvedljivo pa je bilo to samo zaradi tega, ker vodilni možje v italijfjiskem športu niso bili samo od!ič"i poznavalci športa, temveč obenem tudi preizkušeni m navdušeni fašisti. Pri njih je uveden sistem izmenjave straže in vsak najboljši izmed njih je vsak čas pripravljen prijeti za vsako delo na vsakem mestu — za blagor zajednice.
Za voditelji je nepregledna množica aktivnih športnikov, na katerih so se izpolnile Ducojeve besede: Danes športniki — jutri vojaki. V poročilu Fašistične stranke o športnem delovanju med vojno je bilo pred kratkim med drugim ugotovljeno naslednje:
Skoraj vsi padli vojaki so obiskovali šolo in se pripravljali za borbo v športnih organizacijah ter so prelili najplemenitejšo kri, ki jo je žrtvoval šport iz svojih izbranih vrst na oltar domovine. Do sedaj je padlo 334 športnikov, od katerih je vsak pomenil mnogo in katerih imena so vsa zabeležena v zlati knjigi italijanskega športa med najboljšimi. Kljub temu pa je italijanski šport, v svesti si borbenosti svoje mladine, vztrajal ne samo na domačih terenih, temveč prav tako v mednarodni areni v tem, da bo sportnj sloves Italije, po Ducejevem naročilu, ostal tudi v sedanji vojni čim ponosnejši.«
Temu priznanju za italijanski šport ni treba nobenega komentarja, tako zaključuje veliki nemški list svoja izvajanja.
pa tudi Cucelli in Del Bello sta žela svoje uspehe proti Asbothu in Mayerju.
Mariborski nogometaši so imeli zadnjo nedeljo svoj črni dan, saj so izgubili kar obe prvenstveni preskušnji, res da izven domačega igrišča. Rapidovci so bih v Ro-senthalu in so pustili obe točki tamkaj zaradi izida 2:4, železničarsko moštvo pa se je šlo pokazat v Gradec in je oddalo ves izkupiček tamkajšnjemu Grazer SC z 1:2. Mariborskim igralcem so isti dan sledili tudi Celjani, ki so izgubili tekmo za točke v Lipnici z 2:3.
Kolesarji iz obdravskega mesta so v nedeljo kar v lastni režiji zaključili letošnjo sezono. Za konec so si privoščili kratko dirko na progi Maribor—Hajdina—Rače in nazaj, ki je veljala tudi kot prvenstvena za prireditelje iz Edelweissa. Zmagal je znani mariborski vozač Podmilschak v času 1:22, tik za njim pa je prišel na cilj njegov največji tekmec Maschera.
Pet kandidatov se je pojavilo, ld bi vsi radi prevzeli nasledstvo po evropskem boksarskem prvaku težke kategorije Maksu Schmelingu. Med njimi je en Nemec (Neu-sel), dva Italijana (Musina in Lazzari) ter še Šved Tandberg in Belgijec Kari Sys. Kakor pravijo, bosta med njimi dve izbirni tekmi, vendar zveza v Rimu še ni rekla nič dokončnega.
KDO TAM? »Halo?«
»Halo! Ugani, kdo kliče!«
»Kdo?«
»Ugani!«
»Minlta?«
»Ne! Kaj me ne poznaš po glasa?«
»O, seveda, Anica?«
»Ne! Ampak, veš, tega nisem vedela, da poznaš toliko drugih deklet!«
»že vem! Stavim, da je to Ida! Ida?« »Ne!!! Veš, Emil, res me presenečaš...« »Kaj si rekla?«
»Menda si slišal! Rekla sem: Veš, Emil...«
»Emil? Kaj bi!... Tukaj je Drago!« »Drago? Ne poznam nobenega. To je številka 6437, ne?« »Ne, številka 6374!« »O!... Oprostite!«
»Ljubim vas blazno !< »Nu, tedaj pa govorite z mojim očetom!« »Ali mislite, da bi vas oče res...:« »Da; moj oče je zdravnik za duševne bolezni!«
* * •
KAJ JE NERODNO ?
Ce založnik pisatelju, ki pride po svoj rokopis, pove, da ga je nekam založil.
Kdor	službo plač* m vsako beeedo
L —JO, za dri. Id prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ta dopisovanja -je plačati za vsako besedo U 1.—, za vse druge oglase 1» —-60 za besedo. za drž. ta prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro I. 3.—. Najmanjši iznos za te ogla«« Je 1» 10—•
Briv. pomočnika
iščem za takoj ali po dogovoru. Mesto je stalno. Plačam dobro. Benda Vinko, Erjavčeva 15. 15226-1
Šteparico
iščem za takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
15128-1
Dekle
za pomoč gospodinjstvu, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15143-1
Kuharico
samostojno iščemo za takoj k maihni družini. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15145-1
Hotelskesra slugo
z dobrimi spričevali sprejme hotel Strukel. 15148-1
Dekle
vaieno vseh hišnih del, želi službo pri boljši maihni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redoljubna«.	15129-2
Inštruktorja (-ico)
vestnega in veščega za pe-tošolca rabim. Prijave pod »Bežigrad 100« na ogl. od delek Jutra.	15146-4
U* f
Prodamo
dva para* moških škornjev št. 42. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 15123-6
Nepotrebna zastavljalnica. V Plznu na Češkem, ki ga poznamo najbolj po odličnem pivu, se je te dni dogodilo nekaj nenavadnega: ukinili so zastavljalnico in nameščenci so dobili druge službe. Ukinitev zastavljalnice je utemeljena s tem, da ima mestno prebivalstvo dovolj zaslužka in denarja in da je zlasti delavstvo poravnalo vse svoje dolgove ter se ne poslužuje več zastavljalnice.
Ženske v gasilski službi. Kjer primanjkuje moških se uveljavljajo tudi ženske v gasilski službi. Zlasti lep vzgled so nedavno podale žene in dekleta v Branšo-vem na Češkem. Ko je bilo nedavno pre-osnovano ondotno gasilsko društvo, so se številne žene in dekleta priglasile kot članice.
Jegulja v vodovodu. V Kristijanssandu je neka gospodinja, ki je hotela pri vodovodu napolniti lonec, da bo skuhala juho, dobila tudi ribo zraven, in sicer je iz vodovoda padla v lonec jegulja. Nenavadni pojav je pojasnil zagonetko, zakaj so v ondotnem mestnem vodovodu tako pogosto nastopale nepojasnjene zagate. Jegulje so našle pot v rezervoar mestnega voddvoda, nakar so se splazile v cevi.
Goska za 20.000 frankov. V pariškem botaniškem vrtu je bila te dni izvršena tatvina med perutnino, ki krasi vrtove in jezerca, čez noč je izginila kapska gos, ki so jo imeli za izredno redkost. Tehtala je komaj 4 funte, zato upajo da vsaj ni končala v ponvi kakšnega požeruha. Kapska gos je namreč ocenjena na 20.000 frankov, kar je bila torej vsekakor pre-dragocana pečenka. Zato pozivajo pariški listi moža, ki si je prilastil dragoceno go-sko, naj se izkaže za »poštenega najditelja«, v kolikor seveda goski ni zavil vratu.
Kratki ali dolgi kodri? To Je vprašanje, o katerem so nedavno razpravljali dunajski frizerjL Po njihovi sodbi ni v skladu z dobo, da bi ženske glavice krasila prego-sta griva ta da bi zaradi samih frizur morale dame in dekleta presedeti cele ure pred ogledalom. S tem seveda ni rečeno, da hočejo frizerji kar naenkrat vse ženske glavice ostri«, temveč so se odločili za srednjo mero. Odločata® za bodoče ženske frizure utegne biti mera, ki so jo zavzeli frizerji v WiesbademL Zedinili so se v tem, da morajo biti ženske frizure prafcttžne,. hi-gienične ta v skladu z gospodarstve^^a bodo skromnejše kakor doslej in da bodo kljub temu krasile ženske glavioe.
Nemška dražba za vzgojo n» Prostem je nedavno razpisal natečaj za arhitekte, naj bi predložili načrte za osemrazredno ljudsko šolo, kjer naj bi se pouk vršil kolikor mogoče na prostem Med poslanimi načrti so izredtno zanimivi ta bodo pomagali ustvariti povsem nove tipe modernih šol. Natečaja so se udeležili Številni odlični nemški arhitekti.
Zanimiva stara grška najdba. V bll2ta& Ravenne je neki ribič lovil ribe v morju. Ko je dvignil mreže, se je nadejal izrednega plena. Tega je'bil tudi deležen, toda ne v tisti obliki, kakršnega, je bil pričakoval. Dvignil je namreč steurirv&i marmornati kip. Ko so ga pogledali strokovnjaki, so ugotovili, da je sohfl iz drugega stoletja pred Kristana. Upodobljen je grški filozof Karneades, ki je bdi grški poslanik v Rimu. Bržčas pripada soiha tisti skupini starinskih umetnin, ki jo je dal kardinal d'Este prepeljati v sedemnajstem stoletju iz Ravenne v Rim. Nesreča pa je hotela, da se je ladja na poti proti pristanišču Osti ji v viharju potopila.
Prodam
manjšo žensko ročno tor bico, usnieno, za 70 lir, in rjave »haferle« št. 36 za dečka ali deklico, zelo do bro ohranjene. Wohinz, Cesta Vikt. Emanuela 46-1., desno, zvonec pozvoniti. _ 15059-6
Samotni cement
»Ogenit«
za popravilo vseh vrst peči, štedilnikov in vsa kurišča itd., zopet na zalogi. — Drobna prodaja: tt. Žilič, trg. z železnino. Gosposvetska cesta. — Na veliko: »Ogenit« Rozman, Ljubljana, Palača »Grafika«. II. nadstropje.	15127-6
Ugodno prodam
Železno otroško postelico kompletno, otroški voziček, zložljivo posteljo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 15141-6
Moške čevlje
črne. št. 43, skoro nove prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 15147-6
Merkur-peč
5G°/o prihranka
Cena 350 do 550 lir, ima na zalogi Merkur, Puharjeva ul. 6	15150-6
Pisalne stroje
gramofone ta plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST, Prešernova ulica št. 44.	J-129-M-7
Kupim
stroj za izdelovanje palic za metle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Metla«.
15107-7
Šivalne stroje,
biciklje, bicikelj gume in motorna kolesa kupimo. — Plačamo dobro. Merkur, Puharjeva 6.	15151-7
Predivo
po najviliih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm napre). MILAN JAGER. mehanična predilnica žime, Ljubil ana. Sv. Petra cesta 17.
14728-7
Kupim peč
(hišni prijatelj), za na štedilnik, po možnosti na dva cilindra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.
15103-7
Abonente
spreimem na dobro hrano. Naslov v vseh poslov. Jutra.	15087-14
Kupimo
otroške vozičke, otroške posteljice. vsakovrstno snažno pohištvo in druge uporabne predmete v trgovini »Ogled«, Mestni tre 3, vhod skozi vežo. 15140-12
Sostanovalca
iščem v lepo »oho, ki »e
nahaja v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sostanovalec«.
15137-23
Opremljeno sobo
oddam blizu »Evrope«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15138-23
Opremljeno sobo
v centru išče miren gospod. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stalen«.
15153-23a
LaM
Trisobno komfortno
stanovanje v centru iščem. Nudim visoko nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«.
15134-21a
Samska soba
kompletna s širokim kavčem naprodaj. Kavč ali fotelji se prodajo posebej. Merkur, Puharjeva 6.
15152-12
Hišo
dvonadstropno, petstano-vanjsko za Bežigradom — prodam za lir 550.000. Popolnoma nova. Prevzem hipoteke lir 60.000. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15154-20
2 ali 3 gospodične
sprejmem na dobro iq zadostno hrano. Lepa soba — na razpolago kopalnica. — Strossmayerjeva 4-1., desno (nasproti Poljanske gimnazije).	15133-23
Elegantno sobo
nasproti univerze oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15131-23
Opremljeno sobo
v centru takoj oddam. Tyr-ševa c. 15-11., desno.
15132-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Mencingerjeva 39a.
15125-23
Violino
staro, odlično, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15122-26
Pianino
dobro ohranjen, vzamem v najem proti mesečni najemnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uglašen«.
15136-26
Izgubila se je
kapuca hubertusa sive barve v nedelio popoldne. Pošten najditelj ie naprošen, da jo odda v ogl. odd. Jutra.	15.197-28
Listnico
z osebnimi dokumenti, ki se je izgubila od magistrata do Delavskega doma, prosim, da se odda proti nagradi v ogl. odd. Tutra.
15124-28
Izgubila sem
od Frankopanske do trgovske šole žensko kremasto uro, ki je last revne begunke. Prosim najditelja, da jo pr^ti odškodnini vrne v ogl. odd. Jutra.
15135-28
Usnjena rokavica
rjava, moški, izgubljena od
Pol lanske cette mimo Ta-bora do kasarne Vittorio Emanuela, naj najditelj odda proti nagradi hSnici Poljanska cesta 20. 15144-2$
Moško uro
ročno, z jermenčkom, sem izgubil od magistrata do opere. Pošten najditelj naj io odda proti nagradi v blagajni kavarne Emone.
15149-28
INSEEIRAJ V ,,JUTBU"!
Gospodje, pozor!
Kiobučarna iPajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po uizklh cenah. Lastna delavnica — Se priporoča Rudolf Palk. Sv Petra cesta 38	J-158-M-30
Krznar
ki modernizira, čisti, popravlja kožuhovino in izdeluje prinesene kože. Proti garanciji. Stari trg 21-11., Kovačič.	15142-30
Za prevode
v italijansko
in obratno, prepise vsakovrstnih spisov, sestav prošenj, nasvete glede shižbe-rih ter drugih prejemkov Vam najugodnejše postrežem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15130-31
Izgubil se je
3. nov. t. 1. sivo-bel mucek z rdečim trakom okrog vratu. Najditelj naj ga prosim odda proti nagradi: Zaje, Gradišče 11-1.
15139-28
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske in tehniške streke Tehnična pisarna, Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37
'■'£*- v- 'H- -v-v/f-V •-.•>-• <-*:-: ■ -r	sčl&giWč-'3t%fti~
in Frančiškanska 10 saaassssr:. m^mm
Peza življenja je strla nocoj po mučnem trpljenju mojo ljubljeno ženo, brezmejno požrtvovalno mater šestih otrok in staro mamo sedmih vnukov in vnukinj, gospo
KLEMENTINO VRSČAJ, re

Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 6. novembra 1942 ob Vi 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Drago pokojnico ohranimo v lepem spominu. Ljubljana, Zagreb, Beograd, dne 4. novembra 1942.
IVAN VRŠČAJ, višji šolski nadzornik v pokoju
-1, - - . . _ - '

.-•s- '.'-SV, ••
s&isi&sga
Umrl nam Je danes dragi oče, ded in tast, gospod
LUKA J
ravnatelj meščanske šole v poksfu
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 6. novembra 1942 ob 3. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
T LJubljani, dne 4. novembra 1942.
ROZA ŠPILAR, hčerka; LEO in GOJMIR, sinova; FERDINAND ŠPELAR, zet; JULIJ AN A, snaha; MARJAN, LUCI, META, BREDA, ALENKA, vnuka in vnukinje
P. G. Wodehouse:
Humorističen romaš
»Tak si res ti!« je zagostolel Braddock, zdaj že docela prepričan. Videti je bilo, da ga to nepričakovano srečanje na moč veseli.
»Čudno naključje,» je nadaljeval in ljubeče stresel Sama za ramena. »Komaj uro je tega, kar sem govoril o tebi z nekim znancem ... Š'el sem po Stran-du...«
»Res, moj Bradder z neizgovorljivim imenom?«
»Na mojo dušo ... Strašanski človek je bil... Skoraj zaletel sem se vanj, pa se je obrnil k meni,
in prvo, kar se mi zdi, da je rekel, je bilo tole___
Rekel je: ,Poznaš Sama Shotter ja?' In mi je začel pripovedovati zanimive istorije o tebi... Da, jako zanimive. Pozabil sem, kdo je bil in kaj mi je pravil, a saj veš, kaj hočem reči.«
»Docela te razumem, moj dobri Bradder,« je odvrnil Sam, ki se mu je počasi svitala resnica. »In kaj se je zgodilo s tvojim klobukom?«
Obraz Willqughbyja Braddocka je blaženo zasijal.
»Moj klobuk si našel? Kje ga pa imaš?«
»Oh ne ... Kako naj bi ga našel ...«
»Pa praviš, da si ga ...«
»Oii ne, pravim ti, da ga nisem... Nič takega
nisem dejal.«
»Oh!« je z živahnim obžalovanjem vzkliknil Braddock. »Če je tako, stopi semkaj in si vzemi kozarec kave.«
161 Z občutki utrujenega romarja, ko vendar že dospe ! na konec svoje poti, se je Sam približal bezniški točilnici, ki se mu je zdela vse dotlej nekakšna obljubljena dežela.
Brezdelna gospodiča sta bila že izginila v temno noč, in ostal je bil samo še m oz v uniformi, ki je z izrazom neustrašne kljubovalnosti leno použival košček črnega kruha.
»Je ta gospod-tvoj prijatelj, Sam?« je vprašal gospod Braddock, ko je bil naročil kavo in jajca.
»Rekel bi, da ne,« je Sam studljivo odvrnil. »Prej-le je trdil, da nosi vojvoda Yorški majhne, ščetkasto pristrižene brkce...« ^
»Ne!« je gospod Braddock ogorčeno zagrmel. »On tako pravi.«
»To mora biti obut in oblečen osel.« »S kurjimi možgani,« je pritegnil Sam. »Bo že bolje, da nimava nič opravka z njim,« je Willoughby Braddock zakrulil.
Večerjica jima je minila v najstrožji intimnosti. Samu je bil njegov stari Bradder od nekdaj po duši, in gosposka darežljivost, s katero je zdaj naročil še en obrok kuhanih jajec, ga je še bolj prepričala, da seme njegovega mladeniškega prijateljstva ni bilo padlo na kamenita tla. Dobrodejna toplota ga je prevzemala. Kava je bila tiste vrste, ki je po prvem požirku nehote srebneš še en goltljaj, ker se hočeš prepričati, ali je res tako slaba, kakor se ti zdi, a vroča je bila vendarle in ga je poživila. Nič dolgo ni trajalo, da se je ta klavrni svet močno popravil v Samovih očeh. Jel se je kazati s kar najprikup-nejše strani. Z vljudno pozornostjo je poslušal prijatelja Bradderja, ki mu je zmešano opisoval svoj
znameniti govor na pojedini bivših wrykynskih dijakov, in ko je prebavil ta neužitni cmok, mu je iznenada prišlo na misel, da bi ponudil možu v uniformi, ki se še ni bil ganil s svojega mesta, oljkovo vejico.
»Kaže, da se pripravlja k dežju, ali ne?« ga je prijazno ogovoril.
»Kaj?« je začudeno vprašal gospod Braddock.
»Govoril sem z gospodom, ki nama sedi nasproti,« je z vabljivim smehljajem odvrnil Sam.
Gospod Braddock se je previdno ozrl čez ramo.
»Z onimle tam?« je vprašal resnobno. »Jaz sem pa mislil...«
»Oh da,c je Sam prizanesljivo odvrnil. »A zdaj se mi bolj in bolj dozdeva, da je zelo dober dečko. Učiti se mora še, to je vse.«
»Pa zakaj meniš, da se pripravlja k dežju?« je vztrajal vrgli Bradder, ki se še ni bil do dobrega razgledal.
Mož v uniformi — bil je, kar mimogrede omenimo, taksijski šofer — se jima je rade volje pridružil. Rekel je, da ne ve. kakšne načrte ima gospod Braddock, a njegova osnovna misel je, da bi kazalo iti spat. Gospod Braddock ga je s sijočim dobrodušjem potrepljal po ramenu.
»Tale,« je rekel Samu, »je najljubeznivejši tovariš, ki sem ga kdaj našel v življenju, škoda, da se ne spominjam njegovega imena.«
Šofer je povedal, da se piše Evans.
»Evans! I seveda! Kakopak!« je vzkliknil dobri Bradder. »Saj sem rekel,, da je nekaj takega, kar se začenja z G. Sam, to je moj prijatelj Evans. Ne
potegnil domov ...«
»Kje pa stanujete, Bradder?«
»Kje stanujem, Evans?«
»Oh, res ... Tam doli v Valley Pields, saj ste povedali ...« je šofer odvrnil.
»Kaj pa ti, Sam, kje si doma?...«
»Oh ... povsod nekoliko___« je odgovoril.
»Kaj hočeš reči s tem: .povsod nekoliko ?«
»Reči hočem, da nimam stanovanja,« je s tragičnim glasom rekel Sam.
»Najdem vam ga, če hočete,« se je mož v uniformi prijazno ponudil.
»Stanovanja nimaš?« je Braddock ves razburjen zavpil. »Po tem takem ne veš, kam naj greš nocoj spat? Nu, slišiš... Če je tako, moraš na vsak način z menoj... Evans, stara sablja,« je nadaljeval, obračaje se k svojemu novemu »prijatelju«, »kaj menite, ali je v vašem vozu prostora še za enega? Strašno rad bi namreč vzel s seboj tudi tega gospoda... Dragi Sam, nikar se ne upiraj ...«
»Se tudi ne mislim,« je Sam odvrnil.
»Spal boš v sprejemnici na zofi. Ste na red, Evans, stara sablja? Da? Izvrstno ... Kar precej se vzdig-nimo, če je tako.«
Iz Lupus Street v Pimlicku na Burberry Road v Valley Fields je nekaj milj razdalje, toda Samu se je zdela vožnja dokaj kratka. Ta občutek ni bil samo posledica neskončnega razgovora, ki ga je oskrboval prijatelj Braddock, ampak tudi utrujenosti, ki je bila storila, da je, kakor hitro so se pripeljali na ono stran reke, sladko zaspal. Ko se je prebudil, je videl, da stoji voz na posutem prostoru nred lese-
spominjam se, kje sem ga srečal, vem pa, da me bo nimi vrtnimi vrati, ki vodijo k nekakšni vili.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani