Postnimi platana v grtwW	n«	Cm	Dla	1—
Sinimskl dom
SUd. 284
V Hubllanl, o soboto, 12. decembra 1936
leto 1.
Poslovilni poslanici Edvarda Vlil. in kraljice matere angl. imperiju
Liondon, 12. decembra. AA. Havas: Ob 22 je objavil speaker iz gradu Windsor: Princ Edvard govori! Bivši kralj je takoj začel govoriti.
Možno mi je, da tudi sam povem nekaj besed. Nikdar nisem hotel ničesar skrivati, toda ustava mi ni dovoljevala, da bi govoril. Pred nekaj tre-notki sem odložil čast kralja in cesarja. Moj brat vojvoda Yorškl mi bo sledil in moje prvo besede naj bodo priznanje, da mi je sedaj on kralj. Govorim to iz polnega srca. Vi veste za razloge, ki so me vodili, da se odpovem prestolu, vendar pa bi želel, da bi razumeli mojo odločitev. Nikdar ne bom pozabil niti države, niti imperija, ki sem Jima najprej kot princ od Walesa, a nato kot kralj 25 let služil.
Morate verjeti, ko vam rečem, da sem menil, da je nemogoče, da bi še naprej vršil svojo težko in odgovorno dolžnost in da izvršujem svojo kra-ljuvsko dolžnost brez pomoči iene, ki jo ljubim. Zato bi tudi hotel, da bi vedeli, da sem se odločil čisto osebno in da zanjo nosim samo jaz vso odgovornost. Nikdo do zadnjega trenutka ni poskušal odvrniti me od te namere. Jaz som to najresnejšo odločitev v svojem življenju sklenil zato, ker sem menil, da je ta sklep najboljši za vse.
Ta sklep mi je toliko lažji, ker sem se zavedal, da bo moj brat zaradi svojih skuienj ▼ javnih za* devah in zaradi svojih lepih čednosti sposoben, da me takoj nadomesti, ne da bi bilo to ▼ Škodo za življenje in napredek imperija.
Storil sem to zaradi ogromne sreče, ki jo mnogi med vami poznate, ki pa meni ni bila dana, da imam namreč srečno ognjišče z ženo in otroki. V teh mučnih dneh so me podpirali moja mati in moji bratje. Kraljevi ministri in posebno Baldwin so bili do mene zelo obzirni. Nikdar se med menoj in njimi ni pojavil noben ustavni konflikt in prav tako tudi ne med menoj in parlamentom. Vzgojen ▼ ustavnih tradicijah od očeta nisem nikdar dopustil, da bi prišlo do takega spora.
Tisti dan, ko sem postal kralj, sem bil z največjo naklonjenostjo sprejet od angleškega ljudstva, Kjer sem bil in koder sem potoval v Angliji ali pa v delih imperija, povsod sem srečaval Isto razpoloženje. Zahvaljujem se vam za to.
Zapuščam sedaj za zmeraj javne zadeve in sl fenlfem breme z ramen. PreMo bo nekaj časa, predno se zopet vrnem ▼ rodno domovino. Toda moja usoda bo vezana z usodo britanske rase in britanskega imperija in če me bo kdajkoli v bodočnosti moj brat poklical, se bom pripravljen takoj odzval njegovemu klicu. Sedaj imamo novega kralja. Iz vsega srca želim njemu in vam, ki vas predstavlja, srečo in blagostanje. Bog naj vas blagoslovil Bog naj ohrani kralja!
Pismo kraljice matere angleškemu ljudstvu
London, 12. decembra, o. Tudi kraljica mati Mary se je odločila, da pošlje v teh razburjenih urah poslanico angleškemu narodu. Ta poslanica je bila objavljena v listih danes in vsebuje med drugim naslednje besede:
»Globoko so me ganile simpatije ljudstev angleškega cesarstva, ki sem jih bila deležna v tem času skrbi in tesnobe. Zato pošiljam svojim državljanom zahvalo iz dna srca, za vso simpatijo in za vso ljubezen, ki me je podpirala pred lotom dni in ki me ni zapustila tudi v sedanjih skrbeh. Ta mi je pomogla, da sem lahko ohranila svoje stališče kot mati. ki njeno srce bije za sinove. Te simpatije so mi pomagale, da sem lahko kot mati razumela vse korake svojega dragega sina, ki je svoje vladanje začel s tolikimi nadami in ki ga je moral tako nenadno zaključiti iz razlogov, za katere veste. Kaj ga je veljalo, da se je tako odločil, razumem lahko samo jaz kot mati. Čisto gotovo
je; da bo svoji državi in svojemu ljudstvu *a to razumevanje zmeraj hvaležen.
Priporočam pa vam v ljubezen tudi njegovega brata, ki ga je usoda tako nepričakovano in v tako mučnih okoliščinah poklicala, da zavzame njegov prostor. Prosim vas, bodite do njega prav tako plemenito zvesti, kakor ste bili do mojega ljubljenega soproga. Z njim vred vam priporočam tudi svojo sinaho, ki naj bo deležna prav toliko vaše ljubezni, kakršno ste dajali meni in mojim otrokom toliko let. Moja molitev se kljub sedanjim zmedam in težkočam dviga k Bogu za edinost naše zemlje in cesarstva, Bog naj vas blagoslavlja in vodi zmeraj in povsod.
Vzrok odstopa -
London, 12. decembra, m. Najuglednejši dnevnik britanskega imperija londonski »Times« objavlja članek o zadnji angleški ustavni krizi. Po mnenju tega lista je napačno misliti, da je obstojalo nasprotje med narodnim kraljem in najožjo aristokracijo ter duhovščino. Nasprotno:	Najožji
krogi okoli kralja obstoje iz takih ljudi, tudi dam, ki so vsi in vse visoke)*« Dokolenja in ki so daleč
Spor obstoji
ne med narodom in vlado, temveč med narodom in zaokroženo družbo, katere način življenja se je docela razlikovalo od tradici malncga angleškega načina življenja, ki je isti za vse družabne sloje. Priznati jo treba, da je zelo težko najti kralju dobrih prijateljev.	*	^
, 1	,	v
» *
V	' ' V ' * i .» ■*
A j i li,,.	A	—i	‘ v
Nihče ne
more razumeti,, kako se je mogel odpovedati položaju, ki mu je odpiral poti brezkončnih možnosti in poti za absoluten uspeh.<
Kralj Jurij VI. nastopi danes
London, 12. decembra, o. Spodnja zbornica }e včeraj sprejela zakon o odstopu Edvarda VIII., pri čemer se je predsednik vlade Se enkrat po-
slovil od njega in se mu zahvalil. Ob 13 52 je podpisal zakon odstopu tudi Edvard VIII. in s tem prenehal biti kralj, kar so takoj razglasile posebne izdaje londonskih listov stotisoeglavi množici, ki je čakala na cestah.
Novi kralj vojvoda Yorški bo oklican danes popoldne med 13. in 15. uro po seji kronskega sveta. Njegov nastop bodo razglasili na stari zgodovinski način z glasniki v srednjeveških nošah i zastavami. Razglasitev bodo prebrali najprej v St. Jameski palači, potem v Templebaru in nazadnje v kraljevski borzi. Ves obred bo tak, kakor je bil februarja, ko je nastopil Edvard VIII. Trobentači bodo pozvali poslance angleškega kraljestva k seji, da prisežejo novemu vladarju.
Vojvoda Yorški se bo imenoval Jurij VI. in ne Albert I. zaradi stare navade na* londonskem dvoru, ker je kraljica Viktorija svoje čase izrazila željo, da ne bi noben angleški kralj vzel ime njenega moža princa Alberta.
Edvard VIII., zdaj Mr. Windsor
London, 12. decembra o. Bivši kralj Edvard osmi je bil včeraj ves dan še v palači Belvedere in je tudi prenočil. Večerjal je s kraljico materjo, z vojvdom Gloucesterskim. pricesami in drugimi člani kraljeve rodbine. Ves dan je podpisoval različne listine, javnega in zasebnega značaja, ker bo najbrž še danes odpotoval iz Londona, Po zadnjih ugibanjih bo odšel v Švico, nato pa na Jadransko morje, kjer upa, da bo najbolj varen pred radovedneži. Okrog Belvederske palače je včeraj vladala popolna tišina in ljudstvo ni nadlegovalo njenih prebivalcev.
Rešeno je tudi vprašanje kraljevih dohodkov, ker mu bo vladar preskrbel in zagotovil materi-jelni položaj, kakor to zahteva dostojanstvo angleškega princa.
Kraljevo prtljago so že vso sinoči odpeljali iz njegovega bivšega dvorca.
Ga. Simpsonova je po radiu poslušala Edvardov govor in je pri aparatu jokala, rekoč, da ona niti najmanj ni vplivala na kraljevo odločitev, marveč kvečjemu nasprotno.
Zdi se, da bo kralj podelil Edvardu naslov grofa Windsorskega.
Sovjetsko-francoska nevtralnost v Španiji
Berlin, 12 decembra. o.Nem'ki poročevalski urad je včeraj objavil iz podatkov, ki jih ima zbrane glede sovjetske in francoske pomoči Španskim komunistom, nekaj primerov v zvezi z zasedanjem londonskega odbora za nevmeSavanje, kjer so nekateri člani napadli Nemčijo. Iz teh podatkov je razvidno, da ie sovjetska Rusija kljub določilom londonskega odbora nemoteno in brez vsakih ozirov dobavljala rdeči vladi vojni material vseh vrst. Ladja za ladjo je odhajala iz sovjetskih luk in je samo v času od 30. oktobra plulo skozi Dardanele 32 sovjetskih ladij, o katerih je znano, da jih je 15 bilo namenjenih v Španijo.
26. oktobra je sovjetski parnik »Ingul« izkrcal ▼ Alicantu 86 tovornih avtomobilov in večji tovor težkega streliva, deloma v zabojih, deloma kar tako. 30. oktobra je parnik »Trasbald«, ki je priplul is Odese ▼ Alicantu izkrcal 22 velikih zabojev s
Pred sredozemskim
sporazumom
London, 12. dec. o. Kakor piše >Daily Tele-graph«, je treba v kratkem pričakovati, da se v okviru italijansko • angleškega sporazuma rešijo vsa važna sredozemska vprašanja. Da pride do tega, je zlasti želja Anglije- Anglija polaga posebno važnost na to, da Italija pristane na tako razmerje pomorskih sil na Sredozemskem morju, kakršno je bilo pred vojno v Abesiniji. Zato se mora Italija odreči vsakršnim željam po premoči ali pa o tem, da bo hotela izvajati kake posledice proti manjšim sredozemskim državam Grčiji, Turčiji, Jugoslaviji, ki so med abesinsko vojno in med sankcijami jx>d-prle angleško stališče. Vse te države uživajo posebno zaščito od Anglije in posebno jamstvo za svojo nedotakljivost.
Italija tem namenom Anglije ne nasprotuje, saj je že sama naredila več korakov za zboljšanje razmerja s temi državami ob Sredozemskem morju. Zato je treba pričakovafi, da bo prišlo do rešitve dolgega nasprotja med Anglijo in Italijo zaradi moči na Sredozemlju takoj po novem letu.
Kot uvod v ta sporazum bi Anglija vplivala na Francijo, da obe skupno priznata italijansko zasedbo Abesinije, ne formalno, pač pa dejansko s tem da svoji poslaništvi v Addis Abeb. spremenita v navadne konzulate, ker pomeni vzdrževanje poslaništev še zmeraj, da priznavata Anglija in Francija A besi ni jo kot samostojno državo, k. je le začasno zasedena po italijanski vojsk.. To priznanje, piše londonski list. olajšuje dejstvo da ni več ne v Abesiniji ne izven nje uobene redne abe-
sinske vlade. S tem imata obe državi tudi pravne in formalne razloge, da odstopita od svojega dosedanjega stališča.
Iz skupščine
Belgrad, 12. decembra, m. Danes dopoldne bo v narodni skupščini zopet redno zasedanje narodnega predstavništva. Ker je bilo na včerajšnji seji sporočeno, da je verifikacijski odbor predložil narodni skupščini svoje poročilo o prihodu novih poslancev v skupščino mesto nekaterih umrlih, oziroma obsojenih, se bo danes razmotrivalo to poročilo. Zatem bodo pa volitve v posamezne odbore za proučevanje raznih zakonskih osnutkov. Med drugim je na dnevnem redu volitev odbora za pru-očitev konkordata med Jugoslavijo in Sv. stolico. Glede sestave kandidatnih list za odbore, je imel sejo tudi poslanski klub JRZ. Sejo je vodil predsednik kluba minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, navzočni pa so bili nekateri ministri, med katerimi sta bila tudi minstrski predsednik Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. Na seji je govorilo več poslancev, med drugimi Živko šušič, Artur Mahnič, Ju-raj Koce in Voja Janič.
V	ponedeljek se bo sestal tudi finančni odbor narodne skupščine, ki bo govoril o proračunskem predlogu za leto 1937-38.
sestavnimi deli za letala, dalje 2420 ton tovornih avtomobilov različnih velikosti ter 16 lahkih tankov, 1500 ton puSk in stroje za popravo letal. 3. novembra je priplul sovjetski parnik »Kurs« iz Seva-stopola in pripeljal v Alicante 25 sestavnih delov za letala, 10 topov, okoli 2000 ton puSko v zabojih, 300 ton vžigalnih kapic, 200 ton bomb ter 80 »potnikov«, ki so jih Se isto noč poslali v Madrid, prav ta parnik je razkladal od 7. do 10. novembra orožje v Barceloni. 6. novembra je dospel v Alicante parnik »Šahter« iz Sevastopola. Izkrcal je 1600 ton različnega vojnega materiala, 106 tovornih avtomobilov in 25 ton žičnih ovir.
Najboljši dokaz, da so te navedbe resnične, pa {e valencijski list »El mencartil Valenciano«, ki v Številki z dne 28. oktobra ugotavlia, da je do 15. oktobra priSlo v vladna pristanišča 15 sovjetskih parnikov z letali in s strelivom.
Italifa proti posredovanju
Rim, 12. decembra, o. Italijanski tisk poroča, da se nemška vlada ni pridružila anglesko-fran-coskemu pozivu za posredovanje v španski državljanski vojni po znanih pogojih. Italijanski listi trdijo, da je francosko-angleški poziv za progla-šenje popolne nevtralnosti prišel prepozno in da zato ne more biti več uspešen, ker so se vse vlade in države že toliko izpostavile v Španiji, da ne morejo odnehati.
Drugič pa italijanski listi pondarjajo, da Francija s svojimi predlogi o uevmešavanju že od začetka ni mislila iskreno in prinašajo senzicionalnu pismo bivšega prestolonaslednika v Parizu de Los Riosa, ki ga je pisal 25. julija tedanjemu predsedniku madridske vlade Giralu. V tem pismu poroča de Los Rios o tajni seji francoske vlade v navzočnosti Leona Bluma, kjer so tisti ministri, ki so naklonjeni madridski vladi, izrazili svoje prepričanje, da sporazum v nevmešavanju, ki ga je sprožila francoska vlada, ne bo oviral francoskih tovarn in orožarn pri dobavi orožja in streliva za Madrid.
Iz tega pisma je razvidno, da je Francija mislila kršiti sporazum še preden je bil sklenjen, kar docela ja^.no govori o njenih neiskrenih namenih ter priča o teni, da dejansko obstaja zveza med Sovjeti in Francijo za aktivno pomoč španskim boljševikom ter je vse govoričenje glede novtralnosti prazna slama.
Tudi nacionalisti proti posredovanju
Lizbona, 12. dec. AA. (Havas:) Neka zelo ugledna španska nacionalistična osebnost je izjavila, da španski nacionalisti nočejo niti slišati o posredovanju ali plebiscitu. Kdor predlaga posredovanje ali plebiscit, je izjavila osebnost, ne pozna pravega značaja špansko-državljanske vojne, ki je v pravem pomenu te besede začel vojno ua živ*
Vesti 12. decembra
Sv. Oče že mašuje v svoji zasebni kapelici poleg stanovanja. Pač pa po nasvetu zdravnikov še ne odhaja iz stanovanja.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo so odložena zaradi tega, ker hoče Nemčija v gospodarski sporazum postaviti čisto strankarsko politične pogoje. Ta nesporazum bi lahko privedel do resnih posledic v prijateljstvu med obema državama.
Spor med Francijo in Turčijo se bo reševal pred ZN. To bo menda spor zaradi narodnih manjšin, ki ga je zakrivila kaka velika država, v tem primeru Francija.
Razmere v angleški vojski niso zadovoljive,
zlasti kar se tiče prehrane, tako je izjavil vojni minister Duff Cooper v londonski poslanski zbornici, nakar so sklenili, da morajo vojaki večkrat na da« dobiti jesti, kakor pa so dobivali do zdaj.
Napetost med Poljsko in CSR popušča, kar je
posledica zadnjega obiska romunskega zun. ministra Antonesca v Varšavi. Poljski zun. minister se je pretekli teden udeležil celo banketa, ki ga je poljski (»slanik v Varšavi priredil poslanikom MZ in turškemu diplomatskemu zastopniku.
Vsaka rodbina mora imeti lastno stanovanje,
tako se glasi geslo avstrijskega boja zoper brezposelnost in bo začela avstrijska vlada v tem smislu veliko gradbeno akcijo predvsem na Dunaju.
Vsak dan je razprodano, to sezono, berlinsko državno gledališče, kar je posledica spretne reklame in vstopninske politike v upravi gledališča.
Izbiro poklicev za abituriente bo s posebnim praktičnim načrtom olajšala nemška prosvetna uprava, da si bodo mladi ljudje kar na slepo izbirali svoje življenjske poti.
Madžarski zun. minister, ki se mudi v Berlinu čisto zasebno, je naredil že več uradnih obiskov in imel več zelo opaženih razgovorov.
Dve novi bojni ladji je začela graditi Anglija po svojem načrtu za ojačenje obrambe. Vsaka od teh ladij ima 35.000 ton.
Nobelove nagrade za književnost in znanost ter mir je osebno razdelil v Stockholmu predvčeraj-šnim švedski kralj.
Novo zaroto proti Stalina *o odkrili v Moskvi.
Baje so zarotniki nastavili peklenski stroj v neposredni bližin.' Stalinove pisarne. Zaradi tega so tl* koj odpustili tri višje uradnike GPU in seveda tudi začeli izvajati posledice.
Pogreb pisatelja Pirandella je b‘l včeraj zjutraj v Girgentiju na Siciliji, natanko po njegovi zadnji želji, brez parade, govorov in vencev.
V	Albaniji ni nobenih nemirov, tako poroča belgrajsko in albansko poslaništvo z ozirom na vznemirljive vesti, ki so se razširile po inozemskem časopisju o položaju med Albanci.
Irska postane neodvisna republika v okviru angleškega imperija, tako stališče je predsednik Irske de Walera zavzel 6 svojim parlamentom.
Nov italijansko-nemški gospodarski Sfiorazum
so podpisali včeraj v Rimu. Sporazum podaljšuje prjšnje trgovske ji gospodarske pogodbe.
Anglija in Francija bosta priznali Abesinijo
Italiji, to je misel zadnjih razlogov med diplomati teh držav. Stvar je sprožilo dejstvo, da Italija ne mara prizna+i listin novemu francoskem« poslaniku v Rimu, v katerih Viktor Emanuel ni označen kot cesar Abesinije marveč samo kot kralj Italije.
160D milijonov dolarjev na leto za zdravila pri
lažjih boleznih, prehladih itd. izdajo po statistiki zdravstvenega urada USA prebivalci Združenih držav.
Četverčke je rodila pri prvem porodu neka mlada danska kmetica v vasi na vzhodni obali Jiitland-skega polotoka.
Poljske univerze, ki so bile zaradi protijudov-ske študentovske stavke in zaradi nemirov zaprte, začno z delom danes na nekaterih fakultetah. Druge pa ostanejo zaprte do začetka januarja.
Rusija je predlagala Mandžuriji komisijo za
ureditev vseh mejnih sporov med obema državama. Še prej pa bi Rusija morala priznati mandžur-sko neodvisno državo.
Dve knjigi o Abesiniji, odnosno o zasedbi in o vojaških opcracijah v Abesiniji sta izšli zadnje čase v Rimu. Maršal de Bono je napisal delo z naslovom »Priprave in prve operacije^, v kateri odkritosrčno razlaga večletno vojaško delo za osvojitev Abesinije. Maršal Badoglio pa je napisal knjigo »Vojna v Abesinije. Obe izideta v nemškem prevodu.
Francoski delavci so izpraznili tovarne, ki so
jih imeli med delno stavko zasedene. To so storili na prošnjo notranjega ministra, ki jim je poudarjal, kako škodo ima država, če stoje državne orožarne v lem težkem in nevarnem času brez dela. Začela so se tudi že pogajanja za ureditev plač.
Ijenje in smrt. Tega predloga že zato ni moči smatrati resnega, ker je popolnoma izključeno, da bi bila pri naših nasprotnikih glasovalcem omogočena le najmanjša svoboda misli.
Fronta pred Madridom. IZ decembra. A A. DNB: Položaj je na bojišču pred Madridom nespremenjen. Borbeno razpoloženje nacionalistov je sijajno. Levo krilo nacionalistov pritiska pri univerzitetnim predmestju. Prve čete nacionalistov se pomikajo sedaj na zapad od Casa del Čampo in južno do Pozuela. Prebrana nacionalističnih čet je sijajna.
Radijska postaja v Sevilli objavlja tale komunike: Odbili smo vse sovražne napade pri Mondra-gonu in Vilarcajti. V Soniosierri so nacionalistične čete izvedle pri Vilaveche uspešen napad. Na ostalih odsekih ni nobenih izprememb.	'
Kadar dirigent „oboli"
Ljubljana. 12. dec.
Bil je najavljen velik koncert. Velika reklama po letakih in po dnevnem časopisju je napovedovala, da bo dirigiral koncert splošno priznan dirigent iz inozemstva.
O	odlikah tega dirigenta prav za prav občinstvo iz lastnega ni vedelo ničesar Prireditelji pa so znali v javnosti povedati, da je to eden takih dirigentov, kakršnih v domačem mestu nimamo, ki zna dirigirati, da je veselje Vse je napeto pričakovalo; vstopnice so šle že v predprodaji dobro v denar; vse je hotelo na lastne oči videti dirigenta-umetnika.
Bilo je nekaj dni pred koncertom. Dirigent se je pripeljal, sprejeli so ga s posebnimi častmi —-ter ga nastanili v odličnem hotelu. Vse ostalo — to jc glede denarja, honorarja itd. — je bilo že prej dogovorjeno. Gospod dirigent so se v mestu dobro počutili, spoznali so dnevne in nočne lokale, skratka: bilo je luštno.
Prišlo je do generalne vaje. Godbeniki so postajali v dvorani in se potihoma pomenkovali.
»Ali si že videl dirigenta?«
»Nisem, a pravijo, da je neverjetno sposoben. Na njegov takt igraš, kakor bi bilo namazano. Sicer pa — glej, že prihaja.«
■ ■ ■
V	dvorani je potihnilo; godbeniki so posedli k svojim instrumentom; dirigentova postava pa se je pojavila na oderčku.
»Ali se ti ne zdi malo nervozen?« je zašepetal violinist svojemu tovarišu.
»Beži, beži; taka kapaciteta je vajena malo drugačnih nastopov, in mu je taka generalka pač prava malenkost., .
Ena, dve, tri . .. po violinah so zadrseli loki, po dvorani so se razlagli akordi.
Toda, kaj je to? Violinist je pogledal tovariša
—	spogledala sta se in oba zopet uprla svoje poglede v dirigenta. Bil je neverjetno nervozen, postajalo mu je vroče, z rokami pa je tako nekako čudno mahal. Kaj naj to pomeni...
Godbeniki so kmalu videli, kaj pomeni, če se dirigent ne »znajde«. Priskočiti je moral na pomoč pianist na klavirju, ki je z eno roko od časa do časa zapustil klavirjevo tastaturo ter dajal znak za takt.
Potem je bilo, kar je bilo: gospod dirigent je dobil, kar mu je šlo — namreč v denarju. Glede dirigiranja pa so mu rekli, da bo boljše, če bi bil na dan koncerta na primer — bolan ...
In tako se je zgodilo. Naslednjega dne so na plakatih ime inozemskega dirigenta prelepili z imenom domačega, dnevno časopisje pa je javilo, da je inozemski dirigent obolel...
Kadar je policija v polnem obratu
Ljubljana, 12. dec.
Včeraj in danes šviga po mestu znani veliki policijski avtobus. Kadar se večkrat zaporedoma pojavi ta avtobus na ulicah, Ljubljančani vedo, da je na nogah ves policijski aparat, ki opravlja racijo. Včeraj in danes so zvozili na policijo že okoli sto ljudi. To število pa bo do konca racije gotovo še prekoračeno.
Med ljudmi, ki so jih privedli na policijo, so zastopani vsi mogoči stanovi in vsi mogoči tipi vseh starosti. Policijski uradniki imajo ogromno posla, da pretresejo vsem tem ljudem vest in da ločijo plevel od žita. Vsi zadovoljni zapuščajo zaslišanci policijske prostore, marsikaterega pa odvedejo v spremstvu stražnika nazaj v zapore. Tak se potem navadno znajde na sodišču.
V	Stepanji vasi so se sinoči, ko so opravljali racijo, stražniki približali neki hiši, ne da bi slutili, da je pred hišo kaj posebnega. Naenkrat pa sta izpred hiše planila na cesto dva moška ter se spustila v dir. Stražniki so takoj zaslutili, da gre tu za kake vlomilske tipe. Ker je bila tema, se je moškima posrečil beg. Stražniki so nato stopili k hiši in so res opazili že zrahljano omrežje na oknih. Razmere v hiši so take, da bi vlomilca — če ne bi bilo stražnikov — brez nadaljnjega odnesla precej plena.
Med številnimi aretiranci je tudi zanimiv mi-
Danes premiera!
V	mali planinski vasici obdani od strmih gorskih vrhov, v prekrasni z inski naravi se je našlo dvoje mladih src!
Trije snnftcl nCildjicc Kristine
Film liubeini — naravnih krasot in lepe glasbe
Marija Andergast Han* Sdhnker Fritz Kamperi
Kino Union
Regulacija Mure
Dolnja Lendava, 0. dec.
Kakor smo že na tem mestu poročali, se bo delalo tildi na Muri pri Murskem Središču. Vsa potrebna situacijska dela so večinoma že končana in sedaj delajo samo še načrte. &e nadaljna situacijska dela na terenr je preprečil sedaj sneg, ki je zapadel dne 6. novembra do 14 cm visoko. Nadaljna dela v zgornjih, delih murske proge gredo h koncu in bodo denarna sredstva tudi večinoma izčrpana na Melincih in drugod. Vsi razpoložljivi krediti še sicer niso izčrpani, v delu je še par zgradb, vendar ostane še nekaj kredita. S preostankom denarja bi pa bilo potrebno začeti delo na Muri pri Veržeju, kjer je zelo velika nevarnost rečne preusmeritve, kakor *mo že poročali. Kakor pravijo, bo banovina prispevala še okrog 75.000 din za regulacijska dela. Ta denar se bo pa zopet razdelil za različna dela, ki pa še niso v celoti projektirana ali pa še sploh ne. Nujna bi pa bila dela na Melincih, kjer se Mura nevarno najeda v levi breg in odnaša plasti rodovitne ze-
mlje. Skoda gre v milijone. Posebno škodo pa dela Mura v Zabniku, na desnem bregu Mure, v občini Sv. Martin pri-Štrigovi. Tukaj teče Mura v dveh strugah, ki tvorita obe skupaj ogromno elipso. Nevaren pa je desni rokav Mure; ta rokav je bil še pred Sasom ozek jarek, ki se je pa ob zadnji povodnji letos nevarno razširil proti bregu tako, da so hiše v bližiui sedaj samo še 15 metrov oddaljene od rečne struge. Zato bi bilo nujno potrebno najti potrebna sredstva, da se tukaj Mura zregulira in se tako odstrani nevarnost za ljudi in hiše. Prav lako je reka Mura tudi zelo nevarna še nižje od Zabniku, v vasi Kot. Sploh pa. če opazujemo izpreminjanje lečne struge od leta do leta, opazimo, da je struga po vsaki povodnji d«igje. To nam da misliti, da bo treba začeti Muro končno vendar sistematično regulirati z belonskinii brežinami, ki so se izkazovale še kot najuspešnejše sredstvo za utrjevanje rečnih bregov. Le žal, da se z investicijskim posojilom tako dolgo odlaša. Nevarnost je tu vedno, zato prosimo oblast, da reši ta problem nevarne Mure z regulacijo.
Zanimivo predavanje
Ljubljana, 12. decembra.
Za javne nameščence silno zanimivo predavanje >0 aktualnih problemih pokojninskega zavarovanja nameščencev« še je vršilo snoči, 11. t. m. pod okriljem društva »Kluba trgovskih akademikov«, katerega poznamo v zadnjih letih kot prireditelja mnogoterih, za javnost važnih predavanj. Predaval je pomočnik direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Janko Kosti, ki je na temperamenten način podal zelo jasno sliko o zavarovanju v obče ter nato o vprašanju razširjenja nameščeuskega zavarovanja na vso državo. — Taka praktična, za naše nameščence zelo važna vprašanja bi bilo potrebno razpravljati pred širšo publiko. Polna dvorana absolventov se je z aklamiranjem zahvalila predavatelju za njegova izvajanja. Žal, da ni bilo predavanje objavljeno v časopisih, da bi tako bilo opozorjeno nanj širše občinstvo.
Klub prijateljic ge. Simpson
Ljubljana, 12. decembra.
»Pokaži mi točko in dvignil bom zemljo iz tečajev«, tako nekako je dejal stari Arhimed, grški matematik. Ni se mu posrečilo. Uspelo pa je Sim-sonki — tako so jo krstih stari Trnovčani in tam pri Mačku za vodo — da je dvignila naš svet iz vsakdanjih prozaičnih tirov. Skromni ljubljanski reporter bi lahko napisal kolone in kolone, kako bo Ljubljančanke in tudi zlata ljubljanska mladina zanikane vanjo. Povsod je le govor o >Siinsonki«. Zgodilo pa se je nekaj, o čemur bi moral društveni kronist obširneje poročati. Ljubljanske dame, ki imajo časa na preteg, so ustanovile »Klub prijateljic ge. Simpson«. Klub šteje že sedaj 13 članic. Predsednica je ga. Pepina 1 enuša. Ločenke imajo večino. Geslo kluba je: »Možiino in ločimo sel« Klub je na prvi seji sklenil, da uvede posebno modo a la madame Simpson. O klubu nam obeta poseben poročevalec še obširneje poročilo.
Skok v Dravo, ker ga bole zobje
Maribor, 11. dec.
Povprečno beleži kronika v Mariboru na leto okrog 100—150 poskusov samoumora, ki se takole v io—15% končajo v resnici tudi s smrtjo. Vzroki obupnih dejanj so beda, bolezen, največkrat »nesrečna ljubezen«, edinstven pa je gotovo poskus samoumora zaradi zobobola, ki se je pripetil danes. Okrog 13 je skočil pod mostom na desnem bregu Drave v Dravo mlad moški ter se začel potapljati. Njegov skok je opazilo več pasantov z mosta ter se je v hipu na mostu in na nabrežju zgrnilo vse črno radovednežev, ki so opazovali obupne napore samomorilca, ki očividno ni znal plavati, pa se je od časa do časa pojavil prav ob obrežju nad vodo, pa zopet izginil pod gladino Gotovo bi bil utonil, ker ga je že začela voda odnašati od brega ter bi ga bil zagrabil deroči glavni tok vode, če ne bi v tem hipu priskočil pogumni dijak Kristijan Kerbol, ki se je vrgel v reko ter potegnil nesrečneža na breg. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so skoraj nezavestnega moža spravili v bolnišnico, kjer se je kmalu ogrel in opomogel. Policija je ugotovila, da se piše mladi kandidat smrti v mrzli Dravi Josip Lah, star je 23 let in po poklicu slaščičar Ko so ga vprašali, zakaj je skočil v Dravo, je dejal, da ga preveč bolijo zobje. Zdravniki v bolnišnici 80 mu velikodušno obljubili, da mu bodo pomagali ter mu odpravili zobobol, če je tudi v resn->’ samo ta vzrok ponesrečenega suulne^a skoka v Dravo.
Matineja kina Uniona
Danes ob 14’15 in jutri ob 11 dop.
Lil Dagover - Adolf notilbrdch
Zena, hi ve hal hoče
Cene 3’50 in 3‘50 Din
Nesreča užitkarja
Cerknica, 11. dec.
V	četrtek dopoldne, dne 10. decembra t. 1. sta gnala užitkar Lovko Ivan iz Dolenje vasi št. 40, in sosed Žnidaršič težkega bika, ki ga je Lovko prodal mesarju, proti Rakeku. Spotoma privozi malo pred poldnem avtobus. Žival se je avtobusa prestrašila, začela begati sem in tja in pri tem priletnega Lovkota s tako silo pritisnila ob obcestno lipo, da si je zlomil desno nogo v kolku. Ponesrečenega Lovkota so odnesli v bližnjo hišo, poklicali zdravnika dr. Pintarja, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nato pa je bil z opoldanskim vlakom odpeljan v splošno bolnišnico v Ljubljano. Njegovo stanje je z ozirom na visoko starost precej kritično. Pred kratkim smo poročali, da je njegovega sina, posestnika in gostilničarja doletela v Postojni podobna nesreča. Pri težko naloženem vozu lesa je odpovedala zavora in pri tem si je zlomil nogo, katero so morali, da so mu rešili življenje, odrezali. Še sedaj se zdravi v bolnišnici v Postojni, medtem pa je očeta doma zadela ista nesreča, kar je za dobro družino še bolj tragično.
Zaradi tatvin obsojena
Maribor, 11. dec.
Poročali »mo o razpravi, ki s« j« vriila dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti Francu Črepinku, ki je januarja vlomil v trgovino Ljudmile Klavora v Radvanju ter proti Josipu Janušu, ki mu je pri tem vlomu pomagal. Črepinko je bil obsojen na tri leta robije in 3 leta izgube častnih pravic, Januš pa na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 4 let.
Boj proti nemškutarjenju v mariborskih lokalih
Maribor, 11. dec.
Mariborska javnost se je vendarle začela zavedati, da je Maribor slovensko mesto. Vedno češče se pojavljajo glasovi, da je končno zadnji čas, da se zajezi prevneto nemškutarjenje, ki se je zadnja leta lako nemoteno lahko razvijalo. Medtem pa ko razne narodne organizacije samo brezplodno debatirajo n vprašanju, je zagrabila mariborska policija problem od praktične strani ter je te dni izdala sporazumno z kr. bansko upravo navodila za lastnike gostinskih obratov o prirejanju koncertov: kabaretnih nastopov itd. Ta navodila so prav zanimiva in jih objavljamo, da jih bo poznala tudi širša javnost ter bo sodelovala skupno z ob-isstvom, da se bodo v resnici tudi izvajala.
Kat sme’o fzvarati godbe
Godba ▼ javnem lokalu sme izvajati; 40% skladb domačih avtorjev, t. j. slovenskih, hrvatskih ali srbskih; 30% skladb slovanskih avtorjev, kakor na primer ruskih, poljskih, bolgarskih in čeških; 30% skladb sme biti od ostalih inozemskih avtorjev vseh narodnosti. Vsak kapelnik ali vodja orkestra itd, more striktno izvajati svoj koncertni program po označenem sistemu. Kadar so godbeniki v službi — to je med izvajanjem koncerta na odru, se morajo posluževati državnega jezika, v kolikor pa ga niso zmožni, pa naj molče. Med odmori, kadar se odstranijo s podija, oziroma od godal ter se vsedejo k mizam v lokalu, smejo govoriti v jeziku, v katerem se jim poljubi.
Nastopi artistov
Artisti, ki nastopajo po restavracijah, kavarnah in barih, se smejo v svojem programu, naj si bo pevski ali samo govoreč, izražati samo v državnem jeziku (slovenski, srbohrvatski), sicer se jim ne sme dovoliti nastopanje.
Kako poidravMaFo nameščenci
Nameščene’ morajo pri vstopu v lokal gosta pozdraviti izključno v slovenščini. Šele, če gost odzdravi v tujem jeziku, mu more nameščenec v tistem jeziku odzdraviti Nameščenec je dolžan principielno govoriti samo v slovenščini. Kar pa je med nameščenc; inozemcev — tujih državljanov, ki ne znajo našega jezika, jih bo policija perlustrirala in izgnala.
Časopfsir revije . ..
Na najvidnejših mestih v lokalih morajo v prvi vrsti viseti tzključno samo domači časopisi (slovenski, hrvatski al: srbski), šele potem oni ostalih jezikov. Nameščenec mora v prvi vrsti postreči gostu z domačimi in šele na njegovo izrečno zahtevo s tujimi časopisi.
Za izvajanje teh določil je vsak gostinski pod-
jetnik sam odgovoren. Predstojništvo mestne policije ima strog nalog točno kontrolirati izvajanje teh določil, v nasprotnem slučaju pa proti vsakomur oblastveno postopati. Trikraten zaporeden prekršek se bo kaznoval po vrhu še po predpisih zakona o obrtih.
Tudi javnost naj kontrolira
Vsa mariborska slovenska javnost bo gotovo z zadoščenjem pozdravila ta odločen nastop policijskega predstojnišlva. Potrebno pa je tudi, da javnost pri kontroli aktivno sodeluje, da se odredbe ne bodo enostavno ki šile. Na ta način bo izginilo za vedno petje nemških šlagerjev po kavarnah in barih, ki je vzbujalo v vsakem tujcu vtis, da se ne nahaja v slovenskem Mariboru, temveč kje na germanskem severu.
Tudi izložbe in napisi pr«de;o na vrsto
Pa ne samo v lokalih, tudi na ulici se mora voditi borba proti nemškemu videzu mesta. V prvi vrsti se morajo revidirati vse izložbe in reklamni napisi. Dvojezična trgovska reklama se ne sme dovoljevati. Kakor smo informirani, bo policija nastopila tudi proti knjigarnarjem. V Gosposki ulici ima obe knjigarni izložbe zabasane z nemškimi knjigami, med katerimi redka slovenska dela kar izginejo. Tudi za te izložbe se mora predpisati, koliko slovenskih in slovanskih in koliko nemških knjig se sme razstavljati. Posebno pozornost na) bi policija obračala tudi na reklamo za filme, ki )e v mnogih slučajih še pretežno nemška tako, da slovenski napisi zraven kar izginejo. Vsa ta borba pa se mora izvajati z neizprosno natančnostjo, da bo zalegla in da bo Maribor dobil tudi na zunaj slovensko lice, katerega mu tujerodci z veliko spretnostjo in preračunanostjo kazijo z nemško masko.
zarski mojster iz ljubljanske periferije Alojzij D. Pri njem so našli policijski organi celo zalogo pokradenih stvari. Doslej so ugotovili, da izvira blago kar od štirih vlomov, ki so bili izvršeni v Šiški in okolici. Lojze bo seveda romal na sodnijo.
Pri takih prilikah, kakor včeraj in danes, zopet prihaja do izraza dejstvo, zaradi katerega že dolgo časa trpi ljubljanska javna varnost: to je, premajhno število policijskega moštva. Dogajajo se primeri, da so stražniki v službi noč in dan. Težko izvedljiva je tudi vsaka večja racija, ki bi se morala na vsem kompleksu izvesti istočasno, a je to radi premajhnega števila stražnikov nemogoče. Povrh imajo stražniki že itak izredno naporno delo, saj je znano, da je to ne samo eden najtežjih, marveč tudi naj-nehvaležnejših poslov. Tudi če primerjamo druga mesta z Ljubljano, pridemo do poraznih spoznanj, kako ogromna policijska moštva imajo v primeri z Ljubljana druga naša mesta. Bilo bi torej v interesu naše javne varnosti in v interesu razbremenitve preobremenjenega sedanjega policijskega aparata, da se pomnoži stalež ljubljanskega policijskega moštva.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Irena« (Matica), Film so napovedovali z dolgotrajno reklamo, ker nastopa v njem neka Ljubljančanka Geraldina Katt. Vsebina dela je prepro-
I	.?. ra, otroci čutijo v drugi materini ženitvi razbitje družinske sreče, da se jim porušijo iluzijo
o	starših, o ljubezni in o zakonu. Stvar se stopnjuje tako, oa eksaltirana, skoraj histerična hčerka hoce_ materinega ženina ubiti, pa ga ne ubije, da se film lahko srečno konča. Torej je motiv zelo človeški, vendar je v tem filmu prikazan preveč navito in igralsko pretirano, da v človeku nešteti prizori ne vzbujajo vtisa močnega čustvovanja, marveč histerije. Docela odveč je tudi običajni začetni nemški aristokratski okvir z Monte Carlom, lordi, modnimi kraljicami, letali, baleti in luksuzom. Toda Nemci so očitno prepričani, da se morejo človeške drame in konflikti odigravali samo v takem okolju in nikdar kje drugje. Zato se v »Ireni« filmska drama začne šele tam, kjer ta bedasti, neresnični in nesmiselni okvir odpade in stopijo pred nas ljudje, kot ljudje in ne kol modne lutke. Kljub pretiranosti in mnogim neokusnostim s slačenjem in oblačenjem, kljub neverjetnemu staromodnemu parodiranju internatov in podobnega, ima film včasih lepe in včasih tudi humoristično prizore. Vidi se mu, da je narejen zato, da lansira dve do zdaj še ne znani filmski imeni: Kattovo in Petersovo.
»Otrok sreče« (Kino Sloga). Ne samo vabljiv naslov, tudi film z vsebino ima na programu kino Sloga. Že večkrat so vabili filmi s Shirley Temple mlado in staro v kinematografe, z »Otrokom sreče« pa še bolj. Amerikancem se je zopet enkrat posrečilo, da so nam dali film, ki je poln ljubkosti, resničnosti, naravnosti in toplote. Že snov je dobro izbrana. Otrok je, ki veže družino tudi takrat, ko te trga. V srečno družino podeželskega zdravnika se pririne znanec, ki začne harmonijo rušiti. Razpadanje družine zasluti in zazna tudi otrok. Niha med očetom in materjo, končno pa pobere svoje stvari in gre v svet. Sreča brezdomca, ki mu razkrije svojo bol. Starec ga potolaži in odrine spet domov. Skrb za izgubljenim otrokom pa zbliža spet moža in ženo. Otrok je bil, ki je zrahljane vezi spet učvrstil. Ta zgodbica je življensko resnična in zraven vzgojna, da se le predočuje stvarno in naravno. Kot nalašč pripada ta vloga otroku samemu, da tendenca ni vsiljiva in prikazovanje ni izumetničeno. Mala Shirley igra s tolikim doživetjem in prepričevalnostjo, da mora osvojiti gledalce. Režija tendence ne poudarja, ker jo otrok pričara sam. Če so producenti računali bolj z senzacijo, pa niso pri tem utopili nepotvorjenosti in odkritosti otrokove duše. Film ima vse odlike, zaradi katerih ga je treba priporočiti.
Maribor
Marijina kongregacija mater frančiškanske fapnije priredi jutri v nedeljo ob pol 5 popoldne v dvorani Mladinskega doma v Cvetlični ulici božičnico z obdarovanjem revnih otrok. Vstopnice so po 1, 2 in 4 Din.
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico naznanja članom pogrebnega sklada, da so izkaznice z novim pravilnikom gotove ter se dobijo v društveni pisarni na Slomškovem trgu stolno župnišče, pritličje desno, zadnja vrata in sicer vsako sredo in soboto od 8 do 10- Stare izkaznice prinesite s eboj. — Odbor.
Matineja Kina Sloge
Albert Bassermann, Hans Jaray, MičikoMeinl Filma k* romanca- Sodeluje orkester dunatake filharmonije m drž operni orkester
Poslednja ljubezen
Predstave
danes ob *4 16 nrl
to ▼ nedeljo ob 11. Cene matinejske Din 3'50 in 5-B0.
Snežne razmere po planinah
Mojstrana: O, sneži, zapadlo 15 cm snega.
Velika Planina: O, sneži, zapadlo 1,0 cm snega na 60 cm podlage.
Dom na Krvavcu: O, sneži, padlo 50 cm snega.
Erjavčeva koča; —2, 50 cm podlage, zgoraj pršič.
Zlatorog ob Boh. jez.: sneži, zapadlo 15 cm snega.
Dom na Komni: —1, sneži, na 60 cm po-dlage zapadel suh sneg, smučanje ugodno, pot do Doma shojena.
Honorarni učitelji na srednjih šolah
Ljubljana, 12. dec.
Pred kratkim je izšla naredba prosvetnega ministrstva, da se radi finančnih težav do novega budžeta odvzame honorarnim učiteljem na srednjih šolah nekaj ur, ki se pa naj dodelijo državnim nastavnikom. Med honorarnimi učitelji so večinoma učitelji veščin (risanje, telovadba), nekaj tudi učiteljev ostalih predmetov, največ pa je med njimi veroučiteljev. Skrb za honorarne učitelje je bila vedno mačehovska, saj so plačani od ure od 10 do 12 din, torej kakor navadna inštrukcija. Poleg tega so bili brez zaslužka v malih in velikih po-
čitnicah. Sedaj so jim to zmanjšali na minimum zaradi onih par tisočakov, ki jih bodo s tem prihranili. So med njimi ljudje, ki so bili že nastavljeni kot redni profesorji, bili so pred nekaj leti odpuščeni, zdaj so honorarni. Ni pa škoda samo za nje, ampak predvsem za pouk: obremenjeni bodo dobili še novo breme, ki ga bo težko v najboljši meri nositi. Tako bo pouk tu in tam zopet reduciran — in na papirju bo vse v najlepšem redu. Kaj pa bodo rekli starši učencev? Ali slovensko ljudstvo ne bo zahtevalo, da se honorarnim vrnejo ure, da se celo nastavi več profesorjev in veroučiteljev, da bo mladina uživala popoien pouk?
Kulturni koledar
Tomaž Dolinar
Dne 12. decembra leta 1760 se je rodil v Dor-farjih pri Stari Loki pravnik Tomaž Dolinar. Gimnazijo in dva letnika bogoslovja je študiral v Ljubljani, potem pa je odšel na Dunaj, kjer je dovršil pravne študije leta 1760. Leta 1792 je bil imenovan za ref>etitorja na terezijanski akademiji, leta 1707 pa je istotam postal profesor državne zgodovine fevdnega mi nemškega državnega prava. Leta 1805 je postal profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi Leta 1831 je bil imenovan radi zaslug za dvornega svetnika. Tomaž Dolinar je bil mož široke in temeljite izobrazbe, ki se je poleg prava zanimal tudi za druge stvari. Bil je dober poznavalec slovenske zgodovine in je v teli zadevah marsikaj svetoval Dobrovskemu. Jakobu Zu-
rechtes (1813)«, ki je doživelo štiri izdaje in je še danes temeljno delo, ki vpliva na teorijo iti prakso na tern polju. — Sodeloval je tudi pri avstrijski zakonodaji in končnem izdan ju občnega drž. zakonika (1811). — žal, da smo Slovenci pisal in urejali zakone prej za druge kakor za sebe. — V tem času ni še nihče mislil na formulacijo slovenskih pravic in zahtev.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 12. dec.: Maksencij.
Nedelja, 13. dec.: Lucija.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Sobota:
Drama: Na ledeni plošči.
Opera: Cavalleria rusticana. Glumači.
Kino Union: Trije snubci učiteljice Kristine. Kino Sloga: Otrok sreče.
Kino Matica: Irena.
Nedelja:
Drama: Kadar se utrga oblak. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera: Pod to goro zeleno, ob 15 izven. — Ob 20 Aida. Izven.
Kino Union: Trije snubci učiteljice Kristine. Kino Sloga: Otrok sreče.
Kino Matica: Irena.
* K I N
UNION
i»qi
Premiera! MARIA ANDERGAST v svoji nallepSi vlogi In na)noveJSem filmu
. Trije snubci učiteljice Kristine
Han« Solinker, Fritz Kampers
TEI.
27-30
SLOGA
Mala, splofino oboževana SHIRLEY TEMPLE
Otrok sreče
Popolnoma nov film;
TEL.
21-24
MATICA
Triumf lepega filma ln velik uspeli mlad* K letne UubllanSank« Žeraldine Katt (Katmkove)
Irena
50 letnica Kmetijske šole na Grmu
Lil Dagover, Babine Petere, Karl ScHonbock
PRFIKTAVF nn °tt/iv»iiKiHOB = 16..19.’'iM2!.l!_. AVfc Ud njt, in pr a in. 15.17.. 19. in 21. um
Masa zadnšnica za hlagopokojnim skladateljem Em 11 o m A dam i č o m bo v ponedeljek, dno 14. t. m. ob 7 zjutraj v trnovski farni cerkvi.
Ponovno vabimo na nocojšnji koncert Koroško narodne pesmi v Mali filharmonični dvorani, ki ga izvajajo pevci iz Sel in Radis na Koroškem. Na sporedu je 20 koroških narodnih pesmi. Začetek točno ob 20, predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Trostov klavirski koncert je po sestavi svojega sporeda izredno bogat ter obsega dela vseh dob, slogov in narodov, izbran po principu pestrosti s poudarkom na kvaliteti izvajanih skladb. Na sporedu so dela Beethovna, Brahmsa, Chopina, Ukmarja, Škerjanca, Tajčeviča, Ravela, Debussyja, Skrjabina, Marxa in Prokofjeva. Koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20 v Mali filharmonični dvorani- I redprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Še jutri popoldne naj Ljubljančani pohite v Mestni dom, kjer bodo gluhonemi ponovili svoj prvi nastop, »t je bil za Ljubljano prava senzacija. Program je isti, kot je bil v nedeljo: govor g. C. Sitarja, nato pa dve enodejanki, ki ju je zrežiral g. učitelj Rupnik, gluhonemi pričakujejo kar največjega obiska.
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Začetek ob 20 uri.
Sobota, 12. decembra: »Na ledeni plošči«. lZVen.
Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 13 decembra ob 15: »Uboga Ančka«. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20: »Kadar se utrga oblak«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA:
Začetek ob 20 uri.
Sobota, 12. decembra: »Cavalleria rusticana«. Glumači. Red A.
Nedelja, 13. decembra ob 15: »Pod to goro zeleno ..« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
—	Ob 20: »Aida«. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven.
Mariborsko gledališče
Sobota, 12. decembra ob 20: »Baron Trenk«. Red C. Nedelja, 13. decembra ib 15: »Prva legija«. Globoko znižane cene Ob 20: »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene.
Malokateri zavod v Sloven ji. pa najbrž tudi v Jugoslaviji, more s takim ponorom praznoval, svoje 50 lelno udejstvovanje kakor Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu.
Ustanovitev šole (leta 1886) pada v dobo, ko je bila vsaka slovenska beseda preganjana, ko je tujec grabil po naši zemlji, ko je pangermanski zmaj skušal podreti vse, kar je bilo slovanskega. jx>sebno kar je bilo slovenskega.
V	takem času poučevat v slovenskem jeziku, v takem času dajati slovenskemu kmetu pobudo in nauk kako naj varuje in ljubi svoj dom, kako naj ga lepša in veča. kako naj obdeluje svojo grudo, da se bo že na njej videlo, da je njen lastnik član kulturnega naroda — to delali v tedanjem času ni bilo samo delo za napredek kmetijstva, marveč je bilo to poleg strokovnega, tudi veliko delo za prebujanje in utrjevanje narodne zavesti, delo za slovenstvo.
Petdesetletna zgodovina tega zavoda zgovorno prikazuje, s kakšnimi borbami se je šola prerila do svojega zlatega jubileja. Bilo je nešteto težav, ki
so jih sovražniki slovenskega napredka v tako velikem štev*Iti pošiljali nad ta zavod; poiem je prišla svetovna vojna, k' je delo na zavodu popolnoma ustavila. V povojnih letih je zavod vzcvetel v ponos slovenskih kmetijsko - izobraževalnih ustanov dokler politični metež zopet m udaril po šoli in ji nasilno odvzel skoraj polovico učnih moči. Šola je začela propadati, mačehovsko so ji rezali kruh. Pa se je politični vrvež zojiet razčistil in šola je dobila zopet pometi, ki ji gre
Ce bi obiskali vse one številne slovenske gospodarje ki so šli skozi grmsko šolo in č« bi na njihovih lastnih domovih pregledali uspehe grmskega šolanja, če bi vedeli za ves vpliv na slovensko narodno zavest, ki ga je bil slovenski kmet deležen z Grma in če bi zbrali in prelistali vso ogromno literaturo, ki jo je grmska šola leto za lelom pošiljala med slovenske ljudi, šele tedaj bi mogli približno spoznati ogromen pomen in poslanstvo grmske šole, ki danes na svojem lepem in prijaznem gričku nad Novim mestom, sredi najskrbneje negovane slovenske grude, praznuje svoj zlati jubilej.
s	-	,	,	-
ff
Praktični" profesorski izpiti
Ljubljana, 11 dec.
četudi tu toliko kandidatov no pade. Pri vsem izpitu je samo nastop im srednji šoli praktičen, vse ostalo je gola teorija. Ponoviti je namreč treba vso diplomo z vso historično slovnico, za katero bo danes slepec trdil, da pride na srednji šoli v poštev, z vsemi teorijami, hipotezami in problemi matematike, prirodnib ved, sploh se je treba oborožiti za »praktični« izpit. Treba se bo odločiti: ali profesorski izpit zahteva od suplenta, da je pol-uče-njak ali da je prvovrsten šolnik. Mešanica je naj-šlabša. Neštetokrat se med starši učencev sliši beseda, da mladi profesorji niso kdo vedi kako podkovani prišli z naše univerze. Takrat gospodje univerzitetni dvignejo glas, v obrambo vseučilišča ne suplenlov, da ima Alma mater znanstvene cilje, ne da vzgaja šolnike. Pa se človek, ki je sam kon-
Prcd važnimi odločitvami v plavalnem športu
Ljubljana, 12. dec. Jutri bo v Zagrebu občni zbor plavalne zveze, ki bo gotovo eden najburnejših in pa tudi najvažnejših, kar jih je bilo dosedaj.
Obravnavala se bodo vsa važnejša vprašanja. Najvažnejše, vsaj za slovenske plavalce, bo obravnavanje predloga, naj se sedež uprave premesti iz Zagreba v Ljubljano. Ta predlog bodo naši zastopniki podprli s tehtnimi razlogi.
Slovenski plavalni klubi nikakor niso zadovoljni z nekaterimi osebnostmi v zvezi, ki so v njej samo zaradi lepšega m zaradi osebnih koristi. Tudi m zagrebški plavalni šport na taki višini, da bi mogel voditi ves tovrsten šport. Najvažnejše in najodgovornejše osebe v vodstvu so popolni mrtveci, njihovega dela ni nikjer zaslediti, niti v nobenem klubu ne delujejo. Ni čuda, da gre potem naš plavalni šport rakovo pot, dočim druge države vsak čas beležijo nove uspehe
Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila na olimpijadi v Berlinu kompletna uprava, pa se ni niti eden od njih udeležil zasedanja FIN-e Poliko pa so se brigali za nastopajoče, pa vedo leti veliko povedati.
Kako to, da Zagreb še nima primernega in odgovarjajočega bazena? Ali res uprava v 15 letih delovahja ni mogla ugoditi minimalnim zahtevam lega športa. Mnogi manjši kraji grade bazene, mesto, kjer pa je sedež uprave že 15 let, pa ga nima. Kje je vzrok?
Ker pa ravno Slovenija prednjači po številu kopališč in po višini plavalnega športa je prav, da se sedež prenese v Ljubljano. Tudi so športniki mnenja in to ne samo slovenski, da bi se ljudje, ki bi prišli tu v upravo, veliko bolj interesirali za delo v športu. Saj ima Ljubljana veliko število plavalnih strokovnjakov, ki se jim more vodstvo popolnoma zaupati in ki s svojim dosedanjim delom dokazujejo, da bodo našemu plavalnemu športu le koristili.
Sajenje tobaka v Slov. krajini
Dolnja Lendava, 11. deeemhra. Pred nekaj leti je bilo sajenje tobaka v Slov. Krajini zelo razširjeno. Pridelovali so tobak tudi že pred vojno. Mnogo tobaka je sadilo tudi to in ono veleposestvo in sicer boljše in slabše kakovosti. Tako se je ohranila velika množina tobačnega semena. Ko pa je bilo potem sajenje tobaka prepovedano, se je ljudstvu vcepila misel, da je gojilo tobak še nadalje kljub prepovedi. Tako se je tobak gojil v precejšnjih množinah še pred par leti i>o koruznih njivah, kjer ga je bilo težko opaziti. Na ta način se je sajenje tobaka ohranilo še do danes v navadi. Finančni organi pa zasledujejo sajenje tobaka s tako vzornostjo in pridnostjo, da jim sko-ro ne uide več noben sadilec tobaka. Tako so 5. novembra letos naredili finančni organi preiskavo pri enem posestniku v Črensovcih. Po daljši preis-4 kavi so uašli velik šop stebelc s semeni in ga za-
čal na naši univerzi in pozna razmere, vpraša, koliko znastvenikov pa ste nam vzgojili? Ne vem, na kaj se bodo takrat izgovarjali, kajti znanstvenikov je bore malo in še ti so sami sebe izkopali, z lastnini zanimanjem so postali to, kar so. Pri nas namreč manjka vodstva in navodil za znanstveno delo in raziskavanje.
Dejstvo je, da sta današnja srednja šola in univerza daleč narazen. Praktični izpit naj bi vrzel zamašil, a tega nikakor ne stori. Zal, da nekateri starejši gospodje celo čisto praktične predmete kot so administracija, didaktika, pedagogika in metodika razumejo zgolj teoretsko. Seveda lažje je, ba-viti se s teorijami, kot pa čisto praktično fiogledati v naše neurejene šolske razmere in jih skušati urediti, pomagati z konkretnimi nasveti.
Končno še to: so gospodje, ki so vendar uvidevni in ne pljuje.jo sebi v skledo — kdor je diplomo napravil pri njih, zanj je jasno, da mora ttidi praktični izpit prestati.
plenili. Listje je bilo že potrgano s stebelc. Odnesli so vse skupaj na finančno kontrolo v Beltince, odkoder bo šla uradna ovadba radi kršenja prepovedi.
Veliko nam je na tem, da se tudi pri nas razvije sajenje take rastline, ki prinaša kmetovalcu siguren dohodek. Tako potem ljudje ne bi silili k tajnemu sajenju tobaka in marsikateri naš človek ne bi zapadel visoki kazni.
Zanima nas, kaj bi rekla monopolska oblast k temu, če bi se sajenje tobaka vpeljalo ponovno! Tako bi se vsaj delno odpomoglo mnogim kmetovalcem, ker so dani vsi pogoji; treba je samo še dovoljenja in vse bo v redu.
Uboj pri kožuhanju
Celje, dne 11. decembra 1936.
Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča se je danes zagovarjal 34-letni jx>sestnikov sin Urek Franc iz Slogonskega v brežiškem okraju, ker je dne 14. oktobra t. 1. v Slogonskem Vebleta Franca s 5 cm debelim in 1 m dolgim kolom udaril po levi strani glave ter mu pri tem zdrobil levo senčnico in temenico, pri čemer so se delci kosti vtisnili v notranjost lobanje, zaradi česar je Veble naslednjega dne v bolnišnici v Brežicah poškodbam podlegel. Lažje poškodbe je prizadejal tudi Krošlju Vinku.
Dne 14. oktobra t. 1. so pri posestniku Urcku Ivanu na Slogonskem kožuhali koruzo poleg obdolženca Ureka Franca še Duhanič Apdrej, Krošelj Vinko in še nekateri drujfi. Med kožuharji je vladalo ves čas dobro razpoloženje in so se v najlepšem miru in slogi pogovarjali in prepevali; kakšnega prepira ali izzivanja med prisotnimi rti bilo. Nekako okrog 23 sta odšla iz hiše obdolženec Urek Franc in Duhanič Andrej, ne da bi komu kaj rekla. Ker je Krošelj Vinko nameraval iti domov, je stopil za njima in ju vprašal, če gresta domov. Ta dva sta mu pa odgovorila, da še ne gresta domov, jiač pa da se kmalu vrneta v sobo. Krošelj je bil s tem odgovorom zadovoljen ter se vrnil k ostalim v sobo. Ostale, ki so kožuhali še naprej kake pol ure je postregla žena Ureka Ivana z jedjo in pijačo. Medtem, ko sta obdolženca Urek Franc in Duhanič Andrej odšla iz hiše in ko so se napotili domov pokojni Veble Franc, Krošelj Vinko in Neža ter Kavčič Neža, sta obdolženec Urek in Duhanič Čakala zunaj skrita za drevesi, oborožena s koli, da bi napadla Krošlja Jožeta. Ko so prišli zgoraj omenjeni iz hiše do bližine vodnjaka, ki stoji na , sredi dvorišča, sta oba navalila na nje iz teme in
i	začela s koli udrihati po njih, ne da bi pri tem | dala kak glas od sebe. Pri tem pretepanju je ob-) dolženec Urek udaril j>ok. Vebleta s tako močjo po glavi, da se je slednji takoj zgrudil mrtev na tla. Po tem udarcu, jxxl katerim se je zgrudil j>o-kojni Veble mrtev, je obdolženec še dvakrat udaril z istim kolom Krošlja Vinka po roki in ga lahko poškodoval .Nato pa je zbežal v temo v smeri proti svojemu domu. Za njim je zbežal tudi Duhanič.
Urek Franc je dejanje priznal, zanikal pa je, da bi imel namen pokojnega Vebleta poškodovati, kajti z njim si je bil vedno dober, poleg tega pa sta s4 'nl» še v sorodu
Radi tega je bil Urek Franc obsojen na 4 leta iti 'i meseca zapora, na izgubo častnih pravic za dobo 5 let in na plačilo 1500 Din povprečno.
Od tu in tam
Kmetijsko ministrstvo je podelilo ljubljanski Kmetijski družbi podporo v znesku 15.000 din.
Trije vlomi so bili izvršeni preteklo noč v Zagrebu. Po vseh znakih so ugotovili, da je bila nn delu ista tol|>a Pri prvem vlomu niso odnesli bogve kaj, pri drugem pa plen, vreden preko 10-tisoč dinarjev, pri tretjem pa okrog 30.000 din. Vlomilci so se poslužili posebne taktike, da so premotili policaja v neposredni bližini kraja, kjer so bili vlomi izvršeni. Prav v središču mesta so se stepli neki tujci, da je moral med nje posredovat policaj. Ta čas pa so porabili vlomilci in vlomili kar trikrat v tri trgovine tam blizu.
Goljulije z izgubljeno listnico se še redno ponavljajo. Kljub temu, da je javnost že tolikokrat iz časopisov mogla sfioznati te vrste trika zagrebških žeparjev. Iz Dolnjega Lapca jo je primahal v Zagreb kmet Mile. Že na postaji se mu je pridružil neznanec in se spustil z njim v pogovor. Naenkrat je ta neznanec našel denarnico. V tem pa je že pridrvel neki drugi neznanec in pobaral Mileta, če je našel njegovo denarnico, v kateri je bilo baje fiOOO din. Kmet ga je hotel kar uaj-bolj prejiričljivo prepričati o svoji poštenosti in mu je pokazal svojo listnico. Neznanec pa jo je pregledoval nekaj časa, potem pa jo je potegnil v stran. Komaj se je kmet zavedel, kaj se je z njim zgodilo, neznanca že ni bilo nikjer več. Tat mu je odnesel denarnico z žlOO dinarji
Zagrebška policija nadaljuje tu preiskavo o trgovini in trgovcih z belini blagom, o kateri smo poročali pred dvema dnevoma. Vzporedno se odkrivajo take beznice tudi v Splitu, kamor so pošiljali prevarana dekleta. Policija je aretirala med drugimi tudi nekaj odličnejših in dobro poznanih meščanov, vendar njihova imena še drii zaradi preiskave v tajnosti. Pravi pa, da bodo odkritja precej senzacijoualna.
Cementna industrija v Dalmaciji preživlja lo-tos težko krizo. Začela so se zapirati njena najboljša tržišča. Nemiri v Palestini in avtarkična gospodarska politika Egipta sc zavrli izvoz v te države. Enako je začela postopati Francija, ki pa sploh omejuje uvoz tujega cementa. Tudi španska državljanska vojna ne gre v račun tovarnarjem cementa. Tako je padel izvoz za 60 odstotkov na-pram lanskemu letu. Če upoštevamo, da se je preko 80 odstotkov cementa izvozilo v tujino, vidimo, da je prišla ta industrija res v škripce. Tovarne so zaradi tega omejile obrat in odpustile velik del delavstva.
Pri Mureku na jngoslovansko-avutrijski ineji se je prod dvema dnevoma dogodila strašna nesreča. Pet kmečkih fantov in nekaj deklet je prestopilo mejo in šlo obiskat svoje sorodnike ter znance. Na povratku so bili Židane volje, ker so onstran nekoliko preveč pogledali v kozarce. V mraku so se vozili s čolnom preko Mure, ki je na tam mestu zelo vrtinčasta. Ko so pa prispeli na sredino reke, jih je zagrabil močan tok in jih začel gnati s seboj. Čoln je v divjem teku udaril ob skalo, da je dobil na dnu razpoko. Voda je vdrla v čoln, da se je začel potapljati. Družba t čolnu je začela klicati na pomoč, vendar jim nihče ni mogel pomagati. Dva fanta, ki sta znala plavati, sta skočila v vodo in začela plavati proti bregu, ostali pa so se nekaj časa borili z valovi, dokler niso omagali in utonili.
V Bihaču stoji pred sodiščem bivši npravitelj okrajne izpostave v Veliki Klad uši, za katerega se prebivalstvo izredno zanima. Priče pripovedujejo, da je ta človek počenjal pod prejšnjimi režimi strašne stvari, da ni poznal niti človeških, niti državljanskih zakonov, niti svetosti družinskega življenja. Upravitelj je pretepal kmete, jih zapiral, dal batinati, izrekal obsodbe ob igranju gramofona in steklenicah vina. Ko ga je banska uprava odstavila in poslala namestnika, ga je dal ta človek kar aretirati. V svojem okraju je zadrževal reševanje agrarne zemlje in pri tem vlekel visoke zaslužke. Poneveril je tudi denar pri zbirkah za spomenik kralju Petru v Cazinu. Obrtnike, ki so prišli terjat svoj zaslužek, je obdolžil kot komuniste in jih zaprl. V zaporu jih je nečloveško pretepal in od njih izsiljeva priznanja. Razprava še ni končana, ker bodo prišle na vrsto še nekatere druge priče. Tudi te bodo povedale naj-brže prav lepe stvari o ljudeh režima JNS. Take razprave bi bile najbrž tudi v Sloveniji kaj zanimive in potrebne, ker bi javno pokazale ljudi, ki so brezobzirno gazili zakone.
Na strašen način je končal neki rudar v mostarskem rudniku. Delal je pri lomilnici in dro-bilnici za kamen. Zaradi neprevidnosti ga ja pograbil jermen in ga potegni v drobilnico. Stroj je rudarja raztrgal in scefral na drobne kosce.
Kmalu bodo začeli graditi novo trgovsko luko na ustju reke Neretve v Hercegovini. Vse pristaniške zgradbe bodo nove, poleg tega pa bodo pristanišče zvezali z zaledjem tudi po železnici. Nova proga bo dolga 22 kilometrov. Skupni stroški so preračunani na 80 milijonov din. Za prva dela so že zahtevali kredit 3 milijonov dinarjev.
Po dolgih letih iskanja in vrtanja so okoli Tuzle izsledili ležišča nafte. Ko so zvrtali luknjo, je privrel na dan močan curek. Sedaj so potrebna Še nadaljna raziskavanja, kolika so ta ležišča in kako globoko. Utegne se zgoditi, da so malenkostna, kar bi se ne izplačalo, morebiti pa so zakladi veliki in razprostranjeni.
Zaradi razvrednotenja tujih valut prete nevarnosti našemu tujskemu prometu. Zaradi tega so začeli v Dalmaciji misliti na znižanje cen. Ob močni inozemski konkurenci bi s tem mogli pritegniti tujce v nezmanjšanem številu.
Od leta 1923 še ni bilo tako velikega izvoza naše žive in zaklane živine v inozemstvo, kakor je letos. Posebno se kot kupec naše živine odlikuje Nemčija. Spet pa se je pri tem najboljše odrezala Vojvodina, ki je letos tudi v izvozu žita presegla vsa leta Prvorazredne svinje plačujejo po 8 do 8.50 din jx> kilogramu. Cene rogati živini so se dvignile na 5 do 6 din. Slabša živina, katere Nemčija ne kupuje, pa se izvaža seveda f*> mnogo nižjih cenah v Levanto. Svinjske maeti pa smo letos izvozili že 800 vagonov, kar je KDO vagonov več kakor pa leta 1928. Ta številka nam postane še bolj zgovorna, če primerjamo izvoz masti z letom 1930. Takrat jih je šlo iz naše države le 200 vagonov. Svinj je bilo letos izvoženih že 260.000.
V Koprivnici na pošti so odkrili ponarejen stodinar*ki bankovec. Policija je tnkoj začela stikati za človekom, ki je ta bankovec dal v promet in kmalu prijela nekega obrtnika Valterja, ki je imel navado povsod plačevati s stodinarskimž bankovci. Ta je pa povedal, da je ponarejene denarje prejel od nekega kmeta in iih razpela' /.* Okrog n-iHindeset. Bankovci so zelo nesprelno ponarejeni.
Albert, od včeraj angleški
kralj
Ko je po smrti angleškega kralja Jurija V. postal njegov naslednik princ Ldvard Vlil. ter si nadel naslov kralja velikega angleškega imperija, jih gotovo ni bilo mnogo, ki bi bili vsaj malo slutili, da ta človek, ki ga je prvorojenstvo posadilo na prestol, ne bo niti leto dni angleški kralj in to zaradi ženske, ki je bila že dvakrat poročena. Predvčerajšnjim se je zgodilo, da je ta kralj res odstopil in prepustil angleški prestol svojemu bratu, yorškemu vojvodi, ki je danes star 30 let.
Angleški listi poudarjajo, da Edvard VIII. zapušča britanski prestol s simpatijami vseh Angležev in Angležinj. Manchester Guardian« pa prinaša	tudi	zelo zanimivo	izjavo, ki	jo je dal neki
stari	lord	po tem, ko je	Edvard odstopil: »Kralj
je dobro napravil zase, zanjo in za državo!«
Albertova mlada leta
Dasi sta bila kraljica, posebno pa kralj zelo zaposlena z državniškimi posli, sta velik del svojega	časa	posvetila vzgoji svojih	otrok. Več ali
manj	vsi	angleški princi	prebijejo	nekaj svojega
časa kot častniki v britanski vojni mornarici. Vzrok leži v tem da angleško brodovje čuva trgovska pota velikega imperija in piinci kot bodoči kralji morajo poznati ne samo ta pota, marveč tudi vojno mornarico kot čuavnja teh pomorskih potov in zvez.
Tako je tudi sedanji kralj Albert že kot 12 letni dečko stopil kot nekak vajenec na vojno ladjo »Victoria«. Dve leti pozneje je vstopil v pomorsko šoto nato pa še v višjo mornarsko akademijo. Prva daljša pot, ki jo je sedanji kralj podvzel kot kadet, je trajala tri mesece. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Albert na neki angleški križarki ter se je na nje udeležil leta 1916 velike pomorske bitke pri Jyttlandu, ko je Anglija premagala nemško mornarico. O njegovih vojaških vrlinah vedo mnogo pripovedovati in si je zaradi njih pridobil tudi mnogo visokih odlikovanj. Njegova častniška stopnja je postajala vse večja vedno več pa si je pridobil pri angleških |x>morščakih simpatij.
Praznik zahvale la dobro letino takole praznujejo v Ameriki. Kakor hiša visoke Človeške figure, napolnjene s helijem, vlečejo po ulicah.
Doktor zgodovine
Po svetovni vojni je vstopil tudi v letalsko šolo, kjer se je usjjosobil za odličnega letalca, leta 1919 pa tudi že na visoko šolo v Cambridge, kjer je študiral zgodovino, ekonomijo in civilno pravo ter postal doktor zgodovinske vede.
Njegovi šolski tovariši iz Cambridgea kaj radi pripovedujejo zanimive zgodbe, za katere je dal povoda ravno Albert, sedanji angleški kralj. Nekoč se je dogodilo, da je ustavil na tej visoki šoli Alberta nek redar, ki skrbi za red na univerzi, in za to. da se točno izpolnjujejo vsi predpisi, ki so določeni za to šolo, in mu sporočil na kratko, da je njemu, ki je šele prvo leto na univerzi. prepo-vedano kajenje na ulici; Albert je namreč prejšnji večer mirno hodil tod po ulici in vlekel svojo cigareto. Za ta opomin redarja se Albert ni zmenil, pač pa je 6amo malo skomignil z rameni. Vendar pa mu 6 tem še ni ušla kazen Bil je kaznovan na denarno globo, ki jo je moral plačati ravno tako, kakor da bi tak ali podoben greh proti univerzitetnim predpisom zagrešil kdo drugi, ki ni tako visokega rodu.
steki z nafo vladarsko hišo
Najbrž si je tudi v tej študentovski dobi navezal tudi zveze z nekaterimi odličnimi dijaki iz inozemstva. V tej zvezi ni nič čudnega, da je imel dobre stike tudi z našo vladarsko hišo To se je opazilo zlasti leta 1922, ko se je poročil jugoslovanski kralj Aleksander I. s tedanjo romunsko prin-
cezo Marijo. Kralj Aleksander ga je naprosil, naj mu bo pri tej poroki za pričo, kar je sedanji angleški kralj brez nadaljnega tudi storil. Še tesnejše zveze, kakor sedaj z blagopokojnim kraljem. Aleksandrom pa je angleški princ Albert imel z našim kraljevskim namestnikom Pavlom, ki je študiral na univerzi v Oxfordu. Tudi pri njegovi poroki je bil tedanji princ in sedanji kralj za pričo
Njegova rodbina
Leta 1923 se je princ Albert poročil s hčerko slavne angleške plemiške rodbine Elizabeto. Poročal ju je sam nadškof kanterberijski. svečanosti pa sta prisostvovala poleg drugih najodličnejših gostov tudi sama kralj in kraljica. Takoj po svoji poroki je yorški princ nastopil s svojo ženo Elizabeto dolgo potovanje in obiskal pri tem kraje ne samo v Evropi, marveč tudi v daljni Afriki, kjer je bival celega pol leta in se je nato vrnil nazaj na Angleško. Leta 1926 se mu je rodila hčerka Elizabeta, o kateri so v zadirem času tudi že mnogo govorili, da bo postala kraljica angleškega imperija. Komaj je bila slara 6 mesecev, že se je napotil Albert z ženo in hčerko v daljno Avstralijo, odtod pa je družina obiskala tudi Novo Zelandijo. Lahko bi rekli, da je malokdo od kraljev videl toliko sveta, kakor ravno sedanji angleški kralj Albert.
Leta 1930 se mu je rodila druga hčerka Margareta, o kateri pravijo, da po svojem obnašanju čisto nič ni podobna svoji starejši sestri, čeprav jih vzgajajo popolnoma enako — po kraljevsko.
Tudi športnik
Albert ima tudi veliko veselje s športom, kakor vsi Angleži Pri tem je zlasti zastopan golf. posebno pa se zanima za skavte in se večkrat zgodi, da daljšo dobo prebije pod šotorom zunaj na prostem. Sedaj za to najbrž ne bo imel dosti časa ker mu je, morda slučaj, naložil bolj važen j>osel, posel biti angleški kralj!
Velika razprava proti Židu Frankfurterfu -morilcu nac. soc. vodje Gustlova
Nemško časopisje posveča zadnje dni kar cele strani o sodni razpravi proti Davidu Frankfurter-jn, ki je dne 4 februarja letos ustrelil v švicarskem mestu Davosu nemškega pokrajinskega voditelja nacionalno-socialistične 6tranke za Švico, Wilhel-ma Gustlova. Ti revolverski streli 60 silno vznemirili vso nemško javnost na eni strani, na drugi pa tudi ves židovski svet, kajti atentator Frankfurter je bil Zid. Vsak si ta zločin lahko razlaga jx> 6voje, Nemci ga smatrajo za brezvestni napad podlega zločinca ne satno na njihovega pokrajinskega voditelja. pač pa na vso nemško stvar, ki ji hoče in ji tudi daje pravega izraza nacionalni socializem, Židje pa kot sredstvo, kakršnega smatrajo tudi za dovoljenega, kadar se kdo postavi v napotje njihovemu kapitalu. Morilca, ki je svoje dejanje ;zvršil popolnoma premišljeno in s trdno voljo, da ga z vrši, menda ne bo pošten človek zagovarjal. Resnica pa je. kar smo že povedali, da se po časopisju polnijo o omenjeni razpravi dolge kolone.
Zločinec Frankfurter se je po svojem dejanju, za katerega je čakal prave prilike več dni, sam javil policiji in tudi ni ničesar tajil. Vse je po-vedal, kakor je bilo pristavil pa je še. da je dejanje izvršil zato, ker smatra za dolžnost, da se postavi, če treba tudi s takimi sredstvi za svoje židovske tovariše, ki jih je umorjeni Gustlov tako preganjal.
Vrvenje na razpravi
Tam, kjer se vrši ta razprava, ki je bila že enkrat prej preložena, v Churu je pred palačo tamkajšnjega velikega sodišča kaj živo. Lahko bi rekli, da za malo katero razpravo ni še bilo toliko zanimanja, kakor za to. Dvorana je vsak dan, ko se vrši razprava, do zadnjega kotička natrpana, nešteto pa jih čaka tudi s plačanimi vstopnicami, pa ne morejo v dvorano, čeprav m tako majhna, če [»mislimo, da gre vanjo lahko več sto oseb. Prednost, da prisostvujejo tej razpravi, imajo seveda časnikarji. Kar nad 100 jih je iz inozemstva, ki neprestano pošiljajo svojim listom obširna jx>ročila, seveda ne vse tako, kakor bi hoteli Gotova navodila jim tudi ustavljajo pero. da ne napišejo vse tako, kakor bi bilo bolj točno
Razprava se je ptičela v sredo dopoldne ob največji napetosti in nestrpnosti in se nadaljuje skoro brez prestanka dalje. Zaslišan je bil že morilec Frankfurter, ki nekako samozavestno izjavlja to, kar je povedal že takrat ko se je sam javil policiji. Vse priznava in napravlja res vtis, kakor da bi mu moral človek prisoditi, da je imel prav. če je maščeval s smrtjo jx>krajinskega voditelja Gustlova svoje preganjane tovariše. Njemu se je zdelo to dolžnost, in morda je celo tudi prepričan.
da ga ne bo zadela bogve kako velika kazen za ta zločin. Najboljši odvetniki iz Švice so bili poklicani, da temeljito razčistijo to, na videz ne tako zapleteno zadevo.
Obtožnica pravi tudi med drugim, da je
morilec Frankfurter - Žid iz Jugoslavije
O njem se pravi; da je Frankfurter človek, ki je radi bolezni in težke operacije izgubil duševno ravnovesje V tem času se je tudi v Nem’": čedalje
9. decembra se je začel v Churu velik proces proti Davidu Frankfurterju, ki je umoril nemškega pokrajinskega vodjo VVilhelma Gustloffa. Na sliki David Frankfurter.
bolj začel širiti za antisemitski pokret, kar je Frankfurter smatral za krivico, ki je še bolj vplivala na njegovo duševnost. Takrat se ga je celo enkrat polastila želja, da napravi samomor, vendar pa se je bil premislil ker je smatral za bolj zaslužno delo, če pred svojim samomorom ubije še koga drugega, posebno kakega takega, nad katerim bi se lahko maščeval za vse. kar počenjajo z Židi v Nemčiji. Zato si je tudi izbral Gustlova, čeprav je najprej mislil umoriti Hitlerja samega, ali Gonnga ali pa Gobbelsa. Ker si je izbral ta boj v prid Zidom, državni tožilec njegovega dejanja tudi ne smatra za navadno zločinstvo, ampak za drugotno politično dejanje, in je tudi zanj pred-
lagalo 18 let ječe. Koliko bo Frankfurter dobil kazni, je seveda težko reči gotovo pa je, da ne bo malo. preveč pa morda tudi ne.
Narod, ki ga ie zapustil Bog
in Hud'e
Smisel vseh nemških člankov po časopisju je ta, da se dokaže, da je bilo to dejanje napravljeno s trdnim namenom ubiti voditelja nacionalno-soci-alističnega pokreta za Švico. Listi poudarjajo, »da ne more noben osebni ali kak drug konflikt, no-
Wilhclm GustloH. umorjeni pokrajinski vodja.
bena človečanska simpatija, nobeno dramatično srečanje dati niti trohico upravičenosti za ta zločin.« Preprečit! pa je treba na vsak način, da bi tega zločinca napravili za judovskega mučenika«. Časopis »Angriff« pravi:
»Ta strašni zločin je tipično judovski. Ubijanje političnih nasprotnikov je sploh judovska iznajdba. Noben drug narod ne bi postopal tako sramotno. kakor ravno ta rasa, ki jo je zapustil Bog m ljudje.«
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v naiboljšein m najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din
Sobota, 12. decembra: I2.0C Plošča za plofifto — pisana &me« pesiuc veselih Ln goiibe za ples — 1*2.45 Vreme, poročila — 13.(H) Oas. spored, obvastila — 13.15 Plošča za ploSčo — pisana zmes gotlba vesela iu P«** mice vmes — 14.00 Vreme - 18 00 Za delopust! (i*rra Radijski orkestei) — 18.40 Pogovor s poslušalci — 19.00 Oas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 N ho. ura: Brnnileo Belgrada, V asa Caropie (dr. Stranj ko. vič iz Belsrada) — 10.50 Pregled sporeda — 20.00 Zunanja fKditika (g. ur od n lik dr. Alojzij Kuhar) 20.20 Kar vsem ustrč? — ni mogoče, a to ob6instvo naše hočef (Pisan večer, sodelujejo člani rad. igr. družine, besedilo so napisali poslušalci, urediJa sta ga in vodita	večer ob uporabi vsakovrstiih	p.ošč:	Jožek	iu
Ježe.) — 25?.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za vesel konec tedna (igra Radijski orkester).
««»
Drugi programi
Sobota, IZ. decembra: Bclgrdad: 20.06 Lehnrjova opereta .Paganinl. — Zagreb. 20.00 Vokalu' kcm&^t
— 21.00 Zabavni večer — 22 2P Ples> a (rlasba - Dunaj: 20.10 Potpuri — 22.30 Klavir — 23.10 Dunajske fitelof dije — Trsi-Milan. 17 IS P lesu s pr as ha 21.00 Wairm4r‘* jeva	opera »Lohengrin« — Him-Uari	17.15 Violina	—
21.00	Italijanski skladatelji — 22.30	Plesna	glasba	—
Praga: 20.00 Igra — Violina — 21.3'	Lahka	i:n plesna
glasba — ftrmike postaje imajo ob 20.10 razlidne za. bavne programe.
Ne samo tal . . . .
Naš čaj“
je najboljša domača zeliščna krepilna pijača.
NAŠ CA.) dobite v Spec trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
Naročafte En širite „S!ovenski dom!"
Sven Elvestad:
23
Zlodej se dolgočasi
»Viž ga, kako si zopern,« je rekla Ida. :>Ce se boni vedla pred njim kakor kmečka nevesta, mu bom kmalu dosti.« Rekši je spustila dve rdeči črešnji v kozarec šampanjca in jih nato začela sesati; bile so rdeče kakor njene ustnice. »Tega ne bom napravila!« je nato rekla.
»Najprej boš pazila na to, da ne boš toliko pila,« je pripomnil Rist. »Moraš se vsaj malo lepo obnašati, tako hoče on.«
»Obnašati? Kaj pa je to? O tem svoj živ dan nisem nič slišala.«
»Moraš biti taka, kakor se spodobi, razumeš?«
»S tem pa lahko čakam, to je za stare dni. Kdaj pa pride?«
»Kmalu, ti nepopravljiva porednica,« je dejal Rist in pogledal na svojo uro.
Ida se je zaupno nagnila k njemu; umaknil se je pred vonjem njenih las.
»Resnično,« je dejal.
»Kaj premočno! Ko pa imajo vsi radi tako!«
Pritegnila ga je k sebi preko barske ograje in mu šepetala: »Ali bi mi lahko odtegnil Gustava, tako da bi ostala sama z medvedkom. Glej ga, zdaj pleše z grofico, najmanj grofica mora biti ta dama, saj ima monokel, kakor ti.«
Rist je gledal v vrvenje. Življenje klubskih sob je bilo v najbujnejšem toku, nad gnečo plešočih parov je s prahom pomešan cigaretni dim valovil nemirno in srebrnosivo, godba je umetno razširjala veselost, krčevito udarjanje pianista je v človeški gmoti vzbujalo odmev. Rist je nekaj časa opazoval, se kakor da bi kaj določnega iskal v gneči, marveč zato, ker ga je divji, afrikanski in hipnotični prizor nenavadno pretresal, le neka tenka, pretenka zunanja oblika je ločila pričujočo zabavo od divje in nočne zabave v Ugandi. Zopet se je obrnil k Idi:
»Gustav prav gotovo ne bo prišel sem,« je dejal. »Grofica ga dobro drži.«
»Oh, kako je neroden!«
»Poglej jo, ravnokar pa si dejala ...«
»Naj se le dela važnega! Se pa Martin že lepše obnaša. Škoda, da ima Gustav lepši tilnik.«
Vstopil je nov gost. Bil je baron Berge-rona, iz hotela Palast. Rist mu je šel nasproti, baron pa mu je prijazno stisnil roko.
»Izredno,« je dejal, »v resnici se vam hvaležen za tako prekrasen večer.«
Bergerona je dobesedno žarel od dobrohotne vljudnosti. Nekaj časa sta stala skupaj in gledala goste.
»Ali jih kaj mnogo poznate?« je vprašal Rist po tihem.
»Ne ravno mnogo,« je odgovoril baron.
»Ali vidite temnega gospoda z odliko-vanjskim znakom, ki večerja z Diano?«, je vprašal.
»Vem samo, da se predstavlja kot balkanski diplomat. Sicer pa ga ne poznam.«
»Jaz ga poznam,« je dejal Bergerona.
»A tako. Potemtakem moramo računati s tremi, namesto z dvema.«
»Da, zaenkrat s tremi.«
V	tistem trenotku se je pokazal Štefan Brede. Močan hrup, ki mu je udaril nasproti, ga je v začetku najbrž vznemiril in zmedel, zakaj obstal je negotov.
»Ali je to on?« je vprašal Bergerona.
»Da, on je,« je odvrnil Rist.
»Milo mi je,« je vzkliknil baron, kakor bi izbrano jed predenj postavili.
Dvanajsto poglavje.
Brede je odkril Rista in mu prikimal. Potem pa je slekel površnik, vzel klobuk z glave in oboje položil natakarju, ki je bil prihitel, na roko. Skozi gnečo gostov se je počasi bližal Ristu. Človeške množice ga nikdar niso motile, imel je zmisel z psihologijo mas. V hrupnih prizorih na borzi se je naučil, kako je treba presojati plimo in oseko človeških skupin: kadar je hodil skozi razburjeno množico na borzi, je lahko z obrazov bral. koliko resnične groze je bilo na njih in kaj je bila le igra, tako se je vedno znašel. Ko je zdaj šel skozi dvorano, se je trudil, da bi dajal čim skromnejši videz: njegov smehljaj, se je zdelo, pa je hotel reči: rad bi se poveselil, četudi se ne morem. Cigara mu je visela ohlapno v kotu med ustnicami, kar je po njegovem naivnem mišljenju bilo določen znak velikega
razočaranja. Toda v njegovih očeh je bil pogled, ki je mirno opazoval. Nihče med ljudmi, ki so mu prišli na pot, ni ušel njegovi hladni presoji.
Rist je predstavil barona Bergerona, ki je takoj začel zagotavljati, da se obljublja gro-zansko prijeten večer. »Tu ni tako divje, kakor v drugih, podobnih lokalih,« je dejal, »tu je vse bolj domače. Skoraj tako, kakor da bi se vsi med seboj poznali.«
Brede ga je pogledal, pa ni mogel niti najmanjše ironije zaslediti na gladkem obrazu in v Švedovih modrih očeh. ki so prejasno razodevale nordijsko poreklo.
•Ali plešete? Potem bi vam predlagal. ..«
Šved se je obrnil, da bi gledal žene skozi svoj ščipalnik.
»Saj res, mnogo jih je...« je mrmral in našteval številne dame, »in celo Liselotte je med njimi.«
»Nima smisla. Ona se navdušuje je za mornarske častnike,« je dejal Rist. »Imenujejo jo pomorski arzenal,«
»Hvala lepa, gospoda moja,« je rekel Brede.
»Od one strani, kjer je bil bar, se je sli-| šalo čudovito razgrajanje, to je bila Ida, ki je | uganjala hrup, da bi vzbudila Bredejevo pokornost.
Rist je pokazal nanjo. »To vam je. kakor da gledate prijetno opico v kletki,« je dejal. »Tako razgraja nepočakana opica, kadar je opazila, da prihaja gospodar.«
»Slovenski dom« izhaja »sak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Uredništvo- Kopitarjevi) nlica	Telefon 29°4 in 29%. (Jptava. Kopitarjeva u.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; EL Ceč. Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Košiček.