] PROBAN KA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
POTROŠNIŠKI KREDITI
COMPACTOFFICE
BTC CITY. 5martln»ka 140. Tel: 01 585 19.90. www bene.com. i)uot)onaObene com
Gorenjska y Banka
Banka j pastuhom
Nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 46 - CENA 240 SIT (13 HRK)
Kranj, petek. 14. junija 2002
Poto: Gorazd Kavčič
Pustite se zapeljati
Ste že kdaj, ko ste se odpravljali "na lepše", na morje ali kam drugam, obtičali s svojim vozilom v dolgi koloni na razbeljeni avtocesti. Meni, ki se na vožnjo nerad odpravljam sredi noči, seje to, žal, že zgodilo, na avtocesti pri Razdrtem smo se v julijski pripeki več ur sprehajali kot po tržnici. Takrat sem, priznam, pomislil na vse možne rešitve, tudi na to, kako prijetna bi bila vožnja po stranskih poteh, kjer bi med potjo ali postanki spoznaval tudi nove kraje in njihove znamenitosti.
In kot bi mi v Slovenski turistični organizaciji "ukradli" idejo! Že ta konec tedna bodo v okviru akcije Na lepše - stranske poti so zapelji-vejše od glavnih povabili domače in tuje turiste, da z glavnih zavijejo na stranske - na Zlatorogovo, Vetrovo, Smaragdno, Krošnjarsko, Jan-terjevo ali Sončevo pot. Na vsaki od teh poti je marsikaj za oči, dušo, telo, počitek, užitek in za potešitev radovednost. Pustite se torej zapeljati ! Ne samo zato, ker bo poleti predvsem ob koncu tedna na še ne-zgrajenem avtocestnem križu velika prometna gneča, ampak tudi zato, da bi spoznali, kako raznolika in privlačna je Slovenija. Morda boste temu oporekali, češ - saj Slovenijo že dobro poznamo. Morda res, veliko pa je tudi slovenskih popotnikov, ki so bili že na domala vseh koncih sveta, a še nikdar v dolini Radovne, pri slapu Peričniku, v Logarski dolini...
Od junija do septembra bo čez Slovenijo potovalo več kot osem milijonov turistov, večinoma tujcev. Če bi delček teh turistov zapeljali na stranske poti, bi vsaj malo razbremenili glavne ceste in morda tudi dosegli, da bi na poti do svojega počitniškega cilja zapravili še kaj več kot le za cestnino in gorivo.
Cveto Zaplotnik
Naši nogometaši jutri y nedeljo končno sedmica?
proti domu *"
Tudi v tretji tekmi z ekipo Paragvaja našim nogometašem ni uspelo zmagati in tako so se od svetovnega prvenstva poslovili brez točke.
Na lotu, igri Loterije Slovenije, že deveti krog zapored ni nihče prekrižal dobitne kombinacije sedmih številk, tako da
je sklad za glavni dobitek že krepko presegel pol milijarde tolarjev.
Kranj - Čeprav je za slovensko reprezentanco zagotovo uspeh že uvrstitev na letošnje svetovno prvenstvo, pa so ljubitelji športa in tudi nogometaši sami večina pričakovali, da svetovnega prvenstva vendarle ne bodo zapustili brez ene same točke. Po porazu z 1:3 z ekipo Španije, porazu 0:1 z ekipo Južne Afrike in tretjem sredinem porazu s 3:1 z ekipo Paragvaja pa so naši končali prvenstvo na dnu lestvice skupine B. Najbolje so se v naši skupini po pričakovanju odrezali Španci, ki so zmagali na vseh treh tekmah, v nadaljevanje tekmovanja pa se je uvrstila še reprezentanca Paragvaja.
Poleg slovenskih ljubiteljev nogometa so bili ob slovesu od svetovnega prvenstva svojih reprezentanc te dni najbolj razočarani
Francozi in Argentinci, ki jo jim na mnogih stavnicah napovedovali celo igranje v finalu. Tako pa je finale zaenkrat še naprej odprto, čeprav poznavalci med favorite sedaj uvrščajo učinkovite Brazilce, pa tudi Nemci, Španci in Danci so vse višje na stavnih lističih.
Naša reprezentanca pa se bo jutri podala na pot proti domu, kjer bo težko delo čakalo zlasti vodstvo Nogometne zveze Slovenije, ki ji obračuni v ekipi med trenerjem Srečkom Katancem in igralcem Zlatkom Zahovičem zagotovo niso v ponos. Srečko Katanec, ki je zadnjo polovico nastopov naše reprezentance opazoval iz tribune in ne iz klopi na robu igrišča, je že napovedal svoje slovo iz mesta selektorja reprezentance. Vilma Stanovnik
Mladim poleti ne bo dolgčas
Kranjska Gora - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti od drog Kranjska Gora je zelo aktivna in je za letošnje poletje pripravila kar sedemnajst različnih programov preživljanja prostega časa mladih. Prosili so društva in organizacije, naj se prijavijo in sofinancirajo programe v višini 700 tisoč tolarjev. Osnovnošolci in srednješolci bodo imeli v Kranjski Gori ustvarjalne delavnice, šolo nogometa in tenisa, po-hodništvo, letovali bodo na morju, se udeleževali filmskih matinej,
se učili gasilskih veščin, obiskali Škratovo deželo, v okviru oratorija odšli na strokovno ekskurzijo v Francijo. Pester program jim s po-slikavami kamnov, slikanja na svilo in šivanja in oblikovanja gumbov ponuja tudi občinska knjižnica Jesenice, oddelek v Kranjski Gori.
48.947 tolarjev in marsikdo, prepričan v milijonski dobitek, bi bil zelo razočaran. Pa še tale zanimivost: med 13. oktobrom 1991 in 9. junijem 2002 sta bili najpogosteje izžrebani številki 32 in 11, najbolj poredko pa 3 in 10.
Če je marsikoga tako visok sklad za glavni dobitek premamil in bo za vplačila zapravil precej denarja, pa se tega veselijo v fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in fundaciji za financiranje šj|prtnih organizacij, ki sta samo od zadnjega kroga vplačil prejeli skoraj 220 milijonov tolarjev.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Kranj - Medtem ko je nogometna mrzlica po izpadu slovenske reprezentance iz nadaljnjega tekmovanja na svetovnem prvenstvu popustila, se Fortuna, boginja usode, naključja, sreče in izobilja, še vedno igra s številnimi igralci lota.
Že devet krogov zapored ni nihče prekrižal dobitne kombinacije sedmih številk, sklad za glavni dobitek pa je iz kroga v krog postajal bogatejši in bo ta konec ted-
na po napovedih iz Loterije Slovenije predvidoma znašal že 570 milijonov tolarjev. Loto so ob tako vabljivem dobitku poleg že prekaljenih "iskalcev sreče" zače-
Na brezplačni telefonski številki 080 22 66 lahko hitro in enostavno naročite:
• Petrolovo ekstra lahko kurilno olje
• in MaCjna kartiCO, ki vam omogoča cenejši nakup in obročno plačevanje kurilnega olja.
www.petrol.si
sij SO, i V' i.|iii>i|jii.i
li igrati tudi številni, ki doslej v življenju še niso izpolnili niti enega listka lota ali se poskušali v kaki drugi igri na srečo. To so v zadnjih tednih in dneh občutili tudi na vplačilnih mestih na Gorenjskem in drugod po Sloveniji in to bo bržčas čutiti tudi v nedeljo proti večeru, ko bodo igralci lota posedli pred televizorje in spremljali žrebanje.
V minulem krogu je bilo na 1.124.209 listkih lota vplačanih skoraj 977 milijonov tolarjev, v skladu za sedmico pa je bilo okrog 446 milijonov tolarjev. Na listkih je bilo 11.066.977 različnih kombinacij od 15.380.937 možnih, največkrat vplačana kombinacija številk 4, 8, 12, 26, 28, 31 in 34 pa je bila vpisana 9.118-krat. Če bi bila izžrebana ta kombinacija, bi bila sedmica vredna samo
1
Media Ari
Studio
Internet
9770352666025
Uradniki z nazivi in položaji
Državni zbor je sprejel zakon o javnih uslužbencih in zakon o inšpekcijskem nadzoru, ponovno glasovanje o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pa je preložil
na naslednjo sejo.
Ljubljana - Tako kot zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki ga je
državni svet zavrnil in mora državni zbor o njem ponovno glasovati in ga potrditi z najmanj 46 glasovi "za" so poslanci prestavili na prihodnjo sejo tudi nadaljevanje razprave o predlogu zakona o vojnih grobiščih. Večina je menila, da je razprava v parlamentu nesmiselna, dokler se o spornih določbah ne sporazumejo poslanske skupine oziroma v državnem zboru zastopane stranke. Nekateri menijo, da bi razpravo kazalo nadaljevati po jesenskih lokalnih in predsedniških volitvah.
Državni zbor je brez bistvene razprave sprejel zelo pomemben
zakon o javnih uslužbencih, ki
zadeva delo in življenje okrog 150.000 zaposlenih v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, v drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ali so zaposleni v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež ali prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Delodajalec javnih uslužbencev je Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost. Zakon določa skupna načela sistema javnih uslužben-
Skupno praznovanje dneva državnosti
Kranj - V počastitev dneva državnosti in 60-letnice ustanovitve Kokrškega in Gorenjskega odreda bo 25. junija ob 11. uri na Brdu pri Kranju slovesnost z naslovom Gorenjska v plamenih upora in bojev, na kateri se bodo spominjali zgodovinskih dogodkov v boju za osvoboditev in osamosvojitev Slovenije. Spominsko zborovanje skupaj organizirajo območna združenja borcev in udeležencev NOB, veteranov vojne za Slovenijo z Gorenjskega in organizacijski odbor Skupnosti borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot.
Teden prej, v ponedeljek, 17. junija, bodo priprave na prireditev in njen potek na tiskovni konferenci predstavili Martin Košir, predsednik organizacijskega od-
bora, Jože Bohinc, predsednik Skupnosti borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot, Ivan Košir, predsednik območnega združenja borcev in udeležencev NOB Kranj, Drago Zadnikar, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska, Anton Rešek iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Jože Piskernik, predsednik kluba Maksa Perca Kranj.
Kokrški odred je bil ustanovljen 18. junija 1942. leta na Kališču pod Storžičem, Gorenjski odred pa v začetku julija istega leta na območju pod Stolom. V tem letu so bile tudi drugod po Gorenjskem ustanovljene številne partizanske enote, čete in bataljoni.
S. Š.
Obale morja in jezer državi
Ljubljana - Poslanska skupina Nove Slovenije je kritična do predloga zakona o vodah, o katerem razpravlja državni zbor v drugi obravnavi. Razmerje med javnim dobrim in privatno lastnino ni ustrezno rešeno. Najbolj nesprejemljiv je zakon v primeru priobalnega pasu, saj med drugim omogoča ministru, da lahko na predlog lastnika spremeni status javnega dobrega. Ker ima Slovenija malo obale, je treba priobalni pas še posebej zaščititi. Predlog novega zakona pa omogoča prehajanje obale v zasebno lastništvo. Priobalni pas v nobenem primeru ne sme postati predmet kupoprodajnih pogodb. Poslanci Nove Slovenije so prepričani, da bi morale ostati obale vseh rek, jezer, potokov in morja državna last. Predlog novega zakona pa daje možnost ukinjanja javnega
interesa. Veliko stvari zakon ne urejuje do konca, ampak jih prepušča podzakonskim aktom, ki pa jih bo pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Zdi se nam, da želi vladajoča koalicija privatizi-rati tudi slovensko obalo, so zapisali v poslanski skupini Nove Slovenije. Kritični so tudi do zakona o morskem ribištvu, za katerega se jim zdi, da je nastajal v Dela-marisu in ne v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nekaterimi določili bo omogočeno izločanje manjših in tehnično slabše opremljenih ribičev, najbolj sporna pa je vsekakor ukinjanje ribištva kot dopolnilne kmetijske dejavnosti. Po tem zakonu bo najmanj 75 ribičev zgubilo delo. Zakon torej želi zasebne ribiče upokojiti ali jih prezapo-sliti v okviru aktivne politike zaposlovanja. J.K.
Gorenjski 50 milijonov
Ljubljana - Leta 1998 so prizadele Slovenijo hude poplave z neurjem in plazenjem tal. Škoda je bila visoka in država je v letih 1999, 2000 in 2001 za njeno sanacijo zagotovila 3,5 milijarde tolarjev, predvsem za nujna dela, za rekonstrukcije obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav, za investicije in za trajno zagotovitev poplavne varnosti na najbolj ogroženih območjih. Pretekli teden je iz proračunske rezerve zagotovila še 580 milijonov tolarjev in potrdila program izvedbe ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti na posameznih vodnih območjih. Gorenjskemu vodnemu območju je bilo dodeljenih 50 milijonov tolarjev. Vodnemu območju Mura so dodelili 12,6 milijona tolarjev, območju Drave 112,6 milijona tolarjev, vodnemu območju Savinje in Sotle 168,3 milijona tolarjev, Dolenjski 24,4 milijona tolarjev, vodnemu območju Ljubljanica - Sava 169,2 milijona tolarjev, območju Soče 21,8 milijona tolarjev in Primorski 20,8 milijona tolarjev. J.K.
Jutri Dan krivde, odpuščanja in sprave
Ljubljana - Predstavnik Združenih ob Lipi sprave Stanislav Klep
nam je napisal, da bo jutri, 15. junija (sobota), kije Dan krivde, odpuščanja in sprave, pri Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju na Žalah v Ljubljani žalna slovesnost v spomin na največjo nesrečo v vsej narodovi zgodovini. To je spomin na množične poboje domobrancev in drugih Slovencev, ki so nasprotovali boljševizmu, spomin na vse, ki nimajo zaznamovanih grobov, v spomin vseh slovenskih vojakov in borcev, padlih v obeh svetovnih vojnah in državljanski vojni, ne glede na zastavo, pod katero so se bojevali, in v čast junakom osamosvojitvene vojne. Slovesnost se bo začela ob 17. uri z bogoslužjem v Cerkvi vseh svetih in nato nadaljevala ob 18. uri pri Lipi s kulturnim sporedom. J.K.
cev (enakopravna dostopnost, zakonitost, strokovnost, častno ravnanje, omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril, zaupnost), organizacijske določbe, kadrovsko načrtovanje in sklepanje delovnega razmerja ter izbiranje kandidatov. Zakon v XI. poglavju obravnava delovna mesta, položaje in nazive. Po zakonu imamo uradniška delovna mesta, ki jih z uredbo določi vlada, in strokovno tehnična delovna mesta, ki jih pravtako določi vlada z uredbo. 80. člen določa vrste položajev.'V ministrstvih so položaji generalni direktor, generalni sekretar in vodje organizacijskih enot. V organih v sestavi ministrstev so položaji direktor in vodje organizacijskih enot. V upravnih enotah so na "položajih" načelniki upravnih enot in vodje organizacijskih enot, v upravah lokalnih skupnosti pa sta to direktor in vodje orga-
nizacijskih enot. Novi zakon določa javnim uslužbencem tudi nazive. Nazivi imajo 16 stopenj in so razporejeni v pet kariernih razredov, od višjega sekretarja, sekretarja in podsekretarja do referentov v petem kariernem razredu. Predpisana izobrazba za prvi ka-rierni razred je univerzitetna ali visoko strokovna s specializacijo ali magisterijem, za peti karierni razred pa je predpisana najmanj srednja splošna ali strokovna izobrazba. Pomemben pogoj je tudi aktivno znanje uradnega, to je slovenskega jezika.
Inšpektor z znanjem in značko
Poslanci so sprejeli tudi zakon o inšpekcijskem nadzoru, po katerem so inšpektorji pri opravljanju svojega dela v okviru svojih po-
oblastil samostojni. Po novem zakonu bodo morali imeti inšpektorji univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Zaradi neopravljenega strokovnega izpita se inšpektor lahko razreši. Inšpektor bo pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora izkazal s službeno izkaznico in značko, ki ju izda minister, pristojen za področje, na katerem deluje inšpekcija, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Inšpektorjem daje zakon precejšnja pooblastila. Tako imajo pravico pregledati prostore, naprave, delovna sredstva, predmete, blago, poslovne knjige, pogodbe in druge listine ter dokumente ter zaslišati stranke in priče v upravnem postopku. Imajo pravico brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz
uradnih evidenc in zbirk, ki se nanašajo na zavezanca in so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Odvzem dokumentacije, potrebne za nadzor, traja lahko največ petnajst dni. Pregled stanovanjskih prostorov je inšpektorju dovoljen le na osnovi sodne odločbe, v drugih primerih, kjer je nadzor zakonit, pa lahko inšpektor zahteva pomoč policije. Inšpekcijski ogled zavezanec lahko odkloni tudi v primeru, če bi spravila s trem sebe v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali kazenski pregon ali bi kršila dolžnost ali pravico varovati poslovno, poklicno, umetniško ali znanstveno tajnost in tajnost, ki jo je zavezanec za pregled zvedel kot duhovnik, odvetnik, zdravnik ali v drugem poklicu, ki je zavezan tajnosti.
Jože Košnjek
Cerkev za vključitev v Evropsko unijo in Nato
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci zagovarja dialog v družbi kot tudi znotraj Cerkve, kjer se tudi krešejo mnenja za in zoper vključevanje v evropske in atlantske organizacije.
Ljubljana - Debato o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato je začela tudi Cerkev, ker je ocenila, da je treba izpostaviti nekatere vrednote, ki so skupne Evropi, je dejal na sredini konferenci za novinarje vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference dr. Janez Gril. Na konferenci je bilo javnosti predstavljeno stališče Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Njen predsednik in mariborski pomožni škof dr. Anton Stres je v predstavitvi dejal, da so z javno predstavitvijo svojih stališč počakali, da se je javna razprava v državi razživela in da so stališča njegove prispevek k nujnemu dialogu ne le v družbi, ampak tudi znotraj katoliške Cerkve, kjer se krešejo mnenja za in proti, in k čim bolj premišljeni končni odločitvi. Vključitev slovenske komisije Pravičnost in mir v razpravo ni nič posebnega, saj se enake komisije pri škofovskih konferencah v evropskih državah že nekaj let odzivajo na vprašanja evropske integracije in varnosti. Dr. Anton Stres je ob tem dejal, daje to prva tovrstna izjava, ni pa rečeno, da je zadnja. Morda bo v razpravo posegla tudi sama Slovenska škofovska konferenca. Treba je namreč poudarjati tudi teme, ki niso v ospredju sedanjih razprav. Predvsem so to skupne evropske vrednote. Za uspešno delovanje združene Evrope niso dovolj le evro, gospodarski in politični interesi, ampak tudi duhovne in moralne vrednote. Evropa je zibelka solidarnosti, na kateri temelji socialna država, in načela
Pozornost volitvam
Jesenice - Priprave na lokalne volitve so v polnem razmahu tudi v Območni organizaciji Združene liste socialnih demokratov Jesenice. Na seji predsedstva Območne organizacije so tako največ pozornosti posvetili pripravi volilne strategije in oblikovanju programa. Na jesenskih lokalnih volitvah bodo nastopili s svojim kandidatom za župana in popolnimi kandidatnimi listami za volitve članic in članov občinskega sveta.
V stranki se pripravljajo tudi na 3. konferenco, ki bo 22. junija v Kočevju na temo socialne politike in uspešnega gospodarskega razvoja Slovenije.
S«J S*o Htfi
subsidiarnosti, v katerem dobivajo decentralizacija in avtonomija posameznih delov poseben pomen.
Komisija Pravičnost in mir se je že z naslovom izjave Slovenija sodi v Evropsko unijo in Nato opredelila za vključitev Slovenije v obe organizaciji, ki sta medsebojno povezani. Zapisala je, da smo bili v vsej zgodovini Slovenci del krščanske omikane Evrope.
Slovenski narod je bil pri evropskem duhovnem in moralnem razvoju ves čas enakopravno udeležen, vse dokler ga totalitarni komunistični družbeni red ni za pol stoletja odtrgal od evropskih duhovnih korenin in povezav. V ta prostor se vračamo, ne več kot podrejeni kakor nekdaj, marveč suvereni nosilci svoje državnosti. Cerkev opozarja na nevarnosti in izzive, ko bo treba krepiti narodno
zavest, za kar so še posebej odgovorni državni in mnenjski voditelji. Hkrati pa opozarja na odgovornost države, da svojim državljanom zagotovi notranjo in zunanjo varnost. Le varnost, ki je najtrdnejša v evropskih povezavah in Nato, pa je pogoj za svobodo in demokracijo, je dejal dr. Anton Stres.
Jože Košnjek
V sredo je prišel v Slovenijo novi apostolski nuncij nadškof Giuseppe Leanza. Na brniškem letališču mu je izrekel dobrodošlico ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Foto: Gorazd Kavčič \
Kje, predvsem pa, kdaj, bo Kranj dobil novo pokrito drsališče?
Živila v peti, občina v prvi prestavi
' Komaj leto dni je naokrog, ko je kranjski župan Mohor Bogataj občinskim svetnikom ponudil osnutek programskih zasnov za ureditveno območje Gorenjskega sejma, v katerem za lastnika, družbo Živila, ni bilo več prostora niti za zgubarsko ledeno dvorano, niti za sejemsko dejavnost v obsegu, kakršna je bila zadnja desetletja.
Kranj - Kljub tehtnim ugovorom in vprašanjem o usodi kranjskega hokeja ter 500-letne sejemske tradicije so številčnejši pozicijski mestni svetniki konec avgusta programske zasnove potrdili. Konec letošnjega januarja so dvignili roke za predlog odloka o ureditvenem načrtu, s katerim so prižgali zeleno luč za velikopotezne načrte Živil o rušenju vseh sedanjih sejemskih objektov in gradnji docela novega poslovnega centra na zahodnem robu •nesta. Danes je Gorenjski sejem kot mesto duhov. Nikogar ni več, skozi šipe se vidi razsulo, ki čaka samo še na gradbince, da ga bodo dokončno zravnali in pospravili.
Pravzaprav je tak ves savski otok, na katerega se nanaša ureditveni načrt, nesamo južni del, ki ga zasedajo Živila. Nekdanji z'rnski bazen na severnem koncu otoka prav tako čaka na svetlejšo Prihodnost.
A ostanimo pri Gorenjskem sejmu, katerega izguba je predvsem zaradi drsališča izjemno boleča 28 kranjski hokejski klub Triglav Pa tudi za rekreativce, ki so pozimi, zlasti še med počitnicami, dokaj pridno polnili ledno ploskev. Pomena izgube ledu se zaveda tudi kranjski župan Mohor Bogataj, ki je ob sprejetju programskih zasnov za območje Gorenjskega sejma 19. avgusta lani obljubil, da ho mestna občina poskrbela za novo pokrito drsališče, že pred okroglo četrt stoletja locirano v športni center Stanka Mlakarja, severno od olimpijskega bazena. Hkrati pa so se Živila obvezala, da bodo obratovanje drsališča v sejemski dvorani na savskem otoku omogočila še do izteka prihodnje sezone, torej do pomiadi 2003, če bo zaradi dotrajane opreme to le mogoče. Očitno ni. v^orazd Tršan, član uprave j^vil, v zvezi s tem pojasnjuje:
'nšpekcijska odločba, izdana po sPrejetju novega zakona o varstvu Pri delu, nam narekuje popolno obnovo oziroma zamenjavo hladilnega sistema. Investicija bi bila
za Živila v razmerah, ko je bilo drsališče na prostoru Gorenjskega sejma zgolj vprašanje časa, ko občina načrtuje gradnjo novega in, ne nazadnje, ko je hokejski klub Triglav še vedno naš velik dolžnik, povsem zgrešena. Naši lastniki zahtevajo dobiček, ne pa izgube, ki jih je bilo v letih, koje bil Gorenjski sejem še v družbeni lasti, lažje prekriti."
Živila so z nakupom postala edini lastnik Gorenjskega sejma, ki praktično ne obstaja več, družba Živila je kot lastnica vpisana tudi v zemljiški knjigi. Trenutno si v Živilih prizadevajo dobiti enotno dovoljenje za rušenje praznih sejemskih objektov in gradnjo novih. Odločbe še,nimajo. "Vsebinskih razlogov za negativno odločbo ne vidimo, seveda pa se nanjo kdorkoli od zainteresiranih lahko pritoži in s tem načrtovano investicijo tudi časovno zamakne. Vsebinskih razlogov ni zato, ker so Živila na zemljišču, na katero nameravamo posegati, edini lastnik in smo se dvema manjšima parcelama ob Elektru, ki sta v postopku denacionalizacije, izognili," pravi Gorazd Tršan.
Hokejisti brez ledu
Kje bodo v naslednji sezoni gostovali kranjski hokejisti, ki imajo
zdaj "suhe" priprave, še ne vedo. Najbližji led je na Bledu, kjer dvorano obnavljajo, v poštev pride tudi jeseniška Podmežakla, obe rešitvi pa sta za klub, tretji najmnožičnejši v Sloveniji, ki se pohvali /. najmanj 150 aktivnimi igralkami in igralci in vrsto mladih reprezentantov, neugodni.
Emilijan Pavlin, predsednik hokejskega kluba Triglav: "Skupščina kluba, ki smo jo imeli pred mesecem dni, je izzvenela precej pesimistično pa tudi kritično do občinskega vodstva, ki kljub vedenju, da drsališča na Gorenjskem sejmu ne bo več, doslej še ni storilo konkretnega koraka za gradnjo novega. Imamo občutek, da gre za splet sprenevedanj, da v občinski upravi in zavodu za šport delajo vse tako, da bi nas pokopali. Na sestanku z županom smo zvedeli, da občina za sofinanciranje ledu nima denarja in naj poskusimo na zavodu, kjer pa odgovora na prošnjo za denarno pomoč še nismo dobili. Od moralne podpore na žalost nimamo nič."
V hokejskem klubu Triglav delajo izključno ljubiteljsko. Plačujejo samo trenerje in led. Za kolikor toliko normalno preživetje potrebujejo približno 150.000 ev-rov na leto. Tretjino te vsote naj bi zbrali sami, s članarino, tretjino od Mestne občine Kranj oziroma Zavoda za šport Kranj, tretjino pa s sponzorji. Razmerja so se že porušila, Emilijan Pavlin pa se tudi boji, da bi se sponzorji utegnili umakniti. "Vsak najprej vpraša, kje pa boste sploh trenirali. Če v Kranju čimprej ne bo novega ledu, lahko začnejo odhajati drugam tudi perspektivni igralci, ker v domačem klubu ne bodo več vi-deii možnosti napredovanja. Eno sezono bi še nekako prebili, če
Gorenjskega sejma ni več.
bomo na gostovanja obsojeni dlje, pa bo to zanesljivo pogreb za kranjski hokej."
Te dni se bodo v klubu odločali, kje bodo gostovali, pogodbe pa bodo seveda lahko sklepali le, če bodo imeli za seboj denar. "Čeprav sedem, osem let starih otrok ni prijetno voziti na Jesenice, bi bili veseli, če bi imeli denar za avtobus. Tega potrebujemo šest mesecev, vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah ves dan. Stal bi nas okrog 12.000 evrov. Ne gre za neke fantastične številke, čeprav se nam zdi vsota visoka, bojimo pa se, da bo šlo na trdo."
V hokejskem klubu Triglav so ponudili programske in investicijske zasnove za novo pokrito drsališče, zvedeli, da "gre naprej", očitno pa oba, občina in zavod za šport, uporabljata prvo prestavo. "Drsališče mestu daje svojstven pečat. Dvorana bi se izplačala, če bi bila pametno izkoriščena; v mrzlih mesecih s hokejem in rekreativnim drsanjem, v toplih s ho-
kejem na rolerjih, ki tudi v Sloveniji bliskovito pridobiva na množičnosti. Dvorana bi bila lahko namenjena tudi družabnim prireditvam, koncertom, maturantskim plesom ipd., ki so z dvorano na Gorenjskem sejmu prav tako izgubili priložnost. Skratka, če bi bil zaposlen v mestni občini Kranj, ta hip na "reševanje" problema ledu ne bi bil niti najmanj ponosen," pravi Emilijan Pavlin.
Občino skrbi denar
Seveda, kaj pa drugega. Kranj že za redno dejavnost športnih klubov in društev ter za vzdrževanje športnih objektov namenja večji delež proračunskega denarja kot večina športno razvitih občin. Razen tega bo treba čimprej spraviti pod streho dve zahtevni (dragi) investiciji: skakalnico na Gorenji Savi in letni bazen v športnem centru, ki bo prihodnje leto gostitelj evropskega prvenstva v vaterpolu. Oba investitorja raču-
V senci svetovnega prvenstva v nogometu je izšla knjiga Nogomet in družba
Preporod nogometa v Sloveniji
V knjigi sta se avtorja Matjaž Plesec in Mojca Doupona Topič z znanstvenim pristopom lotila fenomena nogometne igre, ki je brez
dvoma najbolj razširjena in popularna oblika sodobne kulture na svetu.
^jub^jana - Nogomet, ta najbolj pomembna postranska stvar na svetu, je vendarle osvojil tudi Slovence. K nam je prinesel podobno evforijo, kot jo je v šestdesetih le-t'h na sončni strani Alp povzročila gimnastika, v sedemdesetih košarka, v osemdesetih plavanje in alpsko smučanje ter v devetdesetih smučarski skoki. Knjiga Nogomet in družba - Preporod nogometa v Sloveniji avtorjev Matjaža Plesca in Mojce "oupona Topič, profesorjev na Fakulteti za šport, ki je izšla konec maja, poskuša s Pomočjo družboslovnih ved osvetliti mesto, ki ga nogomet ta čas zaseda v slovenski družbi. Knjiga je izšla v založbi Zavoda za šport Slovenije.
Dobri
rezultati in igra reprezentance je prinesla v Slovenijo nogometno evforijo.
gomef^10 Sta Prav °8rornna pozornost no-
Ponskerr?1td08a'an'C;T1 V Korc-ji in na Ja~ renre prvw sodelovanje slovenske
K d''e"tance "a tem spektaklu povzročijo inJC omenJeno delo pred dnevi zelo skih k "CoPa^eno zasedlo police sloven-Pozornnjl8arn--Pa vendar Je vredno večje Sloveni-^1' ^ Je eden redkih poskusov v pristobn da 1 or,Jcktivnim znanstvenim daj ko anali/ira nogomet. Posebej se-Žcn,in se slovenske nogometne strasti C nekohko polegle.
"Knjiga, ki je izšla v 500 izvodih, ni pisana v populističnem jeziku, vseeno pa je namenjena vsem nogometnim zanesenjakom, ki na nogometno igro gledajo s širšega zornega kota. Namenjena je športnim novinarjem, športnim pedagogom, profesorjem družboslovnih predmetov in tudi učencem, predvsem pri izbirnem predmetu šport ter pri raziskovalnih nalogah s področja sociologije in športa," je na predstavitvi knjige povedal eden izmed avtorjev -Matjaž Plesec. Skupaj z Mojco Doupona
Topič pojasnjujeta družbene razsežnosti nogometa v svetu in pri nas.
Nogomet ni "balkanski" šport
Za širši krog bralcev je verjetno najzanimivejši osrednji del knjige, kjer sta na podlagi rezultatov ankete, ki sta jo opravila pred in po nastopu slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu (EP) v nogometu leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, analizirala položaj nogometa z različnih zornih kotov slovenske družbe. "Ugotavljala sva odnos do nogometa, tako Slovencev kot Neslovencev, ki pa so slovenski državljani, odnos žensk in moških do te igre, odnos športnih novinarjev do nogometa in odnos Slovencev do športa na splošno. Rezultati so bili kar zanimivi," je razložil Plesec.
Med drugim sta ugotovila, kako pozitivno je vplival nastop slovenskih nogometašev na Euru 2000 na odnos anketirancev do nogometa. Če se pred Eurom 2000 s trditvijo, da je nogomet "balkanski" šport, nikakor ni strinjal le vsak peti anketiranec, pa je po EP popolno stopnjo nestrinjanja s trditvijo izrazilo skoraj šest desetin anketirancev. Navsezadnje je tekma med Slovenijo in Jugoslavijo podrla vse rekorde gledanosti programa na TV Slovenija, saj si jo je ogledalo več kot milijon Slovencev (58,2 odstotka) oziroma kar 89 odstotkov vseh gledalcev, ki so imeli tedaj prižgan televizor. Tudi na splošno so bili pred dvema letoma od športnih prenosov na TV Slovenija na samem vrhu gledanosti le nogometne tekme z EP.
Maribor bolj nogometen od Ljubljane
"Pokazalo se je, da imajo v Mariboru boljši odnos do nogometa kot v Ljubljani, torej daje Maribor bolj nogometno središče kot Ljubljana. Razlog se med drugim
skriva tudi v tem, da so v Ljubljani i/ preteklosti navajeni vrhunskih rezultatov in jih samo ti tudi zares pritegnejo," pojasnjuje Plesec, ki se ne more znebiti občutka, da se Slovenci še vedno bojimo nogometa. "Kot da čakamo, da se bo nogometna pravljica končala in se bomo lahko vrnili v stanje pred pojavom nogometnega burna."
Med branjem analize spoznamo tudi, da športni novinarji gojijo boljši odnos do slovenskega nogometa kot navijači, čeprav po njihovih kritičnih zapisih tega ni bilo pričakovati. Avtorja tudi ugotavljata, da je v Sloveniji nogomet najbolj diskriminator-na športna panoga, zaprta do žensk. Gre pa tu za globalen pojav in ne tipično slovenski. Celo v novinarskih vrstah je športna novinarka prej izjema kot pravilo (Gorenjski glas je tu s športno urednico Vilmo Stanovnik svetla točka, op. p.).
Avtorja se v svojem prispevku k preporodu nogometa v Sloveniji in razbijanju "primitivnih šovinističnih stereotipov", kot je v recenziji knjige zapisal dr. Gregor Tome, seveda nista izognila predstavitvi nogometne identitete ter nezaželenim spremljevalcem nogometa - nasilju, huli-ganizmU, nacionalizmu in rasizmu. Opisala sta tudi vlogi medijev in politike v nogometu. Pri tem sta smiselno uporabila tudi številne citate iz domače, predvsem pa tuje literature s področja sociologije športa in nogometne igre. Knjigo prodajajo v knjigarnah Mladinske knjige, njena cena pa je 4.300 tolarjev.    Simon Šubic
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Hal« Un M«» ii L|uU»u. C M Imtl|a 23. 1231 l <"•('
nata tudi na proračunski denar.
Izmikanje gradnji novega pokritega drsališča je zato v tem trenutku po svoje razumljivo, ne pa tudi opravičljivo. V Kranju niso samo vodni športi, so tudi drugi, morda bolj množični in uspešni. Tu je tudi hokejski, ki ima priložnost, da se postopno z dobrim delom postavi ob bok vodilnima v Sloveniji.
Franc Nadižar, svetovalec župana: "Investitorstvo za gradnjo pokritega drsališča naj bi prevzel Zavod za šport Kranj. Znana je tudi okvirna vrednost. Prva faza, to je pokrita ledena plošča, naj bi stala 350 milijonov tolarjev, končna cena pa naj bi se vrtela okrog 600 milijonov tolarjev. Prostor za olimpijskim bazenom je bil določen že leta 1978 in bo skoraj zagotovo ostal nespremenjen, čeprav so v pretresu tudi druge lokacije, odločitev bo odvisna od trase severne mestne obvoznice, ki jo dopolnjujemo z novim prostorskim planom. Tega naj bi sprejeli do konca leta, potrebujemo pa ga ne le zaradi drsališča, pač pa tudi zaradi ureditve prometa znotraj športnega centra. Za izdelavo projektne dokumentacije za drsališče je v letošnjem proračunu zagotovljenih deset milijonov tolarjev. Pričakujem, da bo investitor, zavod za šport, v kratkem objavil javni razpis in da se bo prihodnje leto dvorana začela graditi. Gradnja se bo predvidoma zamaknila še v leto 2004, finančno pa tudi v leto 2005."
Povsem konkretnega odgovora torej nismo dobili. Če vemo, daje med športnimi naložbami prihodnje leto prednostna naloga dokončanje ha/ena in /. njim povezana ureditev parkirišč, se prav lahko zna zgoditi, da bodo hokejisti še naprej čakali na tretjem tiru. Ali bo sklic izredne skupščine kluba, o katerem razmišljajo, vplival na hitrejše korake občinske vlade, ne vemo, da si Kranj hkrati ne more privoščiti več investicij v športu hkrati, pa so opozarjali že opozicijski mestni svetniki ob lanski obravnavi programskih zasnov za območje Gorenjskega sejma.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
>II»M©IMGLAS"
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Matija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Spoznala sta se že kot bosonoga šolarja
V soboto sta petdeset let skupne zakonske poti praznovala Lovrenc in Danijela Božnar iz Škofje Loke. Po ponovni zaobljubi, ki jo je opravil župan Igor Draksler, so par in svati odšli na kosilo v gostilno Pri Rekarju. Zvečer so pripravili še zabavo Pr' Godcu pri Sv. Duhu - za vse prijatelje in znance.
Skofja Loka - Kdaj točno sta Lovrenc in Danijela postala par, se ne ve, saj sta se poznala že kot bosonoga šolarja, ko sta hodila po isti poti v šolo in nazaj. Lovrenc je kmalu po vrnitvi s Koroškega kot hlapec služil Stnovnikovih. Priči ob ponovni obljubi zvestobe sta bila sin Maks in hči Marija ter številno sorodstvo in prijatelji.
Lovro seje rodil 8. avgusta 1929 v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, kot prvi od treh Rebr-
skih otrok. Bili so hajtarska družina in so delali predvsem v gozdu. Že kot majhen otrok moral nosit
košek v Pasjo ravan. Šolo je obiskoval v Črnem vrhu, kjer ga je zanimala predvsem matematika. Med vojno je kot mlad fantič rad prekupčeval, po vojni pa se je družina odselila na avstrijsko Koroško. Po trdem boju za domačijo so se vrnili v domači Črni vrh.
Danijela se je rodila 21. julija 1933 v Črnem vrhu kot prvi od enajstih otrok. Kmalu po vojni ji je umrl oče, ko zadnji otrok v družini še ni bil rojen. Tako je številni Snovnikovi družini Danica postala svojim bratom in sestram varuh in vzgojitelj, saj je mati ves svoj čas in energijo posvetila kmetiji in preživetju.
Z rojstvom hčerke Marinke sta šokirala vso vas, saj je bil otrok rojen komaj 16-letnemu neporočenemu dekletu. Vse se je uredilo pred točno 50 leti, 31. maja 1952, ko sta se poročila. Kmalu za tem se jima je rodil sin Stanislav, družina pa se je preselila na Log. Tam sta prijokala na svet še Maks
in Janez. V sedemdesetih letih so se v družini odločili, da združijo moči in zgradijo hišo na Trati.
Rada povesta, da sta po Lovren-cevi upokojitvi doživljala najlepši del skupnega življenja. Ves prosti čas sta rada hodila v hribe in z društvom na izlete po vsej Sloveniji. Žal sta morala s tem prenehati, saj je Lovrenc zbolel za astmo, ki je ostala posledica vseh prebolelih pljučnic. Danes imata pet vnukinj in pet vnukov ter dva pra-vnuka.
Njuna življenjska pot ni bila posuta z rožicami, spoznala sta, kaj pomeni vojna in tudi smrt. Oba pravita, da ni hujšega kot izguba lastnega otroka, kar se jima je žal zgodilo. Upamo, da misli na to stran življenja v soboto niso prevečkrat zahajale, saj je bil na vrsti dan praznovanja in proslavitve zlate poroke. Kot sta sama povedala, je bila ta poroka najbrž bolj sijajna kot njuna prva - pred 50 leti. Boštjan Bogataj
Gradbinca podirajo
Kranj - Potem ko je podjetje IC Dom, novi lastnik nekdanje Grad-binčeve upravne stavbe ob Nazor-jevi ulici, pred tednom dni dobila pravnomočno dovoljenje, seje brž začelo rušenje nižjega objekta in dela osrednjega, ki bosta na novo pozidana. Zaradi del je Nazorjeva cesta pred križiščen z Bleivveiso-vo zaprta, kasneje pa bodo zaprli tudi del Dražgoške ulice pred kri-
žiščem z Nazorjevo. Z Dražgoške bo namreč uvoz v podzemne garaže, ki se bodo potegnile tudi pod nekdanji dom JLA, katerega lastnik je prav tako IC Dom, vendar dovoljenja za njegovo rušenje in novogradnjo še nima. Promet po Nazorjevi in Dražgoški bo spet sproščen predvidoma konec avgusta. Helena Jelovčan, foto: Stojan Saje
Slovesno v Trbojah
Trboje - Občina Šenčur, krajevna skupnost Trboje in območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Kranj vabijo jutri, 15-junija, ob 17. uri v Trboje, kjer bodo pred pokopališčem odkrili prestavljen spomenik padlim borcem in talcem. Na prejšnji lokaciji so ga postavili leta 1965, sedaj so ga pa zaradi gradnje mrliških vežic prestavili. Kulturni program pripravljajo mladinski mešani pevski zbor KUD Trboje, ženski pevski zbor Lipa, Baldomir Bizjak in člani domačega KUD Simon Jenko. J.K.
Občina sofinancira aktivne počitnice
Preddvor - V občini Preddvor so spet objavili počitniški program, ki že nekaj let zapored poteka prek Športnega društva Storžič, večino sredstev prispeva občina, izvajalci pa so delavci tamkajšnje šole. V programu je ponujena vrsta zanimivih dejavnosti, ki so jih otroci v preteklih letih že preizkusili. K dejavnostim se otroci prijavijo v šoli pred koncem leta, k vsaki pa tudi starši prispevajo denarni delež.
Že lani so v dolini Kokre organizirali tečaj gorništva in preživetja, ki je letos prva od počitniških dejavnosti, na vrsti že od 1. do 4. julija. Vodili ga bodo Miha, Mija in Nejc Kuhar, tečajniki pa bodo spoznavali pohodništvo, plezanje, spuščanje ob vrvi, prehod prek reke, orientacijo, postavljanje šotora, kurjenje ognja in druge veščine preživetja v naravi. V juliju bosta tudi dva kopalna izleta v toplice, že tradicionalni poletni tabor v Libojah, združen z izleti v hribe. Proti koncu julija bo prav tako že uveljavljen planinski pohod. Trajal bo tri dni, mladi planinci pa bodo osvajali bohinjsko pogorje. Teden dni sredi julija bo namenjen ustvarjalnosti: poslikavi bombažnih majic, slikanju na svilo, steklo in keramiko, kar se bo dogajalo v šoli. Tam bo od 18. julija do 22. avgusta odprta tudi šolska knjižnica, da bodo nekaj od počitnic imeli še knjižni molji. Za tiste, ki jim knjig ni toliko mar in se raje podijo za žogo, pa sta tudi letos na voljo dva tedenska termina male šole nogometa, ena sredi julija, druga pa zadnji teden.    Danica Zavrl Žlebir
Pohod po mejah
Žirovnica - V okviru programa prireditev v občini Žirovnica ob spominskem dnevu in dnevu državnosti bo v soboto, 15. junija, ob 8. uri na igrišču pri TVD Partizan občinski teniški turnir, naslednjo soboto pa občinski balinarski turnir. V soboto, 22. junija, bo turistični avtorally po občini, koncert Vasovalcev ob baklah v turški jami ob 20. uri, v nedeljo, 23. junija, pa pohod po mejah občine. V nedeljo, 23. junija, bodo dopoldne v Glenci smučarski skoki, v ponedeljek, 24. junija, v cerkvi na Breznici maša za domovino, ob 20. uri v kulturni dvorani nastop vseh skupin kulturnega društva dr. France Prešeren in ob 21.30 uri na Breznici kresovanje s prikazom starih šeg. D.S.
Injekciji za loško in jeseniško klavnico
Mestna občina Kranj z osmimi milijoni tolarjev kupuje lastninski delež v klavnici v Škofji Loki, njen vložek v posodobitev jeseniške klavnice pa znaša dva milijona tolarjev.
Kranj - Živinoreja sodi med glavne kmetijske dejavnosti v mestni občini Kranj. Zato je ohranitev klavnice v Škofji loki pomembna tako za kmete, člane KG Z Sloga, kot za druge kmete in mesne predelovalce. Svet mestne občine je na zadnji seji sprejel predlog, da občina z osmimi milijoni tolarjev postane solastnica škofjeloške klavnice ter tako posredno pomaga pri ohranjanju živinoreje, poseljenosti podeželja in kulturne krajine na svojem območju. Denar za nakup je zagotovljen v letošnjem proračunu v okviru intervencij v gospodarstvu.
Kranjska območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je namreč aprila gorenjskim občinam posredovala predlog za nakup klavnice v Škofji Loki, ki je v večinski lasti družbe Mesnine dežele Kranjske. Družba je sklenila klavnico prodati, kmetijske zadruge, ki so njene solastnice, pa kupiti, če bo zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje kot tudi sta-
tus industrijske klavnice brez omejitev, kar omogoča prodajo mesa tudi v države Evropske unije-
Okvirna cena za klavnico je 1,8 milijona evrov. Zadruge želijo ustanoviti samostojno podjetje. Investicijski program, ki gaje pridobila Kmetijsko gozdarska zadruga Skofja Loka, kaže, da bo klavnica poslovala pozitivno. Za-
Predstavili raziskovalne naloge
Jesenice - Ob koncu šolskega leta občina Jesenice predstavi številne raziskovalne naloge, ki jih pod vodstvom mentorjev pripravijo učenci osnovnih in dijaki srednjih šol ter študentje jeseniške občine. Tako je bilo tudi letos, ko so v prostorih občine predstavili raziskovalne naloge, za katere je del sredstev namenila tudi občina Jesenice. Mladi so se lotili različnih tem: od zgodovine krajev, kjer živijo, prehrane, inovacijske dejavnosti, jeseniških županov in razvoja mesta, zgodovine šolstva do strokovnih tem iz učnega programa. Predstavitev je bila zanimiva, mladi raziskovalci so pokazali veliko vneme in znanja. D.S.
druge naj bi bile v novem podjetju 50-odstotne lastnice, občine 40-odstotnc, l()-odstotni delež pa bi obdržale Mesnine dežele Kranjske. Zadruge se za nakup dogovarjajo tudi z družbo Kras Sežana, saj je vprašanje, če bodo same uspele zbrati predvideno vsoto, vprašljiv pa je tudi delež gorenjskih občin. V Kranju, denimo, so od predlagane vsote 18 milijonov tolarjev, v mestnem svetu na pobudo komisije za kmetijstvo odobrili le osem milijonov.
Iz podobnega razloga kot škofjeloško si v mestni občini Kranj prizadevajo tudi za ohranitev jeseniške klavnice, kije za kranjske zadružnike pomembna zlasti s stališča zagotavljanja storitev služnostnega in zasilnega zakola. Družba Jeseniške mesnine je občini posredovala predlog za doka-pitalizacijo, ki bi zagotovila obstoj klavnice na Jesenicah. Po pravilniku o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo za javno potrošnjo je namreč treba tudi jeseniško klavnico do konca tega leta tehnološko posodobiti. Mestna občina Kranj je za to namenila dva milijona tolarjev.
Helena Jelovčan
Hočejo svojo turistično organizacijo
Lani je občina Cerklje odklonila sodelovanje v skupni lokalni turistični organizaciji Kokra, ki združuje več občin. Sedaj so pripravili dokumente za ustanovitev svoje.
Cerklje - Občinski svet je na zadnji seji obravnaval dva dokumenta, akti o ustanovitvi lokalne turistične organizacije in osnutek odloka. Potrdili so ju z več pripombami, nekaj pa jih svetniki obljubljajo tudi v pisni obliki, potem ko vse znova premeljejo. V Cerkljah so sicer prepričani, da imajo sami dovolj privlačnih elementov turistične ponudbe, da jih lahko ponudijo sami.
Še preden so se lotili obravnave dokumentov o lokalni turistični organizaciji, je svetnik Tone Kopitar še pri točki o zaključnem računu lanskega proračuna želel vedeti, za kar gre pri postavki 20 milijonov, ki naj bi jih občina porabila za izdelavo turističnih projektov. Dejan Podgoršek z občinske uprave je poročal o tem, da so polovico tega zneska dobili iz državnih skladov za analizo turistične dejavnosti in spodbujanje razvoja na tem gospodarskem področju. Analizo bodo v kratkem predstavili občinskim svetnikom in zainteresirani javnosti, v začetku v obliki delavnic. Cilje iz omenjene analize bodo lažje uresničili, če bodo imeli lokalno turistično organizacijo. Čeprav je pri organizaciji slednjih v Sloveniji težnja,
da povezujejo več lokalnih skupnosti, imajo v Cerkljah za zdaj šele ustno zagotovilo vlade, da lahko osnujejo svojo. Če je kljub vsemu ne bi mogli, imajo še vedno možnost ustanoviti zavod, vendar v tem primeru ne morejo računati na sofinanciranje s strani države. Župan Franc Cebulj ocenjuje, da lahko turistična organizacija začne delovati prihodnje leto, občina pa ima tudi že ustrezen prostor, kamor se lahko naseli. Gre za prostore sedanje pošte v Hribarjevi hiši, pošta se namreč seli čez cesto v nekdanjo blagovnico. Lokalna turistična organizacija, ki naj bi bila mesto konsenza javnega in zasebnega sektorja, bo tudi omogočila, da bo občina uspešnejša pri ponudbi turističnih zmogljivosti, ki jih je na tem ob-
močju kar nekaj. Bližina letališča je ena od prednosti, Krvavec pa tista središčna točka, okoli katere se lahko vrti vsa ostala turistična ponudba. Tako so celo v ime bTO dali oznako Cerklje pod Krvavcem, da bo prepoznavna po glavnem turističnem produktu.
Ko je župan Franc Čebulj poročal svetnikom o delih, ki ta čas potekajo v občini, seje dotaknil tudi dveh problemov. Ponoviti morajo javni razpis za izvajalca sekundarnega dela kanalizacije na zahodnem delu občine. Bilje sicer že izbran, vendar se je drug kandidat i? javnega razpisa pritožil in izbranemu očital dampinško ceno-Novo odpiranje ponudb se obeta prihodnji teden. Podobna zgodba se dogaja pri blagovnici, kjer eden od kandidatov za izvajalca grozi i revizijo. Če bo občina to uspela urediti drugače, se lahko v mesecu dni začne adaptacija stavbe, ki jo sofinancirajo trije vlagatelji, poleg občine še pošta in farmacevtsko podjetje.
Danica Zavrl Žlebir
Mrliška vežica na Suhi
Predoslje pri Kranju - Na Suhi v krajevni skupnosti Predoslje so slovesno odprli nove mrliške vežice. Želja, da bi v vasi Suha v krajevni skupnosti Predoslje v Mestni občini Kranj imeli svojo mrliško vežico, je stara že kar nekaj let. Potem so se spomladi pred dvema letoma dogovorili, da se bodo lotili gradnje. Ob denarju iz občinskega proračuna in krajevne skupnosti so se odločili tudi za prispevke domačinov v delu in denarju. Akcija je stekla januarja lani, ko so podrli star objekt in konec februarja je bil že nov tudi pod streho. Dela so se potem nadaljevala jeseni in hkrati so urejali okolico, javno razsvetljavo in del ceste. Celotno akcijo pa so končali s slovesnostjo, ko sta v soboto župan Mestne občine Kranj Mohof Bogataj in predsednik krajevne skupnosti Predoslje Jakob Vreček slovesno odprla mrliško vežico. Izgrad' nja objekta in celotna ureditev je veljala 15,7 milijona tolarjev. Iz občinskega proračuna so namenili 7*7 milijona, prispevke vaščanov je bil ovrednoten na dobra 2,5 milijona, krajevna skupnost pa je primaknil3 4,27 milijona tolarjev. Vaščani so do zdaj prispevali tudi v denarju 1,159.200 tolarjev.    A. Z.
Odličnjaki pri županu
V torek opoldne je župan Mohor Bogataj čestital 107 učenkam in učencem, ki imajo vseh osem
osnovnošolskih let odlična spričevala.
Kranj - Na svečanem sprejemu je župan med drugim dejal, da je znanje, ki se odslikava v odličnem uspehu, vsekakor najboljša Popotnica za nadaljevanje šolanja. "Z znanjem boste gradili svojo pot, vendar pa pri tem ne Pozabite na svoje korenine. Upam, da se boste po študiju vrnili v Kranj in pomagali pri njegovem gospodarskem, kulturnem, družbenem razvoju."
Mohor Bogataj je odličnjake, vajene petič, opozoril tudi na morebitne neuspehe. "Ne bojte Se jih, sprejmite izzive, saj se iz tega lahko veliko naučite." Učenkam in učencem, ki se ta teden Poslavljajo od osnovne šole, je zaželel prijetne, brezskrbne počitnice, jeseni pa uspešno nadaljevanje v srednjih šolah. Zatem jim je podelil priznanja odličnosti, za spomin na srečanje pa še Kranjski zbornik in zgoščenko o Kranju.
Med odličnjaki je bila tudi Katja Jarc iz 8. a osnovne šole Simona Jenka:
"Če pri pouku res poslušaš in sodeluješ, potem osnovna šola ni težka. Vpisala sem se na škofijsko gimnazijo, mislim, da sem zanjo zbrala dovolj točk. Glavne predmete sem imela vsa leta pet, dober rezultat sem dosegla na prvi "mali maturi", k boljšemu seštevku pa mi pomagajo tudi priznanja s tekmovanj v znanju slovenskega jezika, zgodovine, angleščine, kemije, fizike, matematike. Kljub temu priznam, da me gimnazija malce skrbi. Kaj bom študirala po njej? Verjetno pediatrijo."
Matija Hočevar iz 8. c osnovne šole Stra-žišče: "Vseh osem let mi je šlo gladko, malo se je bilo seveda treba tudi učiti, prav veliko pa ne. Grem na kranjsko gimnazijo in ne skrbi me, da bi me odklonili, študija pa še nisem izbral. Imam še čas, da se odločim. Osnovna šola mi bo ostala v lepem spominu."
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Najstarejše društvo v kraju
Zadnji teden junija bodo v Begunjah proslavili 120-letnico Prostovoljnega gasilskega društva, ki ima več kot 250 članov.
Begunje na Gorenjskem - Gasilci v tem kraju so ponosni, da njihovo društvo že pet let uspešno vodi predsednica Veronika Kelih. Na tekmovalnem področju so se izkazale nad 30 let stare članice, ki so pred nedavnim postale državne prvakinje. Praznovanje bo trajalo tri dni, društvo pa bo dobilo tudi nov prapor.
Prostovoljno gasilsko društvo Begunje ni edino društvo v kraju, vendar je gotovo najstarejše in tudi najbolj dejavno. Organizirano delo gasilcev se je namreč v Begunjah začelo že pred 120 leti. To tradicijo so ohranjali številni rodovi, zato je pripadnost gasilstvu med domačini še danes velika. Društvo ima kar 252 članov, med katerimi jih je 90 usposobljenih za gašenje požarov. S tem v zadnjem času niso imeli veliko dela, saj veliko pozornosti namenjajo tudi preventivi, zlasti vzgoji Šolske mladine. Posebna značilnost njihovega društva je, da je Poleg mladih vanj vključenih veliko žensk. Kot eno redkih dru-
ni razvoj. Od leta 1985 imamo sodoben, gasilski dom, v katerem sta poleg društvenih prostorov še urad Krajevne skupnosti Begunje in frizerski salon. To stavbo smo gasilci zgradili ob pomoči drugih domačinov, zato jo tudi uporabljamo skupaj. Za gašenje požarov imamo dobro opremo in tri vozila. Letos spomladi smo eno od vozil opremili tudi z visokotlačno črpalko, kar je pomembna pridobitev," je povedala Veronika Kelih, ki je predstavila tudi praznični program.
Praznovanje visokega gasilskega jubileja se bo začelo v četrtek, 27. 6. 2002. Na vaji v Begunjah bodo ob 18. uri prikazali usposo-
štev v Sloveniji imajo žensko tudi na najpomembnejši dolžnosti.
Članica društva sem že skoraj " desetletja. Za predsednico so ™e izbrali pred petimi leti. Žen-^e smo posebej uspešne na tekmovalnem področju, kjer sta zelo neddYe desetini članic. Na v u06"1 državnem tekmovanju naH ?oVcih so se Ukazale članice aa jO let starosti, ki so domov Še T\ ma8°valni pokal. Mlaj-mla F1?* so zasedle 19. mesto,
Seved Pa S° bili dvanaJstL ii«m« 3 so naša prizadevanja zmerjena tudi v skrb za društve-
bljenost domačih gasilcev in sosednjih društev. Dan zatem bo ob 17. uri srečanje veteranskih tekmovalnih enot Gorenjske in ob 19. uri slavnostna seja upravnega odbora PGD Begunje, med katero bodo podelili društvena priznanja. V soboto, 29. junija, ob 17.30 bo gasilska parada in ob 18. uri osrednja prireditev, kjer bodo razvili nov društveni prapor. Vse tri večere bo živahno tudi v šotoru pred gasilskim domom, kjer bodo zabavali ansambli Gorenjski kvintet, Mambo Kings in Gašperji. Stojan Saje
Rodio Tfiojor
®
Prvi 9la/ GortnJ/k*^ Prvi fla/čk Gorenj/k*0
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 -Bohinj
Za prenovo mesta 190 / milijonov tolarjev
Radovljica - V ponedeljek, 10. junija, je radovljiški župan Janko S. Stušek s predstavniki občinske uprave stanovalcem in lastnikom zemljišč na Linhartovem trgu ter Gubčevi in Trubarjevi ulici predstavil potek prenove osrednjega starega mestnega jedra Radovljice.
Prenova komunalnih vodov in zunanje ureditve potekala julija in avgusta po Trubarjevi in delu Gub-čeve ulice, septembra pa se bo začela na Linhartovem trgu, ki bo zaprt za motorni promet. Pred vstopom v staro mestno jedro bodo uredili parkirišča, še zlasti za stanovalce, ki nimajo garaž ali parkirišč na lastnih zemljiščih. Že na majski seji občinskega sveta so sprejeli spremembe zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice in tako lahko upravna enota izda dovoljenje za rušenje nekdanje Merkurjeve prodajalne
pred vhodom na Linhartov trg in ureditev parkirišč na tem mestu. V nekdanjem Merkurjevem skladišču je že 18 parkirnih mest, dodatno pa jih bodo uredili še 28. Po sedanjih ocenah bo občina v prenovo starega mestnega jedra vložila okoli 190 milijonov tolarjev, v sofinanciranje pa se bodo vključili še Petrol, Telekom, Telemach in Elektro Gorenjska. Ureditev parkirišč s porušitvijo Merkurjeve prodajalne bo stala okoli 10 milijonov tolarjev. Občina bo za celovito in trajno ureditev razpisala poseben natečaj za idejne rešitve. D.S.
KUD Fran Maselj Podlimbarski je že drugič uprizoril gledališko igro na prostem
Rokovnjaški Ubežnik iz Krašnje
Sivo in temačno zgodbo, pa tudi veselo, kakršno je bilo včasih življenje na vasi, je zaigralo zagnano in domiselno kulturno društvo iz Krašnje v gledališču na prostem, pod obronki gozda Črnega Grabna. Ustvarjalnost in pozitivna energija domačinov, ki živijo za svoj kraj, gradi mostove medsebojne povezanosti.
Krašnja - Majhna vasica ima zanimivo preteklost, saj so včasih ob pomembni poti med Gorenjsko in Štajersko mimo nje "drdrali" vozovi in kočije. V stari šoli je nekoč prespal Franc Jožef II., po zapisih domačinov so še vedno žive zgodbe o rokovnjačih in skritih zakladih. Svoje preteklosti se zavedajo, jo spoštujejo in preko zanimivih prireditev seznanjajo tudi slovensko javnost. KUD Fran Maselj Podlimbarski je minuli konec tedna uprizorilo predstavo rokovnjaške povesti Ubežnik, ki jo je konec 19. stoletja napisal so-vaščan, pisatelj Josip Podmilšak - Andrejčkov Jože in je bila za igro prirejena po objavljenem besedilu v Slovenskem glasniku leta 1867.
Zanimivo igro Ubežnik, ki soji dodani tudi fragmenti ostalih avtorjevih del, so v dramatizaciji Jerneja Novaka in režiji Petra Militarova uprizorili številni domačini, ki se vselej radi odzovejo zanimivim projektom, ki jih z veliko vnemo in ljubeznijo do preteklosti pripravlja kulturno društvo. Posebnost igre je v odrski sceni, ki je bila za igro posebej zgrajena in postavljena v naravnem okolju pod milim nebom, pri čemer so izkoristili tudi veliki travnik v Mi-klavčevi dolini, in v skladu z mrko vsebino zgodbe temo večera. Igro so lansko jesen že uprizorili, vendar so se zaradi zanimanja odločili za ponovno uprizoritev. Zgodba pripoveduje o fantu, ki ni želel v vojsko Franca Jožefa in je
pobegnil v gozd, kjer se sreča z ostalimi ubežniki in se jim pridruži. Skupaj kot rokovnjači napadajo francoske vojake. Borijo se proti tujcem in za svoj obstanek. Ob glavni zgodbi se odvijajo tudi vaške prigode, nesrečne ljubezni in trpke usode ljudi.
Kljub slabim vremenskim razmeram je kulturnemu društvu uspelo uprizoriti dve predstavi. Čeprav je oblačno vreme prispevalo k dramatičnosti temačne zgodbe, v kateri niso manjkali tudi zvočni efekti gromkih strel, pa si v naslednjih uprizoritvah želijo več sreče z vremenom. Predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš je ob tej
priložnosti omenila, da so s predstavo Ubežnik želeli občinstvo seznaniti z življenjem v teh krajih konec 18. in v začetku 19. stoletja, občutiti nesmiselnost vojn, obsoditi brez smiselno izpolnjevanje ukazov ter sovraštvo med sovaš-čani zaradi socialne neenakosti. Obenem so želeli predstaviti tudi literarno delo domačina Jožeta Podmilšaka, znanega tudi kot An-drejčkovega Jožeta. Rad je poslušal zgodbe domačega kraja in jih zapisal. Igro so si ogledala tudi društva, ki obujajo tradicijo rokov njače v.
Katja Dolenc, Foto: arhiv KUD Fran Maselj Podlimbarski
Najboljši ob koncu leta
Kamnik - V kulturnem domu v Kamniku je sredi tedna župan občine Kamnik Anton T. Smolnikar sprejel in čestital najboljšim učencem in dijakom v občini, ki so bili poleg rednega šolanja uspešni tudi pri izvenšolskih dejavnostih in državnih tekmovanjih oziroma preverjanjih znanja. Sicer tradicionalen vsakoletni sprejem je bil letos prvič v prenovljeni dvorani Kulturnega doma, knjižne nagrade in priznanja pa je župan podelil 39 učencem in dijakom iz osnovnih šol v občini, Glasbene šole, šole s prilagojenim programom, Zavoda za in-
validno mladino in Srednješolskega centra - gimnazija in ekonomska smer. Letošnji izbor najboljših je bil izredno težak, saj od sicer 2400 učencev osnovnih šol in med njimi številnih odličnjakov bilo na primer izbranih le 19 učencev iz osnovnih šol. Nagrade in priznanja so tako tudi tokrat dobili tisti, ki so vrsto let in na različnih področjih in tekmovanjih bili najboljši. Kulturni program na slovesnosti so pripravili dijaki Glasbene šole.  A. Ž.
Malo hrane in trdo delo za visoko starost
Šev^e - Alojzija Šturm, devetdesetletnica iz Potoka, je 19 let služila pri velikih kmetih, tudi med vojno. "Ni mi bilo hudega. Navajena sem bila trdo delati, rada imam kmečko delo. Lepo so delali z nami in tudi na peči sem se lahko pogrela," je svojo pripoved začela Šturmova.
Alojzija Šturm se je rodila v Martinj vrhu, imela je še brata in dve sestre. Kmalu, pri samo dveh letih, ji je v prvi svetovni vojni umrl oče. Skrb za otroke je tako prevzela mama, ki pa seje nato še enkrat poročila. Na domačiji Pr' Žnidarc sta se jima rodili dve hčerki Francka in Marija.
Šturmova je hodila delat na sosednje kmetije, doma pa je skrbela še za kravo. "Doma smo imeli premalo krme, zato smo kravico kmalu prodali. Potem sem imela tri ovce, tako da je bilo vsaj malo gnoja - za na vrt," je razložila Šturmova. Mož Janez Šturm je bil gozdni delavec.
Rodila je dvakrat, že prvikrat dokaj pozno. O tem nam je povedala anekdoto: "Rodila sem v ljubljanski porodnišnici. Ker ni bilo ceste, me je rešilec pripeljal še uro hoda do doma. Nato sem šla s prvorojenko kar peš in skoraj omagala. Znanka mi je pomagala nesti otročka, sama pa sem komaj prišla." Vseskozi je morala delati, še posebej po nesreči moža Janeza, ki je leta 1974 tudi umrl.
Od smrti moža do leta 1999 je živela sama v Potoku, nato pa se je preselila k hčerki v Ševlje. V bolnišnici je bila samo enkrat, ko so ji zaradi rane na želodcu izrezali žolč. Sicer gre še vsako nedeljo k maši, okoli hiše in do sosedov - v hrib pa je noge ne nesejo več. Prebere še vse časopise brez očal, zanima se za poročila, rada ima poljudnoznanstvene oddaje na televiziji.
Razen dveh hčerk ima Alojzija Šturm še šest vnukov in osem pravnukov. Razkropljeni so od Škofje Loke, po Selški in Poljanski dolini ter v Ljubljani, vnukinja Andreja pa je ostala doma. Ob prazniku so Alojzijo obiskali še iz Krajevne skupnosti Bukovica in Rdečega križa Bukovica. Praznovanje več kot štiridesetih sorodnikov, prijateljev in sosedov je bilo 26. maja na kmetiji Pr' Podmlačanu. Na koncu je Alojzija na vprašanje o receptu za visoko starost pribila: "Za visoko starost je treba slabo jest in trdo delat!"
Boštjan Bogataj
GORENJKA - GORENJEC MESECA
MAJA 2002
Povedel je Šifrer
IZ POLITIČNIH STRANK
ANDREJ ŠTREMFELJ    ANDREJ ŠIFRER
Bralka Andreja iz Trboj je ob glasovanju v prvem junijskem krogu zapisala: "Zares težka odločitev. Vsak Andrej je mojster zase. Ta teden glasujem za Štremflja, drugi teden pa potem za Šifrerja, da ne bo zamere. Sicer pa je v prvem krogu povedel Andrej Šifrer, ki ste mu bralci in poslušalci radijskih postaj prisodili 52 glasov, Andreju Štremflju pa polovico manj, torej 26 glasov. Predstavimo še enkrat na kratko oba kandidata za Gorenjca meseca MAJA 2002.
Andrej Štremfeh;, z Orehka pri Kranju, je profesor športne vzgoje in alpinist. Plezati je začel 1972. leta, član alpinističnega odseka Kranj je postal dve leti kasneje. Je gorski reševalec in gorski vodnik, njegov največji uspeh v številnih vzponih je, ko sta 1979 z Nejcem Zaplotni-kom preplezala zahodni greben in osvojila vrh Everesta. Zlati cepin pa je dobil za plezanje v prvenstveni smeri z Markom Prezljem na osem-tisočak Kangchenjunge. Letos praznuje 30-letnico alpinističnih podvigov.
Andrej Sifrer iz Bitenj je pred dnevi srečal Abrahama in hkrati praznoval srebrni jubilej svoje poklicne glasbene kariere. Oboje je potrdil s tremi uspelimi koncerti v Mariboru, Ljubljani in v Kranju in z različnimi gosti iz Amerike in Irske. V teh dneh bosta izšli zgoščenki z njegovimi 46 največjimi hiti, ki jih poznamo vsi. Jeseni pa bo nova zgoščenka, katere naslov bo najbrž Dec na more.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu juniju tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Minka Zevnik, Podreča 23, 4211 Mavčiče. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmcjo:Monika Jenkole, Kovorska 3, 4290 Tržič; Marjeta Polajnar, Ul. Ivana Hribarja 23, 4207 Cerklje in Franc Peterlin, Reteče 84, 4220 Skofja Loka. Šest vstopnic pri blagajni Term Snovik dobijo: Anica Kuralt, Višnarjeva 4, 1215 Medvode; Andreja Kočevar, Trboje 2, 4000 Kranj; Gvido Žagar, Zapuže 13 a, Begunje; Pepca Stroj, Poljšica 27, Podnart; Jelko Frelih, Log 10, 4228 Železniki; Fani Bezlaj, Višnarjeva 6, 1215 Medvode.
PREJELI SMO_
Rešimo Lipce in Hlebce
Z arhitektom Markom S mre kurjem se le dolga leta zavzemava za to, da bi občina Radovljica dobila dolgoročno razvojno in prostorsko politiko. Usmeritve Kultura prostora in prostor kulture so bile sprejete na 31. seji občinskega sveta občine Radovljica 27. novembra 1997. Ko sva se s Smre-karjem umaknila iz strankarske politike, so seveda nove oblasti pozabile na usmeritve in začele urejati prostor v skladu z zelo specifičnimi pogledi in interesi. S Smrekarjem sva zadnja dva mandata tudi člana sveta Krajevne skupnosti Lesce in tudi tu sva se zavzemala za sprejem prostorsko-razvojnih izhodišč, ki bi nadgradile na občinski ravni sprejeta izhodišča. Z g. Zlatkom Kavčičem, predsednikom sveta in drugimi člani sveta, smo vložili veliko napora, da smo pripravili dokument Prostorsko razvojne usmeritve KS Lesce.
Cilji tega projekta so bili:
1. Da bi vzpostavili pogoje za novelacijo obstoječih zazidalnih načrtov.
2. Da bi vzpostavili pogoje za izdelavo novih zazidalnih načrtov.
3. Da bi opredelili pogoje za razvoj vasi Studenčice, Hraše, Hlebce.
4. Da bi vzpostavili pogoje za zaščito naravne dediščine.
5. Da bi opredelili prostorske osnove za razvoj gospodarstva,
6. Da bi vzpostavili pogoje za urejen način stanovanjske novogradnje in poselitve.
Skratka, naš namen je vzpostaviti "kakovostno razvojno kulturo!", se poenotiti o konceptu razvoja in pri njem vztrajati. Verjamemo, da bi bilo dobro, da bi tudi ostale krajevne skupnosti in predvsem občina Radovljica sprejela ta način načrtovanja razvoja in oblikovanja prostora.
Prostorsko razvojne usmeritve KS Lesce smo v glasilu Mozaik predstavili krajanom in občinske-
mu vodstvu. Posebej se je g. Kavčič angažiral, da je bil dokument predstavljen Odboru za prostor pri občinskem svetu Radovljica, ki ga je obravnaval in sprejel. Prepričani smo bili, da bodo odgovorni za prostorski razvoj v občini ta dogovor spoštovali. Vendar izkušnje kažejo drugače.
V Prostorsko razvojnih usmeritvah KS Lesce sta med prostorskimi območji, glede katerih smo opredelili razvojni interes tudi Lipce in območje vasi Hraše, Hlebce in Studenčice in sicer pod točkama 10 in 12:
"10. LIPCE
Prostor naj ostane namenjen kmetijski rabi razen v delu, ki se lahko uporabi za razrešitev le še 9 lukenj za golf. Bivši TlO, sedanja Murka naj ostane s sedanjo namembnostjo, z možnostjo razširitve za turistično gostinsko dejavnost. Ko bo v Lescah zmanjkalo prostora za razvoj, bodo bodoče generacije razvijale kraj v smeri Lipce.
12. VASI STUDENČICE, HRAŠE, HLEBCE
V navedenih vaseh naj se dopusti zgostitev stanovanjske gradnje s prizidki in izjemoma z novogradnjami izključno za potrebe sedanjih prebivalcev vasi. Dose-Ijevanje kot posledica novogradnje na kmetijskih zemljiščih v vaseh, oziroma na obrobju naj se onemogoči."
Ko smo v ponedeljek, 3. junija 2002, člani sveta K S gostili župana in odgovorne uradnike občinske uprave, pa smo zvedeli, da je v Hlehcah pred začetkom gradnja treh stanovanjskih objektov z 12 stanovanji. Torej naj bi se vus povečala skoraj za tretjino prebivalcev. To je prav komično, če upoštevamo, da občina sočasno razvija program Celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi, v katerem prav gotovo ni prostora za take pozidalne katastrofe, ki uničujejo tradicionalni značaj vasi.
V avli Družbenega centra v Lescah pa poteka razgrnitev prostor-
Cagavi predsedniki in odločno ljudstvo?
Franci Stanonik, član slovenske ljudske stranke
Tako nekako je bilo moč razumeti javne odzive in pričakovanja glede vložitev kandidatur za jesenske predsedniške volitve. Čeprav je do volitev še kar nekaj časa, vmes so še počitnice in dopusti, ki volitvam in agresivnejšemu političnemu nastopanju pač niso najprijaznejše obdobje, so se v javnosti (beri medijih) dalj čas pojavljale včasih že kar grobe in nesramne zahteve po obelodanjenju kandidatur za volitve predsednika republike. Kljub temu pa se, če izvzamemo nekaj folklornih kandidatov in odvisno neodvisne Barbare Brezigar, donedavnega v tej smeri ni zgodilo prav nič. Zato ni nič čudnega, da je ihtava zale-tavost medijev v užaljenosti, ker jim tokrat ni uspelo diktirati tempa dogodkov, uspela lansirati krilatico o cagavih predsednikih na eni strani in predvsem v svojih zahtevah in pričakovanjih odločnem ljudstvu, na drugi strani. Kot da kandidatura ni več prvenstveno osebna odločitev, ki se v nadaljevanju bolj ali manj prostovoljno prepusti političnim mehanizmom in volji ljudstva, ampak diktat in protektorat četrte veje oblasti.
Kakor koli že, pred dnevi se je na Slovenskem zares začel pravi predvolilni predsedniški boj. Bolje rečeno dvoboj. Kajti napovedani ali pa vsaj nakazani sta bili edini resni kandidaturi dr. Franceta Arharja in dr. Janeza Drnovška. In če se za slednjega še ne ve, kako in kdaj se bo odločil, je France Arhar zelo jasno in odločno predstavil svojo kandidaturo in volilno logiko. Tako jasno in odločno, da je marsikoga celo presenetil in nepričakovano vznemiril. Njegova napoved kandidature
namreč ni takšna, kot se je od njega morebiti pričakovalo, sploh pa ni takšna, da bi zadovoljevala številne parcialne interese. France Arhar je mrežo za volilni ulov vrgel na globoko in široko. Njegov nagovor, v smislu "urbi et orbi", ali po domače vsem državljankam in državljanom ter ljudem dobre volje, je v volilno bitko vnesel zelo jasen in prav nič neodločen političen koncept.
Resen analitik dobro ve, da predsedniške volitve niso državnozbor-ske volitve, kjer kandidirajo in se preizkušajo različni strankarski politični modeli. Predsedniške volitve so bolj kot kaj drugega volilna tekma v smislu širših vrednostnih, moralnih in političnih konceptov kandidatov. Zato je povsem nemogoče, da bi na predsedniških volitvah uspel izrazito in izključno strankarsko vezan kandidat. Slovenija nima izkušen z različnimi predsedniki države, jasno pa je, da tudi Milan Kučan na volitvah ni uspeval samo kot komunistični kandidat oziroma pozneje s pedigrejem levih socialdemokratov. Kot izrazit kandidat politične levice je bil za predsednika izvoljen z glasovi celotnega političnega spektra levo od centra in tudi širše.
Predvolilni pristop Franceta Arharja je torej povsem pravilen. Če bo v volilno tekmo pristal tudi premier Drnovšek, bodo predsedniške volitve tekma med kandidatoma demokratične desnice in demokratične levice. Splošno znano je, da je dr. Arhar vrednostno, moralno in politično kandidat desnosredinske provenience, kljub temu da se ne veže na določene stranke. Poleg tega je kandidat, ki ima največ možnosti za volilno zmago. Kakršne koli užaljenosti in zamere v tem kontekstu, predvsem na politični desnici, so torej povsem odveč. Slovenska ljudska stranka mora pokazati svojo zrelost in odločno podpreti Arharjevo kandidaturo. Koalicija Slovenija oziroma Janša in Bajuk, pa bosta morala znova pretehtati svojo podporo Barbari Brezigar. Če imata resen namen doseči oziroma pripomoči k volilni zmagi desnosredinske politične opcije na predsedniških volitvah in ne zadovoljevati zgolj svojih ozkih strankarskih ali celo osebnih interesov, potem morata jasno in nedvoumno podpreti dr. Arharja in predlagati Barbari Brezigar, da se svoji kandidaturi odpove v njegovo korist.
Roka, ki jo je France Arhar pogumno ponudil tudi levi strani, pri tem ne sme biti ovira. Konec koncev bomo jeseni volili in izvolili Predsednika Republike Slovenije.
skega načrta, po katerem naj bi se igrišče za golf kar naenkrat povečalo prav do ceste Lesce - Bled in tako zasedlo prostorski rezervat, v katerem naj bi ohranili prostor za nadaljnji razvoj Lesc. Obenem pa je to območje za vas parkovno-rekreativni prostor, ki bi s tako kolonialno razširitvijo golfa izginil.
Iz županovih besed na sestanku 3. junija je bilo razumeti, da na Občini o prostorski politiki razmišljajo takole: ko imamo konkreten interes investitorja, pripravljamo tudi izvedbene akte.. Torej je kratkoročni interes kapitala pred dolgoročnim interesom skupnosti in okolja. Ko smo Prostorsko razvojne usmeritve KS Lesce predstavili javnosti in odgovornim na občini, smo poudarili:
"V Krajevni skupnosti smo opravili svojo dolžnost, če občina ne bo nadaljevala, potem bomo priča dosedanjemu neorganiziranemu razvoju, ko posameznik predstavlja v postopkih le številko, ko se vedno boj zapleta promet in parkiranje, ko je polno črnih gradnj itd."
Očitno se je sedanja oblast občine Radovljica raje odločila za tak črni scenarij, ki bo peljal v večno izigravanje občanov v prid interesom kapitala, kot pa za scenarij dolgoročnega prepoznavanja vitalnih interesov skupnosti.
V zvezi z aferama Lipce in Hlebce pa želim odgovor na naslednja vprašanja:
1. Ali občina želi dolgoročni koncept razvojne in prostorske politike, ki bi bila osnova za dolgoročni razvoj občine?
2. Ali namerava občina spoštovati prostorsko razvojen načrte krajevnih skupnosti, če jih te pripravijo na ustrezni strokovni ravni in jih dajo v potrditev ustreznim občinskim organom?
3. Zakaj občinski organi sprejemajo odločitev v nasprotju s Prostorsko razvojnimi usmeritvami KS Lesce, ki so jih sami podprli?
4. Zakaj pristajajo na pozidavo Hlebe in zakaj se načrtuje enorm-na razširitev igrišča za golf v nasprotju s Prostorsko razvojnimi usmeritvami KS Lesce?
5. Zakaj z načrtovano pozidavo Hlebe niso seznanili sveta KS Lesce in prizadetih krajanov Hlebe?
6. Ali ste pripravljeni v KS Lesce in vasi Hlebce razpisati referendum, da bi vprašali občane, ali se strinjajo z vsiljenimi prostorskimi okupacijami Lipe in Hlebe?
Sam predlagam, da občinski svet o teh vprašanjih razpravlja in nanje odgovori. Prav tako pričakujem, da bodo javnosti pojasnili svoje ravnanje tudi posamezni odgovorni funkcionarji in uradniki občine Radovljica. Želim tudi, da ponovno razpravo o teh vprašanjih opravi tudi svet KS l^esce.
Vsem medijem bom hvaležen, če bodo na problem opozorili javnosti, ki jih nagovarjajo.
Jože Dežman Član sveta KS Lesce
Štefan Hudobivnik znova kandidira
Odgovor na članek, objavljen dne 7. 6. 2002, ki ga je napisal g. Simon Šubic.
V članku je novinar poleg teksta o moji kandidaturi za predsednika republike, napisal netočnost, da mi grozijo številne ovadbe zaradi poslovne goljufije v trgovskih podjetjih Zihero, Aurelia in Nadika.
Najprej moram poudariti, da mi ne grozi nobena ovadba. Kazniva dejanja so bila zrežirana in so mi jih poizkušali podtakniti, kar pa avtorjem ni uspelo. Podjetje Nadika, d.o.o., bolj poznan kot diskont Sadja na Partizanski 26 za stadionom v Kranju, sta protipravno deložirala lastnike objekta, brata dr. Samo Zupančič in njegov brat Damir, asistenco pri deložaciji so opravili varnostniki Agencije za varovanje G7, Selitveno podjetje Slejko in policisti Policijske postaje Kranj. Kaznivo in nezakonito deložacijo so družno izvedli brez sodne ali kakršnekoli druge odločbe ali sklepa.
Zaplenili in odpeljali so popolnoma vse, od blaga, opreme, dokumentacije, računalnikov, telefonov in terjatve.
Lastnika brata Zupančič sta pod prisego na sodišču potrdila, da je bila najemnina plačana in da so bili policisti prisotni. To so potrdili tudi vsi zaposleni. Kranjski policisti so kasneje pisno zanikali prisotnost. Napisali so, da so prišli prepozno.
Po približno enem mesecu po deložaciji, so na policijski postaji Kranj začeli sprejemati ovadbe proti meni, češ da sem oškodoval dobavitelje, predvsem kmete. Niso pa povedali, da so policisti že en mesec prej namerno povzročil zaprtje diskonta in poslovanja. Po Zakonu o policiji bi morali policisti nezakonito dejanje preprečiti. Ker pa tega niso storili, so kasneje poneverili dokumente in prikazali, da jih ni bilo oz. da so prišli prepozno.
Ker roparji kljub opozorilom in moji zahtevi odvzete lastnine niso vrnili in omogočili nadaljevanje poslovanja, smo bili prisiljeni prenehati s poslovanjem tudi v podjetjih Aurelia, d.o.o., in Zihero, d.o.o. Podjetja so bila povezana, vložili smo tožbe in zadeve predali sodišču.
V nobenem od podjetij nisem bil direktor, v Aurelia, d.o.o., pa niti lastnik. Nato se je začela proti meni prav medijska vojna, ki sta jo zrežirala direktor policijske uprave Kranj - svetovalec vlade in lastnik poslovnega prostora, prav tako svetovalec vlade.
Policija me je za en dan celo priprla in v odločbo napisala, da zato, da ne bom uničil poslovne dokumentacije. Dokumentacijo pa so odpeljali ob sodelovanju policije že pred enim mesecem. Vse je bilo zrežirano z namenom, da se me čim bolj očrni in prepreči poslovanje in s tem prejemanje dohodka, poleg tega pa prepreči
kakršnokoli politično delovanje. Zoper vse navedene, ki so sodelovali pri kaznivem dejanju, je vloženih 16 kazenskih ovadb na ODT Kranj, zoper vse osumljene policiste so podane tudi zahteve za njihov suspenz. Kopijo pisne zahteve, poslane g. Pogorevcu za suspenz policistov, sem predložil tudi vašemu novinarju na novinarski konferenci ob najavi moje kandidature za predsednika republike, zato me čudi, da je novinar kljub listinski dokumentaciji, napisal netočnosti.
Zahteva za uvedbo postopka je bila poslana tudi generalni državni tožilki, Sodnemu svetu, Ministrstvu za pravosodje in Ministru za evropske zadeve, ki smo ga seznanili, da smo že obvestili tujo javnost in institucije.
Vse zahteve so utemeljene, z dokumenti podkrepljene in že dokazane s pričami na sodišču.
Štefan Hudobivnik, Naklo
Odgovor Anici Krišelj
Seznanitev javnosti o prvi plati glede pisma, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne, 7. junija 2002 v rubriki "Prejeli smo", z naslovom "O gradnji kotlovnice na biomaso v Preddvoru še z druge plati", s podpisom ge. Anice Krišelj.
Ga. Anica Krišelj, -čas bi bil, da prenehate zavajati javnost, predvsem pa naše občane o škodljivih vplivih na okolje in racionalnosti našega projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Z vami ne želim več polemizirati, ker že kar nekaj let z argumenti dokazujemo upravičenost gradnje tega projekta. Javnosti želim tokrat samo dokazati, da jih z omenjenim pismom želite zavajati, saj navajate le del stavka iz Poročila o vplivih na okolje. Zato bom stavek iz Poročila o vplivih na okolje, zaradi pravilnega razumevanja, navedel v celoti:
"Z zgraditvijo obravnavane kotlarne moderne tehnologije viso-kotemperaturnega izgorevanja se bo ukinila večinoma individualnih kurišč v naselju Preddvor, tako da bodo predvidoma skupne emisije plinov in prašnih delcev v atmosfero manjše glede na obstoječe stanje, poleg tega bodo kurili s čistimi lesnimi ostanki brez primesi nevarnih snovi emisija ogljikovega dioksida na območju zmanjšala približno za 93 odstotkov, žveplovega dioksida za 91 odstotkov, ogljikovega monoksida za 71 odstotkov in organskega ogljika - ogljikovodikov za 82 odstotkov, bistveno pa se bodo povečale emisije dušikovih oksidov za 44 odstotkov in prahu za 51 odstotkov."
Glede bližine gradnje kotlovnice stanovanjskemu naselju smo ge. Anici in vsem zainteresiranim občanom predstavili način gradnje kotlovnic na lesno biomaso v svetu in predvsem v sosednji Avstriji,
poleg tega pa smo organizirali vsaj tri strokovne izlete, na katerih smo se lahko na lastne oči prepričali o delovanju tovrstnega ogrevanja.
Tudi na zadnjem strokovnem izletu smo si lahko v Wolfsbergu ogledali kotlovnico, ki brez naprav za čiščenje dimnih plinov stoji v neposredni bližini stanovanjskih hiš, predvsem pa šole. Reportažo o izletu si lahko preberete v Gorenjskem glasu, dne 31. maja 2002.
Ob tem ponovno javno izjavljam, da ima Občina vsa potrebna dovoljenja za gradnjo kotlovnice in toplovoda ne glede na to, da ga. Anica Krišelj navedeni projekt Že kar nekaj časa (neuspešno) preverja preko pravnih sredstev.
Župan občine Preddvor Miran Zadnikar
Odstopna izjava
Ko sva kandidirala za člana sveta Krajevne skupnosti Tržič - mesto, sva bila prepričana, da bo mogoče urediti tiste najosnovnejše reči v krajevni skupnosti, ki zadevajo krajane in za katere bi bili tudi sami pripravljeni kaj postoriti.
Po izvolitvi sva ugotovila, da je izvoljeni svet pripravljen delati pozna problematiko in tudi poišč ustrezne rešitve, hkrati pa se zave da, da ni veliko denarja. Venda se je vse obrnilo drugače.
- ne bivši predsednik g. Marku ne sedanji g. Cerkovnik nista seznanila članov sveta s finančnim stanjem krajevne skupnosti niti 1 nobenim zaključnim računom niti nismo zvedeli, s koliko denarja razpolaga krajevna skupnost kako in za kaj se ta denar porab-Ija:
- predlogov, ki smo jih dali delo krajevne skupnosti, ni nihČt upošteval, naj je šlo za uredite* poti na Zali rovt, prebarvanjt ograj, ureditev otroškega igrišča ureditev poti od grada do Polanc kako je s kanalizacijo za Virjetfr ureditev poti za Vir jem, čiščenji rek in drugih poti izven Trga svobode, Partizanske ulice in Cafl' karjeve ceste, ureditev prostori pred zdravstvenim domom in U' karno. Vse je zvodenelo ali pf1 predsedniku krajevne skupnost ali pri vodstvu občine;
- nikoli nismo zvedeli, kaj bo nO rejeno, kdo o tem odloča in kaj} s predlogi članov sveta, ki so stalnih stikih s krajani.
Vse te probleme sva želela ra-čistiti na seji sveta krajevne skuf nosti, vendar na večkratno pobu do seje do danes še ni bilo, za* sva se po temeljitem premislek odločila, da odstopiva kot člafl sveta Krajevne skupnosti Trft mesto.
Sašo Perk Tržič, Virje 3 Zvonka Pretn* Tržič, Za Mošenikoifl
PETEK, 14. JUNIJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Potujoči škrat 9.35 Zaplešimo, francoska dok. nanizanka
9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.25 Oddaja za otroke 10.40 Dosežki 11.00 Resnična resničnost 11.30 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
11.55 Svlvia, nemška nanizanka
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.20 Dobro jutro
15.05 Prvi in drugi
15.25 Osmi dan
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
16.50 Mladi virtuozi
17.00 National Geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.10 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka
20.40 Prevara, angleška nadaljevanka 21.20 CikCak
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport,
vreme 22.55 Polnočni klub
0.10 Sedem dni, ameriška nanizanka
0.55 National Geographic, ameriška dok. serija
1.50 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka
2.15 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka, ponovitev
3.00 Zgodnja dela, jugoslovanski čb film
4.30 Šport
5.25 Vsakdanjik in praznik 6.40 Orion, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani -Vremenska panorama 10.20 TV Prodaja 10.50 Videostrani - Vremenska panorama 15.45 TV Prodaja 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.40 Mogambo, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija 20.55 Notranje zadeve, ameriški film 22.45 Praksa, ameriška nanizanka 23.30 South park, ameriška risana serija 23.55 Iz slovenskih jazz klubov 0.50 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002; Tunizija - Japonska, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002; Belgija - Rusija, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002; Portugalska - Južna Koreja, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002; Poljska-ZDA, posnetek 17.40 Nogometna arena 18.00 SP v nogometu 2002; Tunizija - Japonska posnetek 19.55 Popstars, najboljši tega tedna 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002; Belgija - Rusija, posnetek 22.50 SP v nogometu 2002, Portugalska - Južna Koreja, posnetek 0.40 Nogometna arena, ponovitev
POP TV
9.10 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Močno me objemi, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuelske nadaljevanke 11.50 Esmeralda, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 TV prodaja 13.10 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyor-ška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi In-diana Jones: Pustolovščina v tajni službi, ameriški film 21.40 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Pokemoni, risani film 12.50 TV Prodaja 13.50 Wai Lana joga 14.20 Inline hokej, Ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Naj N- nogometni studio 17.20 Štiri tačke 17.50 Bosanca, nanizanka 18.50 Pokemoni, risani "lm 19.20 Videalisti 20.00 Raketa pod komolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Gospa Brovvn, ameriški film 23.30 Reporter X 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
ift i4 ur in,okanal> http://gtv.tele-tv.si p8-25 Gorenjska pred letom dni 18.50 predstavitveni spot GTV 18.55 GTV pripona I 19.00 Gorenjska TV poročila 1805 a? 5 Gorenjski obzornik, 107 19.30 ^renalin, športna oddaja 19.55 GTV pri-™oca H 20.00 GTV mix z Matejo in gosti N'-°0 Iz filmskega sveta - Crossroads, 2l*LBest Thir>g 21.40 GTV priporoča III Pet l Gorer,iska TV Poročila 1805 22.00 DroH ,5a sobotni zametek: Zakulisje filmske ^oaukcije, Izvirni greh, načrtovalka poroke
HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1805 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX
SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.05 Kmetijska oddaja 9.05 Šesta predstava, oddaja o avtomobilizmu 9.35 Zanimivosti: Zgornja Gorenjska 9.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 10.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., ponovitev 11.00 Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober veček, dežela - večerni program 19.55 Glasbena paleta 20.00 Kamera med vami 20.10 Dežela, prebujaš se! - kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek, telefon: 04/513-47-70 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Šesta prestava, oddaja o avtomobilizmu 22.40 Deželni utrinki: Visoko pri Kranju 22.50 Dupljanska ohcet 99, dokumentarni etnološki film 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava progama 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Podtaknjeni umor, ameriški film 15.00 Izobraževalni program 16.10 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Portreti 19.00 Kviz 19.15 Male skrivnosti 19.30 Dnevnik 20.05 Bingo, kviz 20.45 Valmont, francoski film 23.05 Glamur Cafe 0.10 Odmevi dneva 0.30 Šport danes 0.40 Ameriški film 2.15 Policist in dekle, ameriški film 3.45 Svoboda 4.30 Amerika - življenje narave 5.00 Podtaknjeni umor, ameriški film 6.30 Hit depo
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program 8.10 SP v nogometu 2002, Belgija - Rusija 10.35 Čarovnica -Sabrina 11.00 Čarovnice 11.45 Alfred J. Kvak 12.10 Speed trophv 12.15 Benjamin Rožica 12.40 Speed trophv 12.55 SP v nogometu 2002: Portugalska - Južna Koreja 15.30 Herkul 16.15 V sedmih nebesih 17.00 Čarovnica Sabrina 17.25 Čarovnice 18.15 Prijatelji 18.45 Kolesarstvo 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Svoboda, ameriški film 22.05 SP v nogometu 2002, vrhunci dneva 23.10 Jeklena krila, ameriški film 0.30 Teroristični napad, ameriški film 1.55 Mister univerzum, ameriški film 3.55 Jeklena krila 4.55 Drew carey 5.20 Ellen 5.55 Pande
AVSTRIJA 2
6.30 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Kralj piratov, francoski film 11.50 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 12.55 Pogled od strani 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Domačija sredi gozda 14.05 Prijateljici 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Siska 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Komisarka, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.55 Nesrečno ločena 1.15 Žarišče 2.00 Moderni časi 2.35 Show Barbare Karlich, ponovitev 3.55 Pogledi od strani 3.40 Komisarka 4.30 Dobrodošla, Avstrija
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora • RADIO SORA
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni-
ka 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Grozglockner 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Srečanje turističnih društev v Bašlju 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo -GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 22.00 Večer z Natašo in Juretom 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek: Prva pomoč 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: veterinar na obisku: starostni procesi pri psih 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cik-cak-OOZ Radovljica 17.00 Aktualno: Grajsko kopališče Bled dobilo modro zastavo -oglašanje Romane Purkart 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.30 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Dr. Petek, ponovitev
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, reme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Komercialna predstavitev 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja 11.00 Radio danes 11.15 Gremo v kino 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE. 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Iz tujega tiska 16.00 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenwke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtncie, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 15. JUNIJA 2002
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Vesela hišica, lutkovna igrica 8.50 Radovedni Taček: Lonec 9.05 Male sive celice, kviz 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Klic divjine, kanadka nanizanka 11.00 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka
11.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Mostovi, ponovitev 15.00 Samo en cvet, posnetek iz Cankarjevega doma 16.00 Pipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare
17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
18.15 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.05 Povabilo na ples
21.05 Vsak dan znova 30 let Vala 202
21.15 TV Poper, oddaja TV Koper - Ca-podistria
21.45 Parada plesa
22.05 Sprehod z zverinami, angleška dok. serija
22.40 Poročila, šport, vreme
23.15 Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka
0.15 Poligraf, koprodukcijski film 1.50 Kuhinja do nazga, angleška dok.
serija, ponovitev 2.20 Slovenski magazin, ponovitev 2.50 Smrt v vesolju, nemški film 4.30 Šport
5.45 TV Poper, ponovitev 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 8.45 TV Prodaja 9.15 Fraiser, ameriška nanizanka 9.40 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 10.35 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.15 Počitnice do zadnjega diha, dok. nanizanka 11.30 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 12.00 Jasno in glasno 12.50 TV prodaja 13.20 Slaba letina, angleška drama, 1. del 17.25 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Prave barve, ameriški film 21.45 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.25 Sobotna noč 1.25 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, posnetek 12.50 Nogometna arena 13.20 SPvnogo-metu 2002, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu2002, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Srčne bolečine, ameriški film 22.45 Totalni pokvarjenci, ameriški film 0.35 Nogometna arena
POP TV
8.15 TV prodaja 8.45 Oliver Twist, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.25 Princesa Sissi, risana serija 9.50 Dragon Bali 10.15 Jekleni Max, risana serija 10.40 Godzila, risana serija 11.05 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 12.00 Preverjeno 12.50 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.20 Smola pa taka! ameriška nanizanka 13.50 Mladi Indiana Jones: Pustolovščina v tajni službi, ameriški film, ponovitev 15.30 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.15 Miss Slovenije, regionalni izbor 17.20 Zaljubljeni, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Nadarjeni gospod Riplev, ameriški film 23.40 Osumljenec, ameriški film 1.50 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Risanke 10.00 Črni vranec, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Iz domače skrinje 15.30 Inline hokej 16.00 Automo-bille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Državno prvenstvo v raftingu, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Videalisti 20.00 Ježek Show 21.00 Hillarv in Jackie, ameriški film 23.00 Aruna - moč perila 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1805 19.15 PTP, gorenjski obzornik 107 19.30 Drugačne zvezde, potopis 2. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Izza Kulis, 3. oddaja, Tea Glažar 21.00 Peru - v deželi indijancev 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1805 22.00 GTV MIX - ponovitev 23.00 Zeleni vodnik - perunike, bonsai 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1805 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... PD DTV - Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski, e-mail:
dtv@lokatv.si 19.51 Dober večer, dežela -večerni program 20.00 Posnetek 24. seje Občinskega sveta občine Skofja Loka... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin, ponovitev 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 11.10 Felicitv, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.25 Na Braškem kamnu 12.55 Prizma 13.50 Glas domovine 14.25 Oprah 15.20 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.00 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.25 Odprave v kraljestvo živali, dok. serija 17.30 Brezzobi, ameriški film 19.05 Biblija 19.30 Dnevnik 20.10 Naši in vaši, nadaljevanka 20.45 Glasba 21.05 Mars napada, ameriška komedija 22.55 Poročila 23.05 TV dvoboj 23.30 Mož, ki je vstal, nemška mimserija 2.30 Nočni program
8.00 Panorame 12.35 Golo mesto, ameriški film 14.05 Glasbena matineja 15.00 Hišni ljubljenčki 15.45 Felicitv 16.35 Be-verly Hills 90210, nanizanka 17.25 Briljantina 18.20 Melrose Place, ameriška nanizanka 19.05 Dobrodošli v New Yorku, ameriška nanizanka 19.30 Svetovni muzeji 19.40 Fotografija na Hrvaškem 19.50 TV razstava 20.10 Iz zakladnice hrvaških muzejev 2.10 Pesmi Podravine in Podravja - Pitomaca 2002 21.50 Poročila 21.55 Današnji šport 22.05 Hit HTV 22.50 Svet zabave 23.20 Hrvaški filmski portreti 0.05 Naravnost fantastično
AVSTRIJA 1
3.35 Jeklena krila, ponovitev filma 4.55 Drew Carev 5.20 Ellen 5.55 Otroški program 8.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 10.35 Confetti novice 10.45 Tom in bobrova tolpa 11.10 Disnevev festival 12.05 Drew Carev 12.25 Povsem mimo, povsem življenjsko 13.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 15.35 Q3 Austria top 40 16.20 Raztresena Ally 17.05 Sabrina -Najstniška čarovnica 18.30 Streetlive 19.00 Kolesarska dirka po Avstriji, 6. etapa 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ena in ena je štiri, ameriški film 21.55 SP v nogometu, najboljše akcije današnjih tekem 23.00 Rambo 3, ameriški film 0.30 Boj najboljših, akcijski film 3.40 Ponovitev glasbene lestvice
AVSTRIJA 2
4.30 Dobrodošla, Avstrija 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Živi in pusti umreti, angleški film 11.30 Slavnostna parada ob rojstnem dnevu kraljice Elizabete, prenos iz Londona 13.15 Čas v sliki 13.25 Paž Gustava Adolfa, avstrijske-nemški film 14.55 Srečno razvezana, nemško-avstrijski film 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Poroka na podeželju, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Belo - modre zgodbe 22.40 Velikan iz Steinfelda, opera 0.25 Hudičev general, nemški film 2.20 Pogledi od strani 2.25 Dežela in ljudje 2.55 Ozri se po deželi 3.30 Ljudski odvetnik 4.05 Paž Gustava Adolfa, ponovitev filma
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: policija svetuje; komandir PO Bled Marko Sonc 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Srečanje IPE v Kranjski Gori 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: oglašanje: Pridi spet na Bled 17.30 Včerja, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: Oglašanje s prireditve Pridi spet na Bled 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 9.30 Komercialna predstavitev 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Radio danes 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo Lodnon - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Šport 18.00 Študentska napetost 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 Mega lestvica Radia Sora 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Od sobote do sobote 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Črna kronika 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. Pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za denas in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan Slovenija kolesari 2002 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma
http://iadioyeoss siol com
Mahkovec Š&D. dno., Valvasorjev trg 3, Litija
NEDELJA, 16. JUNIJA 2002
7.40 Teleteskt TV Slovenija
8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robi-
dovje; Ferdy; Bisergora, otroška
oddaja
9.55 Z delavsko godbo okoli sveta. Delavska godba Gorje
10.25 Med valovi, oddaja TV Koper -Capodistria
10.55 Svet divjih živali, angleška dokumentarna oddaja
11.25 Ozare
10.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Vsak dan znova 30 let Vala 202
13.30 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka
14.00 Tistega lepega popoldneva 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
18.00 Gobe na Slovenskem, dok. serija
18.30 Žrebanje lota
18.45 Risanka
19.00 Novice
19.05 Zrcalo tedna
19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju
22.45 Poročila, Šport, Vreme
23.20 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 1.10 Gobe na Slovenskem, dok. serija, ponovitev
1.40 Zgodovinski laboratorij, angleška dok. serija
2.30 South park, ameriška risana serija
2.55 Ultravijolična, angleška nadaljevanka, ponovitev
3.50 Vsakdanjik in praznik, ponovitev
5.20 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.15 TV Prodaja 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 12.00 Slovenski ljudski plesi 12.25 TV prodaja 13.00 33. tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos 14.30 Motociklizem za VN Katalonije do 250 ccm 17.00 Speedway - Grand prix, posnetek 18.00 Odbojka (ž): Slovenija - Švedska, posnetek iz Slovenske Bistrice 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodovinski laboratorij, angleška dok. serija 20.50 Fraiser, ameriška nanizanka 21.15 Homo turisticus 21.35 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 22.25 Večer v operi z režiserjem Franom Žižkom 23.35 Videospotnice, ponovitev
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, posnetek 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Globoke družinske skrivnosti, ameriški film 22.40 Konec nasilja, ameriški film 0.50 Nogometna arena
POPTV
8.15 TV .Prodaja 8.45 Oliver Twist, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.25 Princesa Sissi, risana serija 9.50 Dra-gon Bali, risana serija 10.15 Jekleni Max, risana serija 10.40 Godzila, angleška nanizanka 11.05 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 11.55 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 12.45 Majhne skrivnosti, ponovitev 12.50 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.20 Smola pa taka!, ameriška nanizanka 13.50 Moj medvedek, ameriški film 15.30 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Lov na čarovnice, avstralski film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Reveži z Beverly Hillsa, ameriški film 23.10 Striptiz smrti, ameriški film 1.10 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 TV prodaja 11.30 Za vas in mesto 12.30 V sedJu 13.00 Iz domače skrinje 14.30 Sijaj 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Deček iz džungle, risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 19.30 Risanke 20.00 Reporter X 20.30 Alfi Nipič show 21.30 Knjiga 22.00 Ekskluzivni magazin 22.30 Automobille 23.00 Naš vrt 23.30 Dok. oddaja 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila 1805 9.30 Predstavljamo vam KS Otok 10.15 GTV MIX, ponovitev 11.15 Gost župan Franc Fajfar 12.00 Zeleni vodnik - bon-sai 12.30 S.E.M., oddaja R. Klariča, 185. del 13.00 Gorenjske grče, Franjo Potočnik 13.35 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1805 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 107 19.30 Načrtovalka poroke - film o filmu 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo 21.00 GTV Križanka, 19. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1805 22.00 Petek za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1805 00.00 GTV jutri, Obiščite Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO-
NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 8.10 Dežela, prebujaš se! - kontaktna razvedril, glasb, oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, v živo 9.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 10.10 Šesta predstava, oddaja o avtomobilizmu 10.40 Dežleni utrinki: Visoko pri Kranju 10.50 Dupljanska ohcet 99, dokumentarni etnološki film 11.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 12.10 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Posnetek prireditve: Veselo v pomlad Visoko, I. del 21.00 Presenečenje z Dragom Paplerjem: Zadnji šolski dan 21.30 Mozaik srečanj: Bled, biser Gorenjske, produkcija. Tone Mlaker 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 Naj viža 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica... Videostrani TV Impulz
7.25 TV koledar 7.35 Poročila 7.40 Otroci iz Bullberrvja, švedski mladinski film 9.10 Pleme 10.00 Konec šolskega leta, prenos 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Tujec 16.50 Računalnik je nosil teniške copate, ameriški film 18.25 Sternbergovi, nemška nadaljevanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Kdo bo milijonar? 21.10 Usluga, ameriški film 22.50 Poročila 23.20 Veliko čiščenje, francoski film 1.10 Nočni program
8.00 Panorame 8.45 Biblija 9.05 Življenje za druge, dok. oddaja 9.45 Verski program 11.00 Sveta maša, prenos 12.05 Klošar Arhimed, komedija 13.40 Človek, ki je vstal, nemška miniserija 15.55 Xena, nanizanka 16.40 Skrivnost uspešnih 17.10 Neukroćena Afrika 17.35 Opera box 18.05 Povabilo 18.40 Črno - belo v barvah 9.30 Svetovni muzeji 19.40 Fotografija na Hrvaškem 19.50 TV razstava 20.10 Koncert "Za karto več" 21.15 Poročila 21.30 Angleška sramota, dok. film 22.20 Triler
tekmovanje narodnozabavne glasbe 21.55 Čas v sliki 22.20 Koncert za Avstrijo 23.50 Čas v sliki 23.55 Dunajski slavnostni ledeni 2002 1.10 Teden kulture 1.40 Živeti lepše 2.30 Pogled od strani 2.55 Univerzum 3.40 Slika Avstrije 4.05 Dober dan, Hrvati
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORIC
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Mo-troci, oddaja o avtomobilizmu, Petja in Luka 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.30 Zaključek srečanja IPE v Kranjski Gori 12.40 Oglasi 13.00 Skriti glasbeni gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav: gostje: ŽPZ Dupljanke 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna - obvestila 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Reportaža: Pridi spet na Bled 17.30 Včeraj, danes, jsutri 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav: Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi -ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči
7.00 Napoved programa - začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualno 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetouro-vo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, športm vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Studio 911 nedeljska srečanja 18.00 Horizont 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 9.05 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavji levji car 21.00 DJ tirne
PONEDELJEK, 17. JUNIJA 2002
AVSTRIJA 1
4.25 Povsem mimo, povsem življenjsko 5.10 Raztresena Ally 6.00 Otroški program 7.15 Disnevjev festival 8.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 10.35 Otroški program 11.25 Kremenčkovi, ameriška komedija 12.40 Športni pregled 13.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 15.45 Karate tiger, akcijski film 17.15 Material law 18.00 Kolesarska dirka po Avstriji, 7. etapa 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Popoln umor, ameriški film 22.00 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.05 Kraj zločina 0.35 Kruta resnica, ameriški film 2.00 Ameriški nogomet
AVSTRIJA 2
5.35 Modem Times 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulinarika ob Renu 9.30 Scenograf Erich VVonder 10.00 Rojen je velikan 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka, hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.20 Univerzum 15.05 Tri dame 15.25 Mariandl, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Avstrijski izbor za
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
5.55 Teletekst TV Slovenija 6.15 TV prodaja 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe 9.35 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka
9.45 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 10.15 National Geografic, ameriška
dok. serija 11.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.35 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
12.05 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 12.35 Parada plesa 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro
15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper
- Capodistria 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Vaš tolar
17.00 Recept za zdravo življenje
17.55 Telebajski
18.20 Radovedni Taček: Robot
18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.10 Julija, avstrijska nanizanka
21.00 Svetovni izzivi
21.30 Podoba podobe
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport,
Vreme 23.00 Dosežki 23.20 Branja
23.25 Dober večer, ponovitev 0.20 Podoba podobe, ponovitev 0.45 Svetovni izzivi, ponovitev 1.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska
nanizanka 1.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka
2.30 Parada plesa, ponovitev 2.50 Homo turisticus, ponovitev 3.10 Studio City, ponovitev 4.05 Končnica, ponovitev 5.20 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.30 Videostrani - Vremenska panorama 10.55 TV Prodaja 11.25 Tistega lepega popoldneva 13.25 Sobotna noč 15.25 Nadčlovek, angleška znanstvena serija 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Počitnice do zadnjega diha, dok. nanizanka 18.00 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospostnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Bojne enote SS, nemška dok. serija 22.45 Brane Rončel izza odra 0.10 Videospotnice, ponovitev
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 TV prodaja 11.00 SP v nogometu 2002, posnetek 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Igra smrti, hongkonško-ameriški film 22.45 Nogometna arena, ponovitev 23.45 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja
Gorenjska TV poročila 1806 22.00 Znani Slovenci, rezervirano za tevepiko 3. 23.00 Pol ure za domačo glasbo 23.30 "Easy Au-stria", kratek film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1806 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.11 Posnetek prireditve: Veselo v pomlad Visoko, I. del 9.00 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Zadnji šolski dan 9.30 Mozaik srečanj: Bled, biser Gorenjske, produkcija: Tone Mlaker 9.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 10.10 Naj viža 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela -večerni program 20.00 Deželne novice -inforamtivni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Film: Potni list 21.35 Zdravilni park v Tunjicah, reportaža 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 Dežela, prebujaš se! - kontakt, razvedril, glasb, oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glabeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenj-
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Jezikomer 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Geppetto, ameriški film 14.45 Risanke 15.00 Hollywoodske ženske, dok. film 15.40 TV razstava 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Ljubezen je čudna 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Ciklus mladih avtorjev, dok. film 20.40 Latinica 22.15 Odmevi dneva 22.45 Mesečnice, ameriški film 0.25 Nočni program
AVSTRIJA 1
EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan MOK Mohor Bogataj 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: Akademskih četrt 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti Z Ar-turjem skozi igre življenja 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big ban-govih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezu-elska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Es-meralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Močno zdravilo, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Napihnjenci 2, ameriški film 21.35 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Aruna - moč polnega žMje-nja, ponovitev 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Hillary in Jackie, ameriški film 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N -nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Družinska TV prodaja 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1806 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Adrenalina, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure za zdravje, z Jano - Intuicija, 1. del 20.30 Znani, neznani obrazi, Rož-le Prezelj 21.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 186 21.30 Aktualno komemoracija v Podljubelju 21.40 GTV priporoča III 21.45
2.50 Smrtonosni prevzem, ameriški film 4.15 Popoln umor, ameriški film 6.00 Otroški program 8.00 SP v nogometu 2002, osmina finala 10.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 11.00 Herkules 11.45 Otroški program 13.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15Prvi otrok, ameriški film 21.55 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.00 Pobeg ali zmaga, ameriški film 0.45 Mortal Komat 1.30 Karate Tiger, ponovitev filma 3.00 Pobeg ali zmaga, ameriški film
AVSTRIJA 2
4.05 Dober dan, Koroška 5.05 Domovina, tuja domovina 5.35 Z vedrega neba6.20 Videostani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Poroka na podeželjui, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Z vedrega neba 14.50 Prijateljice 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nanaizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno središče 0.00 Čas v sliki 0.30 Nixon, ameriški film 3.35 Pogledi od strani 3.40 Kulturno središče 5.10 Prijateljice, ponovitev
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec; Kalij - mineral za srce 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.20 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črana kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša... ansambel Matjaža Kokalja 19.40 Oglasi
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Izobraževalna oddaja -kviz 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 18.00 Z Marijem Galuničem 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program
f!?teM4Junija 2002
SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
TOREK, 18. JUNIJA 2002
5.55 Teletekst TV Slovenije
6.15 TV prodaja
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9-10 Bisergora, lutkovna nanizanka
9.25 Risanka
9.35 Radovedni taček: Robot
9.45 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
10.10 Sanjska dežela, raziskovalno-po-
topisna serija
10.40 Dober večer
11.30 Obzorje duha
12.00 Julija, avstrijska nanizanka
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.20 Dobro jutro
15.05 Intervju
15.55 Humanitarna oddaja
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.40 Vaš tolar
16.55 Skrivnosti piramid,
francoska dok. serija
17.45 Otroci Afrike, angleška dok. serija
18.05 Zlatko zakladko
18.20 Knjiga mene briga
18.35 Skrivnosti
18.40 Risanke
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.10 Portret Lojzeta Spacala
21.05 Aktualno
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme
23.00 Marie, francoska drama, 2/2
0.35 Knjiga brez mene
0.50 Skrivnosti piramid, ponovitev
1.40 Otroci Afrike, ponovitev
1.55 Portret Lojzeta Spacala
2.45 Aktualno, ponovitev
3.35 Gledališče v hiši, jugoslovanska
nanizanka
4.30 Veter v hrbet,
kanadska nadaljevanka
5.30 Šport
7-40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.25 TV prodaja 13.55 Studio C'ty 14.50 Končnica 15.50 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Teorija letenja, angleški film 19.20 Video-sPotnice 20.00 Letala, vlaki in avtomobili, ameriški film 21.30 Štiri sobe, ameriški film 23.05 Praksa, ameriška nanizanka 23.50 ^deospotnice, ponovitev
KANAL
^•°0 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002. prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 TV prodaja 11.00 SP v nogometu 2002, posnetek 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, posnetek 17.30 SP v nogome-,u 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ame-^ka nanizanka 20.00 Nogometna arena 2l-00 Veliki šef, hongkonški film 22.55 Nogometna arena 23.55 Šov Jervja Sprin-9erJa, pogovorna oddaja
POPTV
^O Odpadnik, ameriška nanizanka '0.00 Močno me objemi, mehiška nadalje-v*nka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezu-e'ska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Es-'Jteralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev '2-40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, periska nanizanka 14.05 Dragon Bali, ri-pna serija 14.30 Jekleni Max, risana seri-a .15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška po-2»i ameriška nadaljevanka 16.25 Majhne skrivnosti 16.30 Esmeralda, mehiška na-Qaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska |)adaljevanka 18.15 Močno me objemi, Jtehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Overjeno 20.45 Resnične zgodbe: Ame-n§ko dekle, ameriški film 22.30 Odpadnik, periska nanizanka 23.30 Prijatelji, humo-ns,|čna nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
film t videostrani 7.00 Pokemoni, risani m 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja S-J0 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor skn°W report' Ponovitev 9.45 Iz domače ^nnje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 ij^rani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke dai « Tv prodaJa 1350 Družinska tv prodom • 0 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz "mace skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Sho ka TV Podaja 16.20 Alfi Nipič stiM fonovitev 17.20 Naj N - nogometni ri-£n°n8,20 Motomania 18.50 Pokemoni, J?1 fllm 19-20 Videalisti 20.00 Popoto-21 !f * Janinom 21.00 TV razglednica 23 ic .7adirno 22.00 Iz domače skrinje 0 ■ Wai Una joga 23.45 TV Prodaja "•1B Videostrani
■••24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.OO Gorenjska TV poročila 1807 19-15 Adrenalin, športna oddaja 19.45 TA Oober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 £TV priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vam KS Planina 21.00 S srenja kluba gorenjskih poslancev 21.40 ^TV priporoča III 21.45 Gorenjska TV po-r°čila 1807 22.00 Vroča kolesa, Liqui 78. oddaja 22.30 Kanonade, Marjan "oz,c. Preds. TZS 23.30 Sprehod po Gorenjski 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Go-
eniskaTV poročila 1807 00.00 Urica erotike no ^—,7«^-----
"Ke na gt\7X. lou' ou.oouncai le,ekstQTv     ° GTVjutri' Prelistajte
^TVtoffi VnK°NTAKTNIH ODDAJAH KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO-
NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Film: Potni list 9.36 Zdravilni park v Tunjicah, reportaža 9.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkvo v regiji 10.10 Razgledovanja 10.40 Obiskali smo... 10.15 Vredno je stopiti noter 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Deželni magazin, pogovor z župani gorenjskih občin: Vodice 20.40 Domače viže: Ansambel Zarja 20.50 Domače viže: Fantje na vasi 21.00 V osrčju - kontaktna oddaja o življenju v zdravem okolju s svetovalcem Janezom Mahletom, voditelj: Andrej Gracar - 2. del, v živo 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 D'best 51 -kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Moč polnega življenja 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz af
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.20 Je-zikomer 12.25 Izvir, nadaljevanka 13.20 Kdo bo ljubil moje otroke?, ameriška drama 14.55 TV razstava 15.05 Hollywoodske ženske, dok. serija 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 M magazin 20.50 Forum 22.00 Moderato cantabile 22.50 Odmevi dneva 23.20 S Čigro okoli sveta, dok. serija 23.50 Red ročk west, ameriški film 1.25 Nočni program
AVSTRIJA 1
4.45 Mortal Kombat 5.30 Cybill6.00 Otroški program 6.55 Pika Nogavička 8.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 10.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 11.00 Čarovnice 11.45 Otroški program 13.10 SP v nogometu 2002, osmina finala 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Su-permanove postolovščine 18.05 Sabrina -Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Policist iz Tolza 21.55 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.00 Jack Read: Zaupljivi morilec, ameriški film 0.30 Zločin stoletja -Primer Lindbergh, ameriški film 2.20 Intimna priznanja 2.45 Nixon, ameriški film, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Zadnji vačlek, nemški film 11.50 Vremenski pregled 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda, nemška nanizanka 14.05 Z vedrega neba 14.50 Prijateljice 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.50 Nesrečna za vedno 1.20 Tema 2.10 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.05 Pogled od strani 3.10 Pogledi od strani
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka prese-
nečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izbubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem: tema: Biološko vrtnarjenje 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesme tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Av-tomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Kreso-vanje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Počitniški nasveti 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosa delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 11.00 Radio danes 11.15 Tematska oddaja - Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija »16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
SREDA, 19. JUNIJA 2002
5.55 Teletekst TV Slovenija
6.15 TV prodaja
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Dober dan, Koroška
9.10 Trojčice, risana nanizanka
9.35 Pipsi, risana nanizanka 10.00 Zlatko Zakladko 10.15 Skrivnosti 10.20 Knjiga brez mene 10.35 Otroci Afrike, angleška dok. serija 10.50 Skrivnosti piramid, angleška dok.
serija 11.40 Cikcak
12.00 Portret Lojzeta Spacala
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.15 Dobro jutro
15.05 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
16.55 Rt dobrega upanja, nemška dok.
oddaja 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.10 Sedmi pečat: Mesečina, ameriški film
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
22.55 Slovenski trobilni kvartet - 30 let v duhu narave, posnetek koncerta 0.35 Rt dobrega upanja, ponovitev 1.30 Gledališče v hiši, ponovitev nanizanke
2.20 Veter v laseh, ponovitev kanadske
nadaljevanke 3.05 Dvojčici zla, angleški film 4.45 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.40 TV prodaja 15.10 Slovenski ljudski plesi 15.35 Homo turisticus 15.55 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 17.40 Krištof Kolumb, angleški film 19.15 Videospotnice 20.00 Šport 22.00 Nedolžne laži, angleška drama 23.00 Praksa, ameriška nanizanka 23.45 Prvi val, kanadska nanizanka 0.30 Videospotnice, ponovitev
8.15 Njegova ljubezen, ameriški film 10.00 Dekle iz Jersevja, ameriški film 11.40 TV prodaja 12.10 Po obljubi, ameriški film 13.45 SP v nogometu 2002, posnetek 15.40 SP v nogometu 2002, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Ekstra magazin 21.05 Popstars 22.00 Najbolj prijazni sosedje na svetu, dok. oddaja 22.50 Nogometna arena 23.50 Šov Jer-rvja Springerja, pogovorna oddaja
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana serija 15.00 Tv prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Izgubljena vera, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avtodrom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodajal3.20 DP v raftingu 13.50 Družinska tv prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Redar, ameriški film 18.20 Gradnja, ponovitev 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.15 Video strani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1808 19.15 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Mohor Bogataj 21.00 Zeleni vodnik, pri Čebronu 21.30 Vizija svetlobe, kratek film 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1808 22.00 Predstavljamo vam KS Planina 22.40 Znani Slovenci, rezerv, za tevepiko, 3. 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1808 00.00 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne no-
vice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Deželni magazin: pogovor z župani gorenjskih občin, Vodice 8.40 Domače viže: ansambel Zarja 8.50 Domače viže: Fantje na vasi 9.00 V osrčju - kontaktna oddaja o življenju v zdravem okolju s svetovalcem Janezom Mahletom, voditelj: Andrej Gracar- 2. del, v živo 9.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., ponovitev 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - inforamtivni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Za vsakogar nekaj: Varstvo rastlin 21.00 Sredino središče -vodi: Mateja Hribernik, v živo 22.00 Deželne novice - informativni pregled dogokov v regiji 22.15 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Veselo v pomlad - Visoko, 2. del 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 Koledar 12.25 Jezi-komer 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.15 Pustolovščine Griffina Divjega, ameriški film 15.00 Hollywoodske ženske, dok. serija 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Gozdovi in ljudje, dok. serija 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Petrinja - Ljudje brez domovine, dok. oddaja 20.40 Pol ure kulture 21.10 Trenutek spoznanja 21.45 TV intervju 22.40 Odmevi dneva 23.05 Evropski magazin 23.35 Brez obraza, ameriški film 1.30 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 8.10 Varuška 8.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.55 Čarovnice 9.40 Herkules 10.20 Kremenčkovi, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove dogodivščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Noetova barka - Največja pustolovščina človeštva, ameriški film 23.00 Hunter -Neusmiljeno maščevanje, ameriški film 1.00 Maščevanje po načrtu, ameriška nanizanka 1.10 Jack reed, ameriška kriminalka
AVSTRIJA 2
3.15 Univerzum 4.00 Po dolgem in počez 4.55 Dobrodošla, Avstrija 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Maraindl se vrne domov, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Z vedrega neba 14.50 Prijateljice 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.22 Europlav 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Prijateljeva nevesta, nemški film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropska panorama 23.15 V žarišču 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 Nesrečna za vedno 1.20 Na prizorišču 1.50 Oddaja Barbare Karlich 2.50 Pogledi od strani 2.55 Mednarodno poročilo
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misle dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Jesenice Boris Ber-gant 9.50 Epp 10.20 Ponudba nepremič-
nin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Tempeature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled danšnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Fidifarm - gostaj dr. Barbara Hrovatin 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8:15 Obvestila 8:30 novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC - novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Motorci- ponovitev 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno: Mi lahko spregovorimo 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 20.00 Pot k svetlobi in zdravju - Anton Hladnik 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Zlata kočija - formula ena (ponovitev) 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Radio danes 11.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911/župani 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Beseda opozicije 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo svetuje 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 20. JUNIJA 2002
5.55 Teletekst TV Slovenija
6.15 Tv prodaja
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Pod klobukom
10.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Risanka
10.40 Slovenski magazin
11.10 Mario, nedeljski večer v živo
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.20 Dobro jutro
15.10 Svetovni izziv
15.40 Podoba podobe
16.05 Tin skozi čas, dok. oddaja
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.40 Vaš tolar
17.00 Dosežki
17.20 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
17.55 Na liniji, oddaja za mlade
18.30 Zaplešimo, francoska dok. oddaja
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Tednik
21.05 Prvi m drugi
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
23.00 Zgodbe o knjigah
23.10 Alica, evropski magazin
23.40 Cikel velikih literatov
0.40 lzvir(n)i, ponovitev
1.10 Osmi dan, ponovitev
1.40 Tednik, ponovitev
2.35 Gledališče v hiši. jugoslovanska nanizanka
3.30 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka
4.15 Zbogom, ljubi moj, francoski film
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV prodaia 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.25 TV prodaja 13.55 Polnočni klub 15.05 Zgodovinski laboratorij, angleška dok. serija 15.55 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.50 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Rim ex-spres, angleški čb film 19.15 Videospotnice 20.00 Koncertni klavir, angleška glasbeno dok oddaja 21.25 Cime - poklic: Dn-bler 22.10 Poseben pogled: Luč me spremlja, švedski dok. film 23.30 Praksa, ameriška nanizanka 0.10 Novinka, nanizanka 0.55 Videospotnice
8.15 Ujeti jetija, ameriški film 9.50 Operacija Šimpanz, ameriški film 11.40 TV prodaja 12.10 Prave poteze, ameriški film 13.45 SP v nogometu 2002, posnetek 15.40 SP v nogometu 2002, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Stolp smrti, hongkonški film 22.45 Nogometna arena 23.45 Šov Jerrvja Spnngerja, pogovorna oddaja
8.40 TV prodaja 9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 14.10 Dragon Bali. risana senja 14.35 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyor-ška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Ljubezen v cvetju, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska tv prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače sknnje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Raketa pod kozolcem 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Ko sij obledi, ameriški film 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1809 19.15 Življenje z morjem, kratek film 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Z okrogle mize o varnosti v prometu 21.00 S srečanja kluba gorenjskih poslancev 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1809 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič 23.00 Pol ure za zdravje z Jano - Intuicija, 1. del 23.30 GTV pripravlja v mesecu juniju 23.45 Gorenjska TV poročila 1809 00.00 Unca erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Go-
renjskem 8.10 Za vsakogar nekaj: Varstvo rastlin 9.00 Sredino središče: vodi: Mateja Hribernik, v živo 10.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.15 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Skavtske obljube 20.40 Projektni teden Burja 21.05 Šesta prestava, oddaja o avtomobilizmu 21.35 Zanimivosti: Zgornja Gorenjska 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Premiera kasete ansambla Matjaža Kokalja v Besnici (produkcija: Franci Bašelj) 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - SKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
godbe v Gorjah 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek -12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na RK 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Pnspevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM. - Kako ostati zdrav m zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV Koledar 12.25 Jezikometer 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.20 Mora neke matere, francoski film 15.00 Hollvvvoodski otroci, dok. serija 15.55 Poročila 16.00 Sedem vrhov 16.30 Delo človeških rok 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Mali družinski antikvariat 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Prostor pod strelnim ognjem 21.00 Željka Ogresta 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.10 Znanstveno soočenje 0.15 Zimska vojna, finska drama 2.20 Nočni program
AVSTRIJA 1
2.40 Hunter - Neusmiljeno maščevanje, ponovitev filma 4.05 Zarotnik, angleški film 5.30 Korak za korakom 6.00 Otroški program 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.45 Čarovnice 9.25 Herkules 10.10 Policaj iz Tolza 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 18.50 Novo v kinu 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex, nanizanka 21.10 Alarm za Kobro 22.00 SKaisermuhlen blu-es 22.55 Novo v kinu 23.10 De Luca 23.30 Umetnine 2.15 De Luca 2.40 Čudežni gospod Cox, ameriški film 4.25 Felicitv
AVSTRIJA 2
3.40 V žarišču 4.25 Dobrodošla, Avstrija 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Čudežni gospod Cox, ponovitev filma 12.00 Čas v sliki 12.05 Igra na srečo 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Z Vedrega neba 14.50 Prijateljice 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Cas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.22 Europlav 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 Nesrečna za vedno 1.20 Univerzum 2.05 Oddaja Barbare Karlich 3.05 Pogledi od strani 3.10 Evro Avstrija 3.35 Dežela in ljudje 4.05 Vera
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu7 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Tržič Pavel Rupar 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: 25 let
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj - vegetarijanstvo na pohodu 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Ugankarske minute 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Aktualno 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Podjetniški CIKCAK-OOZ Jesenice 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutn 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Aria-ni 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandaranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Vandaranje s harmoniko 21.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Od-govon poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora m narave (Robert Božič) 11.00 Poročila m Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1 Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
KINO
Petek, 14. junija
CENTER amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 18., 20. in 22. uri STORŽIČ akcuj drama MUŠKETIR ob 19. uri, rom. kom. VEČ KOT DEKLE ob 21 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film VOJNA ZVEZD: EPIZODA 2 - NAPAD KLONOV ob 20.30 uri SKOFJA LOKA znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 18.30 uri, amer. krim. VROČA VEČERJA ob 20.45 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. akcij, film VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 18. uri
Sobota. 15. iuniia_
CENTER amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 17, 19. in 21. uri STORŽIČ rom. kom. VEČ KTO DEKLE ob 18. in 20. uri, amer. kom. krim drama MOŽ, KI GA NI BILO ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij kom SHOvVTIME ob 18.30 in 20.30 uri SKOFJA LOKA znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 18.30 in 20.45 uri DOVJE glas. drama MOULEN ROUGE ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. film VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 18. uri, amer. vest. PRAH ob 20.15 uri
Nedelja. 16. junija___
VEČ KOT DEKLE ob 20. in 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film VOJNA ZVEZD: EPIOZODA 2 - NAPAD KLONOV ob 18.30 in 20.45 uri SKOFJA LOKA znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 18.30 in 20.45 uri ŽlR' amer. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE amer. vest. PRAH ob 18. uri, znan fant. film VOJNA ZVEZD - NAPAD KLONOV ob 20.15 uri
Ponedeljek. 17. junija___
CENTER amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ akcij, drama MUŠKETIR ob 19. uri, rom. kom. VEČ KOT DEKLE ob 21. uri
Torek. 18. iuniia_
CENTER amer.t ril. SOBA ZA PANIKO bo 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ rom. kom. VEČ KOT DEKLE ob 19. uri, amer. kom. krim. drama MOŽ, KI GA NI BILO ob 21. uri SKOFJA LOKA trii. drama KAČJI PASTIR ob 20.30 uri
Sreda. 19. iuniia__
CENTER amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! SKOFJA LOKA akcij kom SHOVV TIME ob 20.30 uri
CENTER amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ akcij, drama MUŠKETIR ob 18. uri, rom. kom.
Četrtek. 20. iuniia
SKOFJA LOKA amer. kom. SNEŽNI PSI ob 20.30
KUHAJMO Z DANICO DOLENC
Pečene piske
z zara
Po/.na pomlad, poletje in tudi Zgodnja jesen so najlepši čas /a druženje v naravi in okrog žara. Nima smisla, da bi se tiščali v stanovanju, ko je vendar zelena narava tako čudovito sveža in vabljiva. Pripravimo najpotrebnejše doma, vr/imo v avto žar. oglje, kakšen stol ali le odeje in kaj doma pripravljenega, pa se odpeljimo v naravo. V naročju trav bo vse še veliko bolj teknilo, sploh pa v prijetni družbi. Vsak nekaj malega pripravi, pa se bomo imeli vsi neznansko lepo pod jasnim nebom... Tokrat predlagamo piščanca s česnom ali po eksotično, meso na žaru po istrsko, solato / mehkim sirom v slanici ter jajčevce z žara kot prilogo, za nedeljsko sladico pa osvežilno skuto z jagodami in smetano.
Piščanec s česnom
1 piščanec (ca 850 g), 6 strokov česna, 4 do 5 žlic olivnega olja (50 ml), 1 neškropljena limona, vejica pehtrana, šopek peterši-Ija, sol, poper, 2 čajni žlički sladke rdeče paprike.
Piščanca na hitro splaknemo pod tekočo vodo, osušimo in razrežemo na 4 dele. Česen olupimo, stroke zrežemo na tanka kolesca in pokapljamo z. oljem. Limonino lupino naribamo, sok iztisnemo. Zelišča operemo in osušimo v pr-tiču, lističe potrgamo s stebelc. Petcršilj grobo sesekljamo. Česen, sesekljan peteršilj in lističe pehtrana, limonino lupinico, malo limoninega soka in olja zmešamo ter 2/3 te mase skrbno potisnemo pod piščančevo kožo.
Papriko, poper, sol in preostanek olja ter limoninega soka zmešamo in s tem premažemo piš-čančje kose. Tako pripravljene kose piščanca pečemo na žaru približno 25 minut. Malo pred koncem jih premažemo oz. obložimo še s preostankom mešanice česna in zelišč (1/3).
Piščanec po eksotično
4 piščančja stegna in 4 piš-čančje peruti, konček svežega ingverja, 1 rumenjak, 4 jedilne žlice o|ja, sol, poper, 2 jedilni žlici currvja, 1 žlica medu, 1 čajna žlička koriandrovih zrnc.
Ingver olupimo in lino naribamo, nato ga skupaj z rumenjakom, oljem, soljo in poprom zmešamo v mikserju. V to mešanico nato vmešamo še curry, med in koriander.
Kose piščanca operemo, osušimo s krpo, solimo in popramo ter premažemo s currvjevo pasto. Tako pripravljeno meso naj počaka v hladilniku 2 do 3 ure, da se kar najbolj navzame začimb in dišav. Nato kose piščanca malce osušimo s papirnato krpo ter ob stalnem obračanju pečemo na žaru približno 12 minut.
Meso na žaru po istrsko
Potrebujemo 40 dag piščanca brez kosti (prsi). 25 dag svinjske ribice in 15 dag svinjskih ledvičk. Meso narežemo na majhne /rezke, pokapljamo jih z oljem, solimo, popramo in spečemo na /aru. Izmenično ga nanizamo na nabodala in zložimo na kuhan in s kis lo smetano zabeljen stročji fižol. Postrežemo s kosi kuhanega krompirja, ki ga potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Solata s slanim sirom
1 zelena in 1 rdeča sveža paprika, 1 manjša sveža kumarica, 1 mlada bučka, 1 mala konzerva mlade koruze (cca 175 g), 1 kisla kumarica, 150 do 200 g mladega sira iz slanice, 1 mlada čebula, sol, poper, olje, kis.
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Papriki operemo, razpolovimo, očistimo semen in razrežemo na male kocke. Na male kocke zrežemo tudi olupljeno svežo kumarico, kislo kumarico, bučko (zelo mlade bučke ne lupimo) ter mladi sir. Mlado koruzo iz konzerve stresemo na cedilo, da se odcedi. Vse sestavine stresemo v večjo skledo in po okusu pooljimo, okisamo, solimo in po-popramo. Zmešamo in ponudimo
k mesu z žara. Pa še to: Tovrstni solati lahko dodate tudi kakšno drugačno, vam ljubo zelenjavo aH začimbo.
Jajčevci na žaru
2 do 3 jajčevce, česen, peteršilj, kapre v soli, olivno olje. sok 1 limone.
Jajčevcem odrežemo pecelj (pri tem pazimo, da se ne zbodemol-jih operemo in narežemo na cca 1 cm debela kolesca. Te zložimo na žar in opečemo z obeh strani. Po-pečene jajčevce zlagamo v pose do. sproti jih pokapamo z. limor nim sokom in premažemo z mi sanico, ki jo pripravimo iz sesek ljanega česna, peteršilja in sesek ljanih kaper. soli ter olivnega olja-Ker so kapre slane, pazimo, da jil" ne presolimo. Tako zložene rezin* jajčeveev naj stoje kakšne pol ureda se prepoje, nato jih ponudim0 k mesu / /ara. odlični so pa tud1 sami s čebulnim ali kakšnim dn>' gim kruhom.
Sladica za nedeljsko popoldne
Sveža skuta z jagodami
Za 6 porcij potrebujemo: 750 g puste skute, 1 do 2 lončka sladk* smetane, 1 rumenjak, 50 g sladkorja, sok in naribana lupi niča ' neškropljene limone (ali dveh manjših limon), 2 zavitka vanili" sladkorja, 2 kozarčka maraskino likerja (4 cl) ter 250 g svežih rdečih jagod, malin ali robidnic.
Skuto dobro pretlačimo in jo skupaj s sladko smetano, rumenjakofl1 in sladkorjem zmešamo v rahlo kremo. Tej nato dodamo še limonin0 lupinico in sok, vanilin sladkor ter maraskino za aromo. Če bod° kreme deležni otroci, liker opustimo oz. z njim pokapljamo le del, ^ bo namenjen odraslim. Kremo damo v večjo stekleno skledo in )° obložimo s sadjem.
^^JlJunija2002__DOBROTA NI SIROTA / danica.zavrl@g-glas.si _ gorenjski glas • n. stran
Za svoj rojstni dan je obdaroval druge
Viktor Potočnik bi lahko za svoj šestdeseti rojstni dan dobil goro daril, vendar se jim je odrekel in namesto tega od 45 povabljenih zbral denar in ga podaril ljudem, potrebnim pomoči.
s«rpnik - 10. maja je Viktor Potočnik s Stirpnika v Selški dolini Praznoyal 60. rojstni dan. Okrogli življenjski jubilej, ki ga večina Praznuje s hrupnimi veselicami in razkošnimi darili, je Viko os-, humanim dejanjem, s kakršnim bi ga lahko ob podobnih Priložnostih posnemal še kdo. Odklonil je darila, prijatelje in sorodnike pa je ob povabilu na praznovanje zaprosil, naj raje Prispevajo denar za dobrodelni namen. Vsi povabljeni so prisluhnili njegovi želji in tako je ob rojstnem dnevu zbral 239 tisoč to-arjev, ki jih je podaril Tinci Kuhelj iz Šentjerneja za društvo °nce. To je denar razdelilo osmim revnim družinam in invalidom.
Viktor p°točnik
Viko  z ženo Francko živi v prijetno urejeni hiši z vrtom na Stirpniku. Razen zdravja jima nič ne manjka in živita prav srečno upokojensko življenje. Izlet upokojencev lani za Martinovo pa je bil tudi povod, ki Je pripeljal do Vikovega izjemnega dejanja.
"Ko smo obiskali Šentjernej z °kolico, nas je sprejela predsednica tamkajšnjega društva upoko-Jencev Katarina Tinca Kuhelj, ki nam je bila odlična vodička po °koliskih tamkajšnjih znamenitih. Enako zanimiva kot dolenj-s^a pokrajina pa je tudi naša gos-llteljica. Ukvarja se z neštetimi Slvarmi. Ni le predsednica upoko-Jenskega društva, pač pa aktivna ludi pri turističnem društvu, Rde-čem križu, Karitas, pred leti pa je Ustanovila tudi svoje društvo Son-£e> ki združuje osamljene, zapuS-
ene ljudi, ki si želijo človeške l^pline. Tinca obiskuje revne.
osamljene, bolne in jim s svojo vedrino pomaga premagovati stiske. Predlani je prejela prvomajsko nagrado Združene liste in vseh 300 tisočakov podarila sovaščanki Jožefi Bele, ki je po moževi smrti ostala sama s šestimi nepreskrbljenimi otroki v hudi materialni stiski. Tinca je bila tisto leto v akciji Naše žene Ljudje odprtih rok ena tistih, ki je prejela ta častni naziv. Ko sem spoznal Tinco, sem se odločil, da tudi jaz naredim nekaj dobrega. To sem povezal s svojo šestdesetletnico," pojasni Viko korenine svojega motiva za dobrodelno dejanje.
Za poln avtobus sorodnikov in prijateljev, ki jih je Viko povabil na praznovanje svojega rojstnega dne, se je rriaja odpeljalo proti Šentjerneju. Tam jih je spet sprejela Tinca Kuhelj v družbi svoje sodelavke iz društva Sonček Tončke Simončič. Spet so obiskali isto gostilno kot za Martinovo. Družba se je veselila kot ob vsaki tako okrogli obletnici, vrstile so se čestitke, vrhunec dogajanja pa je bila Vikova izročitev simboličnega čeka za 239 tisoč tolarjev
ena dela na ogled
- Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj je že os-Pripravila razstavo ročnih del. Otvoritev je spremljal kulturni pro-j6 ^ 2 recitatorjem in pevskim zborom Peter Lipar, razstavljenih del pa
čla ° VeČ kot kdaJkoli- Na og|ecl Je bil° oko,i 250 izdelkov, predvsem I lc sekcije, ki se vse leto srečujejo enkrat tedensko, ob tej pri-°sti pa nastajajo tudi lepi izdelki. Sodelovali so tudi stanovalci je - uP°kojencev Kranj, letos pa na novo tudi krožki Univerze za tratil *jy'ienjsko obdobje s tečaji nemškega in angleškega jezika, van'       umemosmo zgodovino, zgodovino z etnologijo in spozna-
Jern zelišč. Predstavil se je tudi klekljarski krožek s čipkami. — Foto: Gorazd Kavčič
Viko je Tinci v Šentjerneju izročil simbolični ček z vsoto 239 tisoč tolarjev.
Tinci in Tončki. Denar, ki so ga prispevali gostje, je Vikova hčerka zamenjala v bankovce manjših vrednosti, da so si z obdaritvijo privoščili še malce šale in denar izročili v kovčku.
"Na koncu sem se vsem zahvalil, da so prisluhnili moji pobudi.
kljub temu pa bi se jim prek časopisa rad še enkrat zahvalil. Hvaležen pa sem tudi Tinci za pomoč pri organizaciji tega dneva, njej in Tončki pa tudi za majoliko v podobi Šentjernejskega petelina, ki sta mi ga izročili v dar in me bo vselej spominjal na ta dogodek.
Prihodnji teden akcija -umetniki družinam
Skofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Skofja Loka pripravlja že drugo dobrodelno akcijo, s katero želijo pomagati ljudem v stiski. Za deset najbolj ogroženih družin bodo namenili izkupiček prodajne razstave slik, ki so jih darovali člani Združenja škofjeloških umetnikov.
Odziv je dober, 16 umetnikov je darovalo svoja likovna dela, ki jih bodo na prodajni razstavi prodali po "humanitarni" ceni. Razstavo bodo odprli 20. junija ob 20. uri v okroglem stolpu Loškega gradu, na ogled pa bo teden dni. Slike so že podarili: Barbara Kastelec sliko z naslovom Krajina, Rado Dagarin sliko Rak, Barbara Demšar Pot upanja, Pavel Florjančič sliki Ivanjščice in Typ B 55, Maja Šubic sliki Tinkara in južni veter ter Zajci cici banci, Marjan Prevodnik Tihožitje, še kar optimistično, Janez Ferlan sliko "95", Mirna Pavlovec sliko Brez naslova, Matej Plestenjak Borov gozdič, Janez Plestenjak Portert nemškega planšarskega psa, Matej Košir sliki Po nevihti in Ratitovec v oblakih, svoja dela pa bodo prispevali še Metod Frlic, Herman Gvardjan-čič, Tomaž Lundcr, Simon Mlakar in Jože Peternelj - Mauser. D.Ž.
Zahvala društva Sožitje
Poljane - 19. maja, na binkoštno nedeljo, je Kulturno umetniško društvo Ivan Tavčar iz Poljan priredilo dobrodelni koncert v cerkvi sv. Volbenka v Poljanski dolini. Zbrane prispevke je poklonilo Sožitju, to pa bo poklonjeni denar namenilo izgradnji bivalne skupnosti za starejše duševno in telesno prizadete.
Javna zahvala gre predvsem Majdi Debeljak, ki je kot organizatorka in voditeljica koncerta z lepimi nagovori zbudila pri poslušalcih povezanost z drugačnimi, ki jim je bila prireditev namenjena. Hvala tudi naslednjim nastopajočim pevskim zborom zborom: mešanemu pevskemu zboru Tatarski zvon, Gorenja vas - zborovodja Silvo Po-ljanšck, komornemu zboru Loka, Skofja Loka - zborovodja Janez Jo-cif, mešanamu pevskemu zboru Glasbena matica, Ljubljana -zborovodja Tomaž Tozon, lovskemu pevskemu zboru Medvode -zborovodja Janez Čadež in Logaškemu oktetu Logatec - zborovodja Janez Gostiša. Zahvala gre tudi Občfni Gorenja vas - Poljane, Krajevni skupnosti Poljane, PGD Poljane (Klemenu Rantu in Izidorju Cankarju), Turističnemu društvu Stari vrh. Domačiji Železnik - Pri Mežnarju na Volbenku in fotografu Izidorju Jesenku. Iskrena hvala tudi vsem poslušalcem, ki s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagate kupovati opeke za dom Sožitja.
Pozneje sem zvedel, da je Tinca podarjeni denar razdelila osmim družinam in invalidom. Z ženo sva se odločila, da se bova tudi midva pridružila društvu Sonce, gibanju za pomoč osamljenim, ki deluje pod geslom Spoznajmo se med seboj. Društvo vodi Tinca, šteje pa okoli 450 članov. Z ženo se že veseliva, da bova ob najinem prihodnjem obisku v Šentjerneju spoznala tudi druge člane tega društva."
Humanitarno darilo ob šestde-sctletnici ni prvo dobro dejanje Viktorja Potočnika. Že pred leti je v krajevni skupnosti vodil komisijo za socialo, sodeloval s centrom za socialno delo, pomagal posameznim družinam, ki so se znašle v stiski, žena Francka pa je bila dolga leta v odboru Rdečega križa. Zaradi bolezni sta sedaj sicer manj aktivna, vendar še vedno rada pomagata na različne načine, če ne drugače, pa na položnicah nakažeta denar humanitarnim programom posameznih organizacij ali obiščeta dobrodelni koncert. Sicer pa se Viko spomni kar nekaj primerov iz svojega okolja, ko je bilo treba v stiskah hitro ukrepati. Konec sedemdesetih let se je smrtno ponesrečil sovaščan
in zapustil ženo s štirimi otroki, kmetijo in načrtovano novogradnjo. Vdova je skoraj obupala in hotela iti živet v mestni blok, pa jo je Viko ob pomoči drugih so-vaščanov prepričal, naj se bori, češ da ji bodo pomagali. Pomagal ji je pridobiti dovoljenje za gradnjo, ob pomoči treh krajevnih skupnosti in podjetja Alpetour, kjer je bil pokojni zaposlen, organiziral nabiralno akcijo. Zbrali so denar, razen tega pa še s prostovoljnim delom prispevali, da so hišo hitro dali pod streho. Bilo je še več podobnih akcij, kadar je komu pogorela hiša ali hlev. Viko je šel takoj v akcijo. Prvi je prispeval znaten znesek in se vpisal na spisek, nato pa šel od človeka do človeka, ki so po njegovem Zgledu radi darovali.
"Zakaj ne bi pomagal ljudem, ki pomoč potrebujejo! Midva z ženo imava zase dovolj in se nama ni težko čemu odreči v korist tistih, ki nimajo. Tudi z darili za šestdesetletnico je tako. Ne potrebujem jih, družinam, ki so namesto tega dobili denar za preživetje, pa ta veliko pomeni," končuje Viktor Potočnik z zavestjo, da je na tak način dobil najlepše darilo za rojstni dan. Danica Zavrl Žlebir
S Sožitjem na izletu
Kranj - Minulo soboto so se člani kranjskega društva Sožitje odpravili na izlet v Posavje. Društvo, ki deluje od leta 1968, združuje starše otrok, mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju, strokovni delavci in občani z razumevanjem za posebne potrebe prizadetih ljudi. Med cilji društva je dvig kakovosti življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju, zaradi katerega so v letošnjem programu zastavili načrte za gradnjo bivalne skupnosti, ki bi jo radi uresničili v naslednjih petih letih. Trenutno veliko teh odraslih ljudi v domovih za upokojence in na različnih lokacijah, kar za njihovo počutje in strokovno oskrbovanje ni najbolj spodbudno okolje. Svoje cilje društvo Sožitje Kranj udejanja ob pomoči Mestne občine Kranj in okoliških občin, kjer društvo deluje. Vsakoletni izlet člani društva težko pričakujejo in tudi na letošnjem so se lepo imeli. Na ogled Sevnice, v tovarni Kopitarna in Lisca ter nato na turistično kmetijo na Okroglice, jih je šlo 120, ob popoldanskem oddihu pa jih je zabaval ansambel Skeč bend. D.Ž.
Ana Žorž spet gostovala v Potočah
Potoče - Minulo soboto je Dom starejših občanov v Potočah priredil tradicionalni piknik za stanovalce, svojce, prijatelje in znance. Ob tej priložnosti so postavili tudi razstavo izdelkov, ki jih stanovalci izdelujejo pri delovni terapiji, razstavo pa je s starimi predmeti in oblačili obogatila Ana Žorž iz Škofje Loke. Stanovalci domajo že poznajo, saj jim je marca priredila modno revijo starih oblačil. Sedaj pa je v spomin na Josipino Turnograjsko v sobi, ki je posvečena njej, razstavila zanimive dokaze iz preteklosti. Med najstarejšimi je bil šivalni stroj na ročni pogoj, stara "singerica", zibelka, nočna omarica in album slik kranjske družine Suchy iz začetka prejšnjega stoletja. Piknik je obiskala tudi avtorica razstave, oblečena v stara oblačila, pripeljala pa se je na kolesu iz začetka 20. stoletja. Kolo je znamke Durkopp, izdelano v Nemčiji, opremljeno s petrolejko in je bilo last gospe s Krasa. D.Ž.
Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, Ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822.
ISe Milena Miklavčič
Usode
*° si lačen, pa ni kje vzeti
faffijfi mi /« rdela, naj pridem k njej v bife, kjer * ■ Če bodo tam sami "stalni", bova imeli dovolj da se pogovoriva, se je zasmejala v telefon, da h se mene spravila v dobro voljo. Nič je nisem po-J a- kaj je mislila s temi "stalnimi", vendar sem ' gr?dst"vljala, kakšni so... mek ^€r dela SonJa< Je včasih moral biti prava li, tat Tudi novi lastn'ki Ra niso kaj dosti obnavlja-Kon-f" Se še zmeraJ čuti pristni "bifejski" utrip. Puh- Si Z "Vtkom naročiš šnopc, se nasloniš na so Pln nučneS debato z naključnim obiskovalcem, ki
M tja prignale podobne potrebe, let pJe prišla za Pult> ko ji je bilo komaj petnajst leto/UV,Zaprav se Je> tako sama pravi, za kakšno NJene i* drugače ne bi bila sprejeta v službo. mirnamU ^V* bila vSeč< saJ Je bila ravno Pmv nikoli P tudi HostJe so J° imeli radi, ker zvečer ni « nitela domov.
Wiedeva2a/?™V 8a nisem niti imela," pravi, je, to moV mal° holJ miren kotiček in pijeva k
pote°ram Pfiznati, naravnost odlična, na s tolik1 priP°vedm svojo zgodbo, kije preplete fam in S lzkuStVami, da lahko samo sedim, poslu
sed 7 nu.ne rečem. Ker enostavno ne bi imela be cu- z, en\m i------
ko se kavo, ki
enim   h --- *"'VJtUVHL/ f*C  L/l irffVMI
bratom in dvema sestrama je Sonja
ostala sirota, ko ji je bilo komaj tri leta. Milko, najmlajšo, je k sebi vzela mamina sestra, za ostale pa ni bilo več prostora.
"Oče je veliko pil, bil je golcar, nikoli ga ni bilo doma, mama se je matrala v fabriki, pa še doma, z eno kravo ali dvema, saj ne vem več. Potem je očeta drevo pokopalo pod seboj in čeprav je bil že dovolj star, da bi po njem dobivali pokojnino, se je izkazalo, da ni bil niti zavarovan, da je delal kar tako. Mama je ostala brez prebite pare in nihče ji ni hotel pomagati. Tako stanje je trajalo samo kake pol leta, potem pa je nekega jutra vzeta štrik in se obesila. Niti mev, niti bev ni rekla, še starejšemu bratu ne. Kar šla je, nas pa pustila lačne v postelji. Moj brat nam je dal jesti, potem pa je šel mamo iskat, pa je ni takoj našeL Šele zvečer, ko smo najmlajši jokali okoli hiše, je prišla soseda in se čudila, zakaj smo še zunaj in tako skromno oblečeni, ker je že zeblo. Potem ji brat pove, da mame ni, pa se je ženska hitro obrnila in poklicala še moža. Ni minilo pet minut, so mamo že našli na skednju. Nas so odvlekli na vas, nas nahranili in nagnali spat. Saj smo šli sami od sebe, ker smo bili tako utrujeni in prezebli. Le brat, ki je imel že devet let, pa je bil na pol odrasel, je ostal zraven, ko so mamo odpeljali. To je na njem pustilo neizbrisen pečat, saj še danes bolj malo govori, čeprav je dober človek, nikoli ne pije, tudi žene ne pretepa. Samo govori bolj malo, več se s svojimi ovcami ukvarja kot pa z ljudmi. "
Sonjo in še eno sestro so že kmalu, čez kakšen mesec, dali v rejo na Štajersko. Tam ni bilo slabo, pravi Sonja, jesti smo imeli, spati tudi ni bilo treba za pečjo. Svojo rejnico še danes kliče mama in jo obiš-
če, če le more. Vendar je bil v meni neki nemir, ki me je gnal stran od doma, pravi Sonja.
Ni in ni mogla zdržati niti v šoli, čeprav se je dobro učila in je imela zlasti pri zemljepisu in zgodovini same petice. Razredničarka ji je govorila, da bi bila odlična turistična vodička, toda Sonja se je zmeraj zgrozila, ko ji je povedala, da bi za to morala hoditi v šolo še najmanj osem let.
"Nikoli nisem imela svojega denarja, niti za čisto navadne bonbone ne. Zmeraj sem sanjarila o tem, da bom veliko zaslužila in si bom kupila tort in piškotov, kolikor bom želela! Rejnica ni imela denarja za sladkarije, jaz pa bi takrat same bonbone jedla! Takoj po osemletki, še tisto poletje, sem ušla od doma, se usedla na vlak in se odpeljala na drugi konec Slovenije. Mislila sem, da če grem na Gorenjsko, me tam gotovo ne bodo dobili.
Toda že v Kranju so me policaji odkrili in me poslali nazaj k rejnici. Bila sem huda na ves svet, kuja-la sem se, odgovarjala, potem pa se je rejnica razjezila in mi zabrusila, da sem se prenajedla belega kruha, da naj kar grem, če mi tako bolj paše. Seveda sem šla, pa še kako rada! Še od sestrice se nisem mogla posloviti, ker so jo poslali ravno v kolonijo. Bila sem prepričana vase, prepričana, da bom znala poskrbeti, da bosta samo zame tekla med in mleko. "
Prvo službo je Sonja dobila šele čez nekaj tednov. Kaj vse je morala v tistem času početi, da je preživela, mi ni hotela povedati. Bilo je preveč kruto, omeni in se spet zapre v svoje misli.
To pa omeni, da je v bife, v katerem streže še danes, prišla z nekim moškim. Ko je gazda prinesel na
mizo pijačo, so se nekaj šalili in v šali je gazda rekel, da išče eno tako, kot je Sonja.
"Oči so mi zaživele in malo je manjkalo, da mu nisem planila okoli vratu, " razlaga Sonja. "Pokimala sem, da bi zelo rada delala, če bi me le hotel vzeti. Pa sva bila zmenjena. Ker nisem imela kam, me je peljal k sebi domov, v kleti so imeli kmečko sobo s pečjo in tam sem potem spala več kot tri leta. Saj ni bil napačen človek, le doma je bil zelo osamljen. Potem se je navadil, da je hodil k meni, včasih tudi sredi noči... Nisem ga imela rada, saj bi lahko bil moj ded, toda bil je dober do mene, pa sem mu ustregla, kaj pa sem hotela drugega... Sedaj je revež v domu za starejše, pa ga še večkrat obiščem, ker se mi smili, ne zaradi drugega... " Sonjo so imeli moški radi. Bila je drobna, toda vesela, rada seje zasmejala, če pa je bil kdo od gostov v težavah in je želel izpovedati svojo dušo, ga je vdano poslušala.
"Dokler nisem začela delati v bifeju, sploh nisem mislila, da imajo odrasli lahko toliko težav. Kot otrok sem bila zmeraj prepričana, da je najlepše biti odrasel, ker potem lahko delaš, kar hočeš. Toda izkazalo se je, da temu sploh ni tako. Saj ni bilo važno, ali so bili bogati ali revni, izobraženi ali navadni delan i: ko so se ga malo napili, so si bili vsi moški enaki: vsi so se smilili samemu sebi in so (pa še zmeraj ga) rabili poslušalca, ki bi sprejemal nase njihove tegobe in težave. V večini primerov jih je šikanirala žena, včasih tudi šefi. Največ zgodb sem slišala o tem, kakšne pošasti so ženske. Če bi temu verjela, potem bi si lahko ustvarila sliko, da večina žensk doma moške izsiljuje, da nočejo z njimi v posteljo... "
(nadaljevanje)
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 14. junija 2O0-
Kar 147 priznanj mladim AktS kST8"
loškim športnikom
"Številna priznanja uspešnim mladim škofjeloškim športnikom, ki so se izkazali na domačih in mednarodnih tekmovanjih so dokaz, da mladi niso prepuščeni sami sebi in garancija, da bomo še imeli uspešne posameznike in ekipe, " je na slovesnosti v hali Poden povedal župan Igor Draksler.
Skofja Loka - Podeljevanje priznanj mladim športnikom in športnicam ob koncu šolskega leta je v Škofji Loki postalo tradicija. Tradicija pa je tudi. daje spisek nagrajencev iz leta v leto daljši, čeprav so priznanj vedno znova deležni športniki, so se v državnem merilu in na mednarodnih tekmovanjih uvrščali do 4.
mesta ter do 5. mesta na uradnih evropskih prvenstvih in do 10. mesta na uradnem svetovnem prvenstvu.
Po tradiciji so tudi letos župan Igor Draksler, predsednik Športne zveze Ivan Hafner in direktor Zavoda za šport Aleš Murn, največkrat v roke segli mladim roko-metašem in njihovim trenerjem.
saj so le ti osvajali najvišja mesta na državnih tekmovanjih različnih kategorij (starejši dečki so bili celo državni prvaki) in mednarodnih tekmovanjih.
V ekipnih športih so se izkazale tudi košarkarice različnih starosti, druga mesta v državi pa so osvojile mlajše deklice, starejše deklice in mladinke. Med mladinkami
Škofjeloški župan Igor Draksler je za uspehe čestital tudi loškim košarkaricam, ki se pripravljajo na bližnje evropsko prvenstvo v domači dvorani na Podnu.
so priznanja dobile tudi domače članice slovenske reprezentance Katrina Ristič, Sncžka Mikanovič in Sara Oblak, ki bodo nastopile na bližnjem evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo od 12. do 21. julija v Škofji Loki. Priznanja za uspešne nastope je dobila tudi številčna ekipa športnikov, ki tekmujejo v orientaciji ter plesno navijaška skupina Cvetke.
Tudi atletika je v Škofji Loki vse bolj popularna, največji uspeha pa je dosegla ekipa starejših dečkov, ki je osvojila naslov državnih prvakov v štafeti 4 x 100 metrov. Za odlične rezultate so bili z ličnimi priznanji na ročno izdelanem papirju v ovitku z unikatnim glinastim odtisom grba Škofje Loke nagrajeni tudi uspešni mladi loški smučarji ter športni plezalci in plezalke, med katerimi vrhunske rezultate zadnja leta dosegajo zlasti Natalija Gros, Katja Vidmar, Lucija Franko, Blaž Rant in Maja Vidmar.
V Škofji Loki je tudi veliko dobrih mladih lokostrelcev in pa hokejistov, ki sicer igrajo pri Hokejskemu klubu Triglav v Kranju in mladih reprezentancah. Tudi badminton je v Škofji Loki vse popu-larnejši, lepe rezultate pa dosegajo tudi loški plavalci in namizno-tenisači. Vse skupaj so na sredini prireditvi v dvorani na Podnu z akrobatskimi plesnimi točkami navdušili člani ekipe Flip iz Pirana. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Kranj - Športno društvo Kranj bo danes, 14. junija, v športni dvorani na Planini pripravilo telovadno akademijo, na kateri se bodo predstavile vse vadbene skupine cicibanov in deklet pri športni in ritmični gimnastiki. Akademija se bo začela ob 19. uri, vstopnine za prireditev pa ni.
"Športno društvo Kranj se vseskozi ukvarja z rekreacijo za odrasle, poleg tega pa skrbimo, da otroke in mladino uvajamo v svet športa. Pri tem še poseben poudarek namenjamo gimnastiki. To pa, kljub temu da v Kranju ni več dvorane, v kateri bi lahko postavili sodobna gimnastična orodja. Kljub skromnim pogojem pa se dejavnost našega društva odvija v lelo-
KOLESARSTVO
vadnicah štirih kranjskih osnovni' šol, s katerimi uspešno sodeluje mo. Tako smo imeli v zadnje11 letu dve vadbeni skupini predaj skih otrok, skupini deklic in <W kov pri športni gimnastiki ter sjfl pino cicibank in skupino dekl' pri ritmični gimnastiki. Za odras'1 imamo aerobiko, splošno telesn1 vadbo za starejše v dveh skupin11' in še razne vadbe z žogo po intet esnih skupinah. Tako je v redn1' športno vadbo tedensko vklju# nih več kot sto otrok in mladine I preko sto odraslih," pravi predse''; nik društva Rajko Bogataj in dl daja, da poleti organizirajo tm tradicionalno taborjenje za svQlf člane v kampu v Banjolah pri PuJ' Vilma Stanovi
Kolesarsko poletje v Kranju
Kranj - V drugi polovici junija vsako leto pridejo na svoj račun (jll tel j i kolesarstva iz Kranja in okolice. Tudi letos ne bo drugače, saj * obetata dve zanimivi kolesarski prireditvi, kiju pripravlja domači sarski klub Sava. Prva prireditev bo že naslednji konec tedna, od petkJ 21. junija, do nedelje, 23. junija. Mednarodna cestna kolesarska dirka ^ Veliko nagrado Kranja 2002, ki bo štela tudi za svetovni pokal, bo M znova namenjena kolesarjem do 23 let, začela pa se bo s petkovi osemkilometrskim prologom ob 19.30 uri. V soboto bodo kolesarji0 14. uri startali pred kranjsko Gimnazijo, se peljali do Jezerskega, v # nično, in znova v Kranj, kjer bodo naredili še pet krogov po šest kilort^ trov ter okoli 17.15 ure pripeljali v cilj pred Gimnazijo. Tudi nedelj8": etapa se bo začela pred kranjsko Gimnazijo, kolesarji pa bodo vozili tu"' po Škofji Loki (trije krogi) ter se prek Dražgoš in Besnice pripeljali I cilj na Šmarjetno goro. Druga velika kolesarska prireditev bo nato Kranju v petek, 28. junija. Dirka "Po ulicah Kranja" bo potekala po J| dicionalni krožni progi v Kranju, za krog pa bodo kolesarji porabili o$. li 4 minute. Na dirki bodo nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji, ^ njimi tudi člani tujih profesionalni ekip na čelu z domačinoma Tadej^ Valjavcem in Andrejem Hauptmanom, organizatorji pa so povabili tu"| tuje profesionalne kolesarje. Dirka se bo začela ob 18. uri, start pa I pred hotelom Creina. Vilma StanoVfl1
Dobro, da imajo hokejisti starše in žene
Vodstvo jeseniškega hokejskega kluba je igralcem predstavilo načrt priprav za novo sezono - Marčevska plača konec junija?
SMUČARSKI SKOKI_
Robert Meglic se poslavlja od tekmoval
Sebenje - Skakalna sekcija Trifix pri Smučarskemu Klunu Tržit ^c jutri, v soboto, organizator XIII. pokala Tržiča v smučarskih skokih g nordijski kombinaciji. Tekmovanje bo hkrati štelo tudi za slovenj pokal. Prireditev na 35- in 50-metrski skakalnici v skakalnem cefl°J: V Belgijo brez Copa   Sebenje bo potekala od 15. ure naprej, ob tej priložnosti pa se bo v,
aktivnega skakanja poslovil dosedanji najboljši tržiški skakalec Rot? Meglic, ki se mu bodo na tekmi pridružili tudi člani državne repreZ^ tance. V.S.
VESLANJE
in četverca
Jesenice - Minuli torek zvečer so se - v pripravah na novo sezono - v Podmežakli zbrali hokejisti Acroni Jesenic. Uvodno srečanje, na katerega je prišlo kar 31 kandidatov za prvo moštvo (med njimi tudi vsi reprezentantje), je bilo posvečeno predvsem pogovoru o pripravah na novo sezono. "Sestanka seje udeležilo celotno mo-
HOKEJ NA ROLERJIH
štvo, ki je končalo minulo sezono v našem klubu. Vemo, da imajo nekateri ambicije, da odidejo v tujino. Tega jim pač ne nameravamo braniti, saj se skupaj zavedamo težkega finančnega stanja v našem klubu. Drago Mlinarec je že začel pogovore z vsakim posebej, v sredo pa so se začeli tudi prvi kondicijski treningi, ki bodo
Kranjska Gora omagala šele v finalu
Kranj - Medtem ko državno prvenstvo v in - line hokeju oziroma hokeju na rolerjih poteka z večjimi in manjšimi težavami, kolje slabo vreme in izredna skupščina, na kateri so pred kratkim razrešili predsednika zveze Mitjo Ovna, ki so mu očitali slabo finančno in materialno poslovanje, pa so konec prejšnjega tedna v Horjulu organizirali tekmovanje za pokal Slovenije.
Od 25 prijavljenih ekip jih je na tekmovanje prišlo le 16, "vroči" obračuni pa so se začeli že v prvem krogu, koje ekipa Pirana piranhe, v kateri je znova zaigral Tomaž Vnuk, v derbiju premagala vodilno ekipo na lestvici državnega prvenstva, ekipo Mission Asa Naklo z 2:4. Najbolje od gorenjskih ekip pa seje v Horjulu odrezalo moštvo Kranjske Gore, ki je v polfinalu premagalo ekipo Marc Interieri Utik s 4:2 in se uvrstilo v veliki finale. Tudi v odločilni tekmi proti ekipi Pirana piranhe so igrali odlično in šele po podaljšku izgubili s 6:5.
Ta konec tedna bodo turnirji za državno prvenstvo v Lukovici, v novem in - line centru na Taboru v Ljubljani in v Postojni. V.S.
KEGLJANJE_;_;___
Lep uspeh naših kadetov in kadetinj
Jesenice - Prejšnji teden so se naši kegljavci udeležili svetovnega kadetskega prvenstva v Nemčiji. Domov so - po zgledu članov - prinesli številne odlične uvrstitve in kar tri zlate in štiri srebrne kolajne. Pri teh uspehih pa smo lahko ponosni tudi Gorenjci, saj je moško ekipo vodil dolgoletni jeseniški kegljaški delavec in trener Vojko Mikolič, k izvrstni beri kolajn pa je še kako pripomogel Jeseničan Mario Culibrk, kije nastopil v ekipi kadetskih svetovnih prvakov, osvojil srebro v paru z Antonom Drevenškom, posamično in na koncu še v kombinaciji ter postal najboljši udeleženec svetovnega prvenstva kadetov v Osterhofu. Razveselila je tudi kegljavka Barbara Fiedel, ki je bila prav tako najboljša v ženski konkurenci. Branko Jeršin
trajali do konca junija. Do takrat upam, da nam bo v klubu uspelo zbrati toliko denarja, da bodo igralci dobili marčevske plače, saj morajo mnoge izmed njih sedaj preživljati starši ali žene. Sledil bo julijski dopust, 22. julija pa se bomo spet zbrali in takrat bo več znano tudi že o ekipi, ki bo začela novo sezono v ekipi Acroni Jesenic," je povedal Branko Jeršin, ki se skupaj z v.d. direktorjem kluba Dragom Mlinarcem, članom upravnega odbora Slavkom Ažmanom in jeseniškim županom Borisom Bregantom trudi, da bi se v klubu tako igralsko kot finančno čim bolje pripravili na novo sezono. "Pomembno v naslednjem mesecu bo tudi, da bomo izbrali pravega trenerja prvega moštva, ki bo na Jesenicah pripravljen delati vsaj dve ali tri sezone," tudi pravi Branko Jeršin.
Vilma Stanovnik
ATLETIKA
Bled - Včeraj zjutraj je naša veslaška reprezentanca odpotovala na prvo letošnjo tekmo svetovnega pokala v Belgijo. V Hazewinklu pa bodo namesto sprva prijavljenih petih posadk nastopile le tri naše posadke.V dvojnem dvojcu bosta veslala Luka Špik (Bled) in Gregor Novak (Nautilus), v četvercu brez krmarja Andrej Hrabar, Matija Pavšič (oba Nautilus) ter Tomaž in Miha Pirih (oba Bled), v dvojnem četvercu pa Grega Sračnjek in Žiga Galičič (oba Bled) ter Davor Mizerit (Nautilus) in Boštjan Božič (Argo Izola). Kot je povedal sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik, se bodo tekmovanja začela danes s predtekmovanji in repesa-ži, jutri bodo na sporedu polfinala, v nedeljo pa finalna tekmovanja. Odhodu v Belgijo so se zaradi zdravstvenih težav in slabše forme odpovedali Iztok Čop in mariborsko - blejski četverec brez krmarja v postavi Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Pre-log. Obe posadki pa naj bi predvidoma nastopili že na blejski regati prihodnji konec tedna. V.S.
Cvajnar najhitrejši
Mošnje - Minulo soboto je bilo Športno društvo Mošnje organizator tradicionalnega mošenjskega teka. Na njem je nastopilo kar sto tekmovalcev in tekmovalk, najhitrejši na najdaljši 7-kilometrski progi pa je bil Bojan Cvajnar (Duplje), ki je bil s časom 23.39,72 tudi zmagovalec v svoji kategoriji od 41 do 50 let. Med najmlajšimi tekmovalci, ki so se pomerili na 300-metrski progi, sta bila najboljša Matic Sitar (ŠD Mošnje) pri predšolskih dečkih in Vesna Alpner (Zarja Elektronika) pri predšolskih deklicah. Na 600-metrski progi je med mlajšimi dečki zmagal Marko Alpner (Zarja Elektronika), med mlajšimi deklicami pa Vanja Močnik (Gorje pri Cerknem). Starejše deklice in dečki so tekmovali na 1200-metrski progi, zmagovalca pa sta bila Dalibor Todorovič (Kropa) pri dečkih in Anja Zima (ŠD Mošnje) pri deklicah. V članskih kategorijah, kjer so moški in ženske nastopili na 7000 - metrski progi, so v svojih kategorijah poleg absolutnega zmagovalca Bojana Cvajnarja zmagali: Darja Kokalj (Kranj), Francka Kokalj (Kranj), Olga Grm (Lesce), Janez Ferlic (Klub Trmastih Preddvor), Stanko Maček (Adergas), Risto Kostadinovski (Podnart) in Rok Štros (Ljubno) V.S.
Vabila, prireditve
Državno prvenstvo v duatlonu in duatlon medicincev - Tria^j klub Triglav Kranj bo jutri, 15. junija, organizator državnega prven^ v duatlonu in slovenskega pokala v duatlonu, hkrati pa bo na prog1,' Brdu potekal tudi tradicionalni osmi duatlon medicincev. Gost mef cinskega dela triatlona dr. France Cokan bo predaval o zdravem n$ prehrane in pripravi na telesne napore na tekmovanjih.
Tek po ulicah Železnikov - Atletsko društvo Železniki bo letos petič organizator teka po ulicah Železnikov. Prireditev bo jutri, l5-nija, start teka pa bo ob 17. uri. Prijave bodo uro prej sprejemal1,j štartno - ciljnem prostoru v bližini pošte v Železnikih, tekmovale11 tekmovalke pa bodo razdeljeni po starostnih kategorijah. Tek-vključen v akcijo OKS "Slovenija teče za zdravje", tako da bo pose^v 2 kilometrski tek namenjen rekreativcem in rekreativkam, ki bodo koncu prejeli diplome z vpisanim časom. Dodatne informacije d^' po telefonu 51 47 353 (Vencej).
Maraton Preddvor - Železna Kapla - Občina Železna Kapla, Oj na Preddvor in Klub trmastih Preddvor bodo tudi letos organi^ tradicionalni maraton Preddvor - Železna Kapla. Potekal bo našle1 nedeljo, 23. junija, start pa bo ob 10. uri pred občino v Preddvoru javiti se je treba do 18. junija na naslov: Klub trmastih, Belska Preddvor ali po elektronski pošti klubtrmastih@email.si. Do tega turna je prijavnina 15 evrov, kasneje pa 25 evrov. Na dan tekmoV: se bo moč prijaviti med 8. in 9.30 uro pred občino v Preddv0., Podelitev nagrad bo ob 16.30 uri v Železni Kapli. Dodatne inforrfl" je dobite po telefonih 041 624158 (Marjan) ali 031 840 290 (BoM
2. tek po ulicah Radovljice   - Gorniški klub Karavanke Radovljice in Športna zveza Radovljica bosta v torek, 25. junija, °® nizatorja 2. teka po ulicah Radovljice za pokal "Dan državnosti"- 5' bo ob 18. uri pri spomeniku A.T. Linharta. Za dečke in deklice je P ga dolga 4 kilometre, za ostale pa 8 kilometrov.
BTC City na rolerjih - S tretjo tekmo rekreativcev in družin rtf lerjih se bo jutri, v soboto, končala Roces turneja 2002. Start J movanja bo ob 18. uri v BTC Citvju v Ljubljani. Prijave že sprejel jo v ASA Naklo po telefonu 27 70 800, do eno uro pred tekmovanj pa se bo moč prijaviti tudi na startu. , .
Hansaplast na rolerjih - S prvim tekmovanjem to nedeljo, 16- J1 ja, se bo v Čatcških toplicah začela serija treh prireditev Handsap na rolerjih. Sledili bosta prireditvi v Kranjski gori in Portorožu-datne informacije dobite po telefonu 2350 250 ali na internet stra
www.agens.si. Loka skiro 2002
bosta v četrtek, 20. junija, organizirala tradicionalno prireditev - ^ skiro, tekmovanje s skiroji za učence osnovnih šol občine Skofja L°
AMD Škotja Loka in SPVCP občine Skofja jj
Tekmovanje bo potekalo v okviru praznika občine Skofja Loka wj zaključku šolskega leta, začelo pa se bo ob 16. uri na Mestnem $L
12. poletna hokejska šola na Bledu - Tudi letos v juliju bo na du organizirana poletna hokejska šola. Potekala bo v dveh termin,tjj,l 15. - 21. ulija in od 22. - 29. julija, namenjena pa je igralcem let% 1984 do 1994 ter ženskam. Informacije dobite po telefonu 2028* ali 031 313 690 ter internem www.slohokej.net. V.S.
Premalo dokazov za surovo ravnanje z mački, zato oprostilna sodba
Sodišče okrcalo tožilkino domišljijo in javne pritiske
Robija Kališnika, Blaža Erjavška in Gašperja Sajovica, obtoženih surovega ravnanja z živalmi in nepotrebnega povzročanja trpljenja, tudi na torkov sklep medijsko odmevnega sojenja ni bilo. Njihovi zagovorniki, kranjski odvetniki Janez Hočevar, Damijan Pavlin in Darja Roblek, zadovoljni z oprostilko, tožilka Nadja Gasser napovedala pritožbo.
Kranj - Dejanja, ki naj bi jih zagrešili takratni četrtošolci iz kranjske gimnazije - zaradi tega so bili tudi izključeni iz šole - so konec marca 2000 hudo razburila številne Slovence. Fantje naj bi namreč na izjemno sadističen, gnusen način mučili in pokončali kakšnih štirideset mačkov. Javnost je dijake praktično "linčala", na kranjski policijski postaji pa so pri zbiranju dokazov oziroma sestavi kazenske ovadbe očitno imeli precej težav. Te so se odslika-|e tudi v obtožbi, ki jo je na okrajnem sodišču pred sodnico Matejo Lužovec zagovarjala tožilka Nadja Gasser.
Sodnica Mateja Lužovec je namreč že na prvem obravnavnem dnevu 29. marca'sledila ugovorom zagovornikov obtoženih, ki so trdili, daje policija do dokazov prišla po nezakoniti poti in jih je zato treba izločiti. Osumljene je zaslišala brez pravnega oziroma procesnega varstva, zasežene predmete, s katerimi naj bi Robi Kališnik, Blaž Erjavšek in Gašper Sajovic mučili mačke - zračno puško, radijsko zvezo, cevko, igle, desko z žeblji, razna pirotehnična sredstva - kot tudi notesnik, v katera naj bi svoja dejanja in žrtve zapisovali, pa naj bi policiji 20. marca 2000 izročil celo Kališnik sam. Tja so ga namreč povabili. Potem ko sta policista med rednim nadzorom prometa ob cesti Pri Letencah pregledala njihov avto, v katerem sta opazila omenjene predmete in živega mačka, drugega mačka pa, okrvavljenega
po prednjih tačkah, a tudi živega, videla v bližnjem jarku.
Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi tožilke Nadje Gasser sklep o izločitvi dokazov razveljavilo, češ da je bil priča, eden od policistov iz prometne patrulje, nepopolno zaslišan. Vendar pa obtožba niti po tem očitanega kaznivega dejanja ni uspela z ničimer dodatno podkrepiti (predlog za sodnega izvedenca grafologa je sodnica zavrnila), niti ni uspela dejanj, ki jih je okvirno umestila med 1. januar in 20. marec 2000, natančneje časovno opredeliti.
V torek dopoldne je sodnica Mateja Lužovec objavila oprostilno sodbo, stroške kazenskega postopka in zagovornikov obtoženih Kališnika, Erjavška in Sajovica pa preložila na državni proračun. V razlagi sodbe je med drugim dejala, da gre nedvomno za zelo odmevno zadevo, v kateri je jav-
nost obtožence že obsodila. "Medijska odmevnost in pritiski javnosti so se nadaljevali tudi med glavno obravnavo. Dobila sem več kot dvajset pisnih vlog društev proti mučenju živali in posameznikov, ki so se zavzemali za najstrožje kazni. Vendar krivda obtožencem ni dokazana, brez nespornih dokazov, zgolj na pritiske javnosti, pa sodišče ne more in ne sme odločati. Gre za težko dokazljivo kaznivo dejanje, saj odgovorov na ključna vprašanja "kdo, kdaj, kaj" ni, tudi živali, ki naj bi jih obtoženci mučili, ni."
Po besedah sodnice nobena od dveh zaslišanih prič ni mogla potrditi, da so obtoženi res kruto izživljali nad mački ter da so za to uporabljali zasežene predmete. Okrožni državni tožilki je opo-nesla, da je zlorabila inštituta sostorilstva in nadaljevanega kaznivega dejanja, saj ni podkrepila z dokazi. Notesnik, ki so ga policisti zasegli Robiju Kališniku, ni običajen dnevnik, pač pa drobna knjižica, pisana v okrajšavah, ki bi jih lahko razvozljal le avtor. Kdo je pisec, za sodišče niti ni pomembno, saj dokaza, da je tisto, kar je pisal, tudi res počel, ni. "Tožilstvo je moralo uporabiti
Ker obtožencev tudi v torek ni bilo na sodišče, je medijska pozornost veljala njihovim zagovornikom.
veliko mero domišljije, da je v obtožbi dogodke lahko tako natančno opisalo. Očitno se je oprlo na izjave obtoženih na policiji, ki pa so kot nezakonito pridobljene iz spisa izločene.
Seveda za očitano kaznivo dejanje obstajajo določeni indici, vendar je to za obsodbo premalo. V primeru utemeljenega dvoma pa mora sodišče razsoditi v prid obtoženih."
Tožilka Nadja Gasser je takoj po objavi oprostilne sodbe napovedala pritožbo, zagovorniki obtoženih pa so bili z izidom zadovoljni. Kot so dejali, drugačnega niti niso mogli pričakovati. Helena Jelovčan
GOSPODARSKI KRIMINAL
Upnik praznih rok
Kranj - Kaznivega dejanja poslovne goljufije so kriminalisti iz urada kriminalistične policije ovadili J. R., doma iz okolice Radovljice. J. R. naj bi leta 2000 za svoje podjetje nakupil za približno tri milijone tolarjev različnega trgovskega blaga, za zavarovanje plačila pa dobavitelju ponudil sicer Podpisane in žigosane, vendar neveljavne, akceptne naloge. Prikril naj bi jim tudi, da ima podjetje neporavnane račune še iz preteklega poslovanja. Ko mu je dobavitelj blokiral žiro račun podjetja, je J. R. začel poslovati kot samostojni podjetnik. Obveznosti v znesku dobre 3,1 milijona tolarjev še do danes ni poravnal.
2 lažjo do manjšega davka
Kranj - Kriminalisti pa so napovedali kazensko ovadbo tudi M. D. iz Ljubljane in C. M. iz okolice Kranja. M. D. naj bi namreč računovodji v podjetju naročil, naj sestavi lažni zaključni račun in obračun
davka od dobička za leto 2000 oziroma naj z vpisom lažnih podatkov o višini izgube iz preteklih let listine priredi tako, da bo v obračunu davčna osnova prignana na nič.
Na ta način seje podjetje izognilo plačilu davka od dobička pravnih oseb za leto 2000. Državni proračun je prikrajšalo za dobrih 16,7 milijona tolarjev.
C. M., ki ga prav tako čaka ovadba, naj bi prirejene listine potrdil s svojim podpisom, čeprav naj bi vedel, da so podatki v njih lažni.
Kaj pa konkurenčna klavzula
Kranj - Pa še ena zgodbica iz logov gospodarske kriminalitete. Tokrat gre za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, za katero bo moral prevzeti posledice M. F. iz okolice Kranja. Osumljenec naj bi dobro vpeljano prodajo izdelkov iz enega od gorenjskih podjetij, v katerem je bil zaposlen, prenesel na svoje na novoustanovljeno podjetje, čeprav mu je konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi to preprečevala. Vse do odpovedi zaposlitve naj bi prepovedane zasebne posle vodil kar iz oškodovanega podjetja ter mu tako povzročil za najmanj tri milijone tolarjev škode. H. J.
Generalni direktor policije deli kartone
Največja krivda po njegovem pripada direktorjema PU Celje in Maribor, ki jima "je
pokazal rumena kartona".
Ljubljana - Poldrugi teden je vodstvo generalne policijske uprave . Potrebovalo, da je proučilo ozadje zapleta z nastanitvijo Policistov v kamionskih hangarjih ob 9. srečanju srednjeevropskih Predsednikov, ki je bilo 31. maja in 1. junija v Sloveniji. Kdo je odgovoren, da je več kot dvesto policistov odklonilo namestitev, je generalni direktor policije Marko Pogorevc na novinarski konfe-renci minulo sredo pojasnil v nogometni terminologiji: direktorjema policijskih uprav v Celju in Mariboru sem pokazal rumena Rartona.
Ugotovili smo, da priprave na Policijskih upravah Celje in Mari-m°r niso potekale na način, kot bi orale. Tamkajšnje policiste niso ^znanih, kje in kako bodo nasta-nJeni in da
pogoji ne bodo za vse
rev  r JC razložil Marko Po^>0'
sti C'    Jsk'in mariborski polici-.Prav tako niso bili seznanjeni z
cist P ČUa 28 sv°Je del° " Poli-niwPCtletnimi delovnimi izkuš-delT JC "Pr- za 16 ur rednega lien' °Sem nadur in 24 ur priprav-neto r' preJel 36 lisoč tolarJcv
jemapnp^ tak°Proti direktor-la n1c, , Le,Je m Maribor spreje-
onrav    njC Ukrepc: z nJima *e bil teenir " °P°zoriln' pogovor, od-6 "u so j,ma finančno nagrado
za delovno uspešnost za mesec junij, v obeh upravah pa so odredili tudi izredni nadzor vodenja. Takemu "rumenemu kartonu" pa lahko ob morebitnih nepravilnostih, ki bi jih odkrili v času nadzora, sledi celo "rdeči karton". Poleg obeh direktorjev pa ugotavljanje
disciplinske odgovornosti čakajo še šestnajsterico mariborskih in celjskih policistov, ki naj bi povzročili revolt v kranjski vojašnici in poklicali policijski sindikat.
Kot je bilo predstavljeno, so bili standardi v hangarjih celo višji, kot veljajo v vojski. Generalštab Slovenske vojske je tako pisno potrdil, da v spornih objektih ni bilo vozil že zadnjih pet let. Pred zadnjo nastanitvijo policistov so bili prostori očiščeni in prezračeni, vse postelje in vzmetnice so bile nove pa tudi posteljnina je bila predhodno kemično očiščena.
Simon Šubic
Jadralni padalec strmoglavil
Kranj - Iz regijskega centra za obveščanje so sporočili, daje v torek popoldne na senožetih, približno tri sto metrov levo od zmajarskega vzletišča na Dobrči, z višine 80 metrov strmoglavil jadralni padalec. Na pomoč so odhiteli radovljiški gorski reševalci, ki so poskrbeli za prevoz padalca - ta je čutil bolečine v prsih - v jeseniško bolnišnico.
Istega popoldneva so v reki Savi v Prebačevem opazili velik madež gnojnice, ki je imel premer kakšnih sto metrov. Posredovali so kranjski poklicni gasilci, za stvar pa so zvedeli tudi policisti. H. J.
Rešujejo prostovoljno, a strokovno
Ko se zgodi nesreča v gorah ali na težavnem terenu, je za pomoč pripravljena Gorska reševalna služba Slovenije. Tako je že 90 let.
Ljubljana - Tudi tujci priznavajo, da so naši gorski reševalci po strokovnosti v evropskem vrhu. Več kot 500 aktivnih reševalcev v 17 postajah zagotavlja učinkovitost z enotno tehniko reševanja in opremo. Načelnik Toni Smolej je povedal, da bodo tri postaje dobile nova vozila ob jutrišnjem praznovanju 90-letnice reševalnega dela v Kranjski Gori. Predstavitev zanimive knjige.
Na zboru 27. maja na Bledu so gorski reševalci izvolili novo vodstvo službe; levo načelnik Toni Smolej, desno namestnik Jože Rožič.
Posebno darilo za visok jubilej slovenske GRS in 80-letnico postaje v Kamniku je poklonila Planinska založba Slovenije. Kot je na torkovi tiskovni konferenci povedal predsednik založniškega odbora Božidar Lavrič, je pred dnevi izšla knjiga "Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom" v nakladi 1100 izvodov. Po njej bodo segali reševalci in drugi obiskovalci gora, ki se zavedajo nevarnosti nesreč. Avtor in urednik France Malešič je predstavil nastajanje in vsebino dela s 472 stranmi teksta in 315 fotografijami; pri tem so mu pomagali Cene Grilje, Vlasto Kopač, Tone Škarja in Miro Štebe. Slednji je omenil, da je knjiga tudi protest proti Avstri-
jcem, ki so brez omembe objavili v svoji knjigi slike naših reševalcev. Za pomemben dokument o gomiški preteklosti je izrekel čestitke predsednik PZS Franc Ekar. ki je napovedal tudi pripravo obsežnejše knjige o celotnem slovenskem planinstvu.
Današnjo organiziranost in usposobljenost reševalcev so predstavili člani novega vodstva GRS Slovenije. Načelnik Toni Smolej iz Radovljice je dejal, da sta mu odslej v pomoč dva namestnika. Imenovali so tudi načelnike vseh podkomisij. Njihova organizacija povezuje 764 reševalcev, od katerih jih je več kot 500 aktivnih. Imajo kar 62 inštruktorjev GRS, 53 reševalcev-letalcev (od tega tudi 13 zdravnikov) in 30 vod-
nikov lavinskih psov. Gre za močno ekipo, ki sodi po izkušnjah z mednarodnega urjenja v evropski vrh, je ocenil namestnik načelnika Jože Rožič iz. Rateč. Tujci so priznali visoko strokovnost naših reševalcev tudi na nedavnem srečanju inštruktorjev Alpe - Jadran, kjer so posebej pohvalili lani izdano knjigo Pavla Omana "Osnovna tehnika GRS Slovenije". Uporabi enotne tehnike reševanja in standardizirane opreme v 17 postajah se gre zahvaliti, da je kljub prostovoljnemu delu naša GRS učinkovita. Na jutrišnjem praznovanju 90-letnice reševalnega dela v Kranjski Gori bodo predali ključe novih terenskih vozil postajam Mojstrana, Bohinj in Bovec. Kot je obljubil načelnik Smolej, bodo z. obnovo vozil nadaljevali prihodnja leta. Na letošnjo sezono so dobro pripravljeni; vsak konec tedna imajo dežurstvo na Brniku, od koder bodo ob nesreči poleteli s policijskimi in vojaškimi helikopterji.
Zal število nesreč ne upada, je ugotovil Pavle Podobnik iz. podkomisije za informiranje in anali-tiko. V gorah se namreč poleg planinstva in alpinizma odvijajo še druge nevarne športne dejavnosti ter delo zlasti v gozdu. Tako so lani v 262 akcijah pomagali kar 287 osebam. Medtem ko je bilo v prvem polletju lani v 66 nesrečah 9 mrtvih (to gre pripisati zlasti obilici snega in zdrsom), so letos našteli v enakem času 63 nesreč in 5 mrtvih. Ker se bo glavna planinska sezona šele začela, pa gorski reševalci priporočajo upoštevanje navodil za varno hojo, ki so zbrani v njihovem priročniku "Gornikov svetovalec".  Stojan Saje
•••••••
KULTURA / kavka@g-glas.si
Projekt Rastoča knjiga bo jutri prvič predstavljen tudi na Gorenjskem
Poklon slovenski knjigi
Sreča - biser življenja je naslov koncerta skupin ljudskih pevk in pevcev iz različnih koncev Slovenije, ki bodo v okviru projekta Rastoča knjiga jutri, v soboto, 15. junija, ob 20.
uri nastopili v Prešernovem gledališču v Kranju. S prostovoljnimi prispevki do hrama slovenske knjige.
Kranj - Projekt Rastoča knjiga bo po osmih koncertih, od prvega v Šentjanžu na Dolenjskem je minilo okroglo leto dni, tokrat prvič predstavljen na Gorenjskem. Novembra 2000 je 65 podpisnikov, gospodarstvenikov, umetnikov, znanstvenikov... v Državnem svetu RS predstavilo projekt Rastoča knjiga, katerega glavni cilj je udejanjanje pomnika slovenski knjigi, ki naj bi ga v obliki galerije zgradili v Ljubljani. Med nastopajočimi bodo tudi pevke iz Folklorne skupine Sava iz Kranja.
Osnovna ideja oziroma vizija projekta Rastoča knjiga, kot je bil predstavljen pred letom in pol, je bila narediti most med našo preteklostjo in prihodnostjo, se pokloniti slovenski knjigi in slovenstvu. Gre za spomenik duhovni dimenziji slovenskega naroda, ki se začenja s prvo slovensko zapisano besedo z Brižinskimi spomeniki in se nadaljuje skozi čas s Trubarjem, Valvasorjem, Dalmatinom, Prešernom, Cankarjem... V posebej izbranem galerijskem prostoru, načrtujejo, da naj bi to bil povezovalni del med sedanjo stavbo NUK in njeno novo stavbo, naj bi "Rastoča knjiga" v stili-
ziranem panoramskem pregledu prikazala našo kulturno knjižno preteklost in njene ključne mejnike. Omenjeni vseslovenski projekt obsega zbiranje sredstev za ta prostor, bodisi s strani gospodarstva, kulture in politike bodisi s strani posameznikov. Gre torej za neke vrste literarni muzej, ki naj bi hkrati živel skozi številne kul-turno-umetniške prireditve.
Na jutrišnjem koncertu, ki ga prirejajo v podporo zbiranju sredstev na žiro račun Društva Rastoča knjiga, bodo tako poleg domačih pevk iz FS Sava, nastopili še:
Ralge iz Trebnjega (dijakinje, ki pojejo že 5 let), Hrušiški fanti iz
Hrušice pri Ilirski Bistrici, Ljudske pevke z Rogatca, Ljudske pevke Solzice iz Šentjanža, Šte-fanski fantje iz Sv. Štefana pri Šmarjah pri Jelšah in Ljudski pevci Rajske strune iz Grobelnega. Zakaj ljudska pesem? Kot je povedala Andreja Tomažin, organizatorica koncertov, in tista, ki za njih pripravlja scenarij ter jih povezuje, ima prav ljudska pesem velik pomen pri ohranjanju lastne narodove prvobitnosti znotraj globalnega sveta in jo bomo ob povezavah z Evropo, ki nas čakajo, še kako potrebovali. "S tem, da vsaj eden od nastopajočih izhaja iz domačega kraja, koncert povezujemo tudi z lokalnim okoljem, kjer prireditev poteka. Slavnostni govornik bo kot po tradiciji eden od snovatorjev Rastoče knjige, tokrat bo to dr. Janez Gabrijelčič." Pri dogodku kot soorganizatorji sodelujejo MO Kranj, Prešernovo gledališče Kranj in JSKD IO Kranj.
Festival Godba Gorje 2002
Nastopajoči na enem od koncertov posvečenem projektu "Rastoča knjiga".
Koračnica s 700 godbeniki
Festival Godba Gorje 2002 bo največji festival tovrstne glasbe v Sloveniji, saj bo v treh dneh v narodnih nošah nastopilo 700 godbenikov iz tujine in domačih pihalnih orkestrov. Z gorjanskimi godbeniki bo zapela tudi Helena Blagne in s samostojnim koncertom voščila ob visokem jubileju - 95-letnici gorjanske godbe.
Gorje - Gorjanska godba letos praznuje 95-letnico svojega delovanja, v počastitev tega visokega jubileja pa bo v dneh od 21. do 23. junija pripravili mednarodni festival pihalnih godb in orkestrov pod naslovom Festival Godba Gorje 2002. Gorjanci so se lotili zelo zahtevne organizacije, saj so na festival povabili skupaj 700 godbenikov, s katerimi vsa leta dobro sodelujejo. Na festival bodo prišli pihalni orkestri iz italijanskega Brixna, Dubrovnika, belgijskega VVaasmunstra, italijanske Messi-
ne, madžarskega Segedina in zamejskega Doberdoba, sodelovale pa bodo tudi gorenjske godbe iz Bohinja, Lesc, Jesenice - Kranjska Gora, Tržiča, Kranja, Železnikov in Mengša. V častnem odboru festivala so župani občin, iz katerih prihajajo slovenske godbe, glavna pokrovitelja te velike prireditve pa sta občina Bled in Lokalna turistična organizacija - turizem Bled.
V petek, 21. junija, bo ob 19. uri otvoritev v velikem šotoru na glavnem prireditvenem prostoru
ob LIP-u na Rečici, v soboto, 22. junija dopoldne bodo orkestri nastopili po festivalskih krajih, ob 15.30 uri pa bo parada vseh na Bledu. Parada bo krenila od mladinskega hotela Bledeč do Park hotela, "poslastica" bo skupni nastop vseh orkestrov s koračnico Slovenci. Pravi spektakel pa bo v soboto, 22. junija, ob 20. uri, ko se bo na Rečici začel slavnostni koncert gorjanske godbe. Na koncert bo prišel oktet LIP, svetovni prvak na diatonični harmoniki Denis Novato in prva dama slo-
Nove knjige
Zakaj je mesec gol in še 100 pravljic
Ljubljana - Pri založbi Nova revija so osnovali novo zbirko Pravljice in pred nedavnim izdali prvo knjigo Slovenske pravljice. Gre za doslej najobsežnejši knjižni izbor pravljic, v knjigi je kar 101 slovenska pravljica, za splošno rabo. Tekst na najboljši možni način dopolnjujejo črno bele ilustracije akademskega slikarja Rudija Skočirja.
Tako obsežen izbor slovenskih pravljic doslej pri nas še ni izšel. Kot je povedal Niko Grafenauer, so pri Novi reviji ob projektu izdaje pravljic izhajali predvsem iz dejstva, da je pravljica tista, ki je človeka spremljala vseskozi in v njem spodbujala pristno otroško dušo, hkrati pa današnji čas z novimi mediji vse bolj zanemarja ljudski melos govorjene pravljice. Izbor pravljic je pripravila Jana Unuk in v njem uspela zajeti celotno slovensko etnično območje. V prvi vrsti ne gre za znanstveno-etnološki izbor pravljic, ampak gre za branje namenjeno širšemu krogu ljudi. Tako so le-te razen nekaterih lokalizmov, ki so tudi ustrezno razloženi, pisane v knjižni slovenščini, saj so namenjene širšemu bralskemu krogu. Seveda so bile nekoč zapisane v narečju, a so jih zbiralci in prevajalci že pred tem preoblikovali, o čemer nas tudi poduči zajeten seznam virov ob koncu knjige. Kot je povedala avtorica izbora Jana Unuk, je pri svojem delu pozornost posvečala tudi njihovi pri-
vlačnosti in estetski plati, kar vsekakor pritegne tudi najmlajše, ki šele začenjajo brati. Poleg privlačnosti so me zanimale tudi različne psihološke situacije, ki se kažejo ob različnih motivih in običajnih momentih v življenju, kot so rojstvo, odraščanje, osamosvojitev, poroka s srečnim koncem... Pri tem je potrebno poudariti velik osebni prispevek posameznih zbiralcev in pripovedovalcev, saj pravljice niso zgolj plod ljudskega duha. Pravljice od začetka proti koncu potekajo po skrbno izbranem zaporedju, motivi prehajajo iz enega v drugega. Knjiga se začne z lažjimi, otrokom bolj primernimi pravljicami in se kasneje preveša v zahtevnejše branje...
Izvrstne ilustracije je prispeval akademski slikar Rudi Skočir, ki se je, kot je povedal, prepustil pravljicam samim in so ilustracije tako rekoč same "skočile ven". Kljub temu da je to že njegova 51 knjiga ilustracij, torej mu ne manjka izkušenj, je tokrat potreboval kar dva meseca trdega dela.
Knjiga je kljub precejšnji debelini, obsega več kot 500 strani, zaradi posebnega papirja zelo lahka, kar vsekakor je pridobitev časa, ko pravljice odhajajo. Pri Novi reviji v tej zbirki nameravajo v prihodnje izdati tudi podobne izbore pravljic drugih narodov sveta.
Igor Kavčič
venske zabavne glasbe Helena Blagne - Zaman, ki bo zapela po taktih gorjanske godbe in nato s samostojnim koncertom voščila gorjanskim godbenikom ob jubileju. V nedeljo dopoldne se bodo orkestri ponovno predstavili po festivalskih krajih, ob 14. uri se bo začela parada godb, ki bo krenila od Gorij proti Rečici, nato pa bo veselica z Gašperji. Prireditve bodo ob vsakem vremenu, vstopnine ne bo. Festival Godba Gorje 2002 je največji tovrstni festival glasbe v Sloveniji, odlična promocija slovenskega godbeništva, primerljiv s festivali v tujini. Organizacijski odbor, ki je z organizacijo začel že pred letom dni in v katerem so med drugim Andrej Poklukar, Anton Poklukar, Boštjan Poklukar, Brane Ambrožič, Jože Antonič, Dušan Prezelj in drugi, je že opravil ogromno dela in si zasluži vse priznanje. Za organizacijo te zahtevne prireditve in tudi zato, ker bo festival pred letošnjo poletno sezono velikega promocijskega pomena za občino Bled.
Darinka Sedej
4. - 17. julij 2002 Jjoforraac^e in rezervacije;
5. festival gorenjskih komedijantov
Vikend za najboljše na Gorenjskem
Dob - Danes zvečer se bo v letnem gledališču Dob začel 5. festival gorenjskih komedijantov, ki bo letos potekal v okviru praznovanja Dneva državnosti. V treh dneh bomo videli pet predstav iz letošnje produkcije gorenjskih amaterskih odrov.
mol v izvedbi Farnega kulturnega društva Koroška Bela, v nedeljo pa se bo festival končal s komedijo Na višjem nivoju Fadila Hadži-ča - Mirana Kende, v izvedbi Gledališča toneta ČUfarja Jesenice. Predstave ob 21. uri bodo v letnem gledališču, obe ob 23. uri pa v Kulturnem domu, kamor se bo dogajanje selilo tudi v primeru slabega vremena. Tudi letos bosta podeljena naziva Gorenjska komedijantka in komedijant leta. Prejela ju bosta Lidija Grilc, članica GTČ Jesenice za vlogo Cvete v predstavi Veliki manevri v tesnih ulicah, in Klemen Langus, član gledališča Bohinjska Bistrica za vlogo Mamagorke v predstavi Mamagorka in njen Plejamo.
I.K.
Za izbor petih najboljših odrskih stvaritev letošnje gledališke sezone je tako kot lani tudi tokrat poskrbel selektor Peter Militarev. Tako bomo v letošnjem "gledališkem finalu" že danes zvečer videli dve predstavi. Ob 21. uri bo na sporedu Sofoklov Kralj Ojdi-pus v izvedbi Loškega odra iz Škofje Loke, ob 23. uri pa bo sledila predstava Gledališča Bohinjska Bistrica, slovenska praizvedba Mamagorka in njen Plejamo, Gerarda Mancebo del Castilla Treja. Jutri v soboto, 15. junija bo najprej komedija Gospod Evstahij iz Šiške Eugena Labicha-Žarka Petana-Ervina Fritza, uprizorili pa jo bo igralski ansambel KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. Sledila bo komedija Poslednji
Na koncertu bodo razdelili tudi zloženke, v katero so zapisali nekaj osnovnih podatkov o akciji Rastoča knjiga, ki bo potekala vsaj do odprtja galerijskega prostora, dodali pa bodo tudi položnice, s katero bodo posamezniki in organizacije lahko prostovoljno prispevali v sklad za Rastočo knjigo. Sredstva se zbirajo preko Poš-
te Slovenije na posebnem računu Društva Rastoča knjiga. Vsekakor gre za akcijo, ki si zasluži vso podporo, vsaka beseda o pomenu knjige v slovenski kulturni zgodovini je najbrž odveč. Jezika in kulture nam ne more nihče vzeti, če ga ne bomo sami izgubili.
Igor Kavčič
Uspeh FS Vuk Karadžić na Madžarskem
Radovljica - V maju je Folklorna skupina, ki deluje v okviru Kulturno prosvetnega športnega društva Vuk Karadžič v Radovljici, na 7. Evropskem festivalu srbske folklore iz diaspore v kraju Deszk pri Sezgedu na Madžarskem, za svoj nastop prejela srebrno plaketo.
Že tradicionalnega festivala se je letos udeležilo 29 folklornih skupi iz Nemčije, Francije, Švice, Avstrije, Slovenije, Švedske, Madžarske, Romunije in Hrvaške, v spremljevalnem programu pa je nastopilo še šest skupin iz BIH in Jugoslavije. Iz Slovenije sta nastopili dve skupini, FS KPŠD Vuk Karadžić iz Radovljice in FS Društvo Srpska skupnost iz Ljubljane, obe pod umetniškim vodstvom Jovana Mijalkovića. Mlada skupina iz Radovljice je z odlično postavitvijo plesov iz Bele krajine pod naslovom "Gora zelena - Krajina bela " dosegla izjemen uspeh, saj je bila ena izmed 4 skupin, ki so prejele srebrno plaketo, zlato so prejele le tri skupine, bronastih pa je bilo več. Skupina sicer obstaja že od leta 1994, velik napredek pa beleži predvsem v zadnjih treh letih, ko je umetniško vodenje prevzel Jovan Mijalkovič iz Ljubljane, sicer
dolgoletni plesalec znanega folklornega ansambla Kolo. Pod njegovim vodstvom se skupina tudi aktivno vključuje v kulturno življenje na Gorenjskem in v Sloveniji. Vsako leto se udeležuje območnega srečanja FS na območju občin Bohinj, Bled in Radovljica, konec maja pa so nastopili tudi na medobmočnem (gorenjskem) srečanju odraslih folklornih skupin v Tržiču, v zadnjih letih pa so nastopili tudi v tujini v Avstriji in na Madžarskem-Mladi plesalci, imajo vaje enkrat tedensko ob sobotah od 17. do 19-ure v dvorani TVD Partizan na Koroški Beli, po besedah Jovana Mijalkovića pa imajo v načrtu, Če bodo le na voljo prave narodne noše, še postavitve Gorenjskih in prekmurskih plesov, plesov iz Bosne, Banata, Šopskih plesov, plesov iz Pirota, Vlaških plesov.-• Veselja in zagnanosti pa tudi med mladimi ne manjka. I.K.
Zaključni koncert GŠ Kranj
Kranj - Glasbena šola danes v petek, 14. junija, ob 21. uri v Šmartin-ski cerkvi v Stražišču pripravlja koncert ob zaključku letošnje sezone-Nastopil bo trio "Ritratto deli amore", ki ga sestavljajo flavtist Cveto Kobal, violinist Volodja Balžarovskv ter čembalistka Nedka Petkovva-Na programu bodo dela skladateljev G. Ph. Telemanna, J.S. Bacha,J-Krivokačiča, A. Kumra, G. Ligetija, P. Ramovša in J. Iberta. M*
Preden pride do prvega zloma
Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije si prizadeva, da bi bila prva meritev mineralne gostote kosti za rizično skupino prebivalstva brezplačna. O tem okrogla miza
z uglednim gostom iz Mednarodne fundacije za osteoporozo Paulom Sochaczewskym.
Ljubljana - Bolezen je dobila vzdevek tiha epidemija, ker se v svetu vse bolj širi. Kar 1,7 milijarde svetovnega prebivalstva že ogroža osteoporoza, tudi v Sloveniji je ogroženih vse več. Ta bolezen ogroža tretjino žensk in osmino moških, zaradi izgubljanja kostne gostote se pojavljajo vse pogostejši zlomi, kakovost življenja obolelih ljudi se poslabša, dolgotrajne rehabilitacijo veliko stanejo, učinek pa ni vedno zadovoljiv. S pravočasnim preventivnim delovanjem bi zajezili tiho epidemijo, z ugotavljanjem te bolezni, s preventivo in zdravljenjem. Z merjenjem mineralne kostne gostote tistim, ki so izpostavljeni večjim tveganjem, naj bi bolezen odkrili, preden bi prišlo do prvega zloma. V Zvezi društev za osteoporozo Slovenije si prizadevajo, da bi bilo prvo merjenje na stroške zdravstvenega zavarovanja, o čemer so obsežno spregovorili za okroglo mizo skupaj z uglednim gostom iz Mednarodne fundacije za osteoporozo (IOF).
Paul Sochaczevvski zadnja tri leta dela za to organizacijo kot direktor za komunikacije, v Slovenije pa je prišel, da podpre projekt, s katerim si tukajšnje nacionalno društvo prizadeva za zagotovitev preiskav potencialnim bolnikom z. osteoporozo. Razen tega, da je vešč komunikacijske strategije, ki je dragocena zlasti pri prepričevanju vlad o ciljih te organizacije, je večstransko zanimiva osebnost. Kot novinar je delal za več pomembnih svetovnih časopisov, bil je pripadnik mirovnih sil v jugovzhodni Aziji, predsedoval ekološkemu gibanju za zaščito
deževnega pragozda, sedaj pa dela za več svetovnih organizacij. Pri IOF je pomagal tudi pri izdelavi letnega akcijskega poročila in razvojnega programa v zvezi z osteoporozo.
"Gibanje zoper osteoporozo sodi med globalna družbena gibanja, saj ta bolezen ogroža velik del svetovnega prebivalstva. Obolelih je že 1,7 milijona ljudi, ta številka pa vsako leto narašča. Zlomi položijo v posteljo več ljudi kot kardiovaskularne bolezni, tveganje za to bolezen je večje kot za različne vrste raka, zlomi povzročajo invalidnost, celo ubijajo,"
Konec zasvojenosti z ogljikovimi hidrati
Kranj - Ameriška zdravnika in zakonca Rachael in Richard Hel-ler trdita, da za debelost in odvečne kilograme nismo sami krivi, ampak je kriv inzulin - hormon lakote in tej ugotovitvi sta prilagodila tudi prehranjevalni program. Namenjen je vsem, ki se spopadajo s preveliko telesno težo in zasvojenostjo z ogljikovimi hidrati. Svoja spoznanja sta strnila v obsežni knjigi z naslovom Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni, ki je izšla tudi v Sloveniji.
S Hellerjevim programom naj bi odpravili vzrok zasvojenosti z ogljikovimi hidrati, debelosti, slabega počutja in smrtno nevarnih bolezni. Bistvo programa je v vlakninah - zelenjavi, ki ne vsebuje škroba in v vrstnem redu, po katerem pojemo določeno vrsto hrano. Visokega krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja po mnenju zakoncev Hel-ler ne povzroča debelost, ampak inzulin. Njun program hujšanja, ki je podrobno (z jedilniki in izpovedmi ljudi, ki so z njim shujšali) opisan v knjigi, ne prepoveduje nobene hrane, učinke programa Pa so osebe občutile že po prvem obroku; izginili so utrujenost, zaspanost, težke noge in slabo počutje. V knjigi so našteti tudi najpogostejši znaki zasvojenosti z ogljikovimi hidrati in seznami hrane, ki ne povzroča čezmernega izločanja inzulina, pojasnjeni sta učinkoviti metodi odpravljanja zasvojenosti in uravnovešanja in-
Dr. Richard F. Heller Dr. Rachael F. Heller
TUDI
Z OGLJIKOVIMI HIDRATI STE LAHKO
ZASVOJENI
leilvljonjski prehranjevalni program :a uravnoveJanje inzulina ■ "hormona lakote* r c d n j I h in bolj poznih I • t i h
zulina, v njej pa je tudi test za določanje stopnje neravnovesja inzulina in zasvojenosti z ogljikovimi hidrati. Hcllerjev prehranjevalni program znižuje krvni tlak in sladkor, maščobe v krvi in ga uporabljajo tudi v ameriških klinikah za srčne bolezni.
R.Š.
Paul Sochaszevski v družbi aktivistk iz slovenskega društva Vere Gruenfeld in Duše Hlade Zore.
razlaga   Paul Sochaczevvski.
"Stroški zdravljenja in rehabilitacije zaradi zlomov so narasli na 4,8 milijarde evrov letno. Tolikšnim stroškom se da izogniti, tudi trpljenju ljudi, ki jim je osteoporoza spremenila življenje na slabše. Osteoporoza je bolezen, ki jo je mogoče pravočasno diagnosti-cirati, preprečevati in zdraviti. V svetu smo v tem gibanju že dosegli nekaj ciljev. Tako je leta 1994 to bolezen definirala Mednarodna zdravstvena organizacija, v državah, kjer so že doumeli nevarnost tihe epidemije, so nastala nacionalna združenja bolnikov z osteoporozo (letos njih je že 132), ki si prizadevajo za zgodnje ugotavljanje in prevencijo te bolezni. Mednarodna fundacija za osteoporozo je s ciljem ozaveščanja izdala že več publikacij, lani decembra pa je akcijsko poročilo o osteoporozi z naslovom Klic k dejanju obravnaval tudi Evropski parlament. 25 članov evropskega parlamenta si je dalo pregledati kosti in se pridružilo interesnemu združenju za osteoporozo. IOF vsako leto priredi kongres o tej bolezni in ob letošnjem je bila tudi prva okrogla miza voditeljic nacionalnih društev. Njene pokroviteljice so bile svetovno znane osebnosti, denimo
jordanska kraljica Rania, Camilla Parker Bovvles iz Velike Britanije, Ann Richards, guvernerka Texa-sa. Znane osebnosti imajo moč vplivati na javno mnenje in za letošnjo okroglo mizo so ponovile
sporočilo: preprečimo prvi zlom s pravočasnim odkrivanjem osteo-poroze pri ljudeh, ki jim z veliko verjetnostjo grozi ta bolezen. Tudi slovensko nacionalno društvo si prizadeva za iste cilje. Naj še povem, da je na letošnjem kongresu IOF v Lisboni vaše nacionalno združenje prejelo nagrado za projekt, kako zagotoviti preiskavo kosti, da bo osteoporoza priznana kot bolezen, ki jo je treba ugotoviti, preden pride do prvega zloma. Avtorica tega projekta je Duša Hlade Zore, dr. med., aktivistka v slovenskem društvu."
Ob svojem obisku se je v družbi članic nacionalnega društva (vodi ga Vera Gruenfeld) srečal tudi s predstavniki zdravstvenega ministrstva in ljubljanskih mestnih oblasti, za okroglo mizo pa so o tematiki, ki jo je prišel predstavit, spregovorili govorniki z različnih področij. Med njimi so bili zdravniki, sponzorji iz farmacevtske industrije in upravnih enot, Funda-
cije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, fiziote-rapevtske zbornice, žal pa ni bilo predstavnikov zdravstvenega zavarovanja, od katerih nacionalno društvo pričakuje najbolj ključne odločitve. Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica ljubljanskega društva, ki je vodila okroglo mizo, je napovedala, da bo slovensko društvo za svoje cilje skušalo zainteresirati nekatere pomembne osebnosti. Nagrada 10 tisoč dolarjev, ki jo je prejela za svoj projekt na kongresu v Lizboni, pa bo društvo namenilo izvedbi načrtov, povezanih z merjenjem kostne gostote.
Danica Zavrl Žlebir
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5860-400 marketing: 01/5860-433
Novo zdravilo proti visokemu tlaku
Losartan je zdravilo, ki učinkoviteje kot uveljavljeno standardno zdravilo proti visokemu krvnemu tlaku zmanjšuje tveganje srčno-žilnih bolezni in smrti.
Ljubljana - Na letošnjem 51. znanstvenem srečanju ameriškega združenja za kardiologijo (American College of Cardiologv) v Atlanti so predstavili rezultate obsežne raziskave LIFE, v kateri so proučevali učinek novega zdravila losartan pri zdravljenju visokega krvnega tlaka in ugotovili, da zdravilo postavlja nov standard in napoveduje nove možnosti zdravljenja bolnikov z visokim krvnim tlakom.
V raziskavi, ki je ena največjih zaključenih kliničnih raziskav bolnikov z visokim krvnim tlakom, je sodelovalo več kot 9000 bolnikov. Z raziskavo so dokazali, da je losartan prvo in edino zdravilo, ki učinkoviteje od dosedanjih zdravil zmanjšuje tveganje za srčno-žilne zaplete in smrt, v primerjavi z atenololom pa za 25 odstotkov zmanjšuje tveganje za možgansko kap pri bolnikih z vi-
V mesnih kašicah Hipp ni pesticidov
Ljubljana - Konec maja je slovenske kupce presenetila vest, da je otroška hrana Hipp oporečna in vsebuje pesticide. Trgovci sojo po odredbi zdravstvene inšpekcije umaknili iz prodaje. Pred dnevi pa je inšpektorat Republike Slovenije v svojem sporočilu pojasnil, da v mesnih kašicah proizvajalca Hipp ni nitrofena.
sokim krvnim tlakom. Po mnenju glavnega raziskovalca profesorja Bjorna Dahlofa, dr. med., rezultati raziskave nakazujejo novo obdobje v zdravljenju bolnikov z visokim krvnim tlakom.
Eno zdravilo učinkoviteje kot dosedanja zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni in za smrt. Losartan je v primerjavi z atenololom za 13 odstotkov zmanjšal kombinirano tveganje za srčno-žilno smrt, možgansko kap in srč-
ni infarkt. Pri bolnikih, ki so jemali losartan, je bilo tudi manj možganskih kapi, zmanjšala seje za 25 odstotkov, kar je zelo pomemben podatek, kajti v ZDA možganska kap vsakih 53 sekund prizadene enega človeka, vsake 3 minute pa zaradi nje nekdo umre. Zdravilo ugodno vpliva tudi na zmanjšanje povečanega srca. Nezaželeni stranski učinki so v primerjavi atenololom redkejši, učinkovito pa je bilo tudi pri sladkornih bolnikih, kjer je za 28 odstotkov zmanjšalo tveganje za končno odpoved ledvic. Raziskava je pokazala, da bolniki zdravilo odlično prenašajo, kar omogoča vztrajanje pri zdravljenju in njegovo večjo učinkovitost.
Renata Škrjanc
Knjigo TUDI Z OGLJIKOVIMI HIDRATI STE LAHKO ZASVOJENI, lahko naročite po tel.: 02/33-24-744, www.rotis.si.
Oporečne naj bi bile kašice s perutninskim mesom, saj je obstajala nevarnost, da vsebujejo rakotvorno snov nitrofen, ki ga uporabljajo tudi za zatiranje plevela. Njegova uporaba je v državah Evropske unije in tudi v Sloveniji prepovedana. Varnostni ukrep začasne prepovedi prodaje mesnih kašic Hipp je zdravstveni inšpektorat odredil, potem ko so v Nemčiji odkrili, da so krmili piščance s hrano, ki je vsebovala pesticid nitrofen. Inštitut za varovanje zdrav-
ja, ki je opravil analizo vsebnosti nitrofena, pa je, iz varnostnih razlogov, opravil tudi analizo vsebnosti 60 pesticidov, kar je razširjen okvir nacionalnega monito-ringa in inšpekcijskega programa vzorčenja hrane. Tudi ta analiza je pokazala, da mesne kašice Hipp s perutnino, ne vsebujejo omenjenih pesticidov. Začasni ukrep prepovedi je bil minuli petek preklican in trgovci mesne kašice spet lahko prodajajo.
R.Š.
Konferenca združenja zdravilišč
Celje - Zdravilišče Laško in Terme Maribor sta bila gostitelja letošnje letne konference mednarodnega združenja zdravilišč pod naslovom Vrelci življenja - evropska termalna tradicija. Konference se je udeležilo več kol 350 udeležencev iz 28 držav, med njimi tudi iz Brazilije, Indije, Avstralije, s Tajvana in z Japonske. Vodil jo je direktor Zdravilišča Laško Roman Matek, Britanec John Roberts je predaval o učinkovitem usposabljanju in izobraževanju v 21. stoletju, Nemec Hans Eckert je predstavil kakovostni sistem menedžmenta, ki ustreza zdraviliški industriji, o medčloveških odnosih je govoril dr. Michael Arnoski, Janez Širše, direktor Mednarodnega inštituta za turizem, pa je govoril o zdraviliškem turizmu v Sloveniji. Velike pozornosti udeležencev je bilo deležno predavanje dr. Sabrine Meško, ki je predstavila sinergijo med zdravilišči in starodavnimi tehnikami zdravljenja - mudra tehnikami, pri katerih s kretnjami in polaganjem rok lahko povečamo pretok energije, stopnjo koncentracije in komunikacije, se znebimo stresa in strahu ter vzpostavimo harmonijo telesa. Meškova je povedala, da mudra tehnike v zdraviliščih uporabljajo šele kratek čas in jo priporočajo kot dopolnitev ostalim terapijam, tridnevni seminarji o teh tehnikah pa bodo junija tudi v Kranjski Gori. R. Š.
piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Pšeničnik o liberalizmu
filozof iz Poljan je bil eden od prvakov idejnega °.ia proti liberalizmu na Slovenskem - temu pa je , - kakor je dobro znano, na čelu pisatelj in politik v. istega kraja na gorenjskem jugu. K sreči je pri LlvfarJu> ko se je na sceni pojavil Ušeničnik, ta ul{da ihta proti klerikalizmu že precej popustila. a* r smo dejali v začetku, je liberalizem deloval no ZJ)oraJ navzdol, z Dunaja in univerze na pokraji-im, ,.emJ°' *Z območja višje inteligence na srednjo Podl»Cnco 'n meščanstvo; iz meščanskih krogov na ji jjPZelje, Z Dunaja so prihajali liberalni profesor-lj Uradniki, ti so zopet vplivali vsak v svojem oko-Cg Vtfesorji na dijake, uradniki na nižje uslužben-Odni,na meSč(ine, trgovce, obrtnike, gostilničarje, de'!/ S° PnnaJali vplivi na imenitnejše kroge na '   '• m župane, gostilničarje, male trgovce itd.
Val liberalizma je prihajal na deželo tudi po učiteljih iz nove, liberalne šole. Močno so delovale v liberalnem duhu čitalnice, močno tudi sokolska društva, najmočneje pa liberalni časopisi, na Kranjskem predvsem Slovenski narod, vodilno politično glasilo liberalizma pri nas, z njimi po svoje tudi literarni listi, Dunajski Zvon, Ljubljanski Zvon, Slovan. Tako je, kakor pravi Latinec, 'sensim sine sensu', počasi, nečutno, liberalizem prevzemal vse sloje, najbolj kajpada zgornje, a vedno bolj tudi spodnje."
Tudi v obsodbi liberalizma se je Ušeničnik oprl na ugotovitve literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja. Ta je zapisal: "Liberalci so zavzemali v domači politiki veliko postojank in igrali važnejšo vlogo od klerikalcev, ker so razpolagali z večjim številom inteligentnih, zmožnih sil. Ti možje so imeli v rokah vodstvo in časti naroda. Niso pa imeli za seboj prav nikakih organiziranih stikov z ljudstvom. In tako so stali pred alternativo: ali naj pogumno priznajo svoj svetovni in politični nazor ter započnejo času primerno diferenciacijo in organizacijo med ljudstvom, ali pa zvijejo svoja liberalno jadra in se zatečejo s primerno hinavščino v varno konservativno pristanišče. Volili so drugo pot... " Prijatelj ugotavlja, da so se liberalci izogibali odkritemu spopa-
"Kvarni" liberalni vpliv: Nastop članic radovljiškega Sokola, 1921.
du na svetovnonazorski fronti, da si je celo Stritar, "pravi oče" slovenskega liberalizma, nadel "figovo pero dobrega krščanstva ". Signatura slovenskega liberalizma s konca 19. stoletja je bila sestavljena iz naslednjih postavk: neodkritosrčnost svetovnega nazora, "maloupnost v priznanju svobodomiselnosti ", upogibanje, hlinjenje dobrega krščanstva, pri-jenjavanje v naprednih načelih...Velika razlika med liberalizmom in klerikalizmom je bila tudi v tem, da
se je prvi omejeval na izbrance, drugi pa je znal organizirati in za sabo potegniti široke ljudske množice.
Ušeničnik Prijateljeve ugotovitve porabi tako, da jih še zaostri. "A če primerjamo le liberalizem in liberalizem, odkrit liberalizem in hinavski liberalizem, se nam zdi, da je bil hinavki liberalizem za naš narod dosti pogubnejši, kakor bi bil odkrit liberalizem. Od odkritega liberalizma bi se bili vsi dobri obrnili, hinavski liberalizem jih je motil in zamotal v zmote. Zato vidimo med liberalci može, ki po svojem pravem mišljenju nikakor ne bi sodili mednje, a liberalizem jih je s svojo hinavščino prevaral. Čemu odbijate liberalce, so govorili ti možje, saj ne mislijo tako hudo, kakor se delajo! Glejte, celo v cerkev včasih pridejo! Tako je hinavski liberalizem potegnil v svoje vrste tudi nekatere duhovnike, ki jim v življenju ni bilo kaj očitati. Tako je segel tudi med kmečko ljudstvo, ki za odkritim liberalizmom z odkrito mržnjo proti Cerkvi ali celo z odkritim brezverstvom nikakor ne bi šlo. Tako je zmedel tudi mladino, kije bila zdoma dobro vzgojena. Odkritega brezverstva bi se tak mladenič ustrašil, brezverca, ki pravi, da je sicer grešen, a dober kristjan, mladina posluša in se zastruplja. Lahko rečemo, da so slovenski liberalci pridobili več pristašev s hinavščino in zmedenim dvoumjem kakor z odkrito besedo in jasno izpovedjo liberalizma."
A Klub - hrupno, (ne)pridobitno društvo, vsi objekti pa so na črno
Skofja Loka nujno potrebuje športno-rekreacijske objekte, vprašanje pa je, ali so se tega v športno - poslovnem društvu A Klub lotili prav. Vaščani Pevnega so ogorčeni in
sumijo celo, da gre za korupcijo, Janez Arnol pa je prepričan, da je po sredi predvsem nevoščljivost.
Skofja Loka - Že pet let je tega, odkar je ob vasici Pevno le nekaj kilometrov iz Škofje Loke, pod vznožjem zelene Križne gore in med polji začel delovati športno rekreacijski center A Klub. Ob pomislekih, ali takšna dejavnost res spada v to okolje, so začeli ljudje najprej govoriti o "visoki družbi", ki da se tam zbira, eden od škofjeloških svetnikov pa celo trdi, da je vasi zavladala še veliko hujša in vplivnejša združba. Prebivalci so se uradno pritožili nad hrupnostjo prireditev, ki jim kalijo mir zlasti ob koncih tednov. Lastnik Janez Arnol, ki je hkrati tudi predsednik društva, vse to zanika in trdi, da bo v enem mesecu tudi vse objekte legaliziral.
Da Skofja Loka zelo potrebuje športno - rekreativne objekte, ne dvomi noben poznavalec razmer v tisočletnem mestu, pa čeprav bi občini, ki je uredila odličen atletski objekt ob Osnovni šoli Mesto in vlaga v ureditev športne dvorane Poden, težko očitali, da na tem področju nič ne stori. Seveda pa veliko premalo: že deset let ostajajo v zraku (tudi predvolilne) obljube o izgradnji letnega kopališča z bazeni, celo ob obljubi, da bi tovarna Unitech lahko brezplačno zagotovila toplo vodo. Še več: celo za ureditev kopališča na vedno bolj čisti Poljanski Sori, ki ga predlagajo mladi, ni prav nobenega posluha.
Pridite v idilično okolje Pevnega
"Na južnem delu Pevna, gruča-ste vasice s prijaznimi vaščani in več kot sedemstoletno zgodovino, čudovito lego in izjemno dediščino preprostega in preudarnega kmečkega urbanizma, se na osmih hektarjih razprostira naš center. V idilično okolje vpeti športni objekti lahko zadovoljijo vsak okus: od zagrizenega rekreativca do ljubitelja družabnih iger, od ukaželjnega tenisača do navdušenega izletnika", piše v prospektu A Kluba, s katerim vabijo na razne igre, piknike, zabavne prireditve in športne dneve. Ponudba je resnično pestra: igranje tenisa in teniška šola, igranje odbojke na pesku, kopanje v bazenu, jahanje na konjih in šola ježe, družabne igre, prostor za piknike, ki sprejme do tisoč obiskovalcev, helikopterski prevozi po naročilu in celo, za najbolj utrujene, prenočišče v apartmaju. Vse skupaj se seveda zelo lepo sliši, če ne bi potrpljenje večine sovaščanov zaradi hrupa že lani pošlo, če ne bi bilo sporov in celo krvavih fizičnih obračunavanj gostov s sosedi, sporov zaradi vode in predvsem, če bi ne bili prav vsi objekti zgrajeni na črno in brez prav vseh dovoljenj.
Po dobrih petih letih je mera polna
"Prve prireditve v centru A Kluba so se začele leta 1995," pravi prebivalka vasi Pevno Vlasta Je-mec, profesorica slovenskega jezika, ki je prevzela zastopanje večine v tej vasi. "Sprva so bile redkejše, nato pa vsako leto številnejše, zato tudi vedno bolj moteče. Jeseni leta 2000 smo v vasi zbrali podpise k protestnemu pismu (od 41 volilnih upravičencev je pismo podpisalo 27 prebivalcev - op.p.), ki smo ga naslovili na župana, policijsko postajo, Inšpektorat za okolje in prostor in Upravo za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor. V pismu opozarjamo na hrup prireditev, tudi pozno v noč, škodo, ki jo sosedom povzročajo obiskovalci, na onesnaževanje okolja, na neprijavljene javne prireditve, na nelegalno opravljanje gostinske dejavnosti in objekte ter dejavnosti brez soglasja sosedov. Zahtevali smo obravnavo te problematike na občinskem svetu ter ukrepanje pristojnih inšpekcijskih in drugih služb. Razen intervencij policije, ki je prireditve občasno utišala, se ni zgodilo nič. V letu 2001 so ti dogodki presegli vse meje: prebi-
valci vasi Pevno vse od 27. maja naprej nismo imeli mirnega konca tedna in kljub sprotnemu obveščanju pristojnih je bilo dokumentiranih vsaj 14 s hrupom motečih prireditev. Nekatere je sicer policija prekinila in po njihovih podatkih so za tri primere podali predloge sodniku za prekrške." Občina je sicer lani konec julija sklicala javno obravnavo, smo izvedeli in tudi dobili zapisnik, vendar so lahko le ugotovili, da na občini za razreševanje položaja v Pevnem niso pristojni. Na vztrajanje Vlas-te Jemec je urbanistična inšpektorica Jerneja Trlep, sporočila, da so resnično vsi objekti A Kluba igrajeni brez dovoljenj, vendar je lastnik Janez Arnol v letu 1993 vložil vlogo za odlog izvršbe odstranitve objektov. Za objekte, zgrajene pozneje, je bila prav tako izdana odločba o odstranitvi, vendar pritožbeni postopek o tem še ni zaključen. Iz Tržnega inšpektorata RS je Vlasta Jemec dobila odgovor, da pregled dejavnosti A Kluba ni pokazal nepravilnosti, daje društvo pravilno registrirano in da opravlja gostinsko dejavnost nepridobitno, kot to dopušča zakon, za kar ni potrebno izpolnje-
ga je podrobno popisal in ilustriral s slikami v dokaz eden od slovenskih dnevnih časopisov, se bomo izognili. Lahko pa zapišemo, da med pristojnimi službami obstaja resnično častna izjema, inšpektor za okolje in prostor Milan Rus iz kranjskega inšpektorata. Koje nastal konflikt med Klubom Arnol in prebivalci vasi Pevno, je namreč Janez Arnol skušal dokazati svojo nedolžnost z naročilom meritev hrupa, ki pa jih je izvedel nepooblaščeni izvajalec, zato so bile za inšpektorja te meritve nične. V primeru Kluba Arnol je ravnal enako, kot v večini problematičnih lokalov v Kranju: izdal je odločbo o meritvi hrupa na stabilnih zvočnih napravah s pomočjo pooblaščene strokovne institucije. Ob sodelovanju Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so na napravah jasno označili, do kakšne največje moči so lahko te naprave naravnane podnevi in do kakšne ponoči, tak pristop pa tudi omogoča zelo enostaven nadzor pooblaščenih oseb - inšpektorjev ali policije. Ob tem pa je potrebno dodati, meni inšpektor Rus, da je zagotovo po predpisih še dopusten hrup za okolico še vedno lahko zelo moteč in na sestanku z Janezom Arnolom je bilo obljubljeno, da bodo skrbeli za to, da bo hrup nižji od dopustnega. Ob tem so bile postavljene po priporočilih strokovnjaka tudi zvočne zapore, ki pa jih inšpektor ne želi (ne sme) ocenjevati, pravi le, da so se takšne na strelišču v Kranju izkazale kot učinkovite.
Celo več: povabili so jih na otvoritev in nekatere zabave, ki so se jih radi udeležili. Težave so se začele s priselitvijo družine Jemec v Pevno, pri čemer so bili njihovi otroci s svojo družbo stalni obiskovalci kluba. Po odklonitvi počitniškega dela hčerki, pa so se začeli pritiski, telefonski protesti. V vasi je Vlasta Jemec začela zbirati podpise, vendar je, po mnenju Janeza Arnola, pridobila le manjšino, pa še to le zaradi problemov s hrupom, kar sedaj izrablja tudi za druge pritožbe. Nekaj nesporazumov je sicer bilo zaradi pomanjkanja vode v letu 1999. Vaš-čanom je predlagal, da zgradi še eno zajetje, s čimer bi bil problem oskrbe z vodo rešen za daljše obdobje, pa so člani vodovodnega odbora Alič, Jemec in Mohorič ob začetku del pripeljali inšpektorje in tako preprečili gradnjo. Da bi bil glede vode neodvisen, je dodatno dal izvrtati vrtino do podtalnice. Predvsem pa je neprijetno in moteče, da športni klub stalno obiskuje policija in cela vrsta inšpektorjev. Kar zadeva hrup, Janez Arnol meni, da so z meritvami dokazali, daje daleč pod dopustnimi mejami. Da pa bi se izognili nadaljnjim nesporazumom, so dodatno postavili še zvočne ovire. Tudi na očitek, da zapira javno pot, Janez Arnol opozarja, da je bil to pogoj soseda, ki ni želel prometa po tej strani vasi.
Predvsem pa Janez Arnol poudarja, da je vse zgrajene objekte dal v najem športnemu društvu A Klub, ki se poleg svoje temeljne
vati pogojev po Zakonu o gostinstvu. Sporočajo tudi, da so od Davčne uprave RS zahtevali tudi podatke in mnenje o tem, ali se morda A Klub ne ukvarja z gostinsko dejavnostjo pridobitno. Vlasta Jemec ob tem dodaja svoje začudenje, da se "škofjeloški" tržni inšpektor Rado Plahuta, kljub obvestilom o dejavnostih v A Klubu, o tem ni prepričal v času prireditev na mestu samem. Najbolj "salomonsko" je problem odpravil sanitarni inšpektor Straj-nar, ki je Vlasti Jemec dejal: "Tega bazena uradno ni in se z njim ne bom ukvarjal!"
Inšpektor za okolje častna izjema
H gornjim izjavam bi se seveda dalo še marsikaj dodati, kar je bilo še povedanega, vključno z razočaranjem nad učinkovitostjo policije, ki da ni, vsaj na začetku prijav, prebivalcev vasi Pevno jemala povsem resno. Tudi opisu krvavega pretepa lani avgusta, ki
Janez Arnol odgovarja
Seveda smo o vsem tem povprašali tudi Janeza Arnola, lastnika posestva, na katerem stoji šport-no-rekreacijski center, ki ga ima v najemu A Klub, Janez Arnol pa je tudi predsednik tega kluba. Povedal nam je, da, ko so začeli z izgradnjo teniških igrišč, teh na noben način ni bilo mogoče legalno graditi. Ko je Janez Arnol z lokacijsko dokumentacijo skušal že izgrajena igrišča legalizirati, je dobil odgovor, da to ni mogoče. Koje bil leta 1993 sprejet zakon o legalizacijah črnih gradenj in sprejeti sanacijski prostorsko ureditveni pogoji, je 1994 ponovno vložil zahtevek za legalizacijo. Tedaj je bilo namreč tudi dotedanje kmetijsko zemljišče spremenjeno v stavbno. Trdi pa, da so bili pravi pogoji za legalizacijo s spremembo družbenega plana izpolnjeni šele leta 1999.
S sosedi do treh ali dveh let nazaj, po besedah Janeza Arnola, niso imeli prav nobenih težav.
dejavnosti na področju športa, kot vsa društva v naši državi, ukvarja tudi s pridobitnimi prireditvami, s katerimi si zagotavlja sredstva za športno dejavnost. V takih primerih za gostinsko dejavnost najamejo podjetje Mateja. Financiranje športa iz občine je namreč nadvse skromno, sponzoriranja skoraj ni in še zdaleč to ne zadošča za na primer profesionalen pristop v teniški Šoli, kjer imajo zaposlena dva poklicna trenerja, dve vaditeljici in športnega psihologa. Država se bo, po mnenju Janeza Arnola, pač morala odločiti, ali tak pristop dopušča, ali pa bo morala začeti pošteno financirati te dejavnosti, sicer bodo društva zaprla svoja vrata.
Kar zadeva legalnost objektov, pa nam je Janez Arnol povedal, da je sredi preteklega tedna vložil na Upravni enoti vlogo z lokacijsko dokumentacijo za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, saj je to po sprejetih sanacijskih prostorsko ureditvenih pogojih mogoče. Zamudo opraviču-
Aroganca, zmerjanje, laži in vodovod
In kaj pravijo prebivalci vasi Pevno?
Andreja Kalan, Pevno 5 (neposredna soseda A Kluba): "Že deset let prenašamo, da s konji A Kluba hodijo po našem svetu, nenehno letijo na našo njivo teniške žogice, nogometne žoge in delajo škodo, ko jih pobirajo. Na našem svetu opravljajo veliko in malo potrebo, naše prošnje, da bi povišali mrežo, pa zavračajo. Prišlo je tudi do napadov na nas, lani so poškodovali 16-letnega sina, ko jim je odnesel žogo. Dve leti nazaj so nam s helikopterjem podrli koruzo, ob pritožbi pa zagrozili, da nam bodo vzeli njivo, ki jo imamo v najemu že 30 let. Naš protest je mnenje velike večine v vasi."
Jakob Porenta, Pevno 1 (tudi neposredni sosed A Kluba): "Vsa deževnica, ki se zbira na dvorišču in cesti pri Amolu, je usmerjena pod naš kozolec. Ko sem ga opozoril, se je iz mene delal norca in mi v zameno za škodo žaljivo ponujal golaž na otvoritvi. Na začetku poti v vas je brez dovoljenj postavil znak za slepo ulico, čeprav je to od nekdaj javna cesta v vas. Voda iz vrtnine mi teče pod čebelnjak, pa tudi trava tam ne raste več. Ko sem pred leti sadil semenski krompir, so mi ga v eni noči ukradli za tri gajbe."
Marko Mohorič, Groharjevo naselje 36 Skofja Loka/ "Sicer nisem prebivalec Pevnega, gradim pa si tu hišo. Glede trditev g. Arnola, da policija ni nikoli prekinjala prireditev v A Klubu, lahko kot glasbenik na prireditvi 21. 7. lani - bila je poročna zabava, potrdim, da nas je ob polnoči prekinil g. Arnol z najavo ognjemeta, ki ga je tudi sam prižgal. Z igranjem smo morali zaključiti ob eni uri zjutraj, saj je tako od ženina zahtevala policija. Za hrano je na zabavi skrbel Janez Bogataj iz Gorenje vasi, ki ima firmo Obrok, za pijačo pa g. Arnol z ženo in hčerkama."
Bojan Alič, Pevno 14, predsednik vodovodnega odbora vasi Pevno: "Lahko povem, da je Arnol priključil v letu 1991 svoje nelegalne objekte na vaški vodovod, ne da bi dobil soglasje odbora ali vaščanov. To nam je povzročilo veliko težav, saj ima zelo veliko porabo vode. Po lanskih odčitkih števca se je pokazalo, da porabi 500 kubikov mesečno. Problem smo skušali urediti s pogovori, vendar jih zavrača in nas ignorira. Hudo je bilo zlasti v avgustu 2000, ko je bila suša, saj ni upošteval naših opozoril, da manjka vode. Od skupno 25 kubikov dotoka vode na dan jih je porabil 15, torej je za celo vas ostalo le 10 kubikov. Izdali smo odredbo o zaprtju vode, saj je vas zaradi lege lahko brez vode, v klubu pa jo trosijo za zalivanje igrišč in trat. Tudi trditve, da je financiral izgradnjo dveh dodatnih zasilnih zajetij v letu 1993, niso resnične, saj je prispeval enak delež kot drugi vaščani. Zaradi zaprtja vode nas je celo tožil na sodišču."
Vlasta Jemec, Pevno 4: "G. Arnol vztrajno trdi in skuša prikazati, da je protest prebivalcev vasi Pevno zgolj moja zasluga, da sem zaradi osebnega obračunavanja na to naščuvala tukajšnje krajane. To seveda ne drži. Ko smo se preselili v Pevno, so moji otroci, kot mnogi drugi, radi zahajali v klub, po začetku spora pa so jim povedali, da so nezaželeni in jih celo nagnali. Tudi ne drži trditev, da smo se zanimali za službo za hčerko, na podlagi oglasa smo le vprašali za počitniško delo. Razmere v vasi resnično postajajo nevzdržne in pričakujem, da se bo končno zganila pravna država in to uredila. Sicer pa je mogoče reči, da so pri Amolovih do nas vaščanov Pevnega pogosto žaljivi. Na primer s trditvijo: 'Saj v Pevnem tako ali tako nihče ne dela, pa vas prav vse moti!'. Čeprav g. Arnol daje na prvi pogled drugačen vtis, zna nas vaščane prav nepričakovano grobo žaliti, prepoveduje vožnjo po javni poti, ki si jo lasti zato, ker jo je asfaltiral. Ob resnih problemih, na katere naleti, vedno toži na sodišču, sam pa si na javni obravnavi dovoli čiste laži. Ljudje se ga bojijo zaradi njegovih groženj, vplivnih zvez in poznanstev, sama pa se sprašujem, ali uveljavljanje pravne države ne ovira korupcija. Goste iz raznih ministrstev in medijev je lahko izkoristiti tudi v povsem osebne namene. Že neenak finančni položaj nas postavlja v neenakopravni položaj in prepričana sem, da se bo kmalu pokazalo, da položaj župana, ki po enem letu in pol še ni napravil za nas nič, stoji in pade s primerom Arnol."
je z zamenjavami občinskih oblasti in reorganizacijami občinskih prostorskih služb, skupaj, s katerimi so se spreminjale tudi prostorske politike.
Predvsem in posebej pa Janez Arnol poudarja, daje dal zemljišče in objekte A Klubu v desetletni brezplačni najem in da poleg tega družina Arnol tudi finančno kreditira športno društvo. Tudi vsa dela za kljub opravljajo brez-
plačno in to štejejo kot prispevek družine Arnol za otroke in mladino Škofje Loke in okolice. Vsi dosedanji obiski tržnih inšpektorjev so potrdili, da pri poslovanju A Kluba ni nepravilnosti, enako ugotavlja po opravljenih pregib; dih tudi davčna uprava. Kot trdi Janez Arnol, so ugotovili, da ves ustvarjen dobiček A Kluba namenjajo le za športno dejavnost.
Štefan Žargi
Luknjičava zakonodaja in neučinkovita država
Primer A Kluba zelo jasno pokaže, kako pomanjkljivo zakonodajo imamo, še bolj pa na to, kako neučinkovito upravo. Nič čudnega, če nekateri tako stanje izkoriščajo.
Skofja Loka - Po štirinajstdnevnem ukvarjanju s primerom A Kluba in debeli mapi dokumentov ter izjav, se človek nehote drži za glavo. Koliko lukenj, koliko izgovorov in sprenevedanj smo ugotovili, da ni nič čudnega, če tako stanje nekateri na debelo zlorabljajo. Pri tem posebej poudarjamo, da še zdaleč ne želimo soditi zadev in problematike A Kluba, bila je le povod za opis nadvse za-cudujočega stanja.
'* občine in inšpekcij ni bilo Pravega odziva
Ker smo v pogovorih s prebivalci Pevnega večkrat slišali za intervencije iz Policijske postaje Skofja Loka, smo k pogovoru povabili komandirja te postaje Petra Jera-§o. Povedal nam je:
h pogovora s predstavnico prebivalcev vasi Pevno povzemam, da so policijo v Škofji Loki pogosto obveščali, prijavljali in klica-P na pomoč v zvezi z dogajanji v 4 Klubu. Torej ste imeli pri tem veliko dela?
"Resnično je bilo z A Klubom Veliko naše angažiranosti in nabral se je že debel spis zadev v Zvezi s tem. Posebej pa moram opozoriti, da so naloge policije omejene na vzpostavljanje javnega reda in miru in ne širše k razreševanju te problematike. Ker pa s strani občine in pristojnih inšpekcijskih služb na problematiko ni bilo pravega odziva, smo sode-lovali tudi pri obveščanju in iskalu rešitev. Problematiko smo zadali že v letu 2000, ko smo zače-'i prejemati obvestila vaščanov cevnega. Postopoma so se vašča-ni organizirali in prvi pritiski so vPlivali na začasno umiritev. S Policijske postaje smo se skušali °d*vati na vsa obvestila, če je bilo to ob našem siceršnjem delu le j^ogoče. Sprva je šlo predvsem za ■""up ob prireditvah, neposredni s°sed pa se je pritoževal tudi nad hotenjem posesti in povzročanjem škode. Ko se je problematika nadaljevala, smo predlagali županu sestanek o tem z vsemi vpletenimi in pristojnimi, na kar je ob-£ir»a sklicala ustno obravnavo, za katero pa se je izkazalo, da obči-na zanjo ni pooblaščena. Ta sesta-nek, za katerega smo dali iniciati-v°> je kljub problematični pravni Podlagi prispeval k začasni umi-ntvi."
Pa ste kot policija tudi kaj ukrepali?
Smo. Lani smo podali proti A plubu in odgovorni osebi tri predle sodniku za prekrške zaradi j^sitve predpisov o hrupu in izda-1 nekaj plačilnih nalogov. Ome-lahko, da lastnik Arnol vztraja da ni nobenih kršitev in zatrju-Je: da Posluje v skladu z registra-j y° in vsemi predpisi. Precej di-vcrn Je bilo o tem, ali so prireditve no°71 klubu javne, kar ni enostav-^ dokazati, povsem jasno pa je, a te prireditve niso namenjene Sa£o članom kluba." sos"!fnili ste motenJe posesti pri prišiLU' ^Mn* jeseni je pri tem obra* C€l° do PoiiSa in fizičnega dovoii?avanJa- Kak° $te posre~ Dra^aJD°y zaostreni so odnosi
gost"S xOSedom A- K-> ki ""di- da
vemJe   Kluba P°8°st0 na nJeg°-n Posestvu opravljajo potrebe,
ŠlcJiaZnih te"* z ž°g° Pa delajo °do na Polju. Človeško razum-
ljivo je, da ljudi, ki garajo na polju, motijo zabave ljudi, pogosto precej slečenih in "podprtih" s pijačo. Zlasti še, če to ni le enkrat, dvakrat na leto, pač pa praktično vsak konec tedna. Res je lani prišlo do požiga kozolca soseda, pri čemer so seveda razno razni sumi, dokler to ni dokazano, povsem neutemeljeni. Mi ta primer še raziskujemo v več smereh, tudi v smeri piromana, ki ga v Škofji Loki imamo. Do precej hudega in nevarnega fizičnega obračunavanja je prišlo zaradi večkratnega metanja žoge v koruzo. Naša intervencija je to obračunavanje prekinila, podali smo predloge sodniku za prekrške. Dogovor med njimi o tem, da ne bodo šli na sodišče, pa ni bil spoštovan, zato je ta zadeva bila kot sum kaznivega dejanja predana tožilstvu in je sedaj na sodišču.
Menim, da mi svoje naloge opravljamo nepristransko in skrajno profesionalno, dejstvo pa je, da sta se občina in država zopet pokazali kot neučinkoviti. Prave rešitve te problematike namreč še ni."
Z več strani nas opozarjajo na prakso g. Arnola, da skuša tiste, ki ga opozarjajo na probleme, prestrašiti z vplivom ljudi, ki zahajajo k njemu kot gostje. Ste doživeli to tudi vi?
"Če bi na take izjave in naštevanje mojih šefov in sodelujočih medijev resnično reagiral, potem bi že dvignili roke od te problematike. Kot sem dejal: mi smo profesionalci, poznamo predpise in svoje dolžnosti in ne dovolimo, da bi nas kdo ustraševal. Sicer pa menim, da je v tovrstnih ljudskih govoricah tudi marsikaj pretiranega"
Poslovno - športni klub
Naša druga pot je bila na Upravno enoto Skofja Loka, kjer smo se pogovarjali o Klubu A - Arnol z načelnikom upravne enote Branetom Murnikom in vodjem oddelka za notranje zadeve Borisom Pešljem. Izvedeli smo, da je A Klub na tej enoti registrirano društvo, ki ima dve sekciji: športno in poslovno. Na naše vprašanje, kako je mogoče registrirati tako številne poslovne dejavnosti, za katere že ime poslovne pomeni pridobitno dejavnost, društvo pa je po osnovni opredelitvi nepridobitno združenje ljudi, za to nismo dobili pojasnila. Le zagotovilo, da so pred registracijo temeljito preverili možnosti na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani. Izvedeli pa smo, da je A Klub letos marca prejel odločbo ministrstva za šolstvo znanost in šport o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Oba sta prepričana, da se v A Klubu prireditve, ki so nedvomno pridobitnega značaja, ne izvajajo v skladu s.predpisi, saj v klubu ne izpolnjujejo pogojev, ki bi jih morali po Zakonu o gostinstvu. Tudi angažiranje registriranega gostinca bi moralo biti na upravni enoti posebej priglašeno, kar je bilo v letu 2000 storjeno le enkrat, v letu 2001 pa nikoli.
Druga plat problematike A Kluba je legalnost objektov, pri čemer smo izvedeli, da do preteklega tedna, v nasprotju s trditvami Janeza Arnola, v 11 letih na upravni enoti niso dobili niti ene vloge za legalizacijo objektov pri Pevnem. Celo plačilu po zakonu predpisanega depozita se je Janez Arnol izognil z znano (zelo milo rečeno) zvijačo: denarje nakazal na napa-
čen račun - na Blagovne rezerve, od koder so mu ga seveda vrnili, nato pa s položnico dokazoval, da ima poravnane te obveznosti. Inšpekcijske službe so mu izdale odločbo o rušitvi objektov postavljenih do leta 1993, nato še za ruši-tev objektov zgrajenih kasneje, dvakrat tudi odločbo o odstranitvi šotora - balona, vendar nobene od teh ni spoštoval. Zakaj upravna enota ni opozorila občine na ukano z depozitom (občina tedaj ne bi izdelovala sanacijskih PUP in ne popravljala družbenega plana!), zlasti pa inšpekcij, ki so tako neupravičeno izdale odlog izvršbe in bi morali objekte rušiti, nismo dobili odgovora. Oba sta prepričana, da bi morala odločujočo vlogo odigrati tržna inšpekcija, saj lahko le ta presodi, ali je dejavnost v skladu z registracijo in ali se pridobitne dejavnosti izvajajo v skladu z določili zakonodaje. Pri tem menita, daje ta inšpekcija izredno neučinkovita, saj da je v občini vrsta gostiln, ki delujejo nelegalno.
Čakali so na ugotovitve davčne uprave
Ob takih ugotovitvah smo se obrnili na glavnega tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata RS Romana Kladuška. Povedal nam
je:
Ijani oktobra ste predstavnici prebivalcev vasi Pevno poslali odgovor na prijave o prireditvah v A Klubu, ki so s hrupom motile vaščane. Uvodoma ugotavljate, da je zgrajen športni kompleks za športne aktivnosti in družabna srečanja ter da z njim upravlja po zakonu registrirano društvo. Ne omenjate pa pomembnega dejstva, da so prav vsi objekti tega kompleksa zgrajeni na črno. Kako to?
"Kar zadeva gradnjo objektov brez dovoljenj, je to kršenje Zakona o graditvi objektov, s tem pa se ukvarja Inšpektorat za okolje in prostor. Da teh dejstev ne omenjamo, je prav zaradi delitve pristojnosti, pravzaprav nas ta dejstva pri našem delu ne smejo zanimati."
V omenjenem odgovoru lahko preberemo tri ugotovitve oz. razlage, ki pravijo, da društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost le, če izpolnjuje z zakonom o dejavnosti predpisane pogoje, hkrati pa razlagate tudi, da proti društvu, ki tega ne izpolnjuje, inšpekcijski organ po Zakonu o društvih ne more ukrepati. Ali ni to logično nasprotje?
"Ne gre za nasprotje, pač pa določila dveh različnih zakonov. Zakon o društvih v svojem 22. členu resnično določa, da lahko društvo opravlja pridobitno dejavnost le, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje zakon o tej dejavnosti, Zakon o gostinstvu pa društva v 3. členu izvzema v primeru, če to dejavnost opravljajo za lastne potrebe, nepridobitno le za svoje člane. Zakon o društvih ne pozna sankcij, lahko bi rekli, da je to pravna praznina v tem zakonu, medtem ko Zakon o gostinstvu pozna sankcije in omogoča ukrepanje, če je dokazano, da se gos-
tinska dejavnost opravlja pridobitno."
Za A Klub je dokazano, da opravlja nekatere dejavnosti pridobitno. Kako ste ukrepali?
"Kot je razvidno iz odgovora, ki ste ga omenili uvodoma, je naš inšpektorat zaprosil Davčno upravo Republike Slovenije za pregled dejavnosti oz. poslovanja A Kluba, da ugotovi na osnovi podatkov o obračunavanju davka od dobička, ali ta klub opravlja gostinsko dejavnost pridobitno. Davčna uprava nam je odgovorila pozitivno in na tej podlagi bo naš inšpektor tudi ukrepal s prepovedjo te dejavnosti. Naš inšpektor v Škofji Loki je že dobil pisno navodilo za ogled dogajanj v A Klubu in za ukrepanje."
Ali se vam ne zdi tudi sporna sama registracija poslovne sekcije društva, saj se vsak posel opravlja z motivom pridobivanja dobička, društva pa so v osnovni opredelitvi nepridobitna združenja ljudi?
"Največ zlorab društvene dejavnosti je pri opravljanju gostinske dejavnosti. Mi smo že predlagali, da naj se izjema, ki jo določa Zakon o gostinstvu za društva, črta, kar bi pomenilo, da bi morala tudi društva v celoti izpolnjevati vse zahtevane pogoje za to dejavnost. Ob tem je seveda pomislek, ali ne bi po nepotrebnem prizadeli gasilskih, ribiških, upokojenskih, šahovskih in balinarskih društev, ki resnično z interno gostinsko dejavnostjo pripomorejo k delovanju društev. Kot rešitev se morda kaže možnost, da bi 3. člen omenjenega zakona preoblikovali tako, da bi uveljavili prepoved gostinske dejavnosti v društvih, izjema pa bi bila mogoča le s posebnim dovoljenjem lokalne skupnosti. Le ta namreč lahko presodi, ali gre resnično le za dejavnost v društvu, ali pa za zlorabo društvene dejavnosti v povsem pridobitne namene."
Pripravlja se nov zakon o društvih
Ker je očitno, da se razmišlja o popravkih zakona o društvih, smo se o tem obrnili tudi na ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, saj je njegovo ministrstvo zadolženo za predlog sprememb, poleg tega pa je minister, kot dober poznavalec tega področja predaval o tem.
V vasici Pevno pri Škofji Ijoki prihaja med prebivalci in tamkajšnjim društvom A Klub do konfliktov zaradi prireditev v tem klubu, ki s hrupom motijo okolico. V klubu trdijo, da je prirejanje prireditev njihova registrirana dejavnost. Ali lahko društvo registrira poslovne dejavnosti?
"Društvo ne more v svojem aktu določiti, da je njegov namen opravljanje pridobitne dejavnosti. Društvo je, kot zasebna pravna oseba lahko le nepridobitno, lahko pa za vzdrževanje svoje dejavnosti opravlja tudi pridobitne dejavnosti, vendar morajo biti povezane z nepridobitnim namenom in cilji društva in se lahko opravljajo le v obsegu, potrebnem za
njihovo doseganje. Torej pridobitne dejavnosti društva ne morejo prevladovati, lahko so le opora nepridobitnim. Če bi društvo opravljalo zgolj, ali pretežno pridobitno dejavnost, bi bili kršeni predpisi o društvih. Pomembno je tudi to, da mora društvo tudi pri tako omejenem opravljanju pridobitne dejavnosti upoštevati vse tiste predpise, ki veljajo za gospodarske dejavnosti. Ce torej društvo opravlja na primer gostinsko dejavnost, veljajo zanj vsi predpisi s tehničnimi, varnostnimi, kadrovskimi, davčnimi in finančnimi določili."
Alije za društva v Zakonu o društvih predvidena kakšna sankcija, če društvo omenjenih predpisov ne spoštuje? Nekateri menijo, da je v tem pogledu v tem zakonu pravna vrzel.
"Sankcije za društva so enake sankcijam za druge pravne osebe, ki kršijo te področne predpise za izvajanje posameznih gospodarskih dejavnosti. Če torej društvo krši na primer Zakon o gostinstvu, to ugotovi inšpekcija in ukrepa po tem zakonu. Izjema pri tem je le v primeru, če društvo to dejavnost izvaja izključno za svoje člane na nepridobitni osnovi, saj se tedaj ne šteje, da opravlja to dejavnost po Zakonu o gostinstvu. Res pa je, da Zakon o društvih ne pozna statusne sankcije, po kateri bi društvo, ki opravlja zgolj pridobitno dejavnost in torej ne gre za nepridobitno združenje, izbrisali iz registra društev. Prav tako ni predvidenih sankcij za društva, ki • registrirane pridobitne dejavnosti opravljajo v nesorazmerno velikem obsegu. To je vprašanje, ki je že evidentirano pri pripravi novega zakona o društvih, da bi prekinili omenjeno neljubo prakso v nekaterih društvih. Predlagana je prepoved delovanja takšnega društva."
Sporna je predvsem izjema v Zakonu o gostinstvu, po kateri se lahko društva v internem delu ukvarjajo s to dejavnostjo brez izpolnjevanja pogojev. Ukinitev te ugodnosti pa bi pomenila na drugi strani hud udarec na primer gasilskim, ribiškim in podobnim društvom, ki z letno enkratnimi prireditvami pridobivajo sredstva za svoje delo in opremo. Kako to razrešiti? Slišali smo predlog, da naj bi sicer bila izjema ukinjena, da pa bi jo lahko dovolila lokalna skupnost.
"Dejstvo je, da se prav ta izjema na široko zlorablja, kar je splošno znano. Ne samo po obsegu samo za člane, pač pa se opravlja tudi pridobitno, torej z dobičkom. Inšpekcije so pri tem premalo učinkovite. Črtanje te izjeme iz Zakona o gostinstvu, po mojem mnenju ne bi povzročilo posebnih težav društvom, ki pošteno delujejo, saj ne bi pomenila prepovedi prirejanja javnih gostinskih prireditev, kot jih omenjate na primer pri gasilcih, pač pa le spoštovanje po-
dročnih predpisov. S tem, da se društvo samo usposobi za njihovo izpolnjevanje, ali pa, da pri tem najame registriranega gostinca. Nenazadnje moramo poskrbeti za to, da bodo javne prireditve ustrezno strokovno in higiensko primerno pripravljene. Za pripravo novega društvenega zakona smo že pripravili pogovore in posvetovanja, tudi z inšpekcijami, končne odločitve o tem, kaj bo predlagano v predlogu novega zakona, pa še niso sprejete."
V primeru A Kluba je vzrok za konflikte kluba z okolico hrup iz dejavnosti v tem društvu. Ali mislite tudi na ureditev tega vprašanja?
"Za določevanje dovoljenega hrupa v okolje je prav tako izrednega pomena, ali je prireditev interno društvena, ali javna. Pri internih prireditvah je dopusten manjši hrup v okolje kot pri javnih prireditvah, za katere je potrebno dobiti posebno soglasje za uporabo zvočnih naprav. Za tistega, ki trdi, da društvo prireja le interno prireditev, veljajo torej strožji predpisi, saj se ne sme motiti ljudi v okolju, pa tudi drugače ne kršiti predpisov o javnem redu in miru."
Župan: za zlorabe je kriva država
Za zaključek omenimo še mnenja škofjeloškega župana Igorja Drakslerja, ki je prepričan, da sta poglavitna vzroka za težave v Pevnem dva: na črno zgrajeni objekti in skrajno neprimeren odnos do sosedov in sploh prebivalcev vasi. Župan ni prepričan o tem, da bo mogoče vse objekte, kot si to predstavlja in želi Janez Arnol, kar legalizirati, posebno še, ker ugotavlja, da za pripravo sanacijskih prostorsko ureditvenih pogojev, ob tem, da depozit ni bil plačan, ni prave osnove. Še manj pa za načrtovano igrišče za golf, za katerega bi bilo potrebno spremeniti celo prostorski del družbenega plana. Odločil se je tudi, da bo dal soglasje za črpanje iz vrtine, šele ko bodo legalizirani objekti, za katere se bo voda uporabljala. Sicer pa je po njegovem mnenju Klub A - Arnol tipičen primer zlorabe pomanjkljive zakonodaje, ki dopušča pridobitno dejavnost v društvih. Kakor na Celjskem, kjer je večina gostiln registriranih kot društva (videno v Tedniku na TV), njegov kolega, celjski župan, pravnik in nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu, pa je pri boju proti temu povsem nemočen. Skrajno neprimerno je, še dodaja župan, da mora občina, ki nima pravih pristojnosti organizirati intervencije inšpektorjev in policije. Žalostno in zgovorno je, da ob vsem tem, pravi župan Draksler, na piknike v Pevno prihajajo celo ministrstva.
Štefan Žargi
Slovenci v akademskem smislu
visoko kotiramo
Študirati na Harvardu, Stanfordu, Princetonu, Yaleu, skratka eni od elitnih ameriških univerz, se zdi navadnemu človeku sanjsko. Kot v filmu, meni Špela Trefalt, ena tistih, ki
so se ji letos uresničile sanje. Sprejeta je na doktorski študij na ameriški univerzi Harvard.
Dvorje pri Cerkljah - "Ko sem zvedela, da so me vzeli na Harvard, sem cvilila od veselja in še lep čas nisem mogla verjeti, da je to res. Vedno se mi je študij na tako elitnih šolah zdel nekaj sanjskega, kot drug svet, kot film... Ko sem bila izbrana in sem se začela pripravljati, da odidem za najmanj štiri leta na študij v Ameriko, sem dognala, da nas ni tako malo Slovencev, ki se šolamo na priznanih svetovnih univerzah. Kar nekaj iz Slovenije jih poznam, ki hodijo na Harvard. Če človek pogleda, kako malo nas je v Sloveniji in koliko je naših študentov le na Harvardu, dobi vtis, da smo v svetovnem merilu v samem vrhu. Slovenci v akademskem smislu očitno zelo visoko kotiramo," se smeje Špela Trefalt, ki je letos poleg vrstnika iz Gornje Radgone edina iz Slovenije sprejeta na doktorski študij na Harvardu.
Špela Trefalt je doma v Dvorjan, prva tri leta je bila učenka osnovne šole v Cerkljah, potem pa se je Trefaltova družina preselila v Ljubljano in tam je Špela dokončala osemletko, zatem bežigrajsko gimnazijo in študij prava. Vmes seje spomnimo s televizije, kjer je vodila več oddaj, med drugim tisto z računalniško igrico Hugo, Igre brez meja in nazadnje Službeni vhod. Televizijo ima
očitno v genih, njen oče Mito je bil zelo uspešen televizijski človek, mama Metka Leskovšek režiserka, Špeli pa je televizija le ena od izkušenj v njenem življenju, za katero pravi, da je kmalu dojela, da ji ne bo prevladujoče zaznamovala poklicne poti. A tudi kot pravnica ni nikoli delala, temveč jo je potegnilo na področje poslovodenja. V svoji drugi službi pri Activa Grup je dobila
priložnost za MBA študij, kije bil tudi povod, da jo je pritegnil nadaljnji študij v Ameriki.
"Ko sem lansko poletje zaključevala magistrski študij, sem si zaželela nadaljevati študij, in to v Ameriki. Nič nisem vedela, kako prideš zraven, le to, da želim študirati poslovodenje in da si želim priti do poklica, pri katerem lahko ves čas študiraš in razmišljaš, za to pa dobiš celo plačo. Magistrski študij sem končevala v Ameriki in videla, da izpolnjuje moja pričakovanja in še veliko več ter da bi mi ustrezalo študirati prav v takem sistemu."
Kaj vas tako privlači pri ameriškem načinu študija?
"Izkušnje imam s študijem doma in v Ameriki. V Ameriki so študentje praviloma bolj zainteresirani za študij in to je vgrajeno v sistem. Pri nas je študij nekaj, kar se mora, študentje pa na to gledajo: manj te zanima, večji frajer si. V Ameriki vlada drugačna atmosfera. Profesorji drugače pristopajo k študiju, k predavanju, k podajanju znanja, tudi odnos med študenti in profesorji je drugačen, kot sem bila vajena v Sloveniji. Daje mi občutek, da so vsi na isti barki, da je uspeh študenta hkrati uspeh profesorja, pri nas pa sem večkrat imela občutek, kakor da smo na dveh bregovih drugi proti drugemu, s težnjo pokazati, kdo bo komu pokazal, kdo je močnejši."
Kakšna je torej predzgodovina odločitve za doktorski študij v Ameriki?
"Magisterij sem torej zaključevala v Ameriki, kjer sem dobila diplomo univerze v Kansasu, akreditirano ameriško diplomo. Začela'sem razmišljati tudi o doktorskem študiju in se s tamkajšnjimi profesorji že pogovarjati o tem. Čisto sem se zaljubila v ta način študija in takoj pri prihodu domov začela delati na tem, da svoj cilj uresničim. Prijavila sem se na 10 šol, in sicer na same vrhunske, ki sodijo v "top 15" v Ameriki. Na večino šol se prijavi med 500 in 900 ljudi, vzamejo pa jih od 5 do 20, kar pomeni, da imaš majhne možnosti. Formalni kriteriji niso zelo zahtevni: končan moraš imeti dodiplomski študij in znati moraš angleško. Pač pa te potem primerjajo z ostalimi kandidati pri ocenah, pri izpitih, ki statistično dovolj dobro napovedujejo uspeh pri študiju, velik poudarek pa dajejo tudi tvoji lastni predstavitvi, kaj bi rad v življenju počel in kako si predstavljaš svojo poklicno kariero, prinesti pa moraš tudi priporočila profesorjev, najbolje ameriških. Že za MBA študij sem potrebovala izpit, na katerem sem imela res odlične rezultate, v konkurenci za doktorski študij vse to ni več izgledalo tako vrhunsko in tako sem šla te izpite ponovit. V skupnih seštevkih sem bila pri enotnih izpitih boljša od 97 odstotkov kandidatov, ki k njim pristopijo. To je ful dobro in tudi sama sem bila zelo zadovoljna."
Na katere šole razen Harvarda ste se še prijavili?
"Uh, na spisku so bile same "hude": Harvard, Stanford, \Vor-ton, Berkelev... Sedem jih je bilo v popolni špici, tri pa nekako v "rezervi", kjer bi me po mojih pričakovanjih skoraj morali vzeti. Če si namreč eden od 700 kandidatov, ne moreš kar pričakovati, da boš zagotovo sprejet, kaj pa veš, kakšnih je ostalih 699. Od teh desetih šol sem bila sprejeta na štiri, na šest pa ne. V Ameriki je zlasti na poslovnih šolah velik pritisk, ki se še poveča, ko gre gospodarstvu slabo. Konkurenca je zelo huda in na šolah lahko res izbirajo. Na Harvardu je bilo letos prijavljenih 900, vzeli pa so nas 22."
Kdaj se odpravljate čez veliko lužo?
"Konec avgusta se začne študij, jaz pa grem tja že konec junija, da se pripravim, si poiščem stanovanje, razen tega pa sem dogovorjena z enim od profesorjev, da bom zanj že pred začetkom delala kot asistentka. Povabil me je in navdušila meje neposrednost, s katero se profesorji obračajo na študente. Ne dajo ti vtisa, da so nekaj več od tebe ali neka pomembna institucija, ki je nad tabo. Nasprotno, zelo so bili prijazni in dali so mi vedeti, da se veselijo, da bi prišla, to pa da človeku zelo dober občutek."
Harvard vas bo tudi štipendiral. Kolikšna bo štipendija, bo zadoščala za šolanje in življenjske stroške v Ameriki?
ki so zunaj tvojega vpliva, ni dosegljiv. Če si nekaj res želiš in si se pripravljen tudi potruditi, ti tega ne bodo preprečile nobene neugodne okoliščine. Tudi meni se je študij na Harvardu zdel kot sanje, kot nek drug svet, kot film-Ko pa sem bila sprejeta in sem se začela pripravljati, da odidem v Ameriko, sem spoznala, da nisem edina, ki gre na Harvard. Letos sva na doktorskem študiju dva Slovenca, razen mene še fant iz Gornje Radgone, ki je na Harvardu študiral že dodiplomsko. Poznam še nekaj študentov, ki se šolajo tam in če človek primerja* kako majhna je Slovenija, po drugi strani pa je le na tej tuji elitni univerzi toliko Slovencev, dobi
"Harvard mi daje štipendijo v višini šolnine in življenjskih stroškov, ki zadoščajo za skromno študentsko življenje. Čisto natančno si še ne predstavljam, kolikšen strošek bo zame življenje v Ameriki, zagotovo pa bo v Bostonu, kjer je Harvard, dražje, kot je bilo v Kansasu, kjer sem študirala MBA. Štipendija je tudi plačilo za delo, ki ga opravljaš kot asistent, vsak doktorski študent je namreč dolžan delati 20 ur na teden, to pa je tudi omejitev, ki jo meni kot tuji študentki daje študentska viza."
Je torej Harvard ali katerakoli druga ugledna tuja univerza za slovenske študente dosegljiv cilj?
"Če si zastaviš cilj, ne smeš misliti, da zaradi določenih okoliščin.
vtis, da v svetovnem merilu sodimo v samo špico. Slovenci v akademskem smislu očitno visoko kotiramo. To bi nam moralo da11 samozavest. Zdi se mi, da imam0 ravno te premalo in da mogoče zaradi strahu pred porazom ne pO' skusimo nekaj, kar se na prvi pO' gled zdi težko dosegljivo. Pusti' mo se poteptati svojim strahovofl1 in ne naredimo odločnega korak3 k cilju. Toda tisti, ki sta jim učenj« in znanje ideal, so vrata povsod zelo na široko odprta. Kdor ima željo in je pripravljen sprejetis tem povezane žrtve, naj poskus'-ker se splača. Sicer pa me čez leto dni lahko spet vprašate, ali sem & vedno enakega mnenja."
Danica Zavrl Žlebir
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (10)
Nisem za maščevanje
France Dejak iz Clevelanda je eden redkih, ki mu je uspelo pobegniti iz brezna smrti v Kočevskem Rogu. Njegova pripoved je tako žalostna, da te boli srce, ko ga poslušaš. Vendar v njegovih besedah ni želje po maščevanju.
"V Kranju so nas raztovorili. Ob štirih popoldne, bila je nedelja. Morali so vedeti, da pridemo, saj je bilo na postaji veliko ljudi, vpili so: kje imate Rupnika, škofa itd. In nas zmerjali z grdimi besedami, nekateri so nas pljuvali. Zastražene so nas vodili po Jelenovem klancu do taborišča, kjer smo prvo noč prespali kar na prostem. Zjutraj smo dobili kavo, v nahrbtnikih smo imele še pakete s hrano, ki so nam jo dali Angleži, tako, da smo se kar najedli. Nato so nam pobrali vse, kar smo še imeli, partizani so prihajali k nam in nas pretepali, nekatere sem poznal. Popoldne smo dobili juho, kdor je imel srečo, je v njej dobil kakšen krompir. Najhujša je bila žeja, saj nam vode niso dali. V Kranju so nas zaslišali. V barako so nas poklicali deset, tam je bila tipkarica, partizan, kije spraševal, je imel na mizi pištolo. Vzeli so podatke o tem, kdo smo, od kod
smo, kaj smo. Kasneje nas niso več zaslišali. V Šentvidu pri Ljubljani, kamor so nas odpeljali po petih, šestih dneh, so nas le preklicali. Tja so nas pripeljali ob šestih zvečer, mislim, da smo imeli tam zadnjo možnost za pobeg," pripoveduje France Dejak.
V Kočevje smo prispeli 8. junija zjutraj. "Peljali smo se mimo moje domače hiše. Na košček časopisnega papirja sem napisal, da se peljemo proti Kočevju in da smo lačni, podpisali smo se štirje. Listek sem vrgel z vlaka, zjutraj gaje našla ženska, ki je po nočnih transportih vsako jutro pobirala odvrgle predmete, in ga odnesla moji mami. Tako je vedela, da sem v Sloveniji."
V Kočevju je bilo še huje. "Hrana je bila še slabša, v juhi je bilo nekaj fižolov in veliko smrekovih iglic, ki jih nismo pojedli, zato so ostanke zlili v sod za naslednje skupine. Kar naprej so nas tepli.
Namestili so nas v prvo nadstropje Doma slepih, bilo nas je približno osemsto. Po dvajset so nas spuščali v pritličje, v dolgi sobi so nas postavili deset na levo in deset na desno, tako da smo gledali v steno. Z medeninasto žico so nam zvezali roke na hrbtu, nato še po dva skupaj. Moja leva roka je bila zvezana tako trdo, da je kmalu omrtvela, desna je bila zvezana bolj človeško. Nato so nas odgnali v pritličje. Tepli so nas. Nekateri so kričali od bolečin, omedleli, drugi so bili tiho, vdani v usodo. Če smo bili obsojeni na smrt, zakaj so z nami ravnali tako grdo? Ali ne bi bilo dovolj, če bi nas enostavno postrelili," se sprašuje Dejak.
Zjutraj je pripeljal kamion. Naložiti so se morali sami, kar ni bilo preprosto, saj so bili zvezani. Dokler so se vozili po Kočevju, so morali klečati in skloniti glave. "Kdor je kam pogledal, je bil te-
pen. Ko je kamion zavil v gozd, so nas tepli in hodili po naših hrbtih. Nato smo se spet sami razto-voriti. Pred jamo smo se morali sleči, meni so ostale le spodnje hlače, nekaterim majice, največje bilo popolnoma golih. Pred jamo me je likvidator vprašal, kdo sem in od kod sem, govoril je slovensko. Zaslišal sem glas domačina Franceta Rigerja iz Brega: 'Udari hudiča ribenškega!' V jamo sem skočil, preden je počil strel, ustreljen sem bil v stegno, vendar mimo kosti. Padel sem petnajst metrov globoko. Na mrliče. Sicer ne bi preživel."
"Ko sem prišel malo k sebi, sem opazil, da je jama spodaj širša kot na vrhu. Se nekaj je bilo živih, stisnili smo se k robu, da nas z vrha niso videle in da mrtvi niso padali na nas. Na koncu nas je bilo dvanajst. Ko so na vrhu jamo minirali, je do nas padla bukev. Živi smo, kako priti ven!? Najprej je po deblu splezal močan fant iz Bele krajine, imena se ne spomnim. Kmalu je pridrsal nazaj. Nič ne bo, je dejal, do vrha je še nekaj žive skale. Nato sem poskusil jaz. Na vrhu bukve sem se malo počival in se umiril. Naprej sem v živo skalo grabil navpično strmino. Kako sem prišel do vrha, še danes ne vem, prepričan sem, da z božjo pomočjo. Približno dvajset metrov od vrha jame je gorel ogenj,
ob njej je bil straža. Ker sem bil v temi, me niso videli. Šel sem stran in stopil na suho vejo. Obrnili so glave, obstal sem. Niso šli proti meni, morda so mislili, daje divjad. Še bolj previdno sem se oddaljeval. Hodil sem celo noč. Zjutraj sem slišal streljanje in vedel, da sem že dovolj daleč."
France Dejak je imel srečo tudi na poti do doma. Ljudje, ki so mu pomagali, ga niso izdali. Nato se je skrival pri starih starših. Samo tri dni manj kot tri leta. V Avstrijo je s pomočjo kurirjev prišel 22. maja 1948. Nato je še petkrat šel nazaj po druge, čez mejo je pripeljal dvanajst ljudi. Nato je šel v Ameriko, v Clevelandu je imel teto, ki je garantirala zanj. Ker je hodil čez mejo, je imela zaradi njega doma mama težave. Zaprli so jo, dobila je tri leta prisilnega dela, po dvaindvajsetih mesecih sojo pomilostili.
"Mama je leta 1960 prišla v Ameriko, leto dni je bila pri nas. Vendar se ni mogla navaditi, vleklo jo je nazaj. Tam je grunt, tam je moja mladost, tam je moje življenje, je rekla, in šla nazaj. Po štirih letih je umrla," pripoveduje France Dejak. V Slovenijo je prvič prišel leta 1993 in se odpravil v Kočevski Rog. Jama pod Kre-nom, kjer so spominske slovesnosti se mu ne zdi prava, prepričan je, da je ušel iz jame v Macesno-
vih goricah, ki je štiri kilomettf naprej.
In kaj France Dejak pravi da' nes? "Zapišite, kar sem že let3 1993 povedal novinarju Milovan11 Dimitriču," mi odvrne, vzame v roke časopisni članek in bere "Nisem za maščevanje, vendaf mislim, da bi morali že žara"! zgodovine pripraviti tiste ljudi, ^ vedo o pobojih vse ali veliko, f spregovorijo. Najbolj odgovorni'1' bi morali tudi soditi. Ne da fj! koga ubili, tudi če bi jih obsodi'1 na petdeset let ječe, naj bi jih jI pustili po štirinajstih dneh. Le & liko naj bi bili zaprti, da bi uvide' li, da jih je za zločine doseg' roka pravice. Poboji, ki so W| opravljeni brez sodb - izgovori ustnih sodbah so nesmiselni ' brez dokazane krivde za kogark0 li, po koncu vojne, so neopraV*
ljivi. Zato je težko odpustiti m težje pozabiti. Vendar, konč" jim bo sodil Bog."
"Verjetno ne bom šel več v S'°, venijo, saj mi zdravje ne služi ^ najbolj. Sicer pa kaj naj bi ho^j povedal sem vse, tako kot srn0 obljubili  rešenci  iz kočevs^ jame," pravi France Dejak. Metka le na kratko pristavi: Ameriki smo pognali koreni? tukaj so najini otroci in vnuki-
Marija Volcjjjj (se nadalje
i
Prek SRD-a do znanih lastnikov
Družbenega kapitala praktično ni več, pred štirimi leti sprejeti zakon o lastninjenju pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD) ga je preoblikoval v kapital znanega
lastnika - SRD-a, ki pa ga mora privatizirati.
Kranj - Za SRD -ova podjetja brez denacionalizacijskih zahtevkov običajno to ni problem, v podjetjih, kjer zahtevkov še niso rešili, pa se postopki lahko zelo zavlečejo, saj denacionalizacijski upravičenci poleg upravnega varstvo uživajo tudi sodno.
Če nekdo meni, da so s privatizacijo kršene njegove pravice, se na sklep o privatizaciji lahko najprej pritoži na organ druge stopnje in kasneje tudi na upravno sodišče, pri tem pa sodna odločitev lahko pomeni nov krog odločanja, ugotavljajo v Slovenski razvojni družbi in poudarjajo: vlagateljem denacionalizacijskih zahtevkov je treba zagotoviti pravno varstvo, vendar je včasih to tudi v škodo podjetju.
Kot je znano, je po zakonu o lastninjenju in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe v last in upravljanje SRD-a prešel družbeni kapital podjetij, kjer so glede premoženja in poslovanja uvedli kazenski postopek proti odgovornim v podjetju, poleg tega pa tudi družbeni kapital podjetij, ki v treh mesecih od uveljavitve zakona niso pridobila prvega soglasja agencije za pres-
trukturiranje in privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja oz. v pol leta ne drugega soglasja. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je izdala odločbe o prenosu družbenega kapitala na SRD za 59 podjetij.
Med osmimi podjetji, ki so prejela odločbo zaradi uvedbe kazenskega postopka proti odgovornim za podjetje in poslovanje, so bila po podatkih iz SRD-ovega poročila o izvajanju zakona tudi tri z Gorenjskega - G&P Hoteli Bled, IBI Kranj in Turistično podjetje Alpinum iz. Bohinja. Medtem ko so podjetja G&P Hoteli Bled, Alpinum ter Prod iz Ljubljane prešla v last in upravljanje SRD-a, so se ostala pritožila na tedanje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, podjetji SCT Ljubljana in IBI Kranj pa sta celo dosegli, da je ustavno sodišče razveljavilo sporni člen zakona. Za podjetja, ki so
se pravočasno pritožila, je agencija potlej nadaljevala s postopki za izdajo soglasij k vpisu lastninskega preoblikovanja podjetij v sodni register.
Medtem koje SRD v Alpinumu le nadaljeval s postopkom lastninskega preoblikovanja po sprejetjem programu in ga dokončal maja 1999 z vpisom v sodni register, je veliko bolj zapletena zgodba z G&P Hoteli Bled, kjer je bila pravni temelj za prehod družbenega kapitala v last SRD-a vložena kazenskega ovadba proti tedanjemu direktorju. Odločba agencija je postala pravnomočna še pred razveljavitvijo sporne zakonske določbe, kazenski postopek pa je bil pravnomočno zaključen z oprostilno sodbo. Po tem, ko tudi oškodovanja družbenega premoženja niso ugotovili, je nadzorni svet SRD-a pred dobrimi tremi leti sprejel sklep o privatizaciji družbe, na katerega pa so se pritožili trije vlagatelji denacionalizacijskih zahtevkov, ki so s pritožbo deloma uspeli. SRD je februarja predlani sprejel nov sklep o priva-
tizaciji, s katerim je večji delež, rezerviral za denacionalizacijske upravičence. Dva vlagatelja sta se na sklep najprej pritožila na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki je eno pritožbo zavrnilo in drugo zavrglo, nato pa še na upravno sodišče, kjer postopek po navedbah iz SRD-ovega poročila še poteka. Eden od pritožnikov je nadaljeval postopek tudi na višjem sodišču, na sklep tega sodišča je državno pravobranilstvo vložilo revizijo na vrhovno sodišče, kjer postopek tudi še ni končan. Ker je bila cenitev, na podlagi katere so določili izhodiščno ceno za prodajo strateškemu partnerju, že prestara, je SRD naročil podjetju izdelavo nove, po tem pa je nadzorni svet SRD-a sklenil, da je prodaje treba končati do konca predlanskega junija oz. septembra. Ker je pravna služba ugotovila, da prodaja strateškemu partnerju ni možna, je SRD februarja letos več kot 48-odstotni delež podjetja prodal pooblaščenim investicijskim družbam, v nadaljnjem postopku pa bo, kot piše v
V zdravstvu se obetajo velike spremembe
Sistem slovenskega zdravstva nujno potrebuje spremembe. Zadnja štiri leta so za povečanje plač v zdravstvu porabili 28 milijard tolarjev, za zamenjavo izrabljene opreme pa bi trenutno potrebovali kar 40 milijard tolarjev.
SRD-ovem poročilu. 15 odstotkov poslovnega deleža prenesel na kapitalsko družbo, dobrih osem odstotkov na odškodninsko družbo, blizu osem odstotkov bo namenil za interno razdelitev, 1,55 odstotka deleža pa bo ostalo na SRD-u.
Denacionalizacija in lastninjenje
Med 25 podjetji, ki so prešla na SRD, ker k programu lastninskega preoblikovanja niso v roku pridobila prvega soglasja agencije, so bili z Gorenjskega Agroemona Domžale, HP Grand Hotel Toplice Bled, HTP Lovec Bled, Tehtnica Kranj in Tokos Tržič. Poglejmo primer Agroemone, ki je po navedbah iz. SRD-ovega poročila že julija 1998 prejela od agencije soglasje k programu lastninskega preoblikovanja pod pogojem, če bo od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pridobila izjavo, da ni ovir za lastninjenje. Ker podjetju takšne izjave ni uspelo pridobiti, je agencija mesec kasneje izdala odločbo o prenosu družbenega kapitala na SRD. Ko sta podjetje in sklad sklenila poravnavo o re-
ker zaradi nerešene denacionalizacije ni pridobila prvega soglasja agencije. Denacionalizacije je trajala več kot šest let, Slovenski odškodninski sklad pa se je kot zavezanec za vračilo zavezal, da bo nekdanjim lastnikom izplačal 9,3 milijona mark odškodnine v obveznicah in vrnil del premoženja v naravi. SRD je 88,4-odstotni poslovni delež družbe prenesel na odškodninsko družbo, ta pa ga je v postopku prisilne poravnave prodala kranjski Savi. In kaj seje zgodilo s preostalim deležem? 4,78 odstotka so ga namenili za interno razdelitev in notranji odkup, 4,26 odstotka so ga brezplačno prenesli na kapitalsko družbo, 2,58-odstotni delež pa so prodali PID-u Trgatev.
Brez drugega soglasja
Med 26 podjetji, ki so prešla v last in upravljanje SRD-a, ker niso pridobila drugega soglasja agencije, je bilo po navedbah SRD-a tudi sedem gorenjskih: Obrtnik Mengeš, Projektivno podjetje Kranj, Stol Kamnik, Usluga Kranj, Vatrostalna Jeseni-
šitvi vseh spornih vprašanj, je  ce, Vetservis Kranj in Zarja
LJubljana - Minulo sredo je minister za zdravje dr. Dušan Keber na seji skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) predstavil sistem slovenskega zdravstva in razmere, v katerih deluje ter strateške usmeritve ministrstva za zdravje do leta 2004. Sedanji kazalci poslovanja po besedah ministra Kebra v naslednjih treh letih obetajo velike spremembe sistema slovenskega zdravstva.
Pogoji poslovanja v gospodarstvu se zaostrujejo, soočamo se z visoko inflacijo, višanjem davkov in prispevkov ter pritiski po večanju plač. Večja je tudi kritičnost
Spremembe zakona o davku na izplačane plače in letošnje spremembe prispevkov delodajalcev za zdravstvo ne pomenijo razbremenitve gospodarstva. Z zniža-
Minister za zdravje dr. Dušan Keber (levo) in Janez Bohorič, predsednik skupščine GZS.
do učinkovitosti javnega sektorja. Jožko Čuk, predsednik GZS, je na omenjeni skupščini dejal, da so že pred leti od vlade zahtevali razvojno varčevalni program. Zdravje je dobrina, ki je nujno Potrebna za uspešen in trajen gospodarski razvoj. V gospodarstvu je miselnost, da je investiranje v zdravstveno varstvo zgolj potrošnja, že zdavnaj preživela. Zavzemamo pa se, da se zbrana sredstva za zdravje porabljajo učinkovito. Obremenitve gospodarstva, ka-nior sodijo tudi prispevki za zdravstvo, so zelo pomembne za konkurenčnost in nadaljnji gospodarski razvoj," je še dejal Čuk.
njem prispevkov za socialno varnost z 42 odstotkov na 38 odstotkov je bil na novo uveden davek na izplačane plače. V GZS menijo, da je treba delež bruto družbenega produkta za področje gospodarstva uskladiti z možnostmi gospodarstva, delež sredstev, ki se namenja za plače v zdravstvu je previsok, iz obstoječe javne porabe je treba zagotoviti denar za nove programe in razvoj zdravstva, bolniški izostanki v breme delodajalca so previsoki in tudi z davčnimi spodbudami bo treba pospešiti prostovoljne oblike varčevanja. Da zdravstvo ni le poraba je izpostavil tudi minister Keber.
S staranjem slovenskega prebivalstva se je zdravstveno varstvo podražilo za 25 odstotkov. Ob tem je minister Keber opozoril tudi na težavno določanje prednosti, kajti manj kot je denarja namenjenega zdravstvu, bolj se mora država odločati za javno zdravstvo. Po njegovem mnenju so temeljne dileme zdravstvene politike kriteriji dostopnosti do zdravstvenih storitev, pri čemer Keber zagovarja stališče, da čakalnih dob za prvi specialistični pregled sploh ne bi smelo biti in sedanje niso opravičljive z denarjem, ampak so rezultat slabe organizacije, ter spodbudno in pravično financiranje izvajalcev.
"Doseči moramo merljivo izboljšanje zdravja pri bolnikih, velike rezerve pa vidim v učinkovitosti izrabe razpoložljivih virov. V Sloveniji seje količina denarja na prebivalca namenjenega zdravstvenemu varstvu zmanjšala za 25 odstotkov in zdravstvo je v izgubi, ki pa jo prikrivamo. Zbiraje sredstev z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je primerna metoda, v nekaterih državah imajo namesto tega obdavčenje, kajti obremenitev dohodka je najbolj solidarna oblika, saj vsak prispeva po svojih zmožnostih in porablja po potrebah. Vendar pri nas prispevke plačujejo le od plač, ne pa od vsega kapitala, kar je šibka točka socialnega zdravstvenega zavarovanja. Šestinosemdeset odstotkov predstavlja obvezno zavarovanje, 14 odstotkov pa prostovoljno," je dejal Keber. Direktorji slovenskih bolnišnic si zaradi sistema oskrbnega dneva do materialnih sredstev pomagajo tudi z umetnim podaljševanjem ležalne dobe, minister Keber pa je opozoril tudi na slabo razvitost dnevne kirurgije, za katero meni, da je v primerjavi s tujino še v povojih, saj v svetu
dnevna kirurgija opravi tudi do 70 odstotkov vseh operacij. Pri nas je še vedno veliko ambulantnih pregledov, vsaj 40 dnevno, v Skandinaviji jih je vsaj trikrat manj, in kar za 50 odstotkov več specialističnih pregledov. Slabosti slovenskega zdravstva so: pomanjkanje osnovnega znanja o kakovosti, informacijski sistem je slab, kultura obvladovanja stroškov je v povojih, vodstvu bolnišnic pa primanjkuje menedžerskega znanja. Minister Keber je dejal, da utegne biti določanje prioritet v zdravstvu čedalje hujše in v naslednjih treh letih naj bi se celoten sistem zdravstva zelo spremenil.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
nadzorni svet SRD-a sprejel sklep o privatizaciji po klasičnem modelu: 40 odstotkov na sklade, 20 odstotkov za interno razdelitev in 40 odstotkov za notranji odkup. Na sklep so se pritožili denacionalizacijski upravičenci, država pa je njihovo pritožbo zavrnila. Po interni razdelitvi in notranji razdelitvi je SRD februarja letos domala 25-odstotni delež prodal pooblaščeni investicijski družbi Triglav Steber II, še vedno pa ima v lasti skoraj 4-odstotni delež, ki je rezerviran za denacionalizacijske upravičence in za sklad.
Zgodba o blejskih Toplicah je že precej razvpita. Družba je prešla v last in upravljanje SRD-a zato,
Montaža Kamnik. V podjetju Obrtnik Mengeš niso zaprosili za drugo soglasje, ker so bili v velikih težavah in pred stečajnim postopkom, ki ga je sodišče potlem tudi uvedlo. V Projektivnem podjetju Kranj je SRD nadaljeval postopek lastninjenja po sprejetem programu in ga junija lani z vpisom v sodni register tudi končal. Podjetje Usluga Kranj in Vatrostalna Jesenice sta se znašli v stečajnem postopku, Vetservis Kranj in Zarja - Montaža sta bila izbrisana i/ sodnega registra, v kamniškem Stolu pa so največja ovira za privatizacijo še nerešeni denacionalizacijski zahtevki.
Cveto Zaplotnik
Živila z dobičkom, a brez dividend
Kranj - Živila Kranj so imela lani nekaj več kot 1,8 milijarde tolarjev bilančnega dobička, od tega več kot 1,6 milijarde tolarjev prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let (skupaj z revalorizacijo) in 223 milijonov tolarjev ostanka lanskega čistega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da na skupščini 17. julija dobička ne bi razdelili in da bi o njegovi razdelitvi odločali v naslednjih letih.
Na skupščini naj bi sklepali tudi o nagradi nadzornemu svetu in o sejninah za predsednika in člane sveta. Nadzornemu svetu naj bi za uspešno delo v lanskem letu v delnicah družbe (iz sklada lastnih delnic) izplačali 6,3 milijona tolarjev nagrade. Kar zadeva sejnine, naj bi predsednik dobival 350 evrov (neto) v tolarski vrednosti, člani pa 280 evrov. CZ.
LEDENI ČAJ SOLA
Union, breskev, 1.5 I
BISKVIT MIX MAY
350 g
RASTLINSKA SMETANA ZA STEPANJE
Pomurske mlekarne. 11
SLADKOR KRISTAL
Ormož, v papirni vrečki, 1 kg
149,00 SIT 385,00 SIT 339,00 SIT
175,00 SIT
SVINJSKO STEGNO 1.089,00 SIT
MIR. brez kosti. 1 kg
V petek, 14. in v soboto, 15. junija je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 m HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani. HIPERMARKET Cerklie, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču.
HiperaWWO»
čez vikend
v.
SVEŽE URICE
v soboto, 15. JUNIJA, od 9. do 14. ure:
INDIJANČEK
Kranjski kolaček
MLADI KROMPIR KUMARE
30
0/
/C
VIKEND ŠOPEK   990,00 SIT
5 gerber in zelenie SAMO v cvetličarni v HIPERMARKETU Črnuče.
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
2IVILA KRANJ, d d. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo
# ŽELEZNINA KUUKCA
DNE 17. 6. 2002 • OTVORITEV NOVE TRGOVINE
NA JEZERSKI C. 46 ■ PRIMSKOVO, POSLOVNI CENTER PIRC
GORENJSKI GU\S • 20. STRAN
EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA/stefan.zargi@g-glas.si
Petek, 14. junija 2002
Država ne bo več gledala skozi prste
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bodo tudi državne pomoči drugače regulirane, kot so sedaj. O tem tudi v knjigi Na poti v EU, ki jo je pred kratkim izdal slovenski
raziskovalni inštitut za management.
Knjiga Na poti v EU je namenjena gospodarskim družbam, državnim ustanovam, lokalnim skupnostim in tudi drugim, ki potrebujejo informacije o tem, kako bodo urejena določena področja, potem ko bo Slovenija del Evropske unije. Vodnik je pripravilo več avtorjev, ki skozi teorijo in prakso dobro poznajo številna področja slovenskega približevanja uniji.
Vodja izobraževalnega centra na inštitutu Metka Pavlin je predstavila knjigo, ki po poglavjih prinaša naslednje teme: delovanje Evropske unije in njenih institucij (avtorica Janja Klasinc), programi pomoči EU in razvojni programi namenjeni članicam (avtorica dr. Riana Benko, ekonomska svetovalka na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu), državne pomoči, konkurenčna politika in konkurenčno pravo (avtorici mag. Ana Murn, državna podsekretarka na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, in mag. Tončka Zadel, svetovalka vlade v ministrstvu za gospodarstvo), informati-
ka in informacijska podpora, slovenska lokalna samouprava, naloge lokalnih skupnosti pri uresničevanju predpisov EU (dr. Astrid Prašnikar in Stane Vlaj z ministrstva za lokalno samoupravo).
Avtorici dveh poglavij, o državnih pomočeh in konkurenčnem pravu, sta tudi podrobneje predstavili, kako bo v prihodnje to urejeno v EU. Slovenija je že sedaj kot država kandidatka vključena v mnoge programe pomoči EU, namenjene podjetjem, lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, različnim skupinam in posameznikom. Več pomoči daje tudi država, naše prihodnje član-
Več birokracije z vstopom v EU?
Ali menite, da bo vstop v Evropsko unijo povečal zbirokratiziranost naše državne uprave, je vprašanje, ki ga na spletni strani Slovenija doma v Evropi postavlja Urad vlade za informiranje. Med tistimi, ki so na vprašanje odgovorili, jih 36 odstotkov meni, da bo v naši državni upravi po pridružitvi EU več birokracije, 34 odstotkov jih meni nasprotno, medtem ko jih 28 odstotkov ne ve, kako bo to vplivalo na našo državno upravo. Letos je bilo na spletni strani že več kot ducat anket, ki so poizvedovale po mnenju državljanov o različnih vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo. Tako so denimo anketirali o utemeljnosti strahu pred tujci, o odpravi meje in povečanju kriminala, o uvedbi regij v Sloveniji, o prevajanju dokumentov EU v jezike držav kandidatk, o možnosti enakopravnega vpliva Slovenije na odločitve EU, ko bo postala članica, o prepoznavnosti Slovenije ob uspehih naših športnikov in o tem, ali nam bodo ti pomagali pri vključevanju v EU. D.Ž.
stvo v uniji pa prinaša nova pravila v dodeljevanju državnih pomoči. Ker slednje niso združljive z načeli skupnega evropskega trga, EU o njih postavlja zelo stroga merila in za kršenje pravil obstajajo tudi sankcije. Če je namreč ugotovljena nepravilnost pri dodelitvi pomoči, se mora ta vrniti. V tem je tudi najobčutnejša razlika med našim in evropskim pravom. Že sedaj pa se v našo pravo in prakso vnašajo pravila Evropske unije s tega področja, zahteva-
Zaprto še eno poglavje
Na rednem ministrskem krogi pristopnih pogajanj v Luxembur-gu so ta teden obravnavali in zaprli poglavje o institucijah, s čimer se je za našo državo število zaprtih od skupno 30 poglavij povečalo na 27. Po pogodbi iz Niče naj bi Sloveniji med drugim pripadalo sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu, štirje glasovi v svetu unije in en evropski komisar. Na pogajanjih so formalno potrdili tudi zaprtje lani decembra usklajenega poglavja o transportu, nadaljujejo se tudi pogajanja o proračunu. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje poglavja o kmetijstvu, ki ga tokrat niso uvrstili na dnevni red zasedanja pogajalcev. Za Slovenijo je bilo tokratno ministrsko zasedanje na pristopnih pogajanjih deveto.
nih pa je tudi več vrst nadzora. Dajanje pomoči vpliva na konkurenco, zato sejo strogo omejuje in natanko opredeljuje njene instrumente. Prejemniki državnih pomoči so podjetja, podjetniki in kmetje, dajalci pa država, različni državni skladi, tudi občinski skladi, pa tudi zasebna podjetja, ki izvajajo politiko vlade. Ni nujno, da takšna pomoč prihaja le v denarju, lahko je tudi v obliki izobraževanja ali pa raziskovalnih projektov. Instrumenti pomoči pa so različni, od dotacij, različnih garancij, do ugodnih kreditov ali zmanjševanja socialnih obveznosti. Med državne pomoči pa ne štejejo pomoči s socialnim značajem, tiste za odpravo škode v naravnih nesrečah, investicije v infrastrukturo, splošne pomoči, izhajajoče iz davčnih projektov, naložbe države v podjetja z name-
nom ustvarjanja dobička in drugi ukrepi upravljanja z državnim premoženjem.
Mag. Ana Murn je razložila sheme državnih pomoči, pravila, ki veljajo pri dodeljevanju pomoči, strukturiranje pomoči in podobno. Evropska komisija pomoči ocenjuje po koritih, ki jih ima od njih prejemnik, od držav, ki jih dajejo, pa zahteva, da se obnašajo po tržnih načelih in ne preferirajo določenih podjetij. Eno od pravil je tudi kumuliranje instrumentov pomoči in ocenjevanje njenih elementov. Različne pomoči se namreč seštevajo in ko je dosežena določena stopnja, je mera polna in dodatnih pomoči ni več. Vse državne pomoči je treba priglasiti prek nacionalne komisije za državne pomoči. Obstajajo le nekatere izjeme. Vsako leto izide tudi poročilo o državnih pomočeh: v
Sloveniji ga letos pripravljamo že desetič. Kaj se bo spremenilo, ko bo Slovenija članica Evropske unije? Že sedaj v veliki meri spoštuje določila, ki jih je postavila EU, to področje pa pri nas ureja Zakon o nadzoru državnih pomoči. Kot članica pa bo morala Slovenija spoštovati pravilo, daje višina pomoči v skladu s politiko EU. Vse pomoči bo notificirala Evropska komisija in ne več nacionalna kot sedaj, pri priglasitvi pomoči pa bo EU unija upoštevala interese Evropske skupnosti in ne nacionalnih interesov Slovenije.
Konkurenčno pravo EU in subvencije, ki jih le-to ureja, je podrobneje predstavila mag. Tončka Zadel, prav tako avtorica enega od poglavij v novem vodniku.
Danica Zavrl Žlebir
Glede regij težko do skupnega jezika
Znano je, da Slovenija in Evropska unija ne najdeta skupnega jezika glede regionalizacije, saj Slovenija vztraja pri razdelitvi na tri regije, kar ji bo omogočilo črpati sredstev iz strukturnih skladov, unija pa temu nasprotuje in želi Slovenijo obravnavati kot eno regijo. Čeprav glede teh vprašanj ne najdejo skupnega jezika, pa vse kaže, da v EU obstaja interes po čimprejšnjem zaprtju poglavja o regionalizaciji.
Član slovenske pogajalske skupine, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu mag. Igor Strmšnik, je dejal, da se možnost
za zaprtje tega poglavja obeta že v kratkem in ne šele ob koncu pogovorov. Vprašanje regionalizacije namreč lahko odložijo v čas, ko
bo Slovenija že vstopila v unijo, medtem ko naj bi vprašanje finančnih sredstev za to področje obravnavali že sedaj, skupaj z vprašanji proračuna in kmetijstva. Kdaj natanko bi lahko Slovenija zaprla eno zadnjih poglavij, pa pogajalec ni vedel natanko povedati, ocenil pa je, da bi se to lahko zgodilo že poleti.
D.Ž.
Povabilo k javni razpravi
Republika Slovenija v informacijski družbi
Informacijska družba kot eno izmed prednostnih nalog Vlade v tem mandatu.
Ljubljana - Ideje k državnemu programu je prispeval širok krog strokovnjakov z različnih področij, v veliko pomoč pa je bilo tudi sprejetje Akcijskega načrta eEvropa+v Gdteborgu junija 2001, ki so ga ob pomoči Evropske komisije pripravili strokovnjaki iz držav kandidatk. Državni program je prav tako skladen z Državnim programom Konkurenčnost Slovence v letih 2001-2006.
Elektronsko poslovanje
Namen državnega programa je opredeliti vse aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti na različnih področjih za doseganje ciljev informacijske družbe. Šele neposredno in posredno spodbujanje državljanov, civilne družbe in gospodarstva, vzpostavljanje strateških partnerstev in informacijsko povezovanje z odprtimi podatkovnimi viri javne uprave, lahko privede do znatnega povečanja in izboljšanja kakovosti elektronskih storitev.
Državni program sledi pridružit-venim prizadevanjem Republike Slovenije k Evropski uniji, na posameznih področjih pa presega osnovne zahteve in uveljavlja najnovejše smernice, kot na primer v okviru novih določil za omrežja in storitve elektronskih komunikacij. Izvajanje državnega progra-
ma mora Sloveniji zagotoviti primerljivost z. državami EU, hkrati pa želi Slovenija okrepiti vodilno vlogo v srednje-vzhodni evropski regiji in dokazati prodornost ter iniciativnost zlasti, kar zadeva infrastrukturne rešitve in pristope k zagotavljanju dostopnosti storitev.
Predlog državnega programa je na svoji prvi seji pred kratkim obravnaval Strateški svet predsednika vlade za informacijsko družbo. V naslednjem koraku, to je pred obravnavo in sprejemom na Vladi, želijo na Ministrstvu za informacijsko družbo pridobiti vaša mnenja in pripombe na Predlog državnega programa Republika Slovenija v informacijski družbi. Vaše predloge pričakujejo do 10. julija 2002 na spletnih straneh ministrstva http://www.gov.si/mid.
Izziv za manjša podjetja
Elektronsko poslovanje je vsaka poslovna transakcija, pri kateri običajen papirni medij zamenja katerokoli
elektronsko orodje.
Ljubljana - Cilj kampanje mreže slovenskih Euro Info Centrov, v sklopu vseevropske iniciative je seznaniti mala in srednje velika podjetja o elektronskem poslovanju ter jih vzpodbuditi k uporabi sodobnih elektronskih rešitev v poslovne namene. Kampanja poteka istočasno v 17 evropskih državah.
Za tovrstno kampanjo so se Centri odločili zaradi same potrebe malih in srednjih podjetij (MSP) po informacijah, zaradi izboljšanja konkurenčnosti slovenskih podjetij s pomočjo e-poslo-vanja, spodbujanja MSP-jev k sodelovanju na globalnem trgu ter tudi zaradi sodelovanja v evropskih iniciativah. Raziskava RIS je 1999 leta ugotovila, daje e-poslo-vanje v slovenskih podjetjih sledeče: 45 odstotkov srednjih, 46 odstotkov malih in 39 odstotkov mikro podjetij uporablja e-poslo-vanje. Dostop do interneta pa je takrat imelo 90 odstotkov srednjih, 78 odstotkov malih in 65 odstotkov mikro podjetij. E-poslo-vanje je bilo v tistem času v evropskih podjetjih v toliko boljše, ker je v povprečju 42 odstotkov MPS imelo dostop do interneta,
Si.mobilovci in GPRS storitev
Ljubljana - Po letu dni uporabe GPRS, storitve, ki jo nudi Si.mo-bil, se je hitrost prenosa podatkov podvojila, odzivnost IP paketov skozi GPRS omrežje pa se je izboljšala za trikrat. Še povečano uporabo GPRS z omogočenim gostovanjem je pričakovati v počitniških mesecih in ob vikendih.
Po prvih kazalcih uporabe GPRS pri Si.mobilu ugotavljajo, da je le-ta daleč presegla njihova poslovna pričakovanja, saj velika večina Si.mobilovih uporabnikov, katerih terminali podpirajo GPRS, te storitve dejansko uporablja. 15. junija bo minilo leto dni, odkar so v Si.mobilu uvedli GPRS komercialno. V tem času so omrežje neprestano optimizirali in ga nadgrajevali. Izboljšave so danes občutne. K temu so pripomogli tudi proizvajalci terminalne opreme, saj je na trgu čedalje
več novejših in boljših aparatov, tako da lahko z zadnjimi modeli po štirih kanalih paralelno prenašamo podatke tudi do 50 Kbitov (Kb) v sekundi. Hitrost GPRS se je torej v enem letu podvojila, odzivnost izboljšala kar za trikrat, kar pomeni, da se na primer uporabniku ob uporabi GPRS pri pregledovanju spletnih strani te trikrat hitreje odpirajo.
Med večje tehnološke dosežke na področju GPRS sodi letos med prvimi na svetu uvedeno GPRS gostovanje znotraj celotne skupi-
ne mobilkom austria, ki jo poleg Si.mobila sestavljajo še avstrijski Al, hrvaški VIPnet ter mobilkom Liechtenstein. V Si.mobilu so svojim uporabnikom do prvega junija gostovanje znotraj skupine skupaj s prenosom podatkov omogočili brezplačno. Z junijem pa je cena prenosa podatkov 2,02 do 2,40 tolarja za en KB. Odvisno od paketa. Med GPRS gostovanji v Sloveniji je opaziti občutno večjo uporabo med vikendi in prazniki, gostovanja Slovenskih GPRS uporabnikov v tujini pa med prazniki beležijo rekordne vrednosti. Najbolj povečano uporabo GPRS gostovanj pa se pričakuje v prihajajočih počitniških mesecih.
A.B.
20 odstotkov pa ga je že uporabljalo v komercialne namene.
E-poslovanje 'je poslovanje s pomočjo uporabe računalniške tehnologije in Interneta z namenom, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše. Prihrani nam čas, denar, smo prisotni na globalnem trgu in pomeni boljše komuniciranje s poslovnimi partnerji. Zajema tako imenovano e-bančništvo, e-trgovanje, e-oskrbovanje, e-naročanje, e-spremljanje strank in e-vse. Poteka v nekem krogu udeležencev: podjetja, potrošniki, uprava in državne ustanove. Pri uvajanju e-poslovanja se naleti na vrsto ovir samo zato, ker je v podjetjih premalo informacijskih znanj, ker obstaja neustrezen marketinški pristop in so potrošniki nezaupljivi.
Podjetje mora spoznati, da je e-poslovanje poslovna priložnost in ne informacijski izlet.
Ustanoviti je potrebno skupino znotraj organizacije, izbrati strateške partnerje, ki bodo pripomogli k uspehu, zasnovati strategijo e-poslovanja, jo potem vključiti v poslovno strategijo podjetja in predvideti spremembe v kulturi organizacije. Najvažnejše je, da se na koncu spozna, da je e-poslovanje moderno poslovanje, ki ima veliko prednosti, ter daje stopnja zlorab nižja, kot pri običajnem poslovanju. Prihodnost e-poslovanja predstavlja tako imenovano (mobilno) m-poslovanje. Primeri storitev mobilnega poslovanja so različne informacije (poslovne, vreme, ceste, novice...), m-pošta, internet (dostop preko mobilnih odjemalcev), m-plače-vanje, m-bančništvo, m-nakupo-vanje, lokacijske storitve, m -oglaševanje, zabava in podobno.
• Evropska komisija, GD -podjetništvo, GD - Informaciji« družba
• Ministrstvo za informacijsko družbo
• Pospeševalna mreža mal«oa gospodarstva RS
• Center Evropa
» CREATIV d.o.o., Murska 5ob«t»
Cilj kampanje mreže slovenskih Euro Info Centrov je seznaniti mala in srednje velika podjetja o elektronskem poslovanju.
Brez nezaupanja uporabnikov seveda ne gre in le-ta je največja ovira pri elektronskem poslovanju. Največkrat prihaja do nezaupanja zaradi neosebnega pristopa, straha pred zlorabami in predvsem zato, ker smo ljudje narejeni tako, da smo nezaupljivi do vsega, kar je novo. Za Slovence je to ena izmed večjih značilnosti. Šele potem, ko stvar postane preizkušena, ko internetni nakupi
krenejo v pozitivni smeri, se število uporabnikov poveča, šele takrat nezaupanje začne izginjati.
Zavedati se moramo, da prihaja čas e-generacy. Čas, ko bo uporaba Interneta in računalniških tehnologij le še pridobivala na pomenu. Kajti že jutri bo "vse to novo in nam tuje" pomenilo osnovno pismenost posameznika in podjetij.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Zlatarjem manjka dobrih vajencev
Sekciji zlatarjev in celjski šoli je uspelo obdržati zlatarski oddelek, ki mu je zaradi premajhnega vpisa grozilo zaprtje.
Kranj - V zlatarski oddelek se je naposled le vpisalo 15 dijakov, kar je najmanj za njegovo ohranitev. Po končanem šolanju vsi ne ostanejo v tem poklicu in število tistih, ki sledijo svoji prvotni odločitvi, ne zadošča povpraševanju. Na to opozarjajo tudi v sekciji zlatarjev. Njen predsednik in zlatarski mojster Viktor Mohorič Pravi, da mladih izšolanih zlatarjev, ki bi nadomestili upokojene zlatarje, ni dovolj in premalo je tudi dobrih vajencev.
Po težavah, ki jih je imela Zlatarna Celje, se obetajo boljši časi, saj se predstavlja z novo podobo •n ponudbo, z njeno oživitvijo pa naj bi bile povezane tudi boljše možnosti za nove zaposlitve in morda večji vpis v zlatarski oddelek, kjer se zlatarji šolajo skupaj z urarji. "Zlatarji zadnja leta opažamo, da zlatarskim vajencem manjka novih znanj, za katera bo celjska šola morala poskrbeti, kajti brez. znanja računalništva, marketinga in komunikacije si uspešnega dela ne moremo predstavljati," je dejal Mohorič. Napredek stroke in konkurenca od zlatarjev zahtevata tudi širitev trga in možnosti razvoja, kar je med drugim Pogoj za vstop na skupno evropsko tržišče. Mohorič sicer pravi,
da se je slovenskim zlatarjem ev-. ropski trg odprl že z odprtjem ljubljanske borze, ob vstopu v Evropsko unijo pa se utegne zgoditi, da bodo v Slovenijo prišli veliki zlatarski proizvajalci z ugodnimi cenami izdelkov in nova delovna sila. Prihodnost slovenskih zlatarjev je zato v iskanju novih prodajnih trgov, večanju obratovalnic in v stanovskem povezovanju.
"Tudi na Zboru zlatarjev Slovenije, ki je bil minuli teden v Portorožu in se ga je udeležilo precej manj udeležencev kot lani, sem kolege opozoril, da se morajo na veliko evropsko tržišče dobro pripraviti, ne le z naštetim, ampak tudi z znanjem ter odpiranjem na Vzhod. Prihodnost je v proizvodnji za znanega kupca in vključitvi
bomo lažje in uspešneje nastopali na evropskem trgu. In znotraj naše stroke bi potrebovali boljšo komunikacijo, zlatarji pa bi se morali zavedati, da ni dovolj le njihovo lastno izobraževanje, ampak morajo poskrbeti tudi za iz-
obraževanje zaposlenih," je pojasnil Mohorič. V Sloveniji je okoli 250 zlatarskih delavnic, od tega na Gorenjskem 27, v njih pa je zaposlenih približno 500 delavcev. Gorenjska sekcija, ki je bila pred leti ustanovljena prva, njen pred-
Viktor Mohorič, zlatarski mojster in predsednik Sekcije zlatarjev Slovenije.
v eno od zlatarskih verig, majhna trgovinica bo morda zadoščala le za preživetje. V sekciji resno premišljujemo o združitvi in ustanovitvi delniške družbe, prek nje
sednik je Živko Levičnik, je bila tudi pobudnica za ustanovitev slovenske sekcije. Sekciji zlatarjev je lani uspel še en pomemben korak, pridobili so status samodeklaran-ta, ki omogoča, da sami zagotavljajo skladnost izdelkov iz plemenitih kovin s predpisi in z žigom zagotavljajo ustrezno kakovost. Status morajo vsako leto obnoviti. Zanj so si prizadevali dobro desetletje, pred tem je izdelke iz plemenitih kovin žigosal Urad za meroslovje in so morali slovenski zlatarji svoje izdelke nositi v Ljubljano ali v Celje.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič in Renata Škrjanc
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/Ij-liaS-BS)    041944 944
Kranj - Radovljica - Jesenke
Internet: www.radiotop.net
Volitve novega vodstva OZS      Mala podjetja težje do posojil
Sedanje vodstvo Obrtne zbornice Slovenije (OZS) končuje svoj štiriletni mandat,
volitve novega bodo 18. junija
Ljubljana - Sedanji predsednik OZS Miha Grah meni, da je bdo dvanajst let, trije mandati, na čelu krovne obrtne organizacije dovolj in tokrat za predsedniško mesto ne bo kandidiral. V teh letih je po njegovem mnenju obrtna zbornica postala upoštevan partner države, obrtniki pa so dobili tudi svoj krovni obrtni zakon.
Na volitvah prihodnji teden bosta za novega predsednika OZS (za štiriletni mandat 2002 - 2006) kandidirala Miroslav Klun iz Se-hne in Janez Oven iz Ljubljane. Klun je obrtnik četrt stoletja, začel je kot avtoprevoznik, zdaj pa se ukvarja s cvetličarstvom, zlatarstvom in pogrebnimi storitvami. V svojem programu med drugim ponuja strategijo razvoja OZS in večjo regijsko aktivnost, boljše sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije in pripravo Članov na vstop v Evropsko unijo. Oven je obrtnik že dobra tri desetletja. Začel je kot orodjar, izdeloval je izdelke iz plastike, zdaj pa se ukvarja s kaljenjem in izdelo-yanjem specialnih strojev. V svojem programu je med drugim napovedal   učinkovito delovanje ^druženja delodajalcev obrtnih
Višje izhodiščne Plače kovinarjev
Ljubljana - Nedavna pogajanja Predstavnikov Sindikata kovinarske in elektroindustrije Složnije (Skei) ter delodajalcev so °ila za sindikat uspešna, saj so kovinarji dosegli tretje letošnje Povišanje izhodiščnih plač.
Sprejeli so 3,5-odstotno povišanje plač, ki bo upoštevano pri junijskih plačah in bodo delavci lako dobili 5150 tolarjev več kot maja. Prvih dveh povišanj so bili kovinarji deležni že v prvih dveh mesecih letos, do novega 0,7-odstotnega povišanja pa naj bi Prišlo avgusta. V kratkem naj bi Podpisali tudi aneks h kolektivni Pogodbi, ki so ga pripravljali dolgo časa, predstavniki Skei so pri tem opozarjali na zavlačevanje s strani delodajalcev, v kateri naj bi b'la najnižja izhodiščna plača v Prvem tarifnem razredu dobrih 76 l,soč tolarjev, najvišja za deveti tarifni razred pa okoli 230 tisoč l°larjev. Na novinarski konferenci ^° predstavniki Skei opozorili mdi na volitve novega predsednica omenjenega sindikata, ki bodo na ljubljanskem kongresu 15. ju-n,Ja. Povedali so, da so za omenje-0 funkcijo poleg sedanjega predsednika Skei Alberta Vodovnika p Štirje kandidati, ki so jih pred-lagale ljubljanska, ptujska in podravska regijska organizacija.
R.Š
dejavnosti Slovenije, obrtnikom naj bi zagotovil boljši strokovni servis, glavnino strokovnih svetovanj bi prevzele območne obrtne zbornice, okrepili naj bi sekcijsko povezanost obrtnikov, obrtna zbornica pa naj bi bila po njegovem mnenju materialno in politično neodvisna.
Kandidati za predsednika upravnega odbora OZS so: Stanislav Kramberger iz Maribora, Ivan
Kukovec iz Ormoža in Štefan Pavlinjek iz Murske Sobote. Za podpredsednike skupščine OZS kandidirajo: Viktor Barlič iz Ljubljane, Mirko Gliha (Trebnje), Franc Jezeršek iz Ljubljane, Ivan Paliska iz Izole in Ing-rid Kermavnar iz Idrije. Kandidata za predsednika nadzornega odbora sta Alenka Jež iz Ajdovščine in Janez Šauperl iz Maribora, kandidata za predsednika organizacijsko-kadrovske komisije pa sta Tanja Lekše iz Ljubljane in Vlado Puc iz Logatca. Na volilni skupščini bodo poslanci imenovali tudi novega generalnega sekretarja OZS. R. S.
Kranj - Obrtniki in podjetniki se zaradi visokih obresti vse težje odločajo za najem bančnega posojila, saj banke poleg visokih obresti v večini primerov zahtevajo tudi visoko jamstvo. Izjema so kratkoročna in dolgoročna posojila s subvencionirano obrestno mero, ki jih banke razpisujejo v sodelovanju z obrtnimi zbornicami. Precej novosti na to področje prinaša Baselska deklaracija, ki naj bi začela veljati leta 2005 in predvsem za male podjetnike ne bo spodbudna.
Omenjena deklaracija velja za vse države, ki imajo svojo nacionalno banko, z njo pa naj bi se banke še dodatno zaščitile. Banke bodo večjo pozornost namenjale odločanju o tem, komu bodo dodeljevale posojila, zato bodo kreditno sposobnost in materialno stanje prosilcev temeljiteje preverjale. Med drugim bodo preverjale bilanco, usposobljenost za delo in delovne izkušnje, dolgove
in preseganje limitov. Višje bo zahtevano kritje, sedaj je 8-odstot-no, ki bo po novem odvisno tudi od razreda, v katerega bo uvrščen prosilec. Za prvi razred bo kritje znašalo 25 odstotkov od 8-odstot-nega, za drugi razred bo obvezno kritje 50 odstotkov od 8 odstotnega in za tretjega kar 100 odstotkov od 8-odstotnega. Obrtniki in podjetniki opozarjajo na nevarnost, da bodo po takem sistemu banke
kreditirale predvsem večja in boljša podjetja, saj bodo po predlaganih kriterijih dosegla več točk, manjše pa bodo možnosti kreditiranja za majhna podjetja, ki bodo v primeru, da jim bo banka vendarle odobrila posojilo, tega dobili pod slabšimi posojilnimi pogoji, kar pomeni zmanjšanje možnosti najema posojila. Kljub temu da naj bi Baselska deklaracija začela veljati šele čez tri leta, bodo banke že v začetku prihodnjega leta začele razvrščati svoje stranke in potencialne posojilojemalce. Obrtna zbornica Slovenije bo obrtnikom in podjetnikom pomagala predvsem z nasveti, kako se uvrstiti v višji razred in s tem pridobiti ugodnejše posojilo.
R. Š.
Polovičko vam
podarimo
Detergent za ročno pomivanje posode
Pur 1 L *lemon ♦orange
redna cena: 349.90 SIT
TUŠ klub cena:
175.00 SIT
Vedno smo želeli svojim kupcem ponuditi več, kot bi pričakovali. Danes to lahko storimo, zato vas ponosno vabimo, da se pridružite TUŠ KLUBU, klubu posebnih ugodnosti zadovoljnih kupcev. Zagotovo je največja prednost članov kluba nakupovanje izdelkov tudi do 50 % ceneje, ob tem pa še nagradne igre, potovanja, različni dogodki, druženja in doživetja, nasveti, informacije in še veliko več. Zagotovite si člansko kartico TUŠ KLUBA v trgovinah in fran-šiznih prodajalnah TUŠ. Obrazec in kartico lahko dobite ob enkratnem nakupu nad 3.000 SIT.
Dobrodošli.
^"»ugodnosti
TUS
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA/stefan.zargi@g-glas.si
Petek, 14. junija 2002
Država ne bo več gledala skozi prste
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bodo tudi državne pomoči drugače regulirane, kot so sedaj. O tem tudi v knjigi Na poti v EU, ki jo je pred kratkim izdal slovenski
raziskovalni inštitut za management.
Knjiga Na poti v EU je namenjena gospodarskim družbam, državnim ustanovam, lokalnim skupnostim in tudi drugim, ki potrebujejo informacije o tem, kako bodo urejena določena področja, potem ko bo Slovenija del Evropske unije. Vodnik je pripravilo več avtorjev, ki skozi teorijo in prakso dobro poznajo številna področja slovenskega približevanja uniji.
Vodja izobraževalnega centra na inštitutu Metka Pavlin je predstavila knjigo, ki po poglavjih prinaša naslednje teme: delovanje Evropske unije in njenih institucij (avtorica Janja Klasinc), programi pomoči EU in razvojni programi namenjeni članicam (avtorica dr. Riana Benko, ekonomska svetovalka na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu), državne pomoči, konkurenčna politika in konkurenčno pravo (avtorici mag. Ana Murn, državna podsekretarka na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, in mag. Tončka Zadel, svetovalka vlade v ministrstvu za gospodarstvo), informati-
ka in informacijska podpora, slovenska lokalna samouprava, naloge lokalnih skupnosti pri uresničevanju predpisov EU (dr. Astrid Prašnikar in Stane Vlaj z ministrstva za lokalno samoupravo).
Avtorici dveh poglavij, o državnih pomočeh in konkurenčnem pravu, sta tudi podrobneje predstavili, kako bo v prihodnje to urejeno v EU. Slovenija je že sedaj kot država kandidatka vključena v mnoge programe pomoči EU, namenjene podjetjem, lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, različnim skupinam in posameznikom. Več pomoči daje tudi država, naše prihodnje član-
Več birokracije z vstopom v EU?
Ali menite, da bo vstop v Evropsko unijo povečal zbirokratiziranost naše državne uprave, je vprašanje, ki ga na spletni strani Slovenija doma v Evropi postavlja Urad vlade za informiranje. Med tistimi, ki so na vprašanje odgovorili, jih 36 odstotkov meni, da bo v naši državni upravi po pridružitvi EU več birokracije, 34 odstotkov jih meni nasprotno, medtem ko jih 28 odstotkov ne ve, kako bo to vplivalo na našo državno upravo. Letos je bilo na spletni strani že več kot ducat anket, ki so poizvedovale po mnenju državljanov o različnih vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo. Tako so denimo anketirali o utemeljnosti strahu pred tujci, o odpravi meje in povečanju kriminala, o uvedbi regij v Sloveniji, o prevajanju dokumentov EU V jezike držav kandidatk, o možnosti enakopravnega vpliva Slovenije na odločitve EU, ko bo postala članica, o prepoznavnosti Slovenije ob uspehih naših športnikov in o tem, ali nam bodo ti pomagali pri vključevanju v EU. D.Ž.
stvo v uniji pa prinaša nova pravila v dodeljevanju državnih pomoči. Ker slednje niso združljive z načeli skupnega evropskega trga, EU o njih postavlja zelo stroga merila in za kršenje pravil obstajajo tudi sankcije. Če je namreč ugotovljena nepravilnost pri dodelitvi pomoči, se mora ta vrniti. V tem je tudi najobčutnejša razlika med našim in evropskim pravom. Že sedaj pa se v našo pravo in prakso vnašajo pravila Evropske unije s tega področja, zahteva-
Zaprto še eno poglavje
Na rednem ministrskem krogi pristopnih pogajanj v Luxembur-gu so ta teden obravnavali in zaprli poglavje o institucijah, s čimer se je za našo državo število zaprtih od skupno 30 poglavij povečalo na 27. Po pogodbi iz Niče naj bi Sloveniji med drugim pripadalo sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu, štirje glasovi v svetu unije in en evropski komisar. Na pogajanjih so formalno potrdili tudi zaprtje lani decembra usklajenega poglavja o transportu, nadaljujejo se tudi pogajanja o proračunu. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje poglavja o kmetijstvu, ki ga tokrat niso uvrstili na dnevni red zasedanja pogajalcev. Za Slovenijo je bilo tokratno ministrsko zasedanje na pristopnih pogajanjih deveto.
nih pa je tudi več vrst nadzora. Dajanje pomoči vpliva na konkurenco, zato sejo strogo omejuje in natanko opredeljuje njene instrumente. Prejemniki državnih pomoči so podjetja, podjetniki in kmetje, dajalci pa država, različni državni skladi, tudi občinski skladi, pa tudi zasebna podjetja, ki izvajajo politiko vlade. Ni nujno, da takšna pomoč prihaja le v denarju, lahko je tudi v obliki izobraževanja ali pa raziskovalnih projektov. Instrumenti pomoči pa so različni, od dotacij, različnih garancij, do ugodnih kreditov ali zmanjševanja socialnih obveznosti. Med državne pomoči pa ne štejejo pomoči s socialnim značajem, tiste za odpravo škode v naravnih nesrečah, investicije v infrastrukturo, splošne pomoči, izhajajoče iz davčnih projektov, naložbe države v podjetja z name-
nom ustvarjanja dobička in drugi ukrepi upravljanja z državnim premoženjem.
Mag. Ana Murn je razložila sheme državnih pomoči, pravila, ki veljajo pri dodeljevanju pomoči, strukturiranje pomoči in podobno. Evropska komisija pomoči ocenjuje po koritih, ki jih ima od njih prejemnik, od držav, ki jih dajejo, pa zahteva, da se obnašajo po tržnih načelih in ne preferirajo določenih podjetij. Eno od pravil je tudi kumuliranje instrumentov pomoči in ocenjevanje njenih elementov. Različne pomoči se namreč seštevajo in ko je dosežena določena stopnja, je mera polna in dodatnih pomoči ni več. Vse državne pomoči je treba priglasiti prek nacionalne komisije za državne pomoči. Obstajajo le nekatere izjeme. Vsako leto izide tudi poročilo o državnih pomočeh: v
Sloveniji ga letos pripravljamo že desetič. Kaj se bo spremenilo, ko bo Slovenija članica Evropske unije? Že sedaj v veliki meri spoštuje določila, ki jih je postavila EU, to področje pa pri nas ureja Zakon o nadzoru državnih pomoči. Kot članica pa bo morala Slovenija spoštovati pravilo, da je višina pomoči v skladu s politiko EU. Vse pomoči bo notificirala Evropska komisija in ne več nacionalna kot sedaj, pri priglasitvi pomoči pa bo EU unija upoštevala interese Evropske skupnosti in ne nacionalnih interesov Slovenije.
Konkurenčno pravo EU in subvencije, ki jih le-to ureja, je podrobneje predstavila mag. Tončka Zadel, prav tako avtorica enega od poglavij v novem vodniku.
Danica Zavrl Žlebir
Glede regij težko do skupnega jezika
Znano je, da Slovenija in Evropska unija ne najdeta skupnega jezika glede regionalizacije, saj Slovenija vztraja pri razdelitvi na tri regije, kar ji bo omogočilo črpati sredstev iz strukturnih skladov, unija pa temu nasprotuje in želi Slovenijo obravnavati kot eno regyo. Čeprav glede teh vprašanj ne najdejo skupnega jezika, pa vse kaže, da v EU obstaja interes po čimprejšnjem zaprtju poglavja o regionalizaciji.
Član slovenske pogajalske skupine, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu mag. Igor Strmšnik, je dejal, da se možnost
za zaprtje tega poglavja obeta že v kratkem in ne šele ob koncu pogovorov. Vprašanje regionalizacije namreč lahko odložijo v čas, ko
bo Slovenija že vstopila v unijo, medtem ko naj bi vprašanje finančnih sredstev za to področje obravnavali že sedaj, skupaj z vprašanji proračuna in kmetijstva. Kdaj natanko bi lahko Slovenija zaprla eno zadnjih poglavij, pa pogajalec ni vedel natanko povedati, ocenil pa je, da bi se tO lahko zgodilo že poleti.
D.Ž.
Povabilo k javni razpravi
Republika Slovenija v informacijski družbi
Informacijska družba kot eno izmed prednostnih nalog Vlade v tem mandatu.
Ljubljana - Ideje k državnemu programu je prispeval širok krog strokovnjakov z različnih področij, v veliko pomoč pa je bilo tudi sprejetje Akcijskega načrta eEvropa+v Goteborgu junija 2001, ki so ga ob pomoči Evropske komisije pripravili strokovnjaki iz držav kandidatk. Državni program je prav tako skladen z Državnim programom Konkurenčnost Slovenije v letih 2001-2006.
Elektronsko poslovanje
Namen državnega programa je opredeliti vse aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti na različnih področjih za doseganje ciljev informacijske družbe. Šele neposredno in posredno spodbujanje državljanov, civilne družbe in gospodarstva, vzpostavljanje strateških partnerstev in informacijsko povezovanje z. odprtimi podatkovnimi viri javne uprave, lahko privede do znatnega povečanja in izboljšanja kakovosti elektronskih storitev.
Državni program sledi pridružit-venim prizadevanjem Republike Slovenije k Evropski uniji, na posameznih področjih pa presega osnovne zahteve in uveljavlja najnovejše smernice, kot na primer v okviru novih določil za omrežja in storitve elektronskih komunikacij. Izvajanje državnega progra-
ma mora Sloveniji zagotoviti primerljivost z državami EU, hkrati pa želi Slovenija okrepiti vodilno vlogo v srednje-vzhodni evropski regiji in dokazati prodornost ter iniciativnost zlasti, kar zadeva infrastrukturne rešitve in pristope k zagotavljanju dostopnosti storitev.
Predlog državnega programa je na svoji prvi seji pred kratkim obravnaval Strateški svet predsednika vlade za informacijsko družbo. V naslednjem koraku, to je pred obravnavo in sprejemom na Vladi, želijo na Ministrstvu za informacijsko družbo pridobiti vaša mnenja in pripombe na Predlog državnega programa Republika Slovenija v informacijski družbi. Vaše predloge pričakujejo do 10. julija 2002 na spletnih straneh ministrstva http://www.gov.si/mid.
Izziv za manjša podjetja
Elektronsko poslovanje je vsaka poslovna transakcija, pri kateri običajen papirni medij zamenja katerokoli
elektronsko orodje.
Ljubljana - Cilj kampanje mreže slovenskih Euro Info Centrov, v sklopu vseevropske iniciative je seznaniti mala in srednje velika podjetja o elektronskem poslovanju ter jih vzpodbuditi k uporabi sodobnih elektronskih rešitev v poslovne namene. Kampanja poteka istočasno v 17 evropskih državah.
Za tovrstno kampanjo so se Centri odločili zaradi same potrebe malih in srednjih podjetij (MSP) po informacijah, zaradi izboljšanja konkurenčnosti slovenskih podjetij s pomočjo e-poslo-vanja, spodbujanja MSP-jev k sodelovanju na globalnem trgu ter tudi zaradi sodelovanja v evropskih iniciativah. Raziskava RIS je 1999 leta ugotovila, daje e-poslovanje v slovenskih podjetjih sledeče: 45 odstotkov srednjih, 46 odstotkov malih in 39 odstotkov mikro podjetij uporablja e-poslovanje. Dostop do interneta pa je takrat imelo 90 odstotkov srednjih, 78 odstotkov malih in 65 odstotkov mikro podjetij. E-poslovanje je bilo v tistem času v evropskih podjetjih v toliko boljše, ker je v povprečju 42 odstotkov MPS imelo dostop do interneta.
Si.mobilovci in GPRS storitev
Ljubljana - Po letu dni uporabe GPRS, storitve, ki jo nudi Si.mobi I, se je hitrost prenosa podatkov podvojila, odzivnost IP paketov skozi GPRS omrežje pa se je izboljšala za trikrat. Še povečano uporabo GPRS z omogočenim gostovanjem je pričakovati v počitniških mesecih in ob vikendih.
Po prvih kazalcih uporabe GPRS pri Si.mobilu ugotavljajo, da je le-ta daleč presegla njihova poslovna pričakovanja, saj velika večina Si.mobilovih uporabnikov, katerih terminali podpirajo GPRS, te storitve dejansko uporablja. 15. junija bo minilo leto dni, odkar so v Si.mobilu uvedli GPRS komercialno. V tem času so omrežje neprestano optimizirali in ga nadgrajevali. Izboljšave so danes občutne. K temu so pripomogli tudi proizvajalci terminalne opreme, saj je na trgu čedalje
več novejših in boljših aparatov, tako da lahko z zadnjimi modeli po štirih kanalih paralelno prenašamo podatke tudi do 50 Kbitov (Kb) v sekundi. Hitrost GPRS se je torej v enem letu podvojila, odzivnost izboljšala kar za trikrat, kar pomeni, da se na primer uporabniku ob uporabi GPRS pri pregledovanju spletnih strani te trikrat hitreje odpirajo.
Med večje tehnološke dosežke na področju GPRS sodi letos med prvimi na svetu uvedeno GPRS gostovanje znotraj celotne skupi-
ne mobilkom austria, ki jo poleg Si.mobila sestavljajo še avstrijski Al, hrvaški VIPnet ter mobilkom Liechtenstein. V Si.mobilu so svojim uporabnikom do prvega junija gostovanje znotraj skupine skupaj s prenosom podatkov omogočili brezplačno. Ž junijem pa je cena prenosa podatkov 2,02 do 2,40 tolarja za en KB. Odvisno od paketa. Med GPRS gostovanji v Sloveniji je opaziti občutno večjo uporabo med vikendi in prazniki, gostovanja Slovenskih GPRS uporabnikov v tujini pa med prazniki beležijo rekordne vrednosti. Najbolj povečano uporabo GPRS gostovanj pa se pričakuje v prihajajočih počitniških mesecih.
A.B.
20 odstotkov pa ga jc že uporabljalo v komercialne namene.
E-poslovanje 'je poslovanje s pomočjo uporabe računalniške tehnologije in Interneta z namenom, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše. Prihrani nam čas, denar, smo prisotni na globalnem trgu in pomeni boljše komuniciranje s poslovnimi partnerji. Zajema tako imenovano e-bančništvo, e-trgovanje, e-oskrbovanje, e-naročanje, e-spremljanje strank in e-vse. Poteka v nekem krogu udeležencev: podjetja, potrošniki, uprava in državne ustanove. Pri uvajanju e-poslovanja se naleti na vrsto ovir samo zato, ker je v podjetjih premalo informacijskih znanj, ker obstaja neustrezen marketinški pristop in so potrošniki nezaupljivi.
Podjetje mora spoznati, da je e-poslovanje poslovna priložnost in ne informacijski izlet.
Ustanoviti je potrebno skupino znotraj organizacije, izbrati strateške partnerje, ki bodo pripomogli k uspehu, zasnovati strategijo e-poslovanja, jo potem vključiti v poslovno strategijo podjetja in predvideti spremembe v kulturi organizacije. Najvažnejše je, da se na koncu spozna, da je e-poslovanje moderno poslovanje, ki ima veliko prednosti, ter daje stopnja zlorab nižja, kot pri običajnem poslovanju. Prihodnost e-poslovanja predstavlja tako imenovano (mobilno) m-poslovanje. Primeri storitev mobilnega poslovanja so različne informacije (poslovne, vreme, ceste, novice...), m-pošta, internet (dostop preko mobilnih odjemalcev), m-plače-vanje, m-bančništvo, m-nakupo-vanje, lokacijske storitve, m -oglaševanje, zabava in podobno.
5*s._  Kdo vse sodeluje v kampanji?
• Evropska komisija, GD -podjetništvo, GD - Informacijska družba
• Ministrstvo za informacijsko družbo
• Pospeševalna mreža malega gospodarstva rs
• Center Evropa
• CREATIV d.o.o., Murstca Sobota
Cilj kampanje mreže slovenskih Euro Info Centrov je seznaniti mala in srednje velika podjetja o elektronskem poslovanju.
Brez nezaupanja uporabnikov seveda ne gre in le-ta je največja ovira pri elektronskem poslovanju. Največkrat prihaja do nezaupanja zaradi neosebnega pristopa, straha pred zlorabami in predvsem zato, ker smo ljudje narejeni tako, da smo nezaupljivi do vsega, kar je novo. Za Slovence je to ena izmed večjih značilnosti. Šele potem, ko stvar postane preizkušena, ko internetni nakupi
krenejo v pozitivni smeri, se število uporabnikov poveča, šele takrat nezaupanje začne izginjati.
Zavedati se moramo, da prihaja čas e-generacij. Čas, ko bo uporaba Interneta in računalniških tehnologij le še pridobivala na pomenu. Kajti že jutri bo "vse to novo in nam tuje" pomenilo osnovno pismenost posameznika in podjetij.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
f!teM4junija 2002 TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si gorenjski glas • 23. stran
Po dupljanski poti
V letošnjem tednu gozdov smo skupaj z gozdarji želeli delček gozda oz. doživetje gozda ponuditi in podeliti z ostalimi. Povabili smo skupino dijakov Zavoda slepih in slabovidnih v Škofji Loki na potep po gozdnem delu
Dupljanske orientacijske poti.
Duplje - Pot je sicer namenjena otrokom pa tudi odraslim, da bi se naučili orientiranja v prostoru in bili tako bolj pozorni na naravo >n njeno raznolikost. S takšnim načinom potovanju skozi pokrajino smo želeli pohodnike zbližati z branjem zemljevidov, saj v sam prostor nismo vnašali znakov, ampak smo iz prostora odčitali orientacijske točke in jih vrisali v karto. Karta in sam obisk poti služita kot odličen učni pripomoček, tako za naravoslovne kot za družboslovno usmerjene predmete, nenazadnje je lahko pohod tudi vir navdiha v likovnem in glasbenem izražanju. Karto lahko dobite na pošti v Dupljah ter na turistični kmetiji Trnov'c.
Ker pot povezuje različne življenjske prostore rastlin in živali, Prijeten sprehod pa dobro dene, je za marsikoga zelo zanimiva. Slepi m slabovidni sicer ne morejo videti neskončnih odtenkov zelene, ki brsti vsepovsod, pa tudi drugih čudovitih prizorov, ki nam jih ponuja narava, kljub temu ostane v gozdu še dovolj stvari za raziskovanje.
Spremljala sta nas gozdar Janez Logar in ornitolog Tomaž, ki sta
nam pokazala drugačno zaznavanje gozda. Mladi so z zanimanjem spremljali in poslušali različne ptice. Medtem ko se je na obronku gozda s travnikov še slišalo cvrčanje čričkov, ki se je prepletalo s šumenjem vetra in s petjem ptic značilnih za gozdni rob, nas je v gozdu objela tišina polna zvokov. Slepi so spremembo gozdnega sestoja opazili oziroma zaznali z različnim peljem ptic, v smrekovem gozdu smo tako srečali rume-
noglavega kraljička, na predelih z veliko podrasti pa smo slišali peti črnoglavko. Najbolj raznovrstnemu petju smo lahko prisluhnili tam, kjer se menjajo gozdni sestoji ter na gozdnem robu.
Poleg sluha sta za zaznavanje in dojemanje prostora zelo pomembna tudi vonj ter otip. V smrekovem gozdu nas objame hlad in prijeten, vendar močan vonj tako značilen za smreko in jelko, da te spomini mimogrede odnesejo v zimski čas in sobo, v katero so pravkar prinesli božično smrečico. Veter nam ne more do živega. Korak stopa tu mehko, le nizke veje je treba tu pa tam poprijeti in razgrniti. Podrasti skorajda ni, na kislih tleh uspeva le mah mah in rebrnjača. Po drugi strani je listopaden gozd (v Sloveniji prevladuje bukev in gaber) svetlejši in toplejši, zato pa je tudi več podrasti v njem! In čeprav sle-
Modra zastava za kopališče Šobec
Modra zastava je simbol visokega ekološkega standarda, dobre sanitarne
urejenosti plaž in marin.
Šobec - Modro zastavo lahko prejmejo upravljavci marin in naravnih kopališč ter lokalne oblasti, ki izkazujejo posebno skrben odnos do lastnega ter širšega okolja. Društvo za oko^jevarstveno vzgojo Evrope, je v Sloveniji že drugo leto zapored Podelilo Modro zastavo kopališču Šobec. Gre za prvo naravno kopališče v notranjosti Slovenije, ki je v letu 2001 prejelo Modro zastavo.
Kamp Šobec je že vrsto let uvrščen med kampe najvišje kategorije. Razteza se v lepem borovem gozdu med majhnim jezerom in reko Savo Dolinko, t. enkratnim pogledom na Julijske Alpe in Karavanke. Športne površine in objekti v kampu, bližnja okolica in neokrnjena narava vam nudijo neomejeno možnosti za aktiven oddih.
Kampanja Modre zastave pomeni okoljsko izobraževanje in informiranje javnih, vodilnih in ostalih turističnih objektov. S projektom so začeli Francozi leta 1985. Dve leti kasneje je sledilo Evropsko leto okolja in naloga evropske Komisije je bila, da za celo leto predvidi načrt, kako bo Leto okolja izgledalo, kateri dogodki, naloge bi se z okoljskega področja lahko uresničili. Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope je predlagalo projekt Modre zastave in Komisija gaje, med drugimi, sprejela. Francoski začetni koncept seje predelal v toliko, daje ustrezal evropskem nivoju. Z leti se je projekt ustalil, nadgrajeval, kriteriji za doseg priznanja Modre zastave s° postajali ostrejši. Da lahko nekdo prejme to priznanje, mora zadostiti veliko kriterijem, med katerimi izstopajo kvaliteta vode, okoljska ozaveščenost lr> varnost kopališča. 1
Modra zastava je priznanje, ki se ga podeljuje za tekočo sezono in gaje mogoče tudi izgubiti. Zato so na Šobcu še posebno ponosni, da so Modro zastavo Prejeli tudi letos. Alenka Brun, Dvig Modre zastave za kopališče, kot je Šobec,
Foto: Gorazd Kavčič  pomeni posebno čast.
pi ne vidijo nenehnega trepetanja listov trepetlike (od tod tudi drevesu ime), je šumenju vetra v krošnjah trepetlik vedno prijetno prisluhniti.
Pa vendar je gozd več kot to. Gozd nam nudi prijazno okolje, lesena miza ali stol nam dajeta toplino doma. Niko Torelli je zapisal: "Če skušam biti romantično navdušujoč, mi pomeni les skorajda vse: glasbo, ki jo imam zelo rad, in toplo zavetje domače hiše. Če bi ne bilo smrekovine in javorja rebraše, pa ebenovine in pali-sandrovine, ne bi bilo najbolj čudovitega instrumenta - violine."
V tednu gozdov smo v galeriji Dupljanske graščine pripravili še predavnje (z diapozitivi) o gozdu ter razstavo Gozd skozi letne čase otrok likovnega krožka pod vodstvom mentorice Metke Mausser.
Naj nam ne bo vseeno, kaj se bo zgodilo z neštetimi rastlinami in živalmi, ki jim naraven gozd, ki se nam zdi včasih "malo preveč razmetan in nepospravljen" nudi dom in zatočišče. Naj nas, ko bomo naslednjič mimo starega sadovnjaka zavili v gozd, spremlja misel Petra Skoberneta: "Varstvo narave je namreč zavestna odpoved, je priznavanje meja rasti, omejenosti prostora, je upoštevanje razvoja drugih, tudi rastlinskih in živalskih vrst, je dolgoročno usmerjeno. Dojemanje življenja okoli nas je kljub mnogim informacijam iz medijev postalo nekako oddaljeno, vedno bolj smo odtujeni od resničnega življenja, naravni viri se zdijo neizčrpni, sposobnost obnavljanja narave neskončna. Skozi ta varljiv pogled se je lažje odpovedati koščku narave, kot pa delu dobička."
Mateja Šmid
Sto let blejske pletne
Bled - V Grajskem kopališču na Bledu bodo danes, v petek, popoldne dvignili "modro zastavo" in odprli letošnjo kopalno sezono. Jutri, v soboto, bo domače čolnarsko društvo s prireditvijo na Mlinem in na jezeru proslavilo 100-letnico blejske pletne. Del zanimivega programa bo tudi povorka ter splavitev in blagoslov novih pleten. Radio Triglav Jesenice bo v sodelovanju s Turizmom Bled, Občino Bled in TD Bled ob 40-letnici Slovenske popevke pripravili jutri zvečer v Festivalni dvorani prireditev Pojdi spet na Bled.
C.Z.
www.gorenjskaonline.com
Agroind VIPAVA dolgoletni dobavitelj vrhunskih vin gorenjskim hotelom in gostinstvu
T^ed - V sredo so se v čudovitem okolju prenovljenega hotela vJPLICE hotelirji in gostinci z zgornje Gorenjske seznanili z novo
P agovno znamko vrhunskih vin LANTHIERI in nagrajenemi vini eti Vipava z vinskih sejmov v Parizu in Bordeauxu. Nagrajena
v'na niso v prosti prodaji, postrežejo pa jih v nekaterih restavraci-
Vipm 8°sti,nah- Kot ena največjih slovenskih kleti AGROIND HAVA s ponudbo vrhunskih vin pomembno povečuje izjemno
aznoliko in kvalitetno ponudbo slovenskih vin. Foto: Andrej Mali
POLETNI ODDIH v Termah Zreče 5 ali 7 - dnevni program (od 16. 06. - 01. 09. 2002)
Program vključuje: 5 ali 7 x polpenzion, kopanje, posvet pri zdravniku, hidrogimnastiko, aquaaerobiko, večerjo v obliki hladno-toplega bifeja, 1 x ali 2 x pohodna tura, 20% popust na cene dodatnih zdravstvenih storitev (razen ročnih masaž in fango oblog)
Cena/osebo:
Vile Terme Zreče***i Hotel Dobrava 2000'
5-dni
42.000 SIT 50.600 SIT
7-dni
55.800 SIT 66.700 SIT
Doplačila: namestitev v enoposteljni sobi, turistična taksa
Dobrodošli na počitnicah z zdravilno klimo na Rogli po programu S KLIMO DO ZDRAVJA
Naredite nekaj zase, zajemite življenje s polnimi pljuči.
UNIOR d.d. program TURIZEM, Tel: 03 757 6 000,01 2 329 264, www.unior.si
Radovna, nedavno zelo živa dolina
Zgornje Gorje - Avdio-Video-Digital-Studio iz Nove Gorice je minuli petek premierno predstavil dokumentarni film Radovna -dolina, reka in ljudje. Projekcija filma je bila v prostorih osnovne šole Zgornje Gorje.
"Gre za serijo dvajsetih filmov, ki imajo delavni naslov Štirje letni časi. Vsi govorijo o flori in favni in pretežno zajemajo Gorenjsko.
Dva filma sta bila do sedaj že posneta. Radovna je drugi. Načrtovan je bil en film na leto, vendar zaradi same razvitosti in vse boljših možnosti tehnologije, nastajajo stvari hitreje," pravi Dušan Marinič, kije glavni in tudi idejni vodja projekta. Scenarij, kamera in montaža predstavljenega dokumentarca so njegovo delo.
Scenarij je nastal po knjigi Jožeta Antoniča. Film se zelo
dopolnjuje z vsebino knjige. Gre za bogato zakladnico podatkov, ki jih film zelo nazorno prikaže in predvsem poziva ljudi, naj ne bi bil njihov odnos do narave tako mačehovski.
"Iščem nekak prvinski stik z naravo in želim ljudem vcepiti spoštovanje do nje. Radovna je precej strokoven dokumentarec, medtem ko bo naslednji, ki bo govoril o gobah bolj igrani," pravi Marinič in dodaja, da v Sloveniji pravih dokumentarnih filmov o naravi ni, če pa že obstajajo, potem so vedno nejeje v ozadju. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Ocenjevanje krajev
Kranj - Republiška ocenjevalna komisija si bo v prvem krogu ocenjevanja turističnih krajev v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna ob koncu junija ogledala tudi gorenjske kraje. V ponedeljek, 24. junija, se bo mudila v Kranju, v sredo, 26. junija, bo obiskala Bled in Bohinj, dan kasneje pa bo še na Jesenicah in v Kranjski Gori. Po ogledu kraja se bodo njeni člani oglasili tudi pri županu. C.Z.
Več tujih gostov
Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih v Sloveniji za en odstotek več prenočitev kot v enakem lanskem obdobju. Prenočitev domačih gostov je bilo celo dva odstotka manj, prenočitve tujih gostov pa so porasle za štiri odstotke. Med tujimi gosti so avstrijski povečali število prenočitev za osem odstotkov več, italijanski za devet odstotkov, jugoslovanski za 25, švicarski za 29, belgijski za 24 odstotkov - in tako dalje. Precej manj gostov je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih iz skandinavskih držav. C.Z.
Rodio Triglav
®
Prri 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ek Gorenj/ko'
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
IP1AVA lAGUNAl
— POREČ —
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
V HOTELIH DELFIN (bazen, pivnica, kavarna, šport, klimatizirana samopostrežna restavracija) in GALEB (bazen, restavracija, taverna, TV soba, športni centri, žičnica za smučanje na vodi) so cene polpenziona do 21.8.2002 že od 21,- EUR na osebo na dan
Dobrodošli v avtokampih ZELENA LAGUNA, BIJELA UVALA in NATURSIT CENTER ULIKA. V vseh so obnovljene sanitarije, plaže, ki so dobile zaradi urejenosti Evropske plave zastave, pristanišča, športni centri, ma-rketi, in še marsikaj drugega. Prostor za 2 osebi do S. 7. že od 15,10 EUR.
Posebej je potrebno omeniti novo obnovljeno apartmajsko naselje
LAGUNA BELLEVUE, z novima bazenoma in grill-pizzerijo.
Dnevni najem apartmaja do 21.6. že od 53.- UER
Dnevni najem apartmaja v naselju ASTRA do 21.6. že od 51.- EUR
POPUSTI Zd OTROKE DO 50 % U HOTELIH IN KAMPIH t
Informacije pri agenciji Vašega zaupanja ali pa pri
PlAVA IAGUNA POREČ
Tel. 00 385 52 410 136, 410 101 Fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
Poiščite nas tudi na teletekst strani 2g6 TV Slovenija!
A
GORENJSKI GU\S • 24. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Petek, 14. junija 2002
Pomembni razpisi za kmetijstvo
Za naložbe na kmetijah in v kmetijskih zadrugah ter za pomoč mladim kmečkim gospodarjem bo na voljo do 1,2 milijarde tolarjev nepovratnih sredstev in še 1,3 milijarde
tolarjev ugodnih posojil.
Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta prejšnji petek objavila javna razpisa za dodelitev podpor za prestrukturiranje (preobrazbo) in prenovo kmetijske pridelave in za sofinanciranje programov prestrukturiranja živil-stva. Agencija je poleg tega objavila še javne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev za urejanje pašnikov in izvedbo komasacij, za sofinanciranje uvajanja programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Crpov), ukrepov prostorskega urejanja -obnove vasi, naložb v turizem in domačo obrt na kmetiji in za naložbe v infrastrukturo, ki je povezana z razvojem kmetijstva.
Kolje razvidno iz razpisa za naložbe v kmetijstvu, bo za različne namene na razpolago do 1,2 milijarde tolarjev nepovratnega denarja in do 1,3 milijarde tolarjev posojil. Kmetije, kmetijska posestva in pašne skupnosti bodo lahko uveljavljali podpore za naložbe v novogradnjo in obnovo hlevov in drugih objektov ter pripadajoče opreme in naprav za rejo govedi, drobnice, prašičev, kuncev, perutnine ter konj za meso, za shranjevanje živalskih gnojil in odpadne vode, predelavo mleka na skupnih planšarijah, sušenje, skladiščenje in pakiranje kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave, postavitev steklenjakov, rastlinjakov, plaste-njakov in drugih zavarovanih prostorov, nakup specialne, hribovske in dvoriščne kmetijske mehanizacije ter kmetijskih zemljišč, dokup osnovne plemenske Črede in za pomoč mladim kmetom. Kmetije bodo lahko uveljav-
ljale podpore tudi za naložbe v novogradnjo in posodobitev objektov, opreme in naprav za predelavo, skladiščenje, dodelavo in prodajo vseh vrst kmetijskih pridelkov, gozdnih sortimentov, zelišč in gozdnih sadežev, pri tem pa je pogoj, da gre za dopolnilno dejavnost. Kmetijske zadruge in zadružna podjetja bodo lahko kandidirala za podpore pri nakupu, novogradnji in prenovi proizvodno skladiščnih objektov za pripravo kmetijskih pridelkov za trg in za oskrbo članov zadrug, za nakup klavnih obratov, specialne kmetijske mehanizacije in opreme in kmetijskih zemljišč ter za dolgoročno povezovanje in združevanje kmetijskih zadrug.
Kombinacija nepovratnih sredstev in posojil
Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje bodo za na-
Brez dogovora o neposrednih plačilih
Ljubljana - Čeprav so v Evropski uniji načrtovali, da bodo do konca junija uskladili izhodišča za pogajanja o kmetijstvu z državami kandidatkami, se to očitno ne bo zgodilo. Zunanji ministri držav Evropske unije se namreč na ponedeljkovem zasedanju v Luxemburgu niso uspeli dogovoriti za uvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu za prihodnje članice unije, saj so temu nasprotovale Nemčija, Velika Britanija, Švedska in Nizozemska. Španija kot predsedujoča v uniji se zavzema, da bi se do vrha unije v Sevilli 21. in 22. junija vsaj načeloma dogovorili o plačilih, podrobnosti pa naj bi uskladili na oktobrskem vrhu v Bruslju. V Sloveniji obžalujejo, da Evropski uniji ni uspelo sprejeti izhodišč za pogajanja o kmetijstvu, pričakujejo pa, da jih bo v času danskega predsedovanja v drugi polovici leta oz. po volitvah v Nemčiji in še v nekaterih evropskih državah. C.Z.
Srečanje ekoloških kmetov
Vinharje - Člani Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske se bodo v sredo ob petih popoldne zbrali na turistični kmetiji Pri Ljubici v Vinharjah pri Poljanah na drugi redni letni skupščini. Predsednik, tajnik in blagajnik združenja bodo poročali o lanskem delu, določili bodo članarino za letos, na dnevnem redu pa so tudi volitve. Polona Repič iz oddelka za ekološko kmetovanje pri KGZ Maribor bo predstavila probleme pri kontroli na ekoloških kmetijah na Gorenjskem, Milena Kulovec iz. KGZS ekološko kmetovanje in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Tatjana Bogataj iz Razvojne agencija Sora in Vanja Bajd iz KGZ Kranj dopolnilne dejavnosti na Škofjeloškem, Helena Jurše pa delo Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. C.Z.
ložbe v' kmetijstvo lahko pridobili četrtino nepovratnih sredstev in četrtino posojila od skupne priznane inve :~ijsVe vrednosti, na ostalih obmwcj .. ,.a petino nevračljivega denarja .. enak delež posojil. Pri pomoči mladim kmetom je pogoj, daje gospodar mlajši od 40 let in ima vsaj končano poklicno šolo in da kmetija uporablja vsaj pet hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost lahko uveljavlja 30 odstotkov nepovratnih sredstev in 30 odstotkov posojil, na ostalih območjih pa četrtino nevračljivega denarja in enak delež posojil. Odplačilna doba za posojilo je največ petnajst let, obrestna mera pa TOM + 2 %. Podobni razpisni pogoji veljajo tudi za naložbe v dopolnilne dejavnosti, le zneski podpore so manjši in odplačilna doba za posojilo krajša (do deset let). Sklad za regionalni razvoj bo sprejemal prijave trideset dni od objave razpisa, sklad in agencija pa bosta odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev in posojil izdala v šestdesetih dneh po koncu prijavnega roka.
Podpore za preobrazbo živilstva
Na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov prestrukturiranja živilstva bo na razpolago približno 310 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in še do ene milijarde tolarjev posojil. Upravičenci bodo lahko uveljavljali podpore za naložbe v novo tehnološko opremo (vključno z računalniško opremo in računalniškimi programi) ter v prenovo proizvodnih objektov za klanje živali ter predelavo in konzerviranje mesa in mesnih izdelkov, za predelavo mleka, žit, sadja, vrtnin, krompirja in jajc, izdelavo rastlinskih in živalskih olj ter maščob in še za nekatere druge namene. Podpore bo možno uveljavljati le za naložbe, ki so jih investitorji začeli največ eno leto pred objavo razpisa. Delež, nepovratnih sredstev bo lahko največ 30-odstotni, skupaj s posojilom pa največ 60-odstotni. Agencija bo sprejemala vloge petinštirideset dni od objave razpisa. Za ureditev pašnikov in za nadzorovano pašo na letos urejenih pašnikih bo po javnem razpisu na razpolago nekaj manj kot 68 milijonov tolarjev. Za podpore se bodo lahko potegovale kmetije
Kolikor dni, toliko klobas!
Moto Mesarstva Čadež, ki že petnajst let uspešno posluje in si je pridobil mednarodni
certifikat kakovosti ISO 9001.
Sora pri Medvodah - Pri Čade-žu pravijo, da ne delajo klobas zase, ampak za druge. Petnajstletni jubilej in pridobitev certifikata so proslavili na prireditvi v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah. Ob prijetnem druženju, ki seje ob zvokih ansambla Nagelj nadaljevalo pozno v noč, so Čadeževi predstavili tudi novo, celostno grafično podobo podjetja, ki jo je zasnoval dipl. ing. arh. Matjaž Deu. Anton Čadež. pa se je še posebej zahvalil dr. Janezu Bogataju, fotografu Draganu Arriglerju, tudi za vso podporo svoji družini ter zaposlenim.
Mesarstvo Čadež z Visokega pri Kranju že petnajst let razvija kakovostno ponudbo mesa, mesnih izdelkov in jedi. Čadeževi so dejavnost razvijali postopoma. Danes je iz majhne obrtne delavnice zraslo sodobno družinsko podjetje s 65 zaposlenimi.
Mesarstvo Čadež je prejelo že veliko uglednih priznanj, letos pa je pridobilo tudi mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. S prejetjem tega certifikata
V imenu Gospodarske zbornice Slovenije in v imenu Slovenskega združenja za kakovost je Antonu Čadežu (levi) čestital Jožko Čuk in mu predal certifikat kakovosti ISO 9001.
je potrjena kakovost proizvodnje in trženja, male in veleprodaje njihove pestre palete mesa in mesnih izdelkov.
Certifikat kakovosti ISO 9001 je glava družine, Antonu Čadežu, predal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk, ki
je poudaril, da pri Čadeževih živijo in skrbijo drug za drugega ter dodal, da prejeti certifikat kakovosti ISO 9001 pomeni za mesarstvo Čadež izjemen dosežek.
in kmetijska podjetja, pri tem pa bodo na agenciji upoštevali le vloge za pašnike v velikosti od dveh do tridesetih hektarjev. V gorsko višinskem območju in na strmih kmetijah je pogoj obtežba od 0;5 do 2 glavi velike živine (GVŽ) na hektar vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, na gričevnato hribovitem območju od 0,5 do 2,5 GVŽ in v nižinskem območju od 1,5 do 2,5 GVŽ na hektar. Podpora bo lahko znašala največ 30 odstotkov od priznane investicijske vrednosti. Agencija bo sprejemala vloge do 8. julija.
Pod javnim razpisom z zelo učenim imenom "sofinanciranje podpor ekonomski diverzifikaciji podeželja - alternativni dohodkovni viri za leto 2002" se "skrivajo" podpore za izgradnjo ali obnovo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti in domače obrti na kmetijah ter za nakup potrebne
opreme. Agencija bo med kmetije, ki bodo izpolnjevale razpisne pogoje in bodo pravočasno, do 8. julija, oddale vlogo, razdelila za skoraj 87 milijonov tolarjev podpor.
Država spodbuja komasacije
Po javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij bo letos za to na razpolago nekaj manj kot 64 milijonov tolarjev, zadnji rok za oddajo vlog pa je 8. julij.
Občine bodo lahko uveljavljale podpore za komasacije, ki so potrebne zaradi izgradnje avtocest, železniških prog in drugih infrastrukturnih objektov, poleg tega pa tudi za komasacije na območjih zemljiških posegov in z izrazito neugodno posestno sestavo (več kot štiri parcele na hektar) ter na območjih, kjer jih uvajajo prvič oz. so pravnomočno končani
denacionalizacijski postopki. Za enoletno uvajanje in izdelavo razvojnega programa Crpov bo država letos namenila 20 milijonov tolarjev, za urbanistično urejanje vaških središč, prostorsko preureditev vasi, obnavljanje in urejanje zgradb in površin skupnega pomena (prostori za trženje lokalnih izdelkov, informacijski centri, spominske sobe, vaški muzeji itd.) ter za obnovo stavbne dediščine 183 milijonov tolarjev, za naložbe v lokalne ceste in javne poti, za urejanje pohodnih, učnih, gozdnih, jahalnih, kolesarskih in drugih tematskih poti ter za izboljšanje oskrbe z vodo na podeželju pa 235 milijonov tolarjev. Za podpore se bodo lahko potegovale občine, ki bodo na agencijo oddale vloge do 8. julija.
Cveto Zaplotnik
Med odpadki tudi hrbtenica
Nov ukrep zaradi BSE: pri zakolu več kot leto starih govedi je treba odstraniti tudi
hrbtenico.
Ljubljana - V kmetijsko gozdarski zbornici se ne strinjajo z nedavno sprejeto odredbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po kateri je zaradi BSE (v javnosti boy poznane kot bolezni norih krav) pri zakolu več kot eno leto starih goved treba odstraniti vso hrbtenico, razen repnih vretenc in prečnih podaljškov ledvenih vretenc. To po eni strani povečuje že tako visoke stroške uničevanja klavniških odpadkov, po drugi strani pa znižuje klavno težo odraslih goved od deset do petnajst kilogramov in še poslabšuje odkupno ceno.
Medtem ko je doslej veljalo, da morajo molzniki na živilski pregled na vsake pol leta, so v zbornici na podlagi razlage ministrstva za zdravje pojasnili, da je po zakonu o zdravstveni ustreznosti živil vsak molznik dolžen opraviti pregled samo prvič. Država zdaj že tudi močno zamuja pri izplačevanju pomoči za finančno ublažitev posledic lanske pozebe. suše in neurij s točo. Od več kot 45 tisoč prejetih vlog je bilo doslej za 19.157 popolnih vlog izplačanih 1,8 milijarde tolarjev denarja, skupno pa naj bi izplačali
okrog štiri milijarde tolarjev. Državna komisija za sanacijo je veliko vlog poslala v dopolnitev. Za nekatere napake so krivi prosilci, za druge pa občinske komisije, ki so po oceni Mirana Naglica iz kmetijsko gozdarske zbornice lani slabše opravile delo kot prejšnja leta.
Vlada je pred nedavnim sprejela program kmetijsko gozdarske zbornice in vsaj delno rešila njene finančne stiske, vendar pa je iz. programa izključila gozdarsko svetovanje ter financiranje te dejavnosti. Zbornica bo vztrajala na
tem, da bi iz zavoda za gozdove prešlo pod njeno okrilje trideset gozdarjev, pri tem pa se bo sklicevala na zakon o zbornici, ki kot eno od njenih dejavnosti določa tudi gozdarsko svetovanje.
Tudi v Sindikatu kmetov Slovenije niso zadovoljni z. nekaterimi najnovejšimi ukrepi v kmetijstvu, še zlasti ne z odločbo veterinarske uprave, po kateri je iz nekaterih držav uvožena teleta za nadaljnje pitanje dovoljeno zaklati šele, ko so stara dve leti. Ker so takrat goveda že zamaščena, jih v klavnicah pri zakolu uvrščajo v nižji cenovni razred, to pa pomeni tudi nižjo odkupno ceno, pojasnjujejo v sindikatu, kjer predlagajo, da bi bilo bolje, če bi vse živali, uvožene z Madžarskega, s Poljskega in še iz nekaterih drugih držav, ob zakolu ne glede na njihovo starost testirali na navzočnost bolezni
BSE. ..
Cveto Zaplotnik
foto
Alenka Brun, Gorazd Kavčič
Društvena razstava koz
Verje - Kozjerejsko društvo Gorenjske bo že na tradicionalnem mestu na Verju pri Medvodah pripravilo ta konec tedna društveno razstavo koz. Razstava se bo začela v soboto opoldne, zaprli pa jo bodo v nedeljo ob petih popoldne. Živali bodo ocenjevali strokovnjaki Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Kozjerejci bodo obiskovalcem ponudili dobrote iz kozjega mesa in mleka, obljubljajo pa tudi srečelov in še kaj zanimivega. C.Z.
Stroški porasli manj kot inflacija
Kranj - Prihodnji teden se bodo začela pogajanja o letošnji odkup"1 ceni pšenice, na oddelku za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem WS' titutu Slovenije pa so na podlagi modela že ocenili, da so aprila pridelovalni stroški (brez davka na dodano vrednost) znašali 38,74 tolarja za kilogram. Stroški so bili za 1,74 tolarja ali 4,7 odstotka višji koj pred enim letom in so torej porasli manj, kot so v tem času "poskočile cene življenjskih potrebščin (inflacija). Pri oceni so izhajali iz tega, da je en hektar veliko polje en kilometer oddaljeno od kmetije in da bodo na njem pridelali 5,3 tone suhega zrnja. Medtem ko so se stroški ?a seme v primerjavi z lani celo znižali, pa so stroški strojnih storitev zaradi podražitve pogonskega goriva in kmetijskih strojev porasli skoraj za 14 odstotkov. Z neposrednim plačilom, ki za pšenico letos zna§a 56.000 tolarjev na hektar, bi pokrili 27 odstotkov izračunane lastne cene (10,6 tolarja za kilogram), razliko (28,14 tolarja za kilogram) Pa bi morala pokriti odkupna cena. C.Z.
Pgtek, 14. junija 2002
RAZVEDRILO / darinka.sedej@g-glas.si
GORENJSKI GU\S • 25. STRAN
GLOSA
Piknik
Ženske, ki so na vodilnih položajih, večinoma stokrat prekašajo svoje moške kolege. Že po naravi so racionalne, učinkovite, ne brbotajo tja v tri dni, veliko bolj so odločne. Ni jim mar slave in nastopaštva, ni jim mar govoranc samo zato, ker bi same sebe rade slišale. Napraviti intervju s tako žensko je ena sama pesem, medtem ko pri moških kar medliš od groze, kaj vse lahko tvezijo tja v tri dni.
Tako kot vse na svetu so tudi pri tej pavšalni, a na splošno kar veljavni oceni mrke izjeme: nesposobne babe, ki so si same zvijačno tlakovale pot na vrh in ki zaradi zanje srečnih spletov okoliščin naravnost trpinčijo kolektive, ki jim načelujejo. Če naletiš na tako menedžerko, ki v svoji kmečki brihti zna od korita v hlevu odgnati vse pretendente za prestol in nasilno vzdržuje svoj položaj, potem si odpiši nekaj let Življenja.
Požrla ti bo ljubi božji mir, se z učinkovito taktiko deli in vladaj prilepila na stolček, vsak dan tisočkrat prinesla okoli slehernega dedca v kolektivu in nazadnje triumfalno odšla, puščajoč za seboj pogorišče. Potop. Ne le v financah, ampak tudi v glavah. Truma zaposlenih bo moralno pokošenih, kleče na tleh, brez dostojanstva.
In če za takim zmajem spet prevzame kolektiv ženska, bi se najraje ustrelil. Zdaj, ne jutri. Plaho in nejeverno spremlja kolektiv vsak njen korak. Kogar piči kača, se boji tudi zvite vrvi. Počasi pa kolektiv le spoznava, da je nova menedžerko iz čisto drugačnega testa, da je v njeni glavi dovolj pameti, delovnega izkustva in prave ženske intuicije, kako na novo motivirati pohabljeni kolektiv - in narod začne dihati.
Prej na škrge, zdaj s pljuči.
In se sposobni menedžerki, ki ve, kaj je v resnici pomembno, se začnejo prinašati darovi. Torta z napisom: vrnila si nam dostojanstvo, hvaležni pogledi, odobravajoči vzkliki. Sama vrača tako, da čez nekaj časa, ko uredi kaos in gnojnico minulih let, za nekaj procentov dvigne deset let mirujoče plače, pričakujoč kolektivni zahvalni odziv. Nič. Nič? "Niste videli povišice'/" - čez nekaj dni plaho vpraša. "Pa kva," reče kolektiv in odvihra.
"Saj bom plače dvignila še za nekaj procentov, " presenečeno reče " V redu, v redu, ti kar daj, " zamahne z roko kolektiv, ki se po desetih letih mračnjaštva mrzlično pripravlja na dober piknik.
Kakšen dvig plač! Pravi kolektivni odnosi so še vedno prava motivacija. V svetu je prava znanost, kako motivirati ljudi, ne pa kako jih dan za dnem tolči in okrog prinašati. Malo pozno, a iz srca spoznava ta kolektiv tisto, kar so Že zdavnaj pogruntale dobre menedžerke in
menedžerji. Njen uspeh zato ni dober izdelek in ne povišica, njen triumfje po toliko letih tiranije stoodstotna udeležba na pikniku. Narod je zadihal...
Jeseni se bo spet začela kampanja, koliko procentov žensk v politiko in na vodilna mesta. Že že, ljubčki od strank, ampak pravih žensk, ne pa zmajev izza štedilnikov, ki nimajo pojma, v kakšen svet vstopamo. Minili so časi samodržcev in samodržk, ki so plavali po načinu deli in vladaj, po partijski doktrini in disciplinirani hierarhiji. Svet je deset let pred nami tudi zato, ker se pri nas na vodilna politična ali gospodarska mesta rekrutirajo mame, ki ne znajo odpreti računalnika, ki vihtijo leskovo šibo nad vsakim, ki upre pogled v kakšno spremembo. Za naš čas pa velja, da je edina stalnica: stalna sprememba.
Zato nikar iskati in podpirati mam in amortiziranih političark, ljubiteljic vladanja ali kakšnih podobnih ženskih primerkov in jim dajati politično podporo, kajti lahko se grozno nasanka. Ženske kvote lahko pri nas pomenijo čisto nekaj drugega kot v Skandinaviji, kjer se že živi in misli drugače. Ženske kvote in neke ženske vlade v senci so iluzija in navadno slepilo, če gre samo zato, da sta spola enakovredno zastopana. Kaki! Deset nesposobnih dedcev ne more narediti toliko škode, kot jw lahko naredi ena sama nesposobna karieristka.
Darinka Sedej
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
t*
ALEMARS s.p,252,10 SIT/min
Oven (21.3.-21.4.)
Spoznali boste osebe, ki vam bodo v bližnji prihodnosti lahko pomagale pri vaših starih finančnih težavah. Tudi pri sami službi bo prišlo do pozitivnih sprememb, imeli boste tudi možnost zamenjave. Končno boste prijateljem izpolnili obljube.
Bik (22.4. - 20.5.)
Ste in še boste v obdobju, ki vam bo precej spremenil življenjski standard. Sprejemali boste izzive, za katere bi še pred časom rekli, da stoodstotno niso za vas. Glejte le, da z delom ne boste pretiravali, saj so posledice lahko težke za vas in vaše bližnje. Odpira se vam pot.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Izkušnje in znanstva boste končno začeli uporabljati sebi v korist. S tem se vam bodo odprle nove poslovne priložnosti, pa tudi denarno se vam bo poznalo. Zaradi čustvenih zadev boste še kar nemirni. Obisk, ki ga dobite, pa vam vse skupaj še bolj postavi na glavo.
Rak (22.6. - 22.7.)
Ste premišljevali o spremembi stanovanja? Ste v dobrem obdobju, ko se vam splača vlagati denar (Seveda po svojih zmožnostih), saj se vam kasneje dobro obrestuje. V sebi boste odkrili nove občutke in zaželeli si boste ljubezni. Nikar ne čakajte preveč!
Lev (23.7. - 23.8.)
Pred vami so veliki načrti. Postavili boste merilo, kakšna bo vaša prihodnost v naprej. Naveličali se boste biti stranski igralec in le opazovalec sreče drugih. Novice, ki jih boste prejeli v toku tedna, vas postavijo pred težko odločitev.
Devica (24.8. - 23.9.)
Velikokrat ste se morali nekaterim stvarem odrekati, da se vam je na drugi strani izšlo. Tega bo konec in začeli boste izpolnjevati svoje stare sanje. Pravi čas bo tudi za ljubezen oziroma za stalno zvezo. Novice, ki jih boste prejeli ob koncu tedna, vas razveselijo.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Hiteli boste in boste nepotrpežljivi. Šele v naslednjem tednu se boste umirili in pustili stvarem, da se same razvijajo. Začeli boste zaupati sami sebi, s tem pa vam vse postane lažje in cilji bodo bližji in dosegljivejši. Sprejeli boste nasvet dobrega prijatelja.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Dvom vam ne bo dal spati. Bolj boste premišljevali, slabše bo. V takem primeru je vedno bolje, da se ne stori nič. Boste videli, težave se vam bodo rešile same po sebi. Poslovno se vam odpira nova služba ali zamenjava delovnega mesta.
Strelec (23.11. -21.12.)
Pričakujte pomembno vabilo, ki ga morate obvezno sprejeti. Obljube sprejmite resno, odločitve pa bodo popolnoma odvisne samo od vas samih. Naredili boste tisto, kar se vam bo zdelo prav in se ne boste obremenjevali s tem, kaj mislijo drugi.
Kozorog (22.12. - 20.1.)
Pred vami so živahni časi na vseh področjih. Poslovno boste veliko premišljevali o novih izzivih in bili v precepu vsaj pri treh zadevah. Pri čustvenih stvareh boste precej nihali med preteklostjo in prihodnostjo. Pogovor s prijateljem vam bo v pomoč.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Skrbi, ki si jih boste povzročali zaradi zdravja, bodo neutemeljene. Oddih ob vodi in toplem soncu Vam bo dal novih moči. Pred vami je romanca, ki ne bo nujno, da bo samo to, ampak tudi veliko več. Prepustite se toku življenja!
Ribi (20.2. - 20.3.)
Ne bojujte se proti spremembam! Sprejeli boste nov način razmišljanja, s tem pa bodo tudi odločitve drugačne, kot so bile do sedaj. Zaupali boste zunanjim vplivom, vodili vas bodo točno tja, kjer tudi morate biti. Nekdo čaka na vaš klic.
rAN.IA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA  GR[ GOR!
JODLGATOR
Kolk' let?
Glih tol'k. Točno veste, koliko si jih je nabral Andrej Šifrer, sicer pa saj se je o tem kar nekaj govorilo in pisalo, večni mladenič pa je svojega "abija" (a ni fina okrajšava) tudi primerno proslavil s tremi koncerti, odličnim tudi na domačem terenu v Kranju. Seveda je izdal tudi ploščo, pravzaprav dve plošči z največjimi uspehi. Najboljših skladbic pa je bilo toliko, toliko... na dveh ploščah se jih je zbasalo saj 46. Dajmo požre-bat. Žrebanje se glasi takole, na-gradico dobi: Majda Slak, Smarjetna gora 5, 4000 Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico...
Novosti
Tuje: Annihilator - VVaking the Fury, Rage Unity, Ema Shapplin -Etterna, Vancsa Carlton - Be Not Nobody, jazz zadevice... H. Han-coock & Michael Brecker & Roy Hargrove celebrating Miles Daviš & John Coltrane - Live at Massey Hali; SLO: Andrej Šifrer - Bil sem mlad (prvi zadetki), Šum na srcu (drugi zadetki) - to sta dva best of-a na drugi plošči pa je tudi nova pesem Slišim Travo rast; Ex Yu: Vesna Pisarovič - Ko da je vrijeme...
1. Eminem - Eminem Show
2. Korn - Untouchables
3. Šifrer - Šum na srcu
- drugi zadetki
Koncerti inu vstopnice
13.06. Parni valjak - Križanke (2900 sitov), 14.6. - Jamiraquai -Arena Pula (8500 sitov), 14.06 -Beneški fantje, Slapovi, Franc Mihelič, Karmen Stavec, Ivan Hudnik..., 15.06. - Bitch Boys, Sausagcs, Demolition group... -Tržič na gruiču pri sv. Jožefu, 17.06 - David Byrne, Križanke (3900 sitov), 21. 6. - Mladen Voji-čič Tifa, Halid Bešlič..., Križanke (2900 sitov), 21.06. - Vlatko Ste-fanovski & Miroslav Tadič, na vrtu Škofjeloškega gradu (1700), 28.06 - 30.06. - Lendava, 10 bi-kers VVeekend - 3990 sitov (www.road.warriors -club.si) in vstopnice za vse prireditve v Cankarjevem domu.
In še nagradno vprašanje 491:
Še eno glasbeno filmsko vprašanje na temo bivše Juge. Pri katerem velikem ročk bandu, je svoj čas igral Goran Bregovič, tip, ki je pozneje naredil glasbo za kup svetovno znanih filmov, še posebej tiste, ki jih je posnel Emir Ku-sturica?
Odgovore na dopisnicah pošljite do srede. 19. junija, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stranje www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator© siol.net.
Kolekcija Anje Rupel
nupel
Torej. Pred poletjem je čas za the best of albume, to je jasno. Seveda ga lahko izdajo tisti glasbeniki oziroma skupine, ki ga lahko. To pomeni, da so v dosedanji karieri posneli toliko albumov, da lahko iz njih napravijo dober izbor svojih najboljših, bodisi skladb, ki so bile najbolj všeč ljudstvu in so torej hiti, bodisi skladb, ki po kvaliteti izstopajo oziroma so bistvenega pomena za določeno obdobje glasbenikovega ustvarjanja. Anja Rupel vsekakor sodi med tiste pevke popa, ki si lahko privoščijo best of. Kompilacijo najboljših je v žargonu iz modnega sveta naslovila Kolekcija. V prvi vrsti je potrebno omeniti 13 skladb, izbor z njenih prejšnjih samostojnih albumov, ko smo poslušali uspešnice kot so Lep je dan, Odšla bom še to noč, Plašč ljubezni, Najbolj nori par, Ne pozabi me... Tem je dodala tri nove skladbe, posnete posebej za Kolekcijo: Vse ali nič, Prepozno in Nekaj ur za norost. Tudi tem skladbam se obeta podobna usoda kot njenim prejšnjim, namreč Anja (skupaj z Alešem Klinai jem) dela glasbo, ki ni nikoli iz mode.
Ne gre za trendovsko glasbo, hkrati pa se zdi, kot da so skladbe ustvarjene prav za čas, ko so izdane na plošči. Pesem Vse ali nič je tudi prvi single plošče in moram reči, da se na marsikateri radijski postaji že "prijemlje". Plošča je enkraten izdelek za vse, ki Anjo radi poslušate, pa ste doslej zamudili njene prejšnje izdaje... I.K.
Lovsko športno tekmovanje na Štefanji Gori
Ekipna zmaga Lovski družini Ig
Štefanja Gora LD Krvavec Cerklje je tudi letos zelo uspešno organizirala pri Lovskem domu na Štefanji Gori pod Krvavcem tradicionalno lovsko športno tek-
pred Ljubišo Pavlovičem in Markom Sterlctom oba LD lg.
Med veterani je zmagal Jože Vrbinc LD Ig, pred Tonetom Markičem  LD  Udenboršt in
Na sliki najboljši na tekmovanju na Štefanji Gori.
movanjc v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Nastopilo je 62 tekmovalcev iz 16 Lovskih družin iz vse Slovenije, med njimi tudi 20 veteranov. Ekipno je v kombinaciji zmagala Lovska družina Ig, pred LD Jošt in LD Kamnik. Med posamezniki pa je zmagal Igor Pičulin LD Jošt,
Francem Barbičem LD Šmarna gora. V tekmovanju na izpadanje je zmagal Janko Poljanšek iz LD Sela pred Matjažem Benediči-čem LD Jošt in Mihom Ajtnikom LD Domžale. Najboljši so prejeli medalje, pokale in praktične nagrade.
Janez Kuhar
Očistili bodo jamo na Jeprci
Medvode - Ob letošnjem spomladanskem čiščenju odpadkov po občini Medvode so vse bolj odločno krajani Senice. Zbilj in še nekaterih krajev opozarjali, da je poznana jama oziroma nekdanja gramoznica na Jeprci, na meji medvoške občine, vse bolj nevzdržno divje odlagališče odpadkov. Potem je posegel vmes tudi inšpektor in
www.gorenjskaonline.com
Krajani Senice so se lotili čiščenja jeprške jame. Pobočja in dno bodo zatravili.
zahteva za ureditev jame je dobila uradni pečat. Da se čiščenja jame niso lotili že prej. je menda bil eden od razlogov tudi lastništvo. Tokrat pa so se v občini odločili, da bodo s sanacijo začeli takoj. V akcijo se je vključila tudi krajevna skupnost Senica s predsednikom Romanom Tehovnikom. Tako zdaj krajani že tretji konec tedna zapored čistijo in urejajo jeprško jamo. Čeprav bo dela za dokončno ureditev še precej in tudi finančni zalogaj za občino ne bo majhen, so v krajevni skupnosti Senica odločeni, da bodo po dokončni ureditvi skušali zagotovi red tudi v prihodnje. Pravijo, da v glavnem prihajajo odpadki iz severozahodnega dela in sicer iz kranjske in škofjeloške strani. Očiščena pobočja jame naj bivpo končani akciji zatravili in njih potem oddali kmetom v košnjo. A.Z.
Zlatniki za blejsko olimpiado
Ljubljana - Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo o obsegu izdaje, sestavinah, apoenih in glavnih znamenjih priložnostnih kovancev ob 35. šahovski olimpiadi Bled 2002. Republika Slovenija namreč lahko na osnovi zakona o priložnostne kovance lahko izda ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih podobnih dogodkih, ki so splošnega pomena za Republiko Slovenijo in imajo širši mednarodni pomen. Letošnja šahovska olimpiada na Bledu pa je tak dogodek. Banka Slovenije bo tako izdala 500 zlatih kovancev z. nominalno vrednostjo 20.000 in 1000 srebrnikov z nominalno vrednostjo po 2500 tolarjev. J.K.
Tifa in prijatelji v Križankah
Ljubljana - V petek, 21. junija, bo v ljubljanskih Križankah velika fešta za vse jugonostalgike, pa tudi za vse, ki bivše države tako rekoč niste občutili, veste pa, da je bila skupina Bijelo dugme največja yu ročk skupina. Namreč Mladen Vojičić - Tifa, ki bo nastopil v Križankah, je eden od treh pevcev, ki so sodelovali z Bijelim dugme -tom, zamenjal je Željka Bebeka, za njim pa je prišel Alcn Islamovič. No, Mnogi Tifo štejejo za najboljšega izmed omenjenih treh, a pustimo to okusu vsakega posameznika.
Velja pa pristaviti, da je Tifa pri "dugmetih" pel v obdobju, ko so bili hiti Lipe cvatu. Padaju zvijezde. Da te bogda ne volim.... Na koncertu bo izvajal glasbo Bijelog dugmeta in seveda najbolj znane s svoje samostojne glasbene poti. Njegova gosti bodo med drugim Halid Bešlič, bržkone najbolj znano ime bosanskih folk pevcev (komad Dijamanti zagotovo poznale), Gordana Ivandić in Adi Sinanović (med drugim je bil tudi nekaj časa kitarist pri skupini Crvena jabuka).
Igor Kavčič
KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 14. junija 2002
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si	VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 17. junija, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 17. junija ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 11. junija ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 17. junija ob 9.00 in ob 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 28.6.; Madžarske toplice od 20.6. do 26.6. in od 27.6. do 6.7. 2002; Lenti 6.7.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland 25.6; Prevoz: možnost plačila na čeke.
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Nočni Gardaland 25.6.; Lenti 22.6; Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Letno kopališče Radovljica bo odprto od sobote, 15. junija 2002, dalje:
- Od ponedeljka do petka: od 10. do 18. ure in večerno rekreacijsko plavanje od 21. do 22. ure
- Sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure
Predprodaja družinskih in prenosnih sezonskih kart s popustom bo
potekala od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Info. na blagajni kopališča od 1. 6. 2002 dalje po tel.: 04/53 15 770.
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ.
G. Strniša: LJUDOŽERCI, abonma ŠTUDENTSKI PRVI. IZVEN (KONTO), danes, 14. 6., od 19.30 do 22.35 ure
D. Harrower: NOŽI V KURAH. IZVEN (KONTO), jutri, 15. 6., od 20.00 do 21.30 ure
ENAČBA IZOBRAŽEVANJE MILJE 67, 4212 VISOKO
MATEMATIKA, FIZIKA priprave na izpite, poletno izpopolnjevanje, tel.: 04/253 11 45 in 041/564-991
\
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
RESNIK s.p.
Prireditve
Skofja Loka praznuje
Skofja Loka - V okviru praznika občine Skofja Loka, ki bo 30. junija, so za vas pripravili številne prireditve. Jutri, v soboto, 15. junija, od 9. do 17. ure bodo potekale Športne igre obrtnikov Slovenije - ŠIOS 2002 na športnih prizoriščih v Škofji Loki in okolici. Ob
18. uri bo v vojašnici zaključek z družabnim programom. V sredo,
19. junija, ob 19. uri bo v Okroglem stolpu otvoritev razstave Miniaturni slovenski kozolci. V četrtek, 20. junija, ob 16. uri bo na Mestnem trgu tekmovanje s skiro-ji za učence osnovnih šol. Na Grajskem vrtu bo v petek, 21. junija, ob 21. uri zaključni koncert Grajskega vitraža - kitajski duet Vlatko Stefanovki & Miroslav Ta-dič. Ob 19.30 uri pa bo v Kristalni dvorani letni koncert komornega zbora Makrame z orkestrom Camerata Mabacensis in solisti. V soboto, 22. junija, ob 18. uri bo v kapeli Loškega gradu koncert Andreja Grafenauerja (kitara). Na Grajskem vrtu pa 2. festival narod-nozabavnih viž v narečju, in sicer ob 19. uri.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri ste vabljeni na predstavitev Kluba tržiških študentov in otvoritev praznovanja obletnice ter nastop Impro kluba Ljubljana v Kinu. Jutri, v soboto, 15. junija, bo na skakalnici v Sebenjah potekalo tekmovanje v smučarskih skokih ter nordijski kombinaciji za XIII. pokal Tržiča. To bo tudi poslovilna tekma dolgoletnega repre-zentanta Robija Meglica. Na tekmi se mu bodo pridružili sedanji člani A reprezentance. Na griču Sv. Jožefa bo potekal koncert Ta veseli večer. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri bodo igrale skupine Bitch Boys, Sausages, demolition group in Zmelkoow. V nedeljo, 16. junija, ob 10. uri vas Klub tržiških študentov vabi na Ulično košarko 2002, ki bo pred Hipermar-ketom Tržič. Konec tedna v soboto in nedeljo pa vas vabijo na sprehod skozi Dolžanovo sotesko, kjer si v Razstavno izobraževalnem središču v Dolini lahko
Trst 26.6;
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
ogledate razstave okamnin iz področja celotne Slovenije ter kamnine in okamnine najdene na območju Dolžanove soteske.
Juhuhu, poletje je tu
Kranj - Združenje staršev in otrok Kranj prireja otroško poletje v Kranju-Juhuhu, poletje je tu. V soboto, 22. junija, se začenjajo otroške poletne ustvarjalne delavnice (prost vstop), ki bodo potekale ob sobotah med 10. in 13. uro pred Prešernovim gledališčem. V soboto, 22. junija, bo slikarsko delavnico Papir je oživel, vodila akademska slikarka Alma Intihar. Vabljeni otroci in starši.
Pozdrav poletju
Skofja Loka - Varovanci Var-stveno-delovnega centra Kranj in župan občine Skofja Loka pozdravljajo poletje. Na prvi poletni dan bi se radi predstavili občanom Škofje Loke in širšemu okolju. Vabijo vas na prireditev, ki bo v petek, 21. junija, ob 11. uri na Mestnem trgu. V programu vam želijo pokazati njihovo polnočutnost in veselje do življenja. Za to priložnost je varovanec Robi Markič napisal besedilo pesmi Pozdrav poletju, uglasbil pa jo je Joseph Ra-kotorahalahy.
Srečanje članic gorenjskih gasilskih zvez
Šenčur - Gasilska zveza Kranj vas vabi, da prisostvujete in si ogledate 16. srečanje članic gorenjskih gasilskih zvez, ki bo jutri, v soboto, 15. junija, ob 16. uri v Šenčurju. Razglasitev rezultatov bo okoli 18.30 ure. Srečanja se bo udeležilo 81 ekip. Vsako ekipo pa sestavlja 5 članic.
OŠ Orehek praznuje
Kranj - Z zaključkom letošnjega šolskega leta praznuje OŠ Orehek Kranj peto obletnico delovanja, ki jo bodo popestrili z dvema kulturnima dogodkoma, in sicer v ponedeljek, 17. junija, ob 19. uri bo šolska gledališka skupina znova odigrala Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V torek, 18. junija, ob 19. uri pa pripravljajo celovečerni koncert šolskih pevskih zborov.
Veselica s Čuki v Podbrezjah
Podbrezje - Gasilsko društvo Podbrezje vas vabi v nedeljo, 16. junija, ob 17. uri na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom, ki bo na vrtu pri gasilskem domu v Podbrezjah.
Očetovski dan
Huje - Odbor za zakon in družino vabi v nedeljo, 16. junija, ob 16. uri k sv. Jožefu na Huje, kjer bodo praznovali očetovski dan. Mašo v počastitev zavetnika družine in za družine kranjske dekanije bo daroval direktor Družine dr. Janez Gril. Po maši bo družabno srečanje.
Tradicionalni piknik
Sp. Bitnje - DU Žabnica - Bitnje vabi člane društva, njihove svojce, sosede in prijatelje na že tradicionalni vsakoletni piknik, ki bo v soboto, 29. junija, ob 16. uri na športnem igrišču v Spodnjih Bit-njah. Rok za prijavo in vplačila je do 15. junija.
Pojdi spet na Bled
Bled - Radio Triglav v sodelovanju z Občino Bled, LTO Bled in TD Bled organizira prireditev v počastitev 40. obletnice slovenske popevke z naslovom Pojdi spet na Bled, ki bo jutri, v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Vstopnice so naprodaj na Radiu Triglav, pri TD Bled in Radovljica ter v penzionu Tripič v Bohinjski Bistrici.
Srečanje odraslih pevskih zborov
Jesenice - JS RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Jesenice prireja medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo jutri, v soboto, 15. junija, ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Ču-farja.
Preverite svojo telesno zmogljivost
Kranj - Društvo za srce vabi člane in ostale občane, stare od 20 let do pozne starosti, da se v četrtek, 20. junija, ob 17. uri zberete na Kokrici (na tekaški progi, ob cesti v smeri od gostilne Dežman proti Naklem) in preverite svojo telesno zmogljivost. Prehodili boste 2 km dolgo pot; na podlagi hitrosti hoje, starosti, teže, srčnega utripa bo-
ste izvedeli za svoj rezultat in prejeli navodila za nadaljno vadbo. Imeli boste tudi možnost posveta z zdravnico ali medicinsko sestro.
Na Pasjo Ravan s kolesi
Lučine - Športno društvo Špik in okrepčevalnica Matija iz Lučin organizirata v nedeljo, 16. junija, vzpon na Pasjo Ravan z gorskimi kolesi. Tekmovanje se bo pričelo ob 10.30 uri s startom v Lučinah. Dolžina proge je 8 km. Dodatne informacije po tel.: 041/518-782.
Mirna gora
Planinska sekcija SAVA organizira izlet na Mirno goro, ki bo v soboto 22. 6. 2002. Odhod avtobusa bo ob 6.00 uri izpred glavne vratarnice. Hoja je lahka. Prijavite se na telefonske številke: 23 23 401, 20 65 571, GSM: 041 807 599 ter 031 407 854.
Pohod na Sleme
Žirovnica - Planinsko pohodna sekcija DU Žirovnica vabi na planinski pohod Vršič - Sleme - Tamar - Planica. Pohod bo v torek, 18. junija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri iz Begunj do Brega. Zmerne hoje bo dobre 4 ure. Prijave sprejema Slavka Zupan, tel.: 531-24-31.
Železarski pohod na Peco
Jesenice - PD Jesenice bo v nedeljo, 23. junija, vodilo pohod na Peco, katerega organizatorje Železarna Ravne. Odhod avtobusa bo ob 5. uri z zgornje postaje na Hrušici. Ne pozabite na veljavni potni list ali osebno izkaznico. Skupne hoje bo 3 do 4 ure oz. dve uri več za tiste, ki se bodo povzpeli na vrh Kordežove glave. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi PD Jesenice do petka,
21. junija, do 12. ure.
Na Klomnock
Kranj - PD Kranj vabi člane na planinski izlet k našim sosedom na Koroško - na Klomnock. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto,
22. junija, ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, tel.: 23-67-850 do srede 19. junija.
Botanični pohod
Kranj - PD Kranj vabi člane in vse ljubitelje narave in gora v nedeljo,
16. junija, na tradicionalni botanični pohod. Zbor bo ob 10. uri na Kališču, kjer bo kratko predavanje ob svetovnem letu gora, nato pa bo sledil pohod.
Družinski pohod
Kokrica - TD Kokrica vabi v nedeljo, 16. junija, na družinski pohod v Železnike. Zbor pohodnikov bo ob 13.30 uri na parkirišču pred trgovino Živila. Z osebnimi vozili se boste odpeljali v Železnike, kjer si boste z vodičem ogledali znamenitosti tega kraja.
Kolesarski izlet
Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija vabi svoje člane na kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Podbrezje -Kovor - Hudo - Begunje - Črnivec - Kranj, ki bo v torek, 18. junija. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo društva, Tomšičeva 4. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek.
Soška pot
Kranj - DU Kranj pohodniška sekcija vabi svoje člane na Soško pot. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 20. junija, ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave in obvezna vplačila sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka
17. junija.
Od Baškega do Klopinskega jezera
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na lep turistični izlet po Koroški -od Baškega do Klopinskega jezera. Izlet bo v torek, 18. junija, z odhodom ob 6.30 uri izpred Glo-
busa. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v pisarni društva.
Izlet v Goriška Brda
Skofja Loka - DU Skofja Loka vabi, da se udeležite izleta v Goriška Brda z obiskom stolpa v Go-njačevem, Dobrove in Medane, ki bo v sredo, 19. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v DU do zasedenosti avtobusa.
Srečanje upokojencev Slovenije
Ljubljana - Zveza društev upokojencev Slovenije vas vabi, da se jim pridružite na 14. srečanju upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 10.30 uri na letališču v Slovenj Gradcu. Kranj - DU Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija na letališču v Mislinj-ski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju. Skofja Loka - DU Skofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 14. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija v Slovenj Gradcu, s pri-četkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 9. do 12. ure, vključno do 20. junija.
Naklo - DU Naklo vabi svoje člane 27. junija na srečanje slovenskih upokojencev, ki bo v Slovenj Gradcu. Odhod iz Nakla bo ob 7.30 uri. Prijavite se pri svojih poverjenikih.
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi na že tradicionalno vsakoletno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 10.30 uri na letališču v Mis-linjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Prijave z vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki do 18. junija.
Kolesarjenje
Naklo - V okviru občinskega praznika bo 25. junija organizirano kolesarjenje po poteh občine Naklo. DU Naklo je pod pokroviteljstvom Občine Naklo organizator kolesarjenja. Vabijo šolsko mladino in vse ostale, da se zberejo 25. junija, od 8.30 do 9. ure za gasilskim domom v Naklem.
Kopanje v Topolšici
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Topolšico, ki bo 19. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni DU Kranj.
Srečanje delovnih invalidov
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da sprejema vplačila za srečanje delovnih invalidov s pobratenim društvom invalidov Maribor, ki bo v soboto, 29. junija, v Maribor. Vplačila sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila ^
PD Kranj obvešča
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bosta planinska postojanka na Gospinci - Krvavec in planinska postojanka na Kališču od jutri, sobote, 15. junija, stalno odprti, od 22. junija dalje pa tudi Kranjska koča na Ledinah. Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča ljubitelje narave, da bo naravovarstveni dan na Kališču, ki je bil organiziran za soboto, 15. junija zaradi praznovanja Gorske reševalne službe Slovenije prestavljen na nedeljo, 16. junija.
DU Preddvor obvešča
Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bodo v poletnem času vsak prvi četrtek v mesecu organizirani rekreativni pohodi, ne prenaporni in zanimivi. O relaciji boste obveščeni sproti. Zato vas vabijo na koristne pohode in prijetna druženja.
Šola hujšanja in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane.
PD Dovje - Mojstrana obvešča
Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana.
Krvavec pozimi in poleti
Kranj - Planinsko društvo Kranj skupaj s Foto Bobnar Kranj objavlja razpis za fotografsko razstavo na temo Krvavec pozimi in poleti. Razpisni material lahko zainteresirani dobijo v tajništvu društva, Koroška c. 27 v Kranju.
Razstava slikarske šole ŠKG
Ljubljana - Dijaki Škofijske klasične gimnazije in njihovi mentorji vas vabijo na odprtje likovne razstave Slikarske šole ŠKG in predstavitev literarnega zbornika Domače vaje, ki bo v ponedeljek, 17. junija, ob 14.30 uri v atriju zavoda. Razstavo bo predstavil mag. Marijan Tršan, akad. slikar, Domače vaje pa namestnica mentorice prof. Božislava Čož. V krajšem kulturnem programu bo nastopila skupina za komorno glasbo Škofijske klasične gimnazije. Razstava bo na ogled vsak dan med 8. in 18. uro do konca julija.
Gibanje v lesu
Naklo - Vita center iz Naklega vas vabi na prvo razstavo, in sicer na otvoritev in ogled razstave skulp-tur rezbarja Marjana Vodnika iz Domžal z naslovom Gibanje v lesu, ki bo danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri. Otvoritev bodo popestrili s krajšim kulturnim programom v prostorih Vita centra, Pivka 23/a, Naklo.
Zlata paleta 2002
Jesenice - Vsi prijatelji likovne umetnosti ste vabljeni na odprtje razstave likovnih del, naslikanih po projektu ZLDS Zlata paleta 2002, pod naslovom S paleto po sledeh slovenske naravne in kulturne dediščine, ki bo v razstav-
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
DOLOMITI                              15.6. 7.100 SIT
PO NAKUPIH V TRST               20.6. 2.500 SIT
ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA 22.6. 6.900 SIT
BISERI ŠVICE                         28.-30.6. 38.100 SIT
BENETKE Z OTOKI                   29.6. 4.900 SIT
GARDALAND                          22., 29.6.; 6.,13.7. 5.300 SIT
NAROČNIKOM GORENJSKEGA GLASA PRIZNAMO 5 % POPUST.
Informacije po telefonu: 04/201 3 220 - Kranj; 04/51 70 305 -Skofja Loka; 04/59 70 350 - Tržič; 04/53 20 445 - Radovljica; 04/57 80 420 - Bled
" ALPETOUR Aafa
ALPETOUR POTOVLANA AGENCIJA, d.d
Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj
Z ALPETOUR JEM, d.d., IN GORENJSKIM GLASOM SKUPAJ V POLETJE
GLASOV KAŽIPOT
PeteJ04Junija 2002
KAŽIPOT, PISMA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
nem salonu Dolik Jesenice, in sicer danes, v petek, 14. junija, ob 18. uri s kratkim kulturnim progra-mom. Razstavo bo predstavil predsednik strokovne žirije ZLDS, dr. Cene Avguštin, umetnostni z9od. in likovni kritik.
Piziognomija slike -Jožef Tominc
Ljubljana - V vhodni avli Narodne galerije, Prešernova 24 v Ljubljani je na ogled razstava Jožefa Tomin-°a. Razstava je nastala v sodelovanju z Museo Civico Revoltella iz Trsta.
Razstava slik Vladimirja Makuca
skofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bo do 2. julija na ogled razstava slik Vladimirja Makuca. Galerija je ob delavnikih odprta ned 10. in 12. uro ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro in ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprta.
Slike Pavla Ščurka
Gorenja vas - Danes, petek, 14. Junija, ob 19. uri bo v galeriji Krvi-na v Gorenji vasi otvoritev razstave '"kovnih del, na kateri se predstavna slikar iz Ljubljane Pavle Ščurk.
Travniške igrarije Radovljica - Otvoritev razstave otroških likovnih del, ki so jo ob koncu šolskega leta pripravili učenci in učitelji OŠ A. Janše iz Radovljice, bo danes, v petek, 14. junija, ob 11. uri v Galeriji Šiv-čeva hiša v Radovljici.
Podobe v bakru Skofja Loka - Od danes, 14. junija, do 14. julija bo v mali razstavni galeriji Občine Skofja Loka - Žigo-nova hiša na ogled razstava Vinka Mohorčiča z naslovom Podobe v bakru.
Naše likovno ustvarjanje Radovljica - Do 30. junija je v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici na ogled razstava likovnih izdelkov učencev 2.a razreda OŠ Begunje pod mentorstvom Jožice Hajdare-vič.
Fotorazstava v Kosovi graščini
Jesenice - Fotografsko društvo Jesenice, Gornjesavski muzej Jesenice in TD Jesenice vabijo na ogled fotorazstave članov FD Jesenice in pokojnih fotografov, ljubiteljev planinske fotografije. Razstava je posvečena mednarodne-
mu letu gora 2002. Ogledate pa si jo lahko vsak dan, razen ob sobotah, ponedeljkih, nedeljah in praznikih, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradr velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
Predavanja
Mladi prihodnost Slovenije
Radovljica - Regijski odbor Mlade Slovenije za zgornjo Gorenjsko pripravlja serijo predavanj pod skupnim naslovom Mladi prihodnost Slovenije. Prva tri predavanja bodo v juniju, nadaljevanje pa v septembru. Predavanja bodo ob 20. uri v Slomškovi dvorani v Radovljici, Linhartov trg 20. Prvo predavanje bo danes, v petek, 14. junija - Slovenska politična zgodovina. Predavatelja bosta dr. Jože Bernik in Anton Drobnič. Drugo predavanje bo v petek, 21. junija - Aktivno delo z internetom. Predavatelj bo predstavnik Arne-
sa. Tretje predavanje pa bo v petek, 28. junija - Ko je šport več kot igra. Predavatelj bo dr. Anton Mencinger.
Nepal
Skofja Loka - Foto klub Anton Ažbe Skofja Loka vabi v sredo, 19. junija, ob 20. uri v Martinovo hišo na predstavitev z diapozitivi s potovanja v Nepal. Gostja kluba bo Anda Perdan.
Zdravo spanje skofja Loka - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi na predavanje dr. Toneta Koširja z naslovom: Zdravo spanje (brez zdravil). Predavanje bo v OŠ Cvetka Golarja na Trati, in sicer v torek, 18. junija, ob 19. uri.
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki TM, ki jih Društvo za TM Kranj prireka vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM Rajko Jerama.
Sreča - biser življenja Kranj - Mestna občina Kranj, Prešernovo gledališče in JS RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Kranj v sodelovanju z Državnim svetom RS prirejajo koncert "Sreča - biser življenja", posvečen Rastoči knjigi, ki bo jutri, v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Prešernovem gledališču.
Letni koncert PZ Lubnik Skofja Loka - Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom zborovodja Andreja Žagarja prireja danes, v petek, 14. junija, ob 20.30 uri letni koncert v Kristalni dvorani na Mestnem trgu. Vstopnice so na voljo v Turističnem dru-štu Skofja Loka.
Kitarski koncert Loka pri Mengšu - V cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu bo danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri kitarski koncert Mete Skok.
20 let PZ Almira Radovljica - Ob 20 letnici vas vabi ženski pevski zbor Almira na jubilejni koncert, ki bo danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri v avli Graščine v Radovljici.
Koncert okteta Raskovec Breznica - KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica vabi danes, v petek, 14. junija, ob 20. uri na koncert okteta Raskovec iz Horjula. Koncert bo v dvorani na Breznici.
Dobrodelni - gala koncert
Bled - Rotary club Bled vas ob 11. obletnici druženja vabi na dobrodelni - gala koncert uveljavljene mlade umetnice Mance Urbane, ki bo v Grand holetu Toplice na Bledu jutri, v soboto, 15. junija, ob 18. uri.
Predstave
Vesela vdova
Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec vas vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane. Predstavili se bodo z opereto v 3. dejanjih Franza Le-harja "Vesela vdova", v soboto, 22. junija, ob 21. uri v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic na običajnih mestih.
o
90,9 MHi  97,2 MHi 99,5 MHi  103,7 MHz
Lokalna radijska postaja, Pot na Zavite 10, tel: 05/373-47-77
PREJELI SMO
Če primerjam zakonske obveze za zaščito Industrijskih zgradb In predorov i požarno civiliziranih državah
Obvestilo žrtvam vojnega nasilja
Ob daljšem sodelovanju z raznimi institucijami raznih mest in krajev po Nemčiji, se tu in tam pokaže tudi kaj koristnega za obe strani. K takim rezultatom je in še pomaga 'udi 24 strani naše problematike na Internetu nemško govorečega Področja in pa prikazovanje našega dokumentarnega filma. j Ugotovili smo, da so vsa ta objavljanja, ki jih izvajajo naši prijatelji in podporniki v Nemčiji, Zelo obrestujejo. Oblasti v nemškem Marburgu so se odločile, da 'Zvedejo projekt, s katerim bodo vZpostavili evidenco za vse žrtve, ki so bile v taboriščih ali so samo delale na njihovem področju.
Ker takih evidenc v Nemčiji m nikjer (imajo le evidence žrtev, ki so bili v koncentracijskih taboriščih), smo se dogovorili, da jim bomo pri tem pomagali in je v to smer že nekaj narejenega. Za dosego tega cilja zato vabi-m? vse žrtve nacizma iz Slovenije (izgnanci, deportiranci, itd.), ki s° bili v času 1941-45 na področju MARBURGA (v krogu cca 50 km) v taborišču oz. so tu delali, da nam se javijo.
Oblasti v Marburgu so se odloČile za izplačilo nekih manjših odškodnin (po 2.000 vsem enako -tudi vojnim ujetnikom) mimo drŽave tistim, ki so na tem področju korali delati, ne oziraje se v kate-ri Panogi.
?oleg mesta MARBURGA so se tu takšno vrsto odškodnin zaenkrat odločile še oblasti nekaterih djugih mest in sicer: FRANK-
\URT, wiesbaden, STADT UARMSTADT, KASSEL, [pBlNGEN, FRE1BURG, RE-VTUNGEN.
Potrebujemo: osebne podatke, navedbo kraja, od koder je bila °seba izgnana (aretirana), čas nasilne odvedbe, naslov taboriš-ča, naslov delodajalca in čas, ki Saje ta oseba prebila v tem kraju.
riporočljiv je kratek opis dogodkov in življenja v tistem času. Vsi Prispevki morajo biti prevedeni v nemščino in zato obenem prosi-m°- da tisti, ki obvladajo nemški Jezik, to storijo sami, ostale prispevke pa bomo prevedli s po-m°čjo naše prevajalke. N" voljo pa so tudi že vprašalni-/' kl so nam jih posredovala nevera mesta in bomo kasneje vse „f,e Zrtve> ki so delale v omenje-DokveStih vNemčiJi< to sporočili, šal St in skupaJ polnili vpra-„-      Nastale stroške plača vsak
Površina zgradbe
sam.
Združenje žrtev Kranj Predsednik Tone Kristan
Odgovor na pismo g. Pedija Ašanin Gole
Spoštovani dovolite, da vam odgovorim na vaš odgovor v Gorenjskem glasu, torek, 4. junija 2002, ki ste ga podali kot odgovor na članek "Naši predori so kot ladje brez rešilnih čolnov ".
Naslov članka je morda po vašem mnenju senzacionalen, meni se zdi samo realna ilustracija primerjava stanja v Evropskih predorih z ladijskim prometom.
Predori v Evropi, kot ugotavlja v oceni najbolj renomiran avtomobilski klub ADAC, niso varni in jih nekateri strokovnjaki primerjajo s Titanikom, kije imel rešilne čolne, ki so zadoščali samo za potnike prvega razreda. Od tod tudi naslov članka.
Članek je predstavil varnostne pomanjkljivosti, kijih je izpostavil ADAC (nemški avto klub) v svoji oceni varnosti v evropskih predorih.
Predor Ljubelj (predstavljen kot samo Slovenski predor) je bil ovrednoten kot varnostno najslabši predor v Evropi. Kot mi je znano, ta predor ni v pristojnosti DARSa.
V članku sem želel predstaviti pomanjkljivosti vseh Slovenskih predorov in lepo je, da ste se odzvali na članek.
Še posebej, če bo morda naslednje leto med pregledanimi predori karavanški predor.
Kdor trdi, da je vse v najlepšem redu z varnostjo v vseh predorih, ve zelo malo o nevarnostih v predorih.
Naj vas spomnim na izjavo g. Eberla pred Turskim predorom za ORF po nesreči v Mt. Blancu, ki je vehementno izjavil, da v njihovem predoru sploh ne more priti do podobne nesreče, še preden so intervju objavili, je žal prišlo do nesreče v Turškem predoru.
Sam sem preveril izjave pri vaših strokovnih konzultantih, ki sta po njunih besedah oba pritrdila, da je potrebno sisteme preizkusiti v merilu 1:1, za kar se dogovarjamo že precej časa.
Sam sem predlagal DARSu praktičen preizkus v merilu 1:1 že pred tremi leti in do sedaj ni bilo jasnega odgovora.
Menjavali so se odgovorni, predori so se načrtovali in se sedaj nekateri že gradijo, varnost pa ostaja na konceptu, "naj se reši, kdor se more ".
"Očitate mi reklamni slog in nestrokovnost. "
Kot arhitekt si bom dovolil primerjavo javnih zgradb in predorov, pa naj javnost sama presodi, zakaj v predorih veljajo drugačna varnostna pravila. Ugotovimo, da pri enaki kvadraturi objekta velja-
mo m2 4000 m2 8000 m2
Zakonska obveza
za zgradbe Alarmni sistem Avtomatska gasilna naprava Poklicni gasilci_
Predor
10x100 m 10 x 400 m 10 x 800 m
Smernice -Obveza za predore Nič Nič Nič
jo zelo različni standardi. Ko pa boste kdaj stali v koloni v podvozu v Vižmarjih na koncu gorenjske avtoceste ali pa v novih predorih, ki se gradijo na Trojanah in Črnem Kalu, se spomnite na te primerjave.
Kot verjetno veste, se požari dogodijo tudi v najmodernejših predorih in povzročijo ogromne materialne škode. (Evrotunel)
Sam sem sledil vsem dosegljivim poročilom o požarih in nesrečah, ki sem jih pridobil na številnih mednarodnih konferencah in s poznanstvi. Nekatera poročila sem celo posredoval vašim strokovnjakom, ki so jih prevedli in predstavili na strokovnih simpozijih v Ljubljani (poročilo o nesreči v Mt. Blancu dr. Modicu via inž. Pavrič).
"Veliko energije za pogon ventilatorjev in črpalk"
Vašo pripombo o potrebni energiji, moram odgovoriti:
Če ima predor, v katerem je prečna ventilacija, na vsaki strani po 2 ventilatorja, je pri ventilaciji SafeVENT 3K potrebnih na vsaki strani predora po 3 ventilatorje, ker pa je presek nad stropom in s tem volumen zraka prečrpanega zraka ena, so le ti ventilatorji po moči lahko šibkejši in v seštevku približno enaki dvema ventilatorjema pri klasični prečni ventilaciji-
Bistvena razlika in prednost pa je seveda v smeri ventiliranja pri ventilaciji SafeVENT 3K. Vsi ventilatorji v času požara izsesavajo dim in tako dosežemo 300% več izsesanega dima. Poleg tega pa noben ventilator ne upihava svežega zraka v požar.
Energijo, ki je potrebna za poganjanje vodnih črpalk za gasilni sistem SafeFOG, bom razumel kot vaše mnenje nepoučenega.
Sistem se napaja z visokotlačno vodo iz obeh strani predora, za večjo varnost se nahajata na vsaki strani po dve manjši črpalki, potrebna inštalirana moč za posamezno črpalko je med 150-250 kW, kar je nekje enako moči motorja večjih limuzin.
"Problem razpoložljivost energije - dizelskih motorjev za pogon črpalk "
Kot verjetno veste, se dizelski motorji uporabljajo v električnih agregatih za zagotavljanje varnosti na letališčih, bolnicah in celo na črpalkah, kot je črpalka Hrušica.
Torej ob ustreznem vzdrževanju in podvojenosti je varnost zagotovljena. "Dodatni stroški"
O stroških gradnje predorov vemo, da so zelo visoki in zato verjetno izbira DARS tudi najugodnejše izvajalce, kar je razvidno tudi iz izbora izvajalcev predorov, ki so odmevni v medi-jih.
Cena varnosti v predoru ne bi smela biti vprašanje.
Vgradnja učinkovitih varnostnih sistemov je po ceni primerljiva z vgradnjo obveznih varnostnih sistemov, za katere vemo, da nekateri niso učinkoviti. Na primer: suhi hidranti, hidranti s previsokim tlakom... ki niso primerni za gašenje v predoru in še posebej ne za voznike, ki nimajo vsi ustreznih znanj gašenja in ustreznih zaščitnih oblačil.
Če z vodo ne moremo gasiti razbeljenega olja v kuhinji, zakaj nam te smernice predpisujejo za goreča vozila?
Ali ni že čas, da se iz nesreč kaj naučimo?
Cena inštalacije SafeFOG v primerjavi z gradnjo predora po metru se meri v promilih ne v procentih, še posebej, če se vgradi zadeva v paralelne predore, kjer se strošek črpalk deli na dve paralelni cevi predora.
Izguba dohodka iz naslova cestnine v času popravila predora je nekajkrat večja kot samo popravilo.
Za predor Taueren smo izračunali, da bi se sistem gašenja SafeFOG poplačal zs cestnino že v dveh do treh tednih.
Škoda, kije nastala zaradi požara v tem predoru, pa je znašala:
50 mil. DEM izguba dohodka iz naslova cestnine. 20mil. DEM popravilo predora - 30 % prometa = cestnina tudi na Karavankah v času treh mese-
Kot predlagajo gasilci v Avstriji, naj bi bila razdalja med zasilnimi izhodi med dvema paralelnima predoroma vsakih 200 ali 250m, v kolikor bo ta razdalja v naših novih predorih večja, bo upravitelj naknadno vgradil dodatne evaku-acijske odprtine, ki jih bodo zahtevale nove varnostne smernice?
ADAC je v interesu varnosti vseh svojih članov (potencialnih turistov) preveril stanje varnosti v predorih in dodelil najslabše mesto "izključno" slovenskemu predoru.
Mislim, da je to zelo slaba priprava na turistično sezono in nedopustno, da se uvrstimo na rep.
Vaše pismo me je nehote spomnilo na Resla, ki je želel preizkusiti ladijski vijak, pa ni imel ladje, tudi meni se dogaja podobno, ker nimam predora.
Lepa priložnost se kaže predoru Ljubelj, kjer bo v jeseni začetek obnovitvenih del in bi po prvih pogovorih bilo mogoče izpeljati dobro organiziran strokovni preizkus.
Zakaj ne bi enkrat za spremembo poročali o uspelem preizkusu nove slovenske tehnologije za gašenje v predorih, ki je bila uspešno preizkušena v predoru Ljubelj?
Tudi v interesu DARS bi moralo biti, da čimprej izvedemo strokovno podprt preizkus in preizkusimo
dejanske zmožnosti gasilnega sistema za gašenje v predorih.
Res bodo morda potniki uspeli teči in pobegniti skozi evakuacij-ske izhode (razen v Karavankah, kije enocevni) toda uničenje predora ob požaru ostaja. DARSu je kot upravitelju verjetno v interesu zaščititi poleg ljudi tudi predor, kar, trdimo, zmore nova tehnologij"-
Zato dajem pobudo, da se čimprej sestanemo DARSu in skupaj ugotovimo, kako še pred dopusti dorečemo priprave na morebitni preizkus.
Naši predori bodo veljali za varne samo do prve katastrofe, kot je to bilo v Švici in Avstriji. Zato ne gre preslišati tehtno argumentirana opozorila nekaterih posameznikov.
V predoru je lahko začetek požara tako prehitra vožnja, kot defekt na pnevmatiki..., kar povzroči nesreče v predoru in kar bomo težko odpravili.
Vaša naloga upravljavca je, da te "majhne" nesreče, omejite z ustreznimi novimi sistemi, ki so bolj učinkoviti od dosedanjih, ki so se v tujini izkazali za pomanjkljive.
V vašo celovito informacijo Andrej Čufer u.d.i.a.
LCK,
Še posebej zanimiva se mi zdi vaša primerjava predorov in vozil starejšega datuma na koncu pisma.
Kot veste, je potrebno starejša vozila voziti vsakoletno na tehnični pregled, da ne govorimo o rednih vzdrževalnih servisih. Če policijska kontrola ugotovi pomanjkljivost na vozilu, pretečeno dovoljenje ali defekt na svetlobnih telesih (da ne govorimo o zavorah ali izrabljenih gumah), je vozilo zakonsko lahko takoj izvzeto iz prometa.
Alije DARS kot upravljavec predorov pripravljen, izvzeti predore iz prometa, ko bo splošno priznano, da je običajen hidrant nevarno in nedopustno gasilno sredstvo za gašenje vozil v predoru?
Osnovna šola Železniki Otoki 13 4228 Železniki tel.: 04-500-20-00 fax: 04-500-20-17
RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA
-1 učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za dodatno strokovno pomoč učencem, za določen čas, trimesečno poskusno delo, profesor razrednega pouka, strokovni izpit;
- 4 učiteljev razrednega pouka s polnim delovnim časom za nadomeščanje začasno odsotnih delavcev, za določen čas -predvidoma 1 šolsko leto, trimesečno poskusno delo, profesor razrednega pouka, strokovni izpit;
-1 specialnega pedagoga s polnim delovnim časom za dodatno strokovno pomo učencem, za določen čas, trimesečno poskusno delo, specialni pedagog, strokovni izpit;
- 3 spremljevalce gibalno oviranih učencev, 1 s polnim delovnim časom, 2 s krajšim delovnim časom 30 ur tedensko, za določen čas, dvomesečno poskusno delo, srednješolska izobrazba katerekoli smeri;
Začetek dela 1.9.2002.
- 4 pomočnikov vzgojiteljev, s polnim delovnim časom, za določen čas, dvomesečno poskusno delo, srednja vzgojiteljska šola;
- 2 čistilka s polnim delovnim časom, za določen čas, enomesečno poskusno delo. zahtevana srednješolska izobrazba katerekoli smeri;
Prijave z dokazili in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh od objave razipisa na zgornji naslov. O izbiri boste obveščeni v zakonskem roku.
Dan odprtih vrat za golf
Golf and countrv club Kranj pripravlja v soboto, 15. junija, ob 10 uri na vadbišču za golf na hipodromu Brda pri Kranju dan odprtih vrat. Člani kluba bodo udeležence seznanili s poletno šolo golfa, ki jim bo omogočala opravljanje izpita in vpis v klub.
Kranj - Ideja in želja Golf in coutrv cluba Kranj je v sodelovanju /. Brdom in javnim zavodom aktivirati golf vadbišče na Brdu, kjer bi tekmovalci in vsi, ki jih ta Spoti zanima, lahko začeli pod strokovnim vodstvom priznanega profesionalnega učitelja Dušana Jurmana /. učenjem igranja golfa. Božidar Dolenc, novi predsednik Golf and countrv cluba, ki ima svoj sedež na Brdu, in vodstvo kluba želi s poletno šolo golfa omogočiti opravljanje izpita vsem, ki jih zanima igranje golfa in razširiti članstvo kluba, kar bo novim članom omogočalo tudi igranje na vseh slovenskih golf igriščih. Klub šteje danes 60 članov in ima vadbišče na hipodro-
Argentinski kvartet pri Svetem Duhu
Sv. Duh - Pred dvema letoma so Slovenci v Bariločah v Argentini ustanovili pevski kvartet Lipa, kije v začetku junija prišel na prvo gostovanje v Slovenijo. Gostovanje so omogočili Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ministrstvo za kulturo, veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini in Slovensko planinsko društvo Bariloče ter profesor Andrej Jan. Kvartet, v katerem pojeta mlada pevca Janez Rode in Martin Bajda ter malo starejša Janez Mežnar, ki je bil med drugo svetovno vojno rojen v Sloveniji, ki jo je dvakrat že obiskal, in Andrej Duh, ki je po vojni s starši bežal v Argentino in je sedaj prvič v Sloveniji. Argetinski slovenski kvartet Lipa bo v soboto (jutri), 15. junija, ob 20.30 nastopil v dvorani KUD Ivan Cankar pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. J.K.
Čestitamo mladoporočencem
Skofja Loka, 8. junija - DARKO KAVČIČ in ERIKA TRPIN; JOŽE OBLAK in IRENA KRŽIŠNIK; BOŠTJAN GARTNER in MARIJA RANT; ER-MIN HOTIĆ in EDITA KERANOVIĆ Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
dom p I a n
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
Iščemo interesente za nakup 5
zazidljivih parcel v Šenčurju v izmeri od cca. 550 do 750m2.
mu, ki ga lahko uporabljajo začetni in profesionalni igralci. Obsega veliko vadbišče za dolge udarce in dva manjša za putting, pitehing in chiping udarce. V kranjski občini golf igrišča še ni, zato si novo vodstvo kluba želi, da bi se v prihodnosti uredilo kar na področju Brda, kjer bi s čudovitim okoljem, imenitnim zgodovinskim objektom protokolarne namembnosti lahko postalo eno najlepših igrišč v Evropi. Želijo si tudi sodelovanja z učitelji športne
vzgoje v osnovnih šolah, ki bi otroke že v rani mladosti seznanili s pravili in naravo te igre. Golf je tgn družabnih ljudi in šport za vse starosti, katerega se zaradi svojih posebnosti športniki učijo vse življenje. Zahteva kulturo oblačenja in veliko zbranosti pri igri, ter omogoča več urno aktivno preživljanje časa v miru narave. Glavni namen golfa pa je medsebojno druženje, povezovanje in sprostitev.
Katja Dolenc
Zavod Mladim objavlja razpis za opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvi Kranjska noč 2002, ki bo potekala od 31. julija do 04. avgusta 2002.
Oddajale se bodo stojnice za opravljanje gostinske dejavnosti na naslednjih lokacijah: Slovenski trg, Glavni trg, Pungert, Tržnica, grad Kieselstein, peščeno parkirišče pri Gimnaziji - Lunapark.
Ponudbe naj vsebujejo:
* Potrebna dokazila za opravljanje gostinske dejavnosti
* vrsto gostinske ponudbe
* število stojnic in ponujeno ceno za eno stojnico/dan
* dosedanje reference
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Zavod Mladim, Kidričeva cesta 55 a,4000 Kranj s pripisom "Gostinstvo na Kranjski noči 2002", do vključno petka 21.06.2002. Z vsakim ponudnikom bomo opravili ustni razgovor. Za vse dodatne informacije pokličite: 04/2374-207.
&B!ss± Ko bom
Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
GIMNAZIJA JESENICE Trg Toneta Čufarja 1 tel.: 04 586 28 00 fax: 04 586 25 65 4270 Jesenice
razpisuje naslednje delovno mesto:
1. UČITELJA INFORMATIKE,
za določen čas, z manj kot polnim delovnim časom od 1. 9. 2002 do 31. 8. 2003.
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja, ter imeti izobrazbo v skladu z Odredbo o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, Ur. I. RS št. 14/99).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po končanem zbiranju prijav
disco i
in še...
KLUB
Klub IMarindolus Kranj, GSM: 041 276 538, e-mail: infoa klub-matirulolus.si Maistrov trg 12, Kranj (pon. 8.00 do 12.00, sre. 13.00 do 17.00, pet. 8.00 do 12.00) Med uradnimi urami tel: 04 2021754
MALI OGLASI
8201-42-47
8201-42-48
8201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
HRVAŠKA OTOK PAG METAJNA - oddajamo apartmaje mini soba - 2 postelji, tro-posteljni, dvoposteljni, s 4-5 ležišči, s pogledom na morje Ugodne cene v pred in posezoni. IT 00-385-53-667-157 5965
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja, od 2 do 4 osebe. "B 00-385-53-684-448 8262
Otok Šolta pri Splitu, APARTMAJI v hiši oddam, ugodne cene tudi v sezoni. tr 041/596-015 f 8265
V Pućišću, na otoku Braču, vam nudimo APARTMAJE v hiši, z lepim vrtom in kaminom IT 00-385-21-486-694 8348
PRIKOLICO v Savudriji za 4 osebe ODDAM od 1.7 do 19 7, cena 6000 SIT/dnevno. t* 041 /378-803 8385
V Crikvenici ODDAMO APARTMAJE, pogled na morje, 300 m do morja, vrt. TT 0038-551-243-519 8402
Prodamo BRAKO PRIKOLICO z dodatnim baldahinom-kuhinjo, rabljeno eno sezono, zelo dobro ohranjeno. TT 031/506-799
8435
ODDAJAMO APARTMAJE v Biogradu na morju. tr 00385-233-84-698 8459
APARATI STROJI
KOMBAJN za izkop KROMPIRJA Grime Evropa standard, dobro ohranjen, prodam It 01/8343-506 82/8
Prodam 130 I BAZEN za mleko, nakladalko SIP 28, 500 I ŠKROPILNICO. tr 031/670-
64 5 8281
Prodam VILICE za bale Kozina. « 040/291-723 828?
OJAČEVALEC stereo, 100 W, dvokanalni z efekti, reverb, corus, depth primeren za citre ali kitaro, prodam. V 5801-781 8306
Prodam UNIMOG s plugom tr 041/806-
750 8327
Prodam STROJ za lepljenje robov ivernih plošč tr 250-35-05 8328
Prodam NAKLADALNO PRIKOLICO IN ŠKROPILNICO za traktor, zelo ohranjeno. V 040/722-876 8329
Prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika in 2 jeklenki 10 kg. tr 2022-439 8343
1KERN
NEPREMIČNINE
h.2021-353 fa£2Q2Ž5fifi
Maistrov trg 12 tOOO Kranj
Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135 ter kupim manjšo samonakladalko za seno. tr 031/584-504_ 8361
Prodamo več MIZARSKIH STROJEV, tr 204-96-30 83er
Prodam PUHALNIK Grilc z motorjem ali priključek na traktor Šetina. Zbilje 38 83/8
KOTNO BRUSILKO 230 mm, ŽAGO za les in VRTALNI STROJ, prodam. tr 596-3304
Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. tr 531-80-88 8387
Pralni stroj Gorenje, brezhiben, prodam tr 041 /878-494 8403
Prodam KOMPRESORSKO HLADILNO TORBO, 33 I, ZAMRZOVALNO SKRINJO in KOMBINIRAN HLADILNIK, vse z garancijo tr 041 /597-933 8448
GARAŽE
GARAŽO v Šorlijevi oddam v najem. tT 531-59-16 8267
GLASBILA
Prodam HARMONIKO Melodija v kovčku tr 58835-88 8284
Prodam hrastove in macesnove plohe ter hrastova drva tr 031 /450-457 8337
Prodam dve leti staro diatonično HARMONIKO Železniki, uglasitev DGC, cena 260.000 SIT tT 041 /238-898 8342
Prodam KITARO primerno za začetnika. tT 031/213-872 8364
GR. MATERIAL
OPAŽ smrekov I. in II. kvaliteta, debeline 15 mm, 22 mm, širine 9 cm in 7 cm, ladijski pod, bruni, žagan les, letve 4x5, 5x8, zelo ugodno, možna dostava. Pogačar Andrej.s.p.,   Čopova   ul.   25, Lesce,
041/713-110 6957
VRATA garažna, dvižna, daljinsko odpiranje, izdelana po meri. tr 238-07-00 MKL SYSTEMS,d.o o . Savska c 34, Kranj 7854
Prodam smrekov FABJON. Kos, 51-88-
166 8180
Ugodno prodam BOBROVEC CREATON nov, 900 kom. tr 040/523-009 8272
Prodam stilna nova VHODNA VRATA 40 *h ceneje, tr 23-10-020 8292
Ugodno prodam ŽAGAN LES 12x16 cm x 550 cm tr 041/745-657, 533-10-83 8352
Prodam naravno suhe SMREKOVE PLOHE, 4 cm IT 041 /884-882 8353
Zelo ugodno prodam dvodelno OKNO Jelovica 140x120 z roleto, tr 233-11-99
Prodam italijanski KAMEN Porfido, debeline 3-5cm, rdeč-rjav, 21 m2. tr 257-11-90
8373
Prodam PLOHE in DESKE, tr 513-30-12
Prodam LESENI GRADBENI ODER tr 031/613-619 tm
Prodam cementno strešno OPEKO folc, izdelek Rajgel, cena 5 SIT/kos. tr 2324-
508 8438
Prodam COLARICE in DESKE za ostrešje. tT 533-84-46 tuj
Ugodno prodam nove SALONITNE PLOŠČE dol. 125 cm, cca 130 kom. La-hovče 57, tr 25-23-239 8486
Zelo ugodno prodam MORALE 10x12, 14x14x6 m ter punte in bankine IT 232-63-
40 8472
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, SKOFJA LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5875
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
NEPREMIČNINE
GENT - Krani
2365-361
V okolici Kranja, Radovljice ali Škofje Loke kupimo starejšo hišo tr 040/228-408 8102
HIŠE ODDAMO
V okolici Kranja ODDAM spodnjo polovico HIŽE za dalj časa "B 041 /390-422 7966
V okolici Kranja oddam starejšo HIŠO 041/33-20-70 8271
STRAŽIŠČE - SPODNJI DEL HIŠE, DVOSOBNO STANOVANJE, PRAZNO. ODDAM. ENOLETNO PREDPLAČILO. IT 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 8449
HIŠE PRODAMO
NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hiso na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5873
TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mlo SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2 + mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje. cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5874
MEDVODE, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, staro cca 35 let, 473 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje in prve etaža, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZALOG PRI CERKLJAH, prodamo celotno kmetijo, z obstoječo dvodružinsko stanovanjsko hišo dimenzij 10 x 12 m, stara 15 let, obstoječo starejšo hišo, obsežnim gospodarskim poslopjem, celotnega zemljišča 4545 m2, prevzem možen po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
POLJANSKA DOUNA - etaža hiše z ločenim vhodom, ločeno kletjo in vrtom v izmeri 180 m2, stanovanjska površina 110 m2,12 km iz Škofje Loke, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, enodružinska, cca 65 m2, parcela 129 m2, vzdrževana, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
STRAŽIŠČE pri Kranju, montažna, lahko tudi dvodružinska, lepo vzdrževana in ohranjena, na 650 m2 parcele Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o , Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele Cena: 28 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.. Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, 1 km izven, poslovno-stanovanjski objekt večjega obsega, zelo ugodno prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
GRADEa
i NEPREMIČNINE Z LIČEN' www.gradex-ge.si
~ Tel: 04/23 62 681 % gsm: 041758755
PŠEVO pod Joštom, posestvo 4500 m2J enostanovanjsko hišo na sončni in idili^ * lokaciji! Nepremičninska družba LOMAN ■ d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 c 62 890, 041/ 347 323_
Kranj-Rupa: Novogradnja, 250m2 M površine, parcela 1000m2, mirna sonćn2 i lokacija,   cena  po  dogovoru.   ITD • NEPREMIČNINE   Tel: 04/236-66-70 041/755-296
nepremičnine, d.o.o
Pod Plevifl 42, k loka, tel.: 5II-04-20, 04l/425#
Ljubno na Gorenjskem: Manjša starejša , delno obnovljena, parcela 500m2. Ugodn° ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70 041/755-296____'
Kranj-Drulovka: Vrstna zelo lepa, urejen* | parcela, sončna mirna lokacija, vsi priključi^ ( zelo ugodna cena. ITD + NEPREMIČNIH . Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 ___
Begunje-Zapuže: Hiša 380 m2 stan. P0" vršine lahko dvodružinska, parcela 2500 m2, v račun vzamejo manjše stano-vanje,možnost kreditiranja ITD + NEr" REMIČNINETel: 04/236-66-70, 041/755" j 296__fl
BLED - stan.hiša v 3 gr fazi, vel. 7 x 10 f j (3 etaže), parcela 600 m2, cena - 18,4 SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53 202 25 66___
RADOVLJICA - nedokončana stan.hiša ^ ,. 8 x 8 m, klet, priti, in mansarda, parcela 401 m2, cena = 7,0 mio SIT, K3 KERN d oc tel 04 202 13 53. 202 25 66____
PODVIN, bližina - starejša stan.hiša vel. S' 8 m (3 etaže), zraven hiša v lll.gr fazi, skup* parcela 918 m2, sončna in končna, cena' 40,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__I
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hiš5 ob glavni cesti. klet. pritličje in mansarda ; parcela 650 m2, primerno za neživiljsko & javnost, cena - 33,5 mio SIT, K3 KER^ | d o.o tel 04 202 13 53, 202 25 66 ___i
DUPLJE - stan hiša z gosp.posl. primeH1* tudi za obrtno dejavnost, parcela 1.200 fljj klet. priti . nad , podstrešie, hiša obnovtje^ cena - 42,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., » 04 202 13 53, 202 25 66_1
Stražišče - odlična lokacija, starejša h* potrebna obnove na parceli 950 m2, cen?'f 20,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel 04 20l 13 53, 202 25 66,
F RAST
d.o.o. Kr&l
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o-PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
Stražišče - starejša hiša delno obnovlje^ na parceli 1530 m2, primerna tudi I poslovno dejavnost, cena ■ 38,4 mio SI • starejša hiša primerna za poslov^ stanovanjsko dejavnost na parceli 524 C1* za 17,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. i 202 13 53. 202 25 66__W
KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša! ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 5™ m2, vsaka etaža 110 m2, ugodna cena' 37,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 OT 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Primskovo - hišo-dvojček v P^j daljsani III. gradbeni fazi, vsak velik 12,5 j 9,6 m na skupni parceli 700 m2, moderr* hiša, mirna lokacija, v kupnino vzamemo H stanovanje, cena je 204.000 EUR. I KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 251
TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodaj starejše, delno obnovljeno, enonadstrop1* HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelani mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 fi* SIT, vseljiva takoj. KRANJ Vodovodni sto* ugodno 3 ss, obnovljeno, 90 m2/l., eUfl CK, 90.500 SIT/, KRANJ Planina I sonćj 2ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KR^* Planina I, garsonjero, nizek blok, 30 m2/'v vsi priključki, ni balkona.DOM NEPREN^ NINE tT 202-33-00, 041/333-222 J£
V centru Preddvora prodam POLOVI^ HIŠE, z lastnim vhodom, 68 m2 dvoriš^ 500 m2, sadovnjaka, tr 031/449-038^
KRANJ, površine,
novejša 600 m2, upora i račun vzamem parcelo
stanovanje, tr 040/413-281___
KOKRICA, IV gradbena faza, 138 jj§ parcela 380 m2. tr 040/413-281
SKOFJA LOKA okolica (1 km) na ^ naselja, v idiličnem okolju ob robu 0°^ prodamo novejšo, poslovno stan. HISČ . parceli 2150 m2, uporabne površine 3 . m2, 130 m2 v etaži x 3,66 mio SIT, vre«' ogleda. RADOVLJICA prodamo atrijsko m v mirnem okolju (211) na parceli 520 jj 325 m2 uporabne površine, 53 mio^. vredno ogleda, RADOVLJICA prodamo P0^ in stanovanjsko hiši na dobri lokaciji, 1152 m2 in 1393 m2, uporabne
cca 620 m2 + 410 m2, primerno za „ mirne, storitveno trgovske dejavnosti. Os . Inf v agenciji DOM NEPREMIČNINE. 2U„ 33-00, 041/333-222_
MEDVODE SENIČICA HIŠA dvojć0^ parcela 461 m2, prodam tr 041/746-'
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
TomlnCeva 2. 4000 Kranj Stra^, gsm 040/200-^
I 04/2315 600 lax 04/231;
A 1 ill NEPREMIČNINE
Lili P'AN0¥A-
POSR€DOVflNJ€, ZflSTOPRNJ€, PRODH^
I
Petek, u. junija 2002 _ MALI OGLASI / info@g-glas.si_._GORENJSKI GLAS * 29. STRAN
V predmestju Kranja prodamo STAREJŠO H)S0 na odlični lokaciji. Hiša ima 190 m2, ^eljišće pa 726 m2. V 031/672-026
Brez posredništva prodam NOVEJŠO H|S0 v Kranju. IT 20-25-578, 041/931-
124 8453
^IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, '"štrukcije. ENAČBA-izobraževanja, Resnik *P., Milje 67, Visoko, tr 041/564-991, 25-
31-145 7853
Prodam-podarim KNJIGE za osnovno šolo. '031/213-833 8323
KOLESA
Prodam otroško KOLO s prestavami, tr ^04 7 832i
Prodam MOŠKO ŠPORTNO KOLO (LIG-^ANO) na deset prestav, dobro ohranjen. tr 2311-64 2 8322
Belo ŽENSKO KOLO Holland, 3 prestave, lUgjgrabljen, prodam. tr 031 /546-846
Prodam moško GORSKO KOLO 21 Prestav, n 533-13-91 8391
^ KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO, HLODOVI-^ les prevzamemo tudi na panju, tr HH/680-925, 5306-555_6988
ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. tr "4V593-428 Tomič Marko.s.p., Hrib 2a,
gWdW)f 7356
Odkupujemo vse vrste hlodovine, tudi na t^iu_»041 /675-912 7624
' Kupim smrekove DESKE debeline 3 cm. ,1^41/988-469, 2503-224 8277
Kupim SKOBELNIK širina oblanja od 15-J° cm. tr 25-31-759 8280
MOTORNA KOLESA
Prodam TOMOS KOLIBRI, I. 89, 5500 km, cena 50.000 SIT, tr 040/506-697
Prodam MOPED TOMOS APN 6S. tr 510-
80-60_8360
Prodam SKUTER DAELIN S five, l.o1. tr 031/213-872 8363
Lepo ohranjeno VESPO PIAGO 50 XLS, ugodno prodam, tf 595-77-61 8384
Prodam motorno KOLO TOMOS 14 M, registrirano, ohranjeno. B 031/309-753
OBVESTILA
NOVO, NOVO - STARINARNA CARNIUM NA PRIMSKOVEM pri TUŠU - NOVO! 84io
o: O '		u
: 04/537- 45-.: 04/531 - 42	N EPREM IČ NI NSKO POSLOVANJE	o -u s? t o S s.
_• X 4) 0 h- u.		- mmt M O
OBLAČILA
Prodam žensko NARODNO NOŠO velikost 46, komplet, dobro ohranjeno Gorenjsko. W 040/324-744 8333
OTR. OPREMA
Prodam POSTELJICO z jogijem in previjal-no mizo -10.000 SIT. V 204-68-51 8266
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_si«
ZAPRAVUIVĆEK obnovljen, prodam, tr 041/200-082__ 8336
Ugodno prodam NAKLADNE PANJE, tr 031/578-840 8445
PRIDELKI
o An
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/53!-44-24, i___     031 /322-246, 041/703-839
Sladke, okusne JAGODE dobite pri Marku-ti, v čadovljah 3 pri trsteniku. TT 256-00-48
Prodam drobni KROMPIR novi. C 031/568-140 8273
PODARIM
?5K5uPirn 3 t TRAKTORSKO KIPARCO. tr
Kupim STRUŽNICO za les s kopirno napra-j?'ln čelno struženje. Krek, Volča 20, Pol-
8302
Kn«5UiPim rablieno ali neizpravno VRTNO <^LNlCO. g 031/307-167_8339
^Kupini PUHALNIK TAJFUN z vsaj 8 m cevi, v^motorjajt 518-51-40_84i3
Kupim KOSILNICO BCS, rabljeno. V ^160^ 2312-989 8488
LOKAL KUPIM
KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 21 Poslovno-prodajnih površin. DOM ^PREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
^22 76S5
LOKAL ODDAM
KP,ANJ oddamo več poslovnih prostorov aki'Čnih Površin (trgovski lokali, pisarne, noladišca)- KRANJ Zlato polje prodamo 4r*iSi trgovski lokal v PR posl. stan. hiše, u,2' i KRANJ prodamo samostojni trgovski 14q ' Cca 105 m2 funkcionalnih površin, in dow m2 P°slovnih površin v PR z gradbeno NlNc*a 9ostinski lokal.DOM NEPREMIČNE. 202-33-00, 2369-333, 041/333-
•^^^ 5879
To£PAM 40 m2 SKLADIŠČNEGA PROS-^v najem, višine 6m.tr 040/631-462
-—8404
krP0SLOVNl PROSTOR 52 M2 z izložbo v ■i[Lnl dam
Podarim dve mladi prisrčni MUCI vajeni čistoče, g 031/834-806 7852
PODARIM 2 meseca STARE PISANE MUCE, tr 512-50-58_8i28
Podarim MALE MUCKE dobrim ljudem, tr 2324-338 8134
Podarim PSA mešančka, starega 7 tednov.
tT 25-11-319 8376
Podarim TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, novo. tr 533-83-51 8390
Dva meseca starega KUŽKA NEMŠKEGA OVČARJA, podarim. B 5961-005 8395
Podarim MLADE MUCKE mešančke, dolgodlake sivo-črne barve B 041/530-470
Podarim dve mladi MUCI. tr 2324-670
Podarimo 2 meseca stare KUŽKE mešančke. "B 234-10-30, 031/352-595
POSESTI
»v najem, tr 2027-046
^riANJ . oddamo več poslovnih prostorov-d°bri lokaciji, Mike & Co. d.o.o., 20-26-^^M9-21____
t^ENJSKA, restavracija, z dolgoletno vtjT,1.0''0 in Priznanim imenom, 114 sedišč, ^lano in kvalitetno opremljeno, z velikim ska^!['ŠCem Cena: ca 51 MIO. Nepremičnin-J^aružba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, •<2l^el.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
9o^J' e,aža sodobnega poslovno-tr-
detih 9a obiek,a. ca 420 m2- lahk0 p0 Park-' l?a odlicni lokaciji, souporaba velikega Nen ena: ca 280.000 sit/m2. MlaHemičninska družba LOMAN, d.o.o., 0 finska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, <1{347 323.
iektANj OENTER, samostojni trgovski ob-takQ^ lzlo*bami, 110 m2, prevzem možen d'- Nepremičninska družba LOMAN, 6? nn' Mla*nska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 ^90,041/ 347 323.
^OKAL PRODAM
^n0-?^ L°KAL za trgovino ali mirno obrt. ff031/325-273
Ržišnik&pVrc
arhitekti in inženirji
Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko deiavnost. Investitorjem nudimo Možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DO-BRĆO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2.ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. ŠENTURŠKA GORA zaz. vikend parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9.500 SIT/m2, asfalt, voda in elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5876
PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija, tr 041 /404-960 7328
BLED, center, prodamo stanovanjsko hišo 200 m2 in BLED, okolica, nadstandardno 326 m2 na parceli 877 m2. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
LESCE, ugodno prodamo večje posestvo: visoko pritlična stan. hiša, večje gosp. poslopje na parceli 3000 m2. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._
BOHINJ, Stara Fužina, na lepih lokacijah prodamo več stanov, objektov različnih cenovnih razredov.J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
POKLJUKA, prodamo zemljišče 3 ha s smučiščem, teniškim igriščem in dvema brunaricama in na POKLJUKI in JELOVICI 75 ha kvalitetnega gozda. Ugodno. J&T, o4-531 44 24, 031-322-246.
KRANJ - posl.prostor (pisarne) v 1nad. 67 m2, lastna parkirišča, cena » 11,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina: gostinsko-stanovanjski objekt s stanovanjem v nadstropju, terasa je pokrita in odkrita, zunaj parkirišča, cena -39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primemo tudi za posl.dejavnost, cena - 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ: v bližini, parcelo 594 m2 z nadomestno gradnjo in v nadaljevanju 1.720 m2, tudi zazidljivo, vse skupaj se prodaja za 33,5 mio SIT, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šenčur: zazidljiva parcela 6.900 m2, primerna za poslovno dejavnost, možnost delitve na manjše dele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele na sončni lokaciji za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE, Javorniško nabrežje: stavbna parcela 1.000 m2 na idilični lokaciji ob vodi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ZGORNJE GORJE, prodamo zazidljivo parcelo 412 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HRASTJE, prodamo zazidljivo parcelo 860 m2, z lokacijsko dokumentacijo, primerno za poslovnostanovanjski objekt, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LANCOVO pri Radovljici: prodamo zazidljivo parcelo 1057 m2, ravna sončna lega, urejeno naselje, gradbeno dovoljenje. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Skofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323._
Breg ob Savi, ob cesti, ravna in kvadratna parcela, možnost razdelitve na manjše enote, odlična lokacija za stanovanjsko gradnjo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Lahovče pri Cerkljah, 800m2, ravne parcele, ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
SP. UPNICA - zidan vikend na idilični legi ob potočku, 38 m2, pare. 1322 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim. "B 031/54-88-41 7333
PARCELE PRODAMO BREG OB Savi lepo, ravno, zazidljivo parcelo ob cesti, 2000 m2 ali manj, vsi priključki ob parceli, 90 EUR/m2, RADOVLJICA okolica prodamo cca 600 m2 zazidljive parcele ob zelenem pasu, elek. in voda ob parceli, dostop urejen, 75 EUR/m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 8205
KUPIMO manjšo zazidljivo parcelo ali starejšo hišo potrebno obnove, v okolici Škofje Loke ali Kranja, tr 201-1111, 031/584-357 8293
TRŽIČ okolica, prodam lepo, ravno sončno PARCELO 2836 m2 ob asfaltni cesti, v enem kosu ali dveh. Cena 6000 SIT/m2 ali po dogovoru. 041/951-260 8394
KRANJ Zg. Bitnje prodamo 898 m2 veliko ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 846i
Kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v okolici Preddvora. V 040/633-702 8464
POZNANSTVA
Tudi za vas živi nekdo! Morda vas išče prav v Afroditi -ženitni posredovalnici. V 596-12-45, ki vas obenem vabi na JAGODNI PLES 15. junija v hotel Trans turist, Skofja Loka
RAZNO PRODAM
Prodam ZAPRAVUIVĆEK, lep manjši lo-jtrnik, enoosni voz, komat, ojnice, košnjo. tT 031/442-038 8294
Prodam mešana DRVA bukev, javor, gaber, cena 6000 SIT. tr 5122-654 83i7
NOKIA 3210, kolo Scoot Timber, ROLAR-JE Roces 36 št. voziček Inglesina. tr 041/499-218 8332
Prodam ČELADO, varovalni pas ter cepin. « 041/413-778 8335
Za simbolično ceno prodam POMIVALNO KORITO z omarico in ŠTEDILNIK 4x elektrika, 2x plin IT 031 /681 -092 8357
Prodam TV MIZICO in JEDILNO oglato bukev mizo.    2028-373 8374
GARSONJERO ODDAM na Planini III. tT 250-14-03 8334
KRANJ - Planina 1, 2+2 sobno, neopremljeno, 89,2 m2,.IV.nad., vseljivo takoj, ugodno oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ-Planina LOddamo 2SS+S kabineta, IV.nad, 87m2, neopremljeno, 3 mesece predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Milje: Oddamo opremljeno garsonjero, lasten vhod, 3 mesece predplačila ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj, Planina 11-1 G 32 m2 v 6.nad. z vso opremo, 2 S + 2 K brez opreme, Stražišče -samostojno hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAMO 1 ss na Planini III, Trg Rivoli 7, nizki bloki, tr 5801-297 84os
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5872
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, za že znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zažel-jen nizek blok. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, kupimo garažo za znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, kupimo večjo garsonjero z ločeno kuhinjo, obvezno z balkonom do 9 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STANOVANJA NAJAMEMO
V Kranju najamem delno opremljeno 1 ss (lahko brez CK). tr 040/583-027 84i?
STAN. OPREMA
Prodam levo POMIVALNO KORITO z od-cejevalnikom in omarico, tr 201-29-67 8270
Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. Cena 10.000 SIT. tr 01/3627-109 asoe
Prodam KOMPLET SPALNICO, zelo lepo ohranjena, cena po dogovoru, tr 2511-274
8351
Prodam staro POHIŠTVO (spalnica), miza, stoli, klopi, tr 041/794-799 8388
POGRAD z jogijem 190 x90 predalom, ohranjen, simbolična cena. tr 725-432, zvečer 84oi
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA, stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, 513-40-83, 041 /806-751 7250
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7283
/\  -S" 04/2316-800 041/323-823
DOM , d.o.o., Sutna 93, Žabnica
STROJNI ESTRIHI, FOlAftANJI MIRITA IN m TUKOV
POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakiranje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema, tr 041/970-923, GA-MA Ma-glovskv, d.n.o., Britof 120, Kranj      • 7493
Sprejemamo vsa zidarsko - fasaderska dela z našim ali vašim materialom, z vašim ali našim odrom, tr 031/656-389, 041/414-038, Anđeličinoski Radovan s.p., Paradiž 7,
TrŽiČ 7821
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 7332
MIŠO, s*p*
C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510
' MONTAŽA IN SERVIS SENČIL:
' ROLETE * ŽALUZIJE' LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH ' STENSKIH in • STROPNIH OBLOG
- suhomontažna prenova oken in vrat
- polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov
- brušenje in lakiranje vseh *^ vrst parketov I
- montaža in servis novega '— oz. obstoječega pohištva >S
\ iTANr    fc:
STROJNI ESTRIHI
TEL: 04/233411-42,6SM: 041/688-244 ĐJAK0VIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tr 231-27-22 Lazič Anjuta s.p.,' Matajčeva 1, Kranj 7347
Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi kanalizacije, fasade, tlakovanje dvorišč, škarpe. DELAMO HITRO IN POCENI. tT 041/593-492, Bytyqi oče in sin.d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 8097
Opravljamo vsa SUKOPLESKAR-SKA NOTRANJA in ZUNANJA (fasade) DELA. Volčanšek Albin, s.p. C. B. Kidriča 7, Jesenice, telefon: 041/873-706, 58638-35
Izvajamo vsa GRADBENA DELA, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tr 041/561-838 BYTYQI Bene in ostali d.n.o., Struževo 3 a, Kranj 8452
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, ŠENČUR prodamo novo stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 2ss, 68m2/i in klet primerna tudi za poslovne dejavnosti, 20 mio sit. Kr. Šorli-jevo nas.2 ss,54,13 m2/IV. potrebno obnove, 15,4 mio SIT. Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Sorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II + 4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5870
KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12,4 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj 18 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2,114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 5871
KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.2 mio SIT.KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, balkon, lega S,V,J, 16 mio SIT, TKRŽIČ Bistrica starejše 1 ss, 48 m2, klasično ogrevanje, 7,3 mio SIT, TRŽIČ Bistrica lepo obnovljeno 3 ss 79,50 m2/PR, 15 mio SIT, ŠK.Loka manjše 2ss, 48 m2/VIII, lep razgled, vsi priključki, vseljiv, nov. DOM NEPREMIČNINE tr 202-33-00, 041 /333-222 8235
nepremičnine
Kranj. Stritarjeva
04 202 33 OO 04 1 333 222
Oddam JOGI 190 x 160. tT 031/272-632
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, staro 4 leta. P 23-26-019_8468
Zaradi adaptacije prodamo dele pohištva, belo tehniko, lestence itd. W 233-40-71, Hrastje 21 B490
Prevzamemo vas ZIDARSKA DELA od TEMELJEV DO STREHE, tudi fasade, kanalizacije, tlakovanje dvorišč, škarpe. Delamo hitro in poceni, tr 041/593-492, Bytyqi Hysni,s.p., Breg ob Savi 7, Mavčiče aooa
Obnova STANOVANJ in POHIŠTVA. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, tr 2531-673,040/645-855 aiai
ŠKORC vodovodne inštalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih inštalacij, adaptiranje kopalnic vključno z keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/59-58-360
NEPREMIČNINSKA HIŠA
P.E. KRANJ, Šuceva 27, http://www.frast.si
FR^ST
d.0.0. Kranj
Poslujemo na novi lokaciji v Kranju za novim Mercator centrom v poslovni stavbi "SLOGA" na Šucevl 27.
Telefon: 04/234-40-80 Fax: 04/234-40-81
ŠPORT
Rabljeni ROLERJI in KOLESA, sprejem in prodaja. Rubin Kokrica Kranj,d.o.o., Betonova ul. 44, Kranj, tr 204-91-91 8285
ČOLN gumijasti, maestral 9, rumene barve in motor tomos 4 z rezervoarjem, malo rabljen, zelo ohranjen, prodam. V 031/678-828 8439
VSE ZA VAŠO STREHO. ŠKRIU KRITINA S STOLETNO TRADICIJO, TONDACH, CRE-ATON, BRAMAC. STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELIM.
SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14 BLED, tel.: 04 57 66130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net
STORITVE
Prodam LESTVE, ojnice, uro, šrotar, puhal-nik, moped, obračalnik, tr 580-20-80 8399
SKRINJO 220 L in HLADILNIK vgradni 50 I, dvosed + 2 fotelja, cena za vse 30.000 SIT. tT 2026-154_8424
Prodam SUHA BUKOVA DRVA. tr 041/593-963_8432
Prodam suha bukova DRVA 25 m3. tr 041 /974-380 8455
ČEBELJE DRUŽINE, 200 L PLASTIČNI SOD, ZAMRZOVALNO OMARO in CIPRESE SMERAGD, prodam, tr 041/839-941 8486
RAČUNALNIŠTVO
Ugodno prodam PC 486 z monitorjem in CE ROM-om. tT 204-27-65 8409
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 4 ss, 87,4 m2, vse opremljeno, 88000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Planina II opremljeno garsonjero 33 m2, 50.000 SIT/mes, mes plačilo+ varščina, KRANJ Planina opremljeno 1 ss, 44 m2, 50.000 SIT mesečno+varšina. KRANJ Planina II, 2 ss. 68m2/ll, opremljeno, balkon, 68000 SIT mes, predplačilo+varščina. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222 7553
SP.GORJE oddam opremljeno 2 sobno STANOVANJE, balkon, CK, SATV. tr 00-41-786-591-232 7796
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! tr 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. IT 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž, s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, 01/5683-894, 041/630-700
SERVIS PEN- PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tr 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 6713
Krovska, tesarska dela, pooblaščeni krovci za Bramac, Tondach, Esal, Salonit. Montaža strešnih oken Velux, izdelava napuščev, notranje izolacije in izdelava stanovanj, vrtne ute, nadstrešnice za avto, montaža sne-golovov, žlebov. Pogačar Andrej, s.p., Čopova 25, Lesce, 041/713-110 6958
Izvajamo vsa GRADBENA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, predelne stene, ometi fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Gradbenik Rexho in ostali, Adergas 13, Cerklje, 041/589-996
team
lel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net
mansardno. stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
km]   Armstrong PETCIEl
G'Sm.'O VI/51 41 3!
Vse parketarske storitve, polagamo laminat, topli pod, itison, PVC, pluto... Robert Kuzma, s.p. Fužinska ul. 23, Skofja Loka
Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materialom ali brez. tr 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj s3ii
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klument:, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632 047
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje. Halim Bytyqi s.p., Glavni trg 14, tr 041/760-614 8345
Izvajamo majša zidarska dela in kamnite škarpe, polagamo talne obloge in stene s Porfidom. V 040/640-762, Tešanovič Zoran s.p, Zg. Bitnje 13 8427
Prodam 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, Kranj-Zlato polje, popolnoma obnovljeno, vredno ogleda, kuhinja opremljena, tr 041/681-510 7609
PLANINA III, 3 sobno v dveh etažah z dvema hobi sobama, dva atrija, pokrita terasa, prodam, tr 040/535-584 aiee
KRANJ Čirče popolnoma obnovljeno 3 ss v hiši z lastnim vhodom in CK, 74 m2/l, 13 mio SIT, Kranj Zlato polje, obnovljeno 2ss 54,3 m2/IV., CK plin, nova kuhinja, 14,5 mio SIT, SKOFJA LOKA (okolica 12 km) prodamo 2 etažni hiši z vrtom (PR+I), cca 142 m2 v etaži, vrta 100+170 m2, CK olje, 15 mio po etaži. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 8204
LESCE alpski bloki, prodam opremljeno GARSONJERO, tf 031 /401 -501 8274
Prodam lepo obnovljeno 3ss v Bistrici pri Tržiču, 3. nad., cena 16.110.000 SIT. tr 041/773-878 8344
V samskem domu - KAMNIK nudimo bivanje za delavce (650 SIT), tr 041/672-917
ŠK. LOKA, 2ss, 48 m2, prenovljeno, 8/9, vsi priključki, 12,7 mio SIT. tr 031/633-
673 8350
Na Golniku prodam 3 ss, v izmeri 82 m2, z vsemi priključki, cena po dogovoru, tr 256-19-93,031/248-914 8355
Prodam ali ODDAM 1 ss v stolpnici v Tržiču, tr 041/221-457 8393
Prodamo 3 ss, popolnoma obnovljeno stanovanje na Zoisovi 44 v Kranju. tT 031/766-441 od 19. do 21. ure 8428
SKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, GARSONJERA, 28 M2, 1. NAD/4, OBNOVLJENA, UGODNO PRODAM. IT 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE
8447
UGODNA PONUDBA! PLANINA i, DVOSOBNO ♦ 2 KABINETA, 1. NAD, BALKONA, CENA 17.6 MIO SIT, PRODAM. tT 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE
8448
SKOFJA LOKA Partizanska cesta prodamo enosobno STANOVANJE 37 m2 stan. površine stanovanje je v pritličju dobro ohranjeno z vsemi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 8462
KRANJ - ČIRČE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@siol.net
Petek, 14. junija^
I GLASBENIKI MESECA	
junija 2002 pripravlja Andrej Žalar	
Ansambel Krila	
Glasbena skupina Krila je začela delovati pred tremi leti inje doslej posnela že kar nekaj skladb. Poslušalci, ki imajo radi njihovo zvrst glasbe, jih prav gotovo dobro poznajo. Člani skupine pa so poleg studijskega dela zadnje čase aktivni tudi z nastopi po različnih krajih. Tako so bili v začetku junija na Jezerskem in naslednji teden nato še v Besniei. Prihodnji konec tedna, 22. junija, bodo na prireditvi Pozdrav poletju v Kranjski Gori. Vse zabave pa so pod šotorom, zato ni nevarnosti, da bi njihovi nastopi zaradi slabega vremena odpadli.
Letos spomladi se je ekipa Krila povečala in tako zdaj največkrat nastopa v šestčlanski zasedbi. Skupino sestavljajo Franci Peternel, ki je pevec, basist, klaviaturist in povezovalec programa. Pevka je Anita Urbanija. klaviaturist in harmonikar Andrej Rogelj, bobni in vokal Dario Plesničar, kitaro in mandolino igra in zraven še poje Goran Popovič. Člani skupine Krila si želijo, da bi bili čimbolj uspešni. Zato tudi sodelujejo med drugim tudi z. Brendijem. Tako je tudi nastala nova uspešnica na novi kompilaciji založbe Mandarina Naj, naj 15. Tvoja bom pa je naslov skladbe, ki jo je zapel Anita. S tem pa so začeli pripravljati tudi novo zgoščenko, ki naj bi izšla jeseni.
Naj planina s planšarijo 2002
Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa
Danes objavljamo tretji kupon, na katerem lahko predlagate planino za sodelovanje v izboru "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002". V izboru lahko sodeluje planina, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko ali žgance. Prav tako vas opozarjamo, da je na primer Velika planina območje z več planinami in glasujete lahko samo za posamezno planino.
Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na petih vmesnih žrebanjih do 2. julija vsakič izžrebali bon Planike za 5.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa.
V juliju boste lahko izmed prvih desetih planin (vrstni red po vseh prejetih kuponih do 2. julija 2002) glasovali za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Zopet lahko pošljete neomejeno število
kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa.
Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30 julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2002, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje.
Predlagali ste že 16 planin, bon PLANIKE za Stanko Na drugem žrebanju so imeli srečo:
Stanka Kokalj, Volča 7, Poljane prejme bon PLANIKE 5000 SIT za nakup pohodne obutve, tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Jože Pogačnik, Žirovnica 87, Marija Frelih, Log 10, Železniki, Terezija Vešligaj, Podljubelj 285, Darja Vreček, Trata pri Velesovem 17 in Veronika Zorman, Zg. Brnik 43. Čestitamo!
Citrarji in Gorenjci na
Ermanovcu
Priljubljena prireditev in srečanje bosta to nedeljo, 16. junija, ob 14.30 pri Koči na Ermanovcu.
Ličof (julij 2001), Manja Aud in mag. Ciril Božič (avgu
2001) , Meri Poklukar in Br* (september 2001), Vida Dežm' in Senad Tiganj (oktober 200' Ines in Tanja Hižar ter slav Odar (november 20W Marjana Novak in Franc Je' (december 2001), Dušica Tu*? in Jože Kadivnik (januar
200'
Marina Urbane in Peter Prezf (februar 2002) in Anja Buri" ter   Marko   Žemljic (m^
2002) . Za okrepčilo in dobro * (jo bodo poleg članov Planin^' ga društva poskrbeli še člani < sambla Razdalja. Skupaj pa b*"1 nedeljsko popoldne preživeli do večera. Za zdaj ne kaže, nam podobno kot lani pona£ slabo vreme.
Ermanovec - Pri Koči na Ermanovcu bomo to nedeljo popoldne spet skupaj s citrarji in Gorenjka-mi ter Gorenjci meseca od lanskega aprila do letošnjega marca, ki so jih izbrali bralci Gorenjskega glasa in gorenjskih radijskih postaj. Poznana prireditev se bo tudi tokrat v organizaciji Planinskega društva Sovodenj in s sodelovanjem Gorenjskega glasa ter Radia Cerkno in Sora prepletala z zanimivi nastopi citrarjev in pogovori izbranih Gorenjk in Gorenjcev. Za čimbolj prijetno razpoloženje pa bo vmes skrbel še ansambel s primorske strani z imenom Razdalja.
Veliko vas je, ki poznate Ermanovec in tudi prireditev, ki bo to nedeljo pri koči planinskega društva Sovodenj na nadmorski višini 980 metrov. Za vse, ki še niste bili na Ermanovcu, pa nasvet:
V Škotji Loki morate v semafor-skem križišču pri Petrolu zaviti na Spodnji trg in potem po klančku navzgor v Poljansko dolino do Poljan, Gorenje vasi in naprej proti Trebiji. Na Trebiji pred Domon pod planino (ob cesti) zavijete ostro desno po klančku v vas in potem levo in naravnost po asfaltu. Po osmih kilometrih asflatirane ceste boste prišli pred kočo pla-
ninskega društva Sovodenj. Sredi tedna nam je Milka Burnik, učiteljica na Sovodnju, ki je tudi tajnica Planinskega društva Sovodenj povedala, da so se za srečanje citrarjev prijavili Damjana Pra-protnik iz ( crkelj, Evita Ješe iz Mavčič, Jan Lasič iz Podlubni-ka, Eva Janečko iz Reteč, Teja Štalec iz Selc pa Barbara Dolence, Tjaša Cof, Urška Cvek in še nekateri.
Seznam nastopajočih citrarjev se bo izoblikovai do prireditve, ki se bo začela v nedeljo ob 14.30. Citrarji naj bodo pri koči vsaj kakšno uro pred začetkom prireditve, da bodo preizkusili ozvočenje. Sicer pa bodo člani ansambla Razdalja pripravljeni za tonske vaje od 13. ure naprej. Enako vabilo pa seveda velja tudi Gorenj-kam in Gorenjcem meseca, ki so bili v zadnjem letu izbrani od bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev radijskih postaj. Za osvežitev spomina in hkrati kot povabilo, da se srečamo v nedeljo na Ermanovcu, poglejmo, kdo so bili Gorenjci meseca zadnje leto od aprila 2001 do marca 2002:
Pire Marcel Rodman in Alenka Boltez (april 2001), Jože Žulje in Gaja Rozman (maj 2001), Žiga Pretnar in Marjeta Jenko (juny 2001), Maja Petrič in Leo
Skupaj bomo na Ermanovcu z ansamblom Razdalja.
Zato smo skoraj zagotoW Pf
pričani, da bo prijetno srečanje nedeljo. Če pa bi se le tam zg°f kaj pomešalo, bomo negotov^ ali prireditev bo ali ne, razjasni" nedeljo dopoldne z obvestil' Radiu Sora in Radiu Cerkij Lahko pa pokličete tudi na te' tonsko številko GSM 031/6-699. Na tej številki pa boste li tudi vse druge informacije o deljskem srečanju citrarjev in ^ renjk ter Gorenjcev meseca na & manoveu. Lepo povabljeni ifi svidenje na Ermanovcu.
Andrej il
Besnica še kar odmeva
Kranj - Med harmonikarji in ljubitelji tega inštrumenta še vedno odmeva prireditev, ki je bila minuli konec tedna v Besniei. Danes zato objavljamo še dve sliki s prvega in drugega dne prireditve Besnica 2002. V petek je pred številnimi najmlajšimi nastopila Romana Krajnčan, v sobotni reviji narodnozabavnih ansamblov in glasbe pa so tudi po programu skrbeli za zabavo člani ansambla
Igor in Zlati zvoki. Objavljamo pa tudi harmonikarje, ki so se v nedeljo na Gorenjskem prvenstvu uvrstili v polfinale tekmovanja za 22. Zlato harmoniko Ljubečne. To so bili: Robert Osolnik, Nejc Štalec, Blaž Jenkole, Bojan Jerič, Rozman Marjan, Jože Dolenc, Anka Podobnik, Metod Praprot-nik, Franc Škufca, Tomaž Kuplc-nik, Dean Delgiusto in Kristina Pahor.
Prava velikost za pravo ceno!
Kupone pošiljajte na naslov:
GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ
"NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002"
akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE
Za sodelovanje v izboru predlagam planino
Ime in priimek Naslov
Prihranek v maju:" 390.00
1.670.576
Omejeno število vozil že za
• garandja "plus" 5tet/160.000km • dva modela; 4 ali 5 vrat
• dva motorja: 1,3iali 1,5i 16V • dolžina 4,21 m; prtljažnik 4491
• zračna blazina • tonirana stekla • platišča 14',...
CjkTJ) kiamoto*
LEASING
NASMEH, d.o.o., KRANJ
Hrastje 145, 4000 Kranj
PRODAJA SERVIS
Telefon: 04/23-51-777
fetekj4. junija 2002
MALI OGLASI/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v Prvi etaži trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom '5,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj J provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja; v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2, ter 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 23,90 m2, 1. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
' V Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; ' v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2;
' V Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štirisobno stanovanje v VIII. nadstropju, izmere 87 m2;
' na Planini I, v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v 10. nadstropju, v izmeri 88,8 m2; ' na Bistrici pri Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 61 m2; ' v Kranju - Sortijevo naselje prodamo obnovljeno dvosobno + kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2; ' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno sta-nofcnje v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v iz-'■ meri 51,7 m2;
V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 55 m2; ' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2; ' v Kranju na Planini II. prodamo manjše enosobno stanovanje v VII. nadstropju, izmere 39,1 m2; ' v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 88,50 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + kabine! stanovanje v IX. nadstropju, izmere 54 m2; STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: " v Preddvoru - v alpskem bloku oddamo v najem opremljeno trosobno stanovanje, v izmeri 84 m2; ' na lunini II. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 68 m2; HIŠE-PRODAMO
' v Strazišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2 - ugodna cena; blizu Begunj na Gorenjskem prodamo staro meščan-sto vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2;
' v Cirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonad-stropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); ' v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2; ' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli velikosti 572 m2; ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hiše m prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 m2;
' v Podbrezjah prodamo starejšo hišo na parceli, velikosti 430 m2;
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo postavne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v jzmeri 307 m2;
' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih Prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih;
- na Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2; ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne Prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2, primerno za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni lazi, pritličje, v izmen 136 m2; ' v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (primerno za skladišče ali trgovino) in zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni obiekt; v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2;
V Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pn-•Kiu, v izmeri 42 m2;
POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
v Cirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih Prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju; v Naklem na Gorenjskem oddamo v najem tri pisarne \ nadstropju, v skupni izmeri 48 m2; na Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 55 m2; y Srednjih Bitnjah ob glavni cesti Kranj-Skofja Loka ^oamo v najem dva prostora (hala) po 100 m2, pridno za skladišče;
v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni Prostor v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod; v Kranju na Primskovem (Jezerska cesta) oddamo v ^jem poslovni prostor v pritličju, izmere 44 m2 - samostojni vhod; PARCELA - PRODAMO:
v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo »•»•t2.500 m2;
^incu Ph Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z sudbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; "a Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, veliko-c|a 1500 m2; 36nn prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca ' va i"12 23 0°^'ali Poslovno stanovanjski objekt; J3 Jezerskem prodamo 2 ha travnikov in gozda, od '.ega 900 m2 zazidljivo,
1300Zm2eZ6rSkem prodamo zazid|iivo Parcelo velikosti yiKEND PRODAMO na Dolenjskem prodamo vikend hišo na zelo lepi par-yiKEND PARCELA
Pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2,
Z^L?^nium 9°" prodamo vikend parcelo z ^mpnkliučki v izmeri 432 m2; ''KEND - ODDAMO V NAJEM'
rZ^H rad Skof>° Loto oddamo v najem ^nisi vikend-brunarico, tlorisa 16 m2;
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESUIVOST IN USPEH.
SKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo 26,60 m2, 13. nadstropje, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39 m2, pritličje z atrijem, opremljena kuhinja, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 49,50 m2, pritličje z atrijem, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,10 m2, 7. nadstropje, vsi priključki, vseljivo julija 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SKOFJA LOKA v starem delu mesta prodamo obnovljeno hišo, primerna za poslovni prostor in stanovanjski VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-41._,
600 m2 zazidljive parcele prodamo v Gorenji vasi z možnostjo dokupa VOGOPROM nepremičnine d.o.o.04/5183-82-40, 04/513-82-41.
VRBNO-RADOVUICA prodamo dvojček na parceli 500m2, 240m2 bivalne površine-terasa 40m2 pokrita, vsi priključki CK na olje (lastna )-primeren tudi za poslovno dejavnost, 5 parkirnih mest VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-41._
Železniki oddamo 2 nadstandardna stanovanja VOGOPROM nepremičnine d.o.o.04/513-82-40, 04/513-82-41.
KRANJ, Planina III, Trg Rivoli, dvosob-no+dva kabineta, nizek blok, adaptirano in zgledno urejeno. Cena: dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
InepremičnineI
2026-172
KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr., cena ca 8,8 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
KRANJ, Planina I, Vrečkova ul., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., nizek blok cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_'
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323_
BLED, lepo 2ss s samostojno zidano garažo v bližini centra ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
RADOVLJICA, prodamo: 1ss v I. nadstr. Prešernove, 42 m2 in 2 1/2 ssvGradnikovi, 61 m2. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
KAMNA GORICA, 120 m2 v stan. hiši, zelo lepo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
Radovljica - Gradnikova: Zelo lepo 3SS, II. nad, 74m2, popolnoma obnovljeno, CANKARJEVA: 3SS, VP, 72m2, takoj vseljivo, ŽAGARJEVA: 3SS, ll/ll nad. 63m2, vsi priključki, takoj vseljivo, GRADNIKOVA: garsonjera, 25m2, IV.nad, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,014/755-296, 040/204-661
NEPREMIČNINE
»5745-444. IHKI) PKIvŠKKNOVA SO
KRANJ, Vodovodni stolp - trosobno stanovanje v hiši 81,2 m2, l.nad., zunaj garaža, CK na olje, cena ■ 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, l.nad., prenovljeno stanovanje, cena =18,0 mio SIT in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost, cena = 22,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj-mestno jedro: Zelo lepo 3SS, 135m2, pritličje popolnoma obnovljeno, primerno tudi za poslovne prostore. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Kranj-Žagarjeva: Zelo lepo 3SS, 90m2, I. nad, vsi priključki+garaža. Ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Šk. Loka - Podlubnik: 2SS, 63m2, XI. nad, vsi priključki, zelo lepo, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ-PLANINA III: 2SS, lll/lll nad. 67m2+16m2, brez balkona, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ-PLANINA II: Nizek zelo urejen blok 2SS 68m2, II.nad, zelo lepa lokacija, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji, oziroma dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 v 3.nad., predelano v 2,5 SS, cena = 13,8 mio SIT, 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK pred vrati, cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3.nad., nizek blok, cena - 9,2 mio SIT, 1 SS 42 m2 v 5. nad. za 10,8 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 4.nad., krajna lega, cena ■ 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Vodovodni stolp - 1 SS 42 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, cena -11,3 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 4.nad, nizek blok, CK, cena ■ 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Trg Svobod« 6, 4200 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 prlmm.trzlceslol.net, http://agenclja-prlmo.al
SKOFJA LOKA, Frankovo n. -15 let staro 2 SS 58 m2 v 2.nad., cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - 2 SS 55 m2 v l.nad. za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno adaptirano stanovanje 54,20 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, opremljena kuhinja, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 54,80 m2, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo kompletno opremljeno dvosobno stanovanje 48,19 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,80 m2 stanovanjske površine, 10. nadstropje, dva balkona, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,50 m2, 3. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORUJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje 72,23 m2, 3. nadstropje, balkon, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - gars., 25 m2, l.nad., nizek blok, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
TRŽIČ - Deteljica, gars., 20,48 m2, VIII.nad., prazna, prodamo, Mike & Co.d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
LESCE - mans. gars., 24 m2, IV nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 1 sobno, 40,10 m2, V.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
SKOFJA LOKA-Trata, 1 sobno, 45,30 m2, pritličje, funkcionalno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 1 sobno , 38,60 m2, l.nad., predelano v 1 + 2 sobno, v celoti obnovljeno, nizek blok, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 53,40 m2, IV.nad., nizek blok, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 56,80m2, II. nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., lep razgled, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA II - 2 sobno, 68,20 m2, II.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
TRŽIČ - 3 sobno, 58,97 m2, l.nad., klas. ogrevanje, delno obnovljeno, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
KRANJ - okolica, 3 sobno v večstanovanjs-ki hiši z upravnikom, mansardno, 65,35 m2, II.nad., delno obnovljeno, vrt, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
LESCE - NOVOGRADNJA ob Vodnikovi ulici: Sodobna stanovanja 47 -100 m2 v štirih etažah, lastni vhodi z verande, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, zanimivi tlorisi, gradnja na ključ, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne junijske cene! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED - NOVOGRADNJA, vseljivo: december 2002. Še dve 2ss v pritličju (55 m2) in 2+2ss v mansardi (105 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki. Pohitite! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 56,06 m2, 2ss, 3. nadstropje, CK, balkon, klet, ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju, CK, balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki, vseljivo v začetku novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
Skofja Loka-Frankovo v zelenem in mirnem naselju v pritličju prodamo 1SS 45,30m2, CK, balkon zastekljen, KTV, TEL, primeren tudi za invalide VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL04/513-82-40, 04/513-82-41.
Kranj-Planina 1, prodamo 2SS z dvema kabinetoma 94m2 , KTV;CK;TELEFON, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL;04-513-82-40, 04/513-82-41.
V Kranju na Planini 3, prodamo 1SS, 46,8 m2, KTV, CK, TEL; VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL04-513-82-41, 04/513-82-40
Na ravnem sončnem in mirnem kraju v POLJANSKI DOLINI prodamo 700 m2 zazidljive parcele, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL.04/513-82-40 , 04/513-82-41.
Struževo pri Kranju prodamo novo hišo staro 4 leta s poslovnim prostorom, VOGOPROM nepremičnine Tel:04/513-82-41 , 04/513-82-40._
Skofja Loka, Frankovo naselje prodamo 2SS 46m2, v pritličju VOGOPROM nepremičnine, d.o.o Tel:04/513-82-41 , 04/513-82-40.
HRASTJE - v bližini Bistrice ob Sotli in PODČETRTKA na lepi sončni in mirni lokaciji prodamo bivalni vikend velikost 7x5 m na parceli 1300 m2, asfalt do vikenda, voda, elektrika VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel.04-513-82-40 , 04/513-82-41.
KRANJ, Planina 1 prodamo 2SS s kabinetom 54,8 m2, vsi priključki, oprema po dogovoru VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel 04/513-82-40, 04/513-82-41
KRANJ Planina 3 prodamo 2SS 63m2, KTV; CK; TEL; VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel:04/513-82-40 04/513-82-41.
SKOFJA LOKA na prometnem križišču oddamo dva poslovna prostora po 30m2, z parkirnimi mesti VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel: 04/513/82-40, 04/513-82-41
VIKENDI
Poljane nad Šk. Loko, prodamo bivalni vikend, zidan, podkleten, 45m2 površine v etaži, 380m2 zemljišča. Loka Nepremičnine. Tel.: 50-60-300
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE - PRIKOLICE montaža in vpis.'Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica, 041/896-134 7767
GUME GOOD YEAR NCT 5-205-60-15, prevoženih 5000 km, ugodno prodam. IT 041/33-55-39 84»
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, brez A testa, mere 165-135 in novo, govejo stro-jeno kožo. tr 01/361-11-32 8420
Poskrbim za vašega ostarelega jeklenega KONJIČKA. V 041/582-572 8443
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVA-NIH IN CELIH VOZIL od I. 90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15 a, Kranj, 204-11-68 ali 041/730-939_5487_
Kupim ŠKODO FELICIA 1.9 D. V 031/408-369 8325
VOZILA
ODKUP, PRODAJA in PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj tr 201-
14-13 7848
VW JETTA, I. 86, ohranjena, registrirana, ugodno prodam. TT 041/566-302 8169
Prodam GOLF disel, 1.85 in R 5, 1.87. « 031/335-163_826i
Prodam HYUNDAI H1. 1.99, neregistriran, cena po dogovoru. IT 041 /686-520 8264
Z licenco 1BN
NEPREMIČNINE
tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ujica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj        GSM: 041-331-886
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
J
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
R 5 CAMPUS, I. 90, rdeče barve, reg. do 9/02. TT 031/825-577 82/5
Prodam Volvo V40 karavan 1,8 GDi, 1.98, m.99, moder, KLIMA, ABS in vsa ostata oprema, nikoli poškodovan! UGODNO IST-COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990
Prodam Remault Megane Break 1,9 dTi 100KM, I.00, zelen, KLIMA, ABS in vsa ostala oprema, nikoli poškodovan! UGODNO IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 -666, 04 / 235 - 9990 _
Prodam Remault Megane Break 1,9 dTi 100KM, 1.00, rdeč, KLIMA, ABS in vsa ostala oprema, nikoli poškodovan! UGODNO IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990
Prodam Renault Scenic 1,6 16V, 1.99, zlat, vsa možna oprema razen klime, nikoli poškodovan! UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 -9990_
CUO 1.4 RT,LET 99, ČRN, 3V, REG 12/02, EL OPREMA, 2XAIR BAG, MEGL, 1.LASTNICA, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118_
MEGANE 1.4 16V KARAVAN,LET 2000, MET SIV, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.8,LET 94, RDEČ, KLIMA, ABS, AIR BAG,S. STREHA, OHRANJEN, 890.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118_
CUO 1.2.LET 99, 44.000 KM, BEL. 3V, DCZ, 2X AIR BAG, REG 10/02,1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
FIAT, MAREA 1.6 VVEEKEND.LET 97, BELA, 1.LASTNIK, SERVISNA, 83.000 KM, 1.480.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
ASTRA 1.8 CD AVTOMATIK.LET 93, MET SIVA, ABS, AIR BAG, EL OPREMA, 4V, OHRANJENA, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_
MEGANE 1.9 DTI,LET 99, 73.000 KM, BEL, 5V, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
DAEVVOO, NUBIRA 1.6 KARAVAN,LET 97, MET ZELENA, 1.LASTNICA, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1.040.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ROVER 214 I,LET 97, BELA, 1.LASTNICA, AIR BAG, 5V, OHRANJEN, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT, BRAVA 1.2 16V.LET 2000, 1.REG 2001, MET SREBRNA, 26.000 KM, 1. LASTNIK, ABS, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 98, MET SREBRN, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.4 16V.LET 2000, 31.000 KM, MET MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SEAT, INCA 1.6 CL FURGON,LET 96 1..REG 98, 92.000 KM, RDEČA, REG 1/03, NOSILNOST 625 KG, SERVO, AR, ZELO OHRANJENA, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O , TEL: 04-5319-118
AUDI, A3 1.8,LET 98, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, EL OPREMA, ALU, OHRANJEN, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
FIESTA 1.25 16V.LET 96, SREBRNA, 3V, AIR BAG, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
Prodam Renault Laguna 1,9 dTi Break 100 KM, 1.99, m.00, modra, KLIMA, ABS in vsa ostala oprema, nikoli poškodovan! UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990
Prodam Renault Clio 1,4 RTX, 1.99, moder, izjemno ohranjen, veliko opreme, UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990
Prodam Fiat Punto 1,2 SX, bel, veliko opreme, nikoli poškodovan, UGODNO! IST -COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990_
Prodam VW Polo 1,4 16V, 1,00, rumen, veliko opreme, klime nima, kot nov! UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 -666, 04 / 235 - 9990
Prodam Fiat Tipo 2,0ie, 1.93, črn, KLIMA, USNJE, nikoli karamboliran! UGODNO! IST - COM d.o.o., Primskovo, 041 / 608 - 666, 04 / 235 - 9990
Ugodno prodam FORD FIESTA 1.3,1. 95, reg. do 5/03, prvi lastnik, servisna knjižica. TT 5874-138, 040/635-571_8278
Prodam CORSO 1,5 D, 1.91, rdeč, 104.000 km. g 031/580-119_s£9i
R 5 CAMPUS, 1.88, rdeče barve, reg.do 7/03. V 031/265-242 8295
R 4 1.92, reg. 8/02 in R 19 GTS.I. 89 1.4, reg. 6/03. tr 040/285-748 8299
OPELASCONA 1.6 diesel, I. 84, reg. 11/02, 5 vrat, cena 135.000 SIT. TT 2325-823
FORD FOCUS 1.6, I. 99, metalik srebrn, klima, DCZ, ohranjen, prevoženih samo 28400 km, reg. do 6/03, cena 2.350.000 SIT. tr 031/533-805 8303
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena3.950.000,00,UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE Avto Mlakar Pod-boršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308_
KIASEPHIA 1,5, LETNIK 1999, METALIK MODRA, 38.000 KM, ZELO LEPO OHRANJEN, REG.DO 5/2003, CZ, ES, EL OGLEDALA, RADIO, 1. LASTNIK CENA: 1.299.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 KRANJ TEL.:04/20 19 308_
RANGE ROVER 4,6, LETNIK 1997, REG.DO 11/2002, 135.000KM, LEPO OHRANJEN, VSA OPREMA. CENA: 5.500.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 KRANJ TEL. 04/20 19 308_
ALFA 146 1,6, LETNIK 1995, 90.000KM, REG.DO 28.6.2002, RDEČE BARVE, KLIMA, MEGLENKE, CZ, ES, CENA: 890.000,-, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ 04/20 19 300
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM, REG. DO9/2002, 4+ EL. STEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 650.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308_
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE. CENA: 4.150.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
FIAT MULTIPLA 100 16V, LETNIK 2002, METALIK BORDO RDEČA, KLIMA, DCZ. ES, CENA: 3.350.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308 _
FIAT PUNTO 1,2 ACTIVE, LETNIK 2002, METALIK SREBRN, KUMA, CZ, ES, POT. RAČUNALNIK, SERVO VOLAN, CENA: 1.790.000,00, UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL 04/20 19 308
FORD MONDEO 1,8 KARAVAN, LETNIK 96/97, METALIK MODER, KLIMA, AIR BAG, ABS, CZ, EL. STEKLA. CENA: 1 480.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLANSKA
C. 30, KRANJ TEL: 04/20 19 308
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA,   SERVO   VOLAN, ABS,ASR,MSR,
EL.OGLEDALA,DCZ.....CENA:
2.990.000,00 SIT, UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE, AVTO MLAKAR PODBORŠEK
D. O.O, LJUBLJANSKA C.30,04/20 19 308
FIAT MAREA 1,6 16V KARAVAN, LETNIK 2002, METALIK SREBRN, KLIMA, MEGLENKE, CZ, ES, CENA: 3.100.000,00, UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30,TEL.:04/20 19 308
M^GflNTflR
■ C| ■ NAKLO
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV^O^O^
FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,... CENA: 4.130.000,00, UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR POD-. BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
PASSAT    1,6    GL,    LETNIK 1996,
150.000KM,Trdeč, klima, 2xair bag,
ES, CZ. CENA: 1.320.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
Prodam HYUNDAI ACCENT 1500 cm3 s petimi vrati, I. 97. tT 513-13-46 8304
Prodam SEAT IBIZO 1.4 16 V, 100 KM, I 2001, reg. do 5/03, 14000 km, elek. paket, klima, servisna knjiga, cena 2.200.000 SIT. Tt 041/33-55-49 8312
Prodam R 5 FIVE, I. 94, registriran do junija 2003. IT 041 /523-755 83is
Prodam GOLF JXD, I. 86, reg. 3.6.2003, cena 290.000 SIT. tr 041 /853-787 ssie
R 4 GTL, I. 91, reg. do 21.1.2003, lepo ohranjen, ugodno prodam, tr 041/436-
323 8320
Prodam kombinirano vozilo CITROEN JUMPI, L. 88. tr 041 /777-430 8346
Prodam dobro ohranjen R 5 five, 1.94. tr 041/862-433 8362
Prodam SUBARU LEGACY GN 1.8, I. 91, reg. do 8/02, 132.000 km, cena ugodna. tT 041/924-758 8370
MAKUER BLED d.o.o.
PRODAJA NEPREMIČNIN"
47,60 bled, l jubljaivska cesta';, tel: 5767-600, 041/647-974
GOLDIIJX, 137.000 km, lepo ohranjen, reg. 5/03, cena 310.000 SIT, tr 040/398-983
Prodam OPEL ASTRO 1.8 GT, I. 93, ABS, servo, radio, CZ, elek. pomik stekel, elek. oprema, ogledala, sončna streha, kljuka, serv. knjiga, reg. do 1/03* tr 031/369-707
OPEL ASTRA KARAVAN, letnik 92, karamboliran zadaj, neregistriran, prodam, tr 041/468-906 8392
Prodamo HONDO CR V 2.01, AT, I. 97, elek paket, 2 x zračna vreča, klima, ABS, avtomatski 4 WD, ALU platišča, dalj. cent. zaklepanje, met. barva, redno servisiran, prvi lastnik, zelo lepo ohranjen., tr 23-43-100
Prodam GOLF II, deisel, letnik 1986,registriran do marca 2003. tr 23-25-922 8412
RENAULT 19 LIMITET, prvi lastnik, prva reg. 96, servisna knjižica, garažiran, vsa dodatna oprema. tT 031/330-516 ali 2591-
318_8415
R 19 1.4 RT, 1.10/93, prodam, tr 041 /869-599
Prodam FIAT BRAVO 1.6 SX, modre metal barve, reg. do 4/03, lepo ohranjen. IT 2332-177, 041/390-472_8422
RENAULT ČUO CONFORT 1.4,1. 98, reg. do 22/, 85000 km, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, cena 1.040.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 8430
FIAT BRAVA 1.4 S I. 98, reg. do 3/03, lepo ohranjen, metalno rdeče barve, elektro paket, cena 1.280.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 843i
Pridobite si nazaj denar, ki ste ga potrošiii z vašo kartico Visa Abanke
Vsakokrat, ko do 31. avgusta 2002 uporabite kartico Visa Abanke, si lahko vrednost nakupa pridobite nazaj ali pa dobite celo 100 000 tolarjev.
Če se odločite in zaprosite za kartico do 30 junija 2002. pa vam bomo podadli še polovico letne članarine. Za podrobnosti vprašajte v poslovalnicah Abanke ali poglejte na spletno stran www.abanka.si
O
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47 77
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
MAGNETIKdoo
dezinfekcija, dezinsekcij« in deratizacija
4273 BLEJSKA DOBRAVA 25 e-mail: magnetik@siol.net tel.: 04 583 55 00, 041 691 226
ZAPOSLI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
delavca na delovno mesto odgovorne osebe na področju DDD dejavnosti (deratizacija, dezinsekcija, dezinfekcija) in prometa s kemikalijami.
ZAHTEVANA IZOBRAZBA:
1. diplomirani sanitarni inženir ali univerzitetni diplomirani inženir agronomije ali diplomirani inženir agronomije ali doktor veterinarske medicine ali univerzitetni diplomirani biolog,
2. aktivno znanje angleškega jezika (priporočljivo vsaj pasivno znanje nemškega jezika),
3. vozniški izpit B-kategorije.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljejo najkasneje do 20. 6. 2002 na naslov podjetja. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo po tel. št.: 04 583 55 00 ali 041 691 226.
STREŠNIKI ^
®®fh®fB W
Malenska vas 12,8216 Mirna Peč tel.: 07/307 89 90 mob.: 041/630 072 E-mail: golob.marjan@volja.net
- Nudimo količinske in gotovinske popuste
- Organiziramo prevoz neših izdelkov
- Kakovost je preverjena na inštitutu za preiskavo materialov
- Vsi Izdelki so globinsko barvani (za lepši izgled strehe In daljšo življenjsko dobo pa poskrbi še akrilni premaz) • izdelani z dodatkom plastifikatorja in na izbiro v šestih barvah
Izdelki so izdelani iz domačih materialov po evropski tehnologiji
ZAVAROVALNICA
a At/IrtČ
T
ar
o
Tel.: 07/3»Z-M-O0 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33Z-40-Z4 Radio Sraka, d.0.0.
Valantićovo 17 SOOO Novo Mesto
rmbtabki opreme so simbolen*.
: ob p-ojO|u uf»or»bt dopoinimt :to"tve PIK n obdobje najman, 18 mesecev
Dobro je videti in vedeti, preden slišite, kdo vas je poklical. Zaupajte telefonu, ki pozna vaše prijatelje, telefonu, na katerem vidite, kdo kliče, preden dvignete slušalko. Telekom Slovenije uvaja storitev PIK - prikaz identifikacije klica na večini analognih priključkov. Izkoristite brezplačno aktiviranje PIK v prvih 30 dneh uvajanja storitve.' Prvi PIK komplet - aktiviranje storitve in brezvrvični telefonski aparat Siemens Gigaset 200 (cena: 15.900 SIT z DDV).-. Drugi PIK komplot - aktiviranje storitve in vrvični telefonski aparat Sicmeqs
•w telet om.si
Euroset 2020 (cena: 8.900 SIT z DDV). Dobro je videti!
P/K
Prikaz identifikacije klica
Telekom V)
Slovenije >\
tlakovcl robniki zidaki ikarpnlkl mu Ido ograjnl zidak
Vsi izdelki •o Iz pranega peska.
SEDAJ TUDI V Ul HIJAM
f     f f
INDUSTRIJSKA CONA STEGNE
(pri šotoru Elaktrotehne)
01/511 20 88
KOMU Jlll'ftČKi;
12 I\T K
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70
GRAWE
Zavarovalnica d.d-
Smo prva mednarodna zavarovalnica v Sloveniji z več kot 10-letnimi izkušnjami na tem področju, Zaradi hitre rasti, uspešnega poslovanja in širitve prodajne mreže
v Sloveniji iščemo več
SVETOVALCEV PRODAJE
IMATE
Voljo do dela
Željo po visokem zaslužku
Fleksibilnost, Samozavest
Organizacijske sposobnosti
Ambicioznost
ŽELITE
Odlične delovne pogoje Visoko motivacijo Odgovorno delo Stimulativni OD Profesionalno izobraževanje
Veselimo se vaših prošenj, ki jih skupaj z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izobrazbi pošljite do 21.6.2002 na naslov: Gravve Zavarovalnica d.d., GPS, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, ga. Gantar, ali po elektronski pošti na naslov: gps@grawe.si.
PeteM4. junija 2002
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 33. STRAN
-^fpREMIČN
tel.: 583-65-00, 041/703-806
FIAT PUNTO 55 S, 1.94, kov. barve, 70 000 km, izredno ohranjen. Tt 041 /787-050
R CUO 1.4 RT, 1.99, kov. moder, vsa oprema, kot nov, Tt 041 /398-574_8442
MAZDA 323 i, 1.91, katalizator, odlično ohranjen, Tt 041/76-17-60_8444
R 5 CAMPUS, 1.93, registriran do oktobra. O 040/396-034, 202-10-97_8468
Prodam NISSAN ALMERA 1.6 GX, 1.97, 68 000 km, klima, reg. do 1/03. Tt 040/805-415 UA7
ZAPOSLIM
Ste uspešen AKVIZITER, ki se v svoji firmi ne počuti najbolje? Pridružite se prijetni skupini, tr 041/617-132, 041/513-664, jancomm.d.o.o., Tržič, Retnje 54 ezoe
Nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Tt 041/604-413 ali 59-57-995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 8720
C
POTUJOČA PRODAJALNA
3
• prodaja konjskega mesa • odkup konjev
PETRA VREČKO, s.p. Šentovec 2, 2310 Slovenska Bistrica tel.: 050-634-908
vsak torek In prvo soboto v mesecu pri Kokrškem mostu (Planina) Kranj
Zaposlimo AVTOUČARJA. tr 25-55-355, Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor
Brez tveganja in stroškov, ni akviziterstvo, nudimo kredit. Tt 041/784-151, Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj
Sprejmemo SLIKOPLESKARJA. tT 041/656-181, zvečer, Brezar Milan,s.p., Mlaška c. 75, Kranj 8135
Zaposlimo PIZZOPEKA za delo na bazenu Radovljica. Orli, d.o.o., Tenetiše 80, Golnik, 041/682-159_8137
Iščemo ŠTUDENTKO za delo v strežbi v znanem lokalu v okolici Kranja, zaželjene izkušnje. tr 031/586-389, Aldera.d.o.o., Partizanska 34, Šenčur 8190
HOSTESE
DEKLETA, ČE VAS ZANIMA DELO HOSTES NA SEJMIH, ŠPORTNIH IN KULTURNIH PRIREDITVAH, DEGUSTACI-JAH, PREZENTACIJAH..., SE NAM JAVITE NA TEL. ŠT.: 01 425-42-74, VSAK DELAVNIK OD 11. DO 16. URE.
HERING M & P k.d. Tržaška 2, Ljubljana
če ste brez zaposlitve in imate dovolj Prostega časa vam nudimo možnost dobre-9a zaslužka in redne zaposlitve, tt 031/515-702, Geox,d.o.o., C. Kokrškega odred 24, Križe si94
Mercatorjeva franšizna prodajalna zaposli PRODAJALKO živilske stroke v okolici Kran-la in Škofje Loke Pisne ponudbe na naslov: ^^Škofjeloška 2, Kranj 82oe
Dekle dobi delo za pomoč v šanku. TT
031/325-442, Okrep. Kozolec, Sp. Bitnje 2
c 8338
v živilski trgovini v Medvodah zaposlim PRIPRAVNICO ali TRGOVKO. Tt 041/694-635, Mant-Co, d.o.o., Žiri, Ob potoku 19,
P___834,
Honorarno zaposlim VOZNIKA C kat. za !?esec avgust. "B 041/718-782, Podobnik lomaž s.p., Pod Plevno 3, Skofja Loka assa
Delo dobi izkušen operater CNC
na žični eroziji. Cenjene vloge z življenjepisom pošljite v roku 8 dr|i od objave na naslov: ELECOM, d.o.o., Retnje 49, Križe.
Takoj zaposlimo več MIZARJEV IN MON-'AZERJEV. v 204-96-30, JR Kranj.d.o.o., l^}niška 13, Kranj_8366
Honorarno zaposlim moškega v kovinski stroki. Kovisnki izdelki Pot, Zabreznica 53 b, ggglea, 580-50-30_ 837/
Takoj zaposlimo KV MIZARJA. Mizarstvo otare, Zg. Bitnje 186, V 231-75-10 8379
_ j-1 J 11 M
RZISNIK& PERC
K sodelovanju vabimo
GRADBENE TEHNIKE LESNE TEHNIKE
* znanjem ACAD-a
za delo v projektivnem biroju.
Zbiramo pisne prijave:
PROTIM Rzišnik & Pere, arhitekti in 'njenifji. d.o.o, Delavska t, 24, Šenčur, 'el (04) 279 18 00, e-mail: protim@rzisnikperc si ^vvvv.rzisnik-pert.si
Zaposlim MLEKARJA, sirarja ali kuharja. Tt 041/674-266 8407
Vestno, marljivo in urejeno gospo iščemo za čiščenje v Kranju - honorarno. Prijave na tr 2571-428, od 7.30-16. ure, PROSEN COM d.o.o., Sp. Duplje 8 8421
Zaposlimo TRGOVKO z vsaj 3-letnimi delovnimi izkušnjami. Pismene prošnje z dokazilom o izobrazbi in delovnih izkušnjah nam pošljite do vključno 22. junija na naš naslov: R-Neža, d.o.o., trgovina Neža, Gregorčičeva 8, 4000 Kranj 8429
Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga.
Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-g59 BEMATRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana
Potrebujem fizioterapevtko za razgibavanje 1x ali 2 x tedensko. Tt 233-21-48 8457
Honorarno ali redno zaposlimo dekle ali fanta za delo v strežbi. Gostilna brunarica Štern, c. na Rupo 16, Kranj, 041/771-656
Delo dobi KV ZIDAR in POMOŽNI DELAVEC v gradbeništvu. Takoj! Taber.d.o.o., Britof 152, 040/633-702 8463
Zaposlim dekle z veseljem dela v strežbi, tr 041/77-45-99, Zupan Viljem s.p., Jezerska c.93a, Kranj 8488
Zaposlimo AVTOELEKTRIĆARJA ali ELEK-TRIĆARJA, nastop dela možen takoj, v Hrastju pri Kranju, tr 041/631-795, Jakopič Franc s.p., Mošnje 6d, Radovljica
Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi. Tt 031/360-476, Ribnikar Janko s.p. „ Senično 8, Križe 8471
V baru v Kranju zaposlimo NATAKARJA -VODJO. INTERTREND d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor Tt 25-25-080 8489
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - Zl DARSKA DELA (notr. in zun. ometi, fasade, adaptacije...) in KERAMIČARSKA DELA (obnove kopalnic, stopnišč ipd.). Tt 031/782-386 7804
Iščem delo: lahko varstvo vašega malčka na mojem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, Poljane z okolico, tr 518-52-24 7805
Poklicni VOZNIK B,C,E kat. s prakso išče delo voznika kiperja. Tt 041/821-696 8268
Iščem delo za polovični delovni čas v dopoldanskem času. Tt 530-94-40 8296
Iščeva delo - harmonikaš in kitarist, na porokah, obletnicah, ugodno. Tt 533-10-15
Elektrotehnik telekomunikacij V. stopnje išče zaposlitev, primerno izobrazbi, instrukcije, prevodi. Tt 2045-275, Igor esn
Zaposlitev išče glasbenik ali duo za igranje narodne in zabavne glasbe. Tt 2521-498, 031/595-163 8349
Iščem delo igranje na porokah, prireditvah itd. Duo Karina, 031/666-461 8371
ŽIVALI
PIŠČANCE BELE za zakol po ceni 320 SIT/kg, prodajamo. Vsak delovnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586 8094
Prodam domače OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo na dom. tr 031 /533-831 8200
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 8208
Prodam visoko brejo TELICO simentalko. Tt 25-91-541 8263
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Tt 041/606-998 8279
Prodam BIKCA simentalca in črnobelega stara 10 dni. tr 031/828-955 - 8266
Prodam TELIČKO simentalko staro tri tedne. IT 25-22-626 8288
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. TT 514-12-01 8290
Prodam KOZO za 2.000 SIT. Tt 533-12-86
Prodam TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, tr 533-41-78 83oi
Prodam mlade OVCE 2 kom. tr 595-82-45
Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca (120 KG), tr 57-25-510 8307
Prodam pašno KRAVO s teletom in JAGN-JETAza zakol, tr 5720-155, 041/516-803
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj tt/fa 2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAJuitd nepremičnine® sio/.nef PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO,
■ ■ ■ V. ■ ■■■ IV.
M
►■™ ■■■■■
Prodam KRAVO CIKO, staro 4 leta. tr 5724-148,031/256-848 8318
Prodam KOZO z mlekom, železen voz, po dogovoru. Tt 031/488-345_8326
Prodam 3 OVCE z mladiči ali brez. tr 5141-227, zvečer 8330
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti ali menjam za manjšo 150 kg. Tt 5338-461 8365
Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni in kletko za kokoši nesnice. tr 031/564-814
Prodam en teden starega čb TELIČKA, tr
25-11-813 8382
Prodam BIKCA limuzin, starega 4 mesece. tT 2555-255 8383
JARKICE rjave 22 tednov, plemenske peteline rdeče, prodam. Hraše 5, Smlednik, 01 /362-70-29 8389
Prodam sivo JUNICO, staro 15 mesecev, tr 5720-066 839G
Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mese-cev. Tt 031/568-140_suoo
Prodam 2 KOZI srnaste pasme. Tt 255-1908
Tel.: 07/33a-33-oo SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
Menjam 10 dni staro TELIČKO simentalko za BIKCA simentalca. tr 2531-483 84is
Prodam KOZO z dvema kozličkoma, cena po dogovoru. Tt 5945-476 8426
Prodam 4 letnega JAHALNEGA KONJA in 6 let staro KOBILO, z žrebetom in pripušče-na.tr 031/698-600 8438
TELIČKO simentalko staro en teden, pro-dam -g 250-13-83_8454
OVCE in KOZO prodam, tr 031/515-726
Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Jezerska c.86, tr 204-26-72 846/
Prodam BIKCA simentalca , starega 2.meseca, mesnat, tr 031/751-382 8470
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado, pitano GOVEDO, krave, ovce, konje, tr 041/650-975 rert
Kupim več SIMENTALCEV OD 200-300 KG. Tt 25-21-695 tT 8269
urama
Belut
Kranl     98.3 mM*
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 872
R«]> BeM. do d. ,.1 ..i-   ■ ■ 6.4000 Ki«q
Kupim BIKCE in TELIČKE sim. težke do 400 kg. Tt 252-30-18, 041/620-824 8289
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 031/245-415 8313
Kupim KOBILO križanko po možnosti vozno od 2 let naprej, tr 5801-706, 031/830-364 833t
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tT 255-12-14_8358
Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. tr 01/361-29-75 8398
Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. tr 533-10-35 8414
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tr 2591-269 8425
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij danaSnjosti, nekomercialni regionalni TV program GOREMJSKE TELEVIZIJE
Z4 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dati VIDEOSTRANI vsakvečor GORENJSKA TV POROČILA
Sodem dni v tednu oddajamo zanimlv.domač, pastor, pozitiven intienasilen TV program
Snemamo v tv studiu, v Vaši občini, v VaSi KS ali celo pri Vas doma
telefon uredništvo: 041233 11 59 telefon Komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 4$ so fex poročila DESK: 04/233 12 31 e-mail: ytv4jjtele-tv.si INTERNET http://WYirw.tele-tv.ei
Zato nas pokličite in naroć'lt« I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, IV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI 'CELOVEČERNI FILM"
Naš DIGITALNI STUDIO zmore vs» HI
Netil nas bost« v srcu Gorenjska -GTV gorenjska televizija, Niko!« Tesle 2, p.p. 181,4001 KRANJ
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustila
ANICA BORŠTNAR
iz Podnarta
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki obiskujete njen grob
in ji prinašate sveče.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
TEREZIJE POLAK
iz Praš 49, Mavčiče
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Navček, nosačem, pevcem, gospodu župniku za poslovilni obred ter osebju Doma upokojencev Kranj za njihovo prizadevno skrb. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sinovi Andrej, Janko in Dušan Čater z družinami Praše, 22. maja 2002
ZAHVALA
Ko pride trenutek slovesa srce boli, a upanje na snidenje ostaja.
Za vedno nas je zapustil
LOVRO HAFNER
iz Škofje Loke, Kidričeva 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Zaman za dolgoletno zdravljenje, dežurni zdravnici dr. Tadeji Demšar za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih ter gospodu župniku Alojzu Snoju za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi pogrebni službi Akris, pevcem in kvartetu za odigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Ivanka ter hčeri Mira in Tadeja z družinama
Oj težka pot, oj težka pot, ZAHVALA ko od srca srce se loči. Mi spremljamo Te žalujoči saj Ti na veke greš odtod; oj solzna pot, oj zadnja pot.
(S. Gregorčič)
Po hudi bolezni nas je v 65. stari oče in tast
letu starosti zapustil naš dragi mož, oče.
BRANKO KNIFIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ustno in pisno izrazili sožalje, mu podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Peharčevi, patronažni sestri Liljani in ostalemu osebju ZD Tržič za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi zdravnikom in osebju Bolnišnice Golnik oddelek 200. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste mu stali ob strani in mu pomagali v njegovih težkih urah. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem OŠ Zali rovt ter govorniku g. ravnatelju Godnovu, OŠ Križe, Orodjarni Peko, slaščičarstvu Sladke sanje Zg. Bitnje ter sosedom Pot na Pilarno 5 za denarno in moralno pomoč. Posebna zahvala gre g. župniku Mačku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter Pogrebni službi Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi Tržič, 10. junua 2002
ZAHVALA
O preljubi dragi dom,
kako z veseljem sem te jaz gradil,
da enkrat užival bi svoj trud,
a le v trenutku popustile so mi vse moči,
in odšel sem v lepši svet,
kjer ni trpljenja in ne gorja.
V soboto, 1. junija 2002, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od našega dragega
MIRA NAGLICA
Iskreno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami delili bolečino. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izrečene besede iskrenega sožalja. Iskrena hvala prelatu g. Zidarju za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, kakor tudi trobentarju za izvedbo Tišine. Zahvalo smo dolžni tudi delavcem Komunale Kranj. Vsem in vsakomur posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Čirče, 1. junija 2002
GORENJSKI GLAS • 34. STRAN
•••••••
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 14. junija 2002
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
talne letve v različnih barvah. Tudi glede lepila za lepljenje, dvostranskih lepilnih trakov, Alu letev za prehode, Vam bodo naši prodajalci dali strokoven nasvet.
Tople pode Vam lahko tudi dostavimo na dom, po želji pa ga naš pooblaščeni polagalec tudi položi.
Seveda pa v trgovini LES 3 dobite tudi ostale talne obloge: lami-nate, lamelne in klasične parkete, surovo, lakirano in plastificirano pluto, masivne stenske obloge, mediapan stenske obloge, PVC stenske obloge za vlažne prostore, dekorativne kamne in opeke, iti-sone, preproge, izredno velik pa je izbor raznih letev.
Ob že tako ugodnih cenah pa potekajo tudi stalne akcijske ponudbe, kjer so visokokvalitetni izdelki na voljo po neverjetno ugodnih cenah (akcija talnih letev po 99 Sit/tm).
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Mesec junij je čas, ko se odločamo tudi za bolj zahtevna dela pri obnavljanju objektov. Zato Vam tokrat trgovina LES 3 predstavlja PVC tople pode iz svoje bogate ponudbe talnih oblog.
PVC talne obloge so enostavna, učinkovita in prijazna rešitev za izvedbo tal v bivalnih in delovnih okoljih. Stalna zaloga več kot 30 različnih toplih podov Vam bo zanesljivo olajšala odločitev pri izbiri talne obloge. Na voljo so širine 2, 3 in 4 metre, tako da je izkoristek obloge čimboljši. Svetovali Vam bomo tudi glede primerne kvalitete poda za Vaš prostor.
Poleg toplih podov v roli Vam nudimo tudi PVC talne plošče (Tar-kett Švedska), ki so primerne tudi za najbolj obremenjene stanovanjske in poslovne prostore. Njihova prednost je predvsem v izredni trpežnosti, pa tudi enostavno vzdrževanje in 30 različnih barvnih dekorjev omogočajo njihovo priljubljenost širom po Evropi. Plošče so na voljo v dim. 61x61 cm, kar omogoča enostavno polaganje. Za obrobo pri PVC talnih oblogah Vam nudimo PVC robne trakove ali pa
Nagrade:
1. nagrada:
nakup v vrednosti 10.000 sit
2. nagrada:
nakup v vrednosti 7.000 sit
3. nagrada:
nakup v vrednosti 5.000 sit
Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do 26. junija 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje -Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Me-ridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Rešitve nagradne križanke
SLAVKO HOČEVAR -VISOKO - VODOVODNE INSTALACIJE, KROVST-VO, KLEPARSKA DELA, ZIDARSTVO
Izmed 1326 pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajence:
1. nagrado:
WC školjko v vrednosti 10.000 sit prejme MARIJA ŠKUFCA,
Gradnikova 101, Radovljica
2. nagrado:
5 pocinkanih cevi 0,5 cole v vrednosti 10.000 sit prejme IDA KOŠNJEK, Pristava, Pot na Polje 7, Tržič
3. nagrado:
umivalnik v vrednosti 6.000 sit prejme MARICA DEMŠAR,
Rudno 34a, Železniki
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: IVANKA NARDONI, Podlubnik 288, Skofja Loka; LUCIJA GRUDEN, Planina 1, Kranj in MAJDA LUŽAR, Planinska pot 15, Križe.
V SPOMIN
Ni te na.vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda niti vej, ni te nikjer, kjer bila si prej.
(Oton Župančič)
Minili sta dve leti žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga
FRANCKA GREGORC
Hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in polagate cvetje.
VSI NJENI Trstenik, Žablje, junij 2002
ZAHVALA
Bolezen bila je močnejša od življenja, tebe mami - smrt rešila je trpljenja.
Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, babice, sestre, tete in svakinje
MINKE ČEBAŠEK
roj. Golob
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Dolžanu in pogrebni službi Navček za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Zupan, domačima pevskima zboroma za lepo petje, nosačem in zdravstvenemu centru Gastroenterološke klinike v Ljubljani, posebej dr. Mervicu. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI Trboje, Voglje, Bitnje, Predoslje
Bila bolezen je močnejša od življenja, tebe, ata smrt rešila je trpljenja.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast
PETER PETRIČ
iz Šenčurja, Zupanova 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Ob tej priložnosti se še zahvaljujemo zdravnici dr. Barbari Vavken za zdravljenje in lajšanje bolečin v njegovih poslednjih dneh.
Hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi in pogrebni službi Navček. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Isteniču za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Živela v čednosti krščanski si na zemlji mnogo let; v zlati dobi pomladanski se preselila v boljši svet.
Vse minilo je trpljenje, Žetve je nastopil čas: večno uživaš zdaj življenje prosi, prosi še za nas.
Umrla je naša draga mama, babica in prababica
IVANA TUŠEK
Debelakova mama iz Rovt
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažbo, darove in sveče. Lepa hvala dobrim sosedom, vaščanom in sovaščanom ter vsem, ki ste nam
kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Prisrčna hvala župniku g. Vindišarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala domačim pevcem; pogrebnemu zavodu Akris, pevcem za tako lepo zapete pesmi. Hvala dežurni zdravstveni službi Skofja Loka in dr. Hafnerjevi za spremstvo. Nenazadnje pa bi se radi zahvalili vsem, ki ste naši mami v letih težke preizkušnje stali ob strani, jo obiskovali in ji krajšali čas.
VSI NJENI Rovt, 10. junija 2002.
ZAHVALA
Dan je, kot bil takrat je, pust in mračen se mi zdi, zakaj neki vse drugače je, oh, morda to, da tebe ni.
V 63. letu nas je za vedno zapustil oče, stari oče, brat, stric, zet in tast
JOŽEF ROZMAN
iz Trboj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, za cvetje in sveče. Še posebna zahvala vsemu bolniškemu osebju iz SB Jesenice, g. župniku iz Trboj za lep pogrebni obred ter pevcem Zupan. Hvala tudi vsem, ki ste nam stali ob strani v zadnjih težkih trenutkih ter ga pospremi na njegovi zadnji poti.
David in Sandra z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
CILKE ZMRZLIKAR
roj. Štupar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denar za svete maše. Hvala vsem, ki ste bili z njo v njenih zadnjih trenutkih in nam požrtvovalno nudili pomoč pri cerkvi v Utiku. Hvala pogrebni službi Navček ter g. Lamovšku za pomoč pred pogrebom in pri njem. Hvala g. župniku, g. Vilfanu, g. Rosulniku, nosačem, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako hvala predsedniku Društva upokojencev Bukovica-Šinkov turn g. Janezu Merčun, za lepe poslovilne besede.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Cilka, Mirni, Kristina in Joži z družinami Koseze, 14. junija 2002
ZAHVALA
Ob tragični, prezgodnji smrti nas je v 61. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
MAKS MAVSAR
iz Zgornje Sorice 71
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od našega pokojnega, nam izrekji sožalje, mu prinesli cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu, govorniku iz Hrušice in trobentaču za zaigrani pesmi.
Žalujoči: žena Tatjana, Saša, hčerki Nina in Brigita ter sin Maksi, bratje Jaka, Slavko in Andrej z družinami in drugo sorodstvo
V SPOMIN
12. junija 2002 sta minili dve žalostni leti brez Tebe, naš dragi
STANE GANTAR
Vsem, ki se ga spominjate in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče
KAROL ZORC
z Mandelčeve poti 4 v Kranju
^ rer|o se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano Je m sveče. Hvaležni smo tudi ge. Mariji za njeno pomoč v zadnjih letih življenja. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Kranj, dne 8. junija 2002
V SPOMIN
STANISLAVA -SLAVKA ŠENK
iz Potoč
Eno leto že mineva,
kar brez tebe dom sameva,
ostali so spomini, bolečina,
ostala obupna je praznina...
kako prazen dom, dvorišče,
moje žalostno oko zaman Te išče,
ni več Tvojega smehljaja,
le spomin na delo Tvojih rok mi ostaja...
Na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe vsakdanje spanje,
kjer dom je Tvoj in upam kmalu tudi moj..
Francelj Potoče, 15. junija 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
4»		
od 13 °C	od 14 °C	od 15 °C
do 29 °C	do 30 °C	do 31 °C
Ob koncu tedna bo sončno in poletno vroče.
Oživele so princeske in vitezi
V poplavi sodobnih pravljic so stare dobre pravljice o kraljičnah, vitezih in gradovih začele počasi izginjati. Otroci v šenčurskem vrtcu pa so jih v letošnjem projektu Gradovi
spet izbrskali na plan.
Šenčur - Nekoč pred davnimi davnimi časi sta v velikem belem gradu živela kralj in kraljica. Imela sta ljubko deklico, ki ji je bilo ime... Tako so lansko jesen v vrtcu v Šenčurju začeli s projektom Gradovi, ki so ga ta teden končali z ustvarjalnimi delavnicami in predstavitvijo srednjeveške glasbe. Tudi v obeh podružničnih vrtcih na Visokem in v Voklem so bili otroci letos ustvarjalni, ludi oni radi prisluhnejo starim pravljicam bratov Grimm, Andersena in drugih mojstrov, radi pa imajo tudi pripovedi svojih dedkov in babic, kako je bilo v starih časih.
Tako so v vrtcu na Visokem letos pripravili razstavo starih predmetov, nekaterih tudi zelo dragocenih, v projektu Ohrišimo prah s starih predmetov. V Voklem pa so letos spoznavali čebele, čebelarjenje in med pod naslovom Od čebelnjaka do medenjaka. Toda vrnimo se k starim pravljicam, ki so s princesami, vitezi, kronami, grajskimi grbi in mogočnimi gradovi spet oživeli.
"Stare pravljice imajo svoj čar, otroci jim radi prisluhnejo, zato smo se letos v projektu Gradovi veliko ukvarjali z njimi," je povedala pomočnica ravnateljice v šenčurskem vrtcu Mira Likar. "Gradov in življenja v njih pa nismo spoznavali le v pravljičnih pripovedih, pač pa smo nekatere tudi obiskali. Videli smo Ljubljanski grad, grad v Školji Loki, Brdo, grad Kamen, Smledniški iivKam-
Vitezi so zajahali konje.
Radovljiški "Pumovci" predstavili film Kekec se vrača
Madona Kekec, ej
"Oča, oča, Bedanc je Pehto ubu. Na lastne oči s'm vidu. Oča, oča, Bedanc je Pehto zadavu," v filmu kriči tradicionalno preplašeni Rožle. A ni bilo tako hudo, Pehta je preživela in se zgolj odselila od nasilnega Bedanca.
Radovljica - Pumovci vas vabimo na premiero domačega "gorjan-skega Kekca", ki se je vrnil med nas. Družbo mu bo delal "raver-ski Kekec." Vabilo na predpremiero in premiero filma je obetalo nekaj zanimivega, zabavnega in zares bi bil "kekec", če si zadeve ne bi ogledal od blizu.
Oblikovali so iz gline.
niški grad. Otroci so bili navdušeni."
Veliko navdušenja pa je bilo čutiti tudi v torek popoldne, ko so otroci skupaj s starši in vzgojiteljicami skupaj ustvarjali v delav-
kih kartonskih škatel. Glasbeno so ustvarili pravljico Grad gradič, skratka zanimivih tem s pravljic' nimi motivi iz srednjega veka jin1 ni zmanjkalo. Da so projekt doŽi' veli res z vsemi čuti, pa so na kon-
Začetek zahteva najprej dve pojasnili o tem, kdo je Kekec in kaj je Pum. Glede na to,.da prvega poznamo, nam ostane le še Pum, kije okrajšava za "Projektno učenje za mlade". Vanj se vključujejo tisti mladi, ki so zapustili osnovnošolsko ali srednješolsko šolanje pa potrebujejo spodbudo za nadaljevanje, ali bi si radi izdelali poklicno strategijo, pridobili kakšno pozitivno izkušnjo za delovanje v okolju... Pum poteka s podporo države, v Radovljici pa deluje v okviru Ljudske univerze in je tudi edini na Gorenjskem. Projekt snemanja filma je le eden od programov, ki so si ga izbrali mladi, ki so oziroma so bili tekom letošnjega leta vključeni v program puma.
Zgodbe o Kekcu vsekakor sodijo med kultne teme slovenske mladinske literature, kultno mesto v zgodovini slovenskega filma pa velja pripisati tudi vsem trem filmom na temo prebrisanega pobi-ča. Kot tak je Kekec vedno bil vir navdiha tako mulcem, ki so napisali punk komad na to temo, kot gledališčnikom, ki so naredili predstavo o njem, celo mesni industriji, ki si je omislila pašteto s tem imenom. Kot je povedala Vilma Kersnik, vodja mentorske skupine v Pumu, so se mladi, sodelujoči v programu, ob izbiranju, s kakšnim projektom bi se ukvarjali letos, kaj hitro odločili za snemanje filma. Odločili so se sicer za tri različice, raverskega, balkanskega in gorjanskega, na kon-
Gradovi v pravljicah, domišljiji in na slikah.
Pehta in Bedanc, Nataša in Matic sta bila seveda primerno "okosma-tena".
Ekipa filma Kekec se vrača.
cu pa delno posneli prvo različico in v celoti slednjo. Zgodba je ostala klasična, Rožle, Mojca in Kekec gredo past na planino, Pehta ugrabi Mojco, da bi ji odpravila slepoto, Kekec dekle reši iz Pehtinih rok, a na koncu od slednje tudi izprosi čudežne kapljice. Pa vendar mladi so scenarij prilagodili današnjemu času in Pehto in Bedanca spravili v isto hišo. Ena izmed duhovitejših scen filma je, ko se oba spreta, češ da Bedanc ves denar zapravi za prijatelje in pijačo, ona pa mora doma samo delati, nakar pride do fizičnega obračuna in se Pehta odseli... Film je pravzaprav komedija, saj se gledalec lahko do sitega nasmeje ob domislicah, ki so jih mladi ustvarjalci vtkali v .film. razveseljuje pa tudi občutek, da so se mladi pri snemanju filma tudi sami izjemno zabavali. ;
V filmu je vseskozi sodelovalo najmanj 15 mladih, kj-'$o bodisi pisali tekst, igrali ali pa skrbeli za tehnično plat filma. "Na snema-
nju smo se zelo zabavali in marsikdo od nas se je navdušil, da bi še kdaj počel kaj podobnega," je povedala Tomica Duvnjak, ki je pomagala pisati scenarij, hkrati pa je nastopila v vlogi Mojce, njena kolegica Nataša Puklavec, ena od obeh režiserk in filmska Pehta, pa je dodala, da so film namenoma nekoliko "modernizirali" saj je kot tak bližji ustvarjalcem in mladim nasploh. Zelo prepričljiv je bil filmski oče, odigral gaje mentor Klemen Mencinger, ki je omenil, da so na terenu precej improvizirali in je prav zato film še bolj zanimiv. Film Kekec se vrača je bil sicer posnet z digitalno video-kamero, na lokacijah v kamnolomu v Kamni Gorici, v Finžgarjevi hiši v Doslovičah, v Gorjah, na Sv.Petru, na Šobcu... Ob projekciji filma je pum-ova fotosekcija pripravila tudi razstavo fotografij s snemanja z naslovom "poubeu-ga-poučrnga", Kekec pa še naprej ostaja Kekec. Živeli.
Igor Kavčič
nicah na letošnjo pravljično temo. Izdelovali so papir, oblikovali krone in grajske grbe, iz gline delali posodo, pomerili so se v viteških igrah in čeprav so bili konji vitezov le na palice nataknjene porisane lesene konjske glave, so se vitezi dobro vživeli v svojo vlogo. Iz lesenih odpadkov so sestavljali gradove, jih risali, najmlajši pa so jih sestavljali iz veli-
cu poskrbeli tudi gostje iz Ljub' ljane. Janez Jocif iz ansambla I staro glasbo Camerata CarniolaJ* predstavil, kakšna je bila glasbav srednjem veku. Predstaviti so m11 jo pomagale plesalke Barba^ Kane, Špela Medved, Ana Štefe' nec in Lidija Podlesnik.
Danica Zavrl ŽlebjJ Foto: Gorazd KavČ<{
Danes izšlo Sotočje
Brezplačno
za občane in občank^
občine Medvode