a ■■■■■ * b the only venian slo-daily 5 between new " york & chicago best me- ■ ! tiie g dium to reach ■ sloveni- S 180.000 s ans in u. s., ca- 8 nada and so. america. N | n vs a ■ » a a B •s ■ a 3 ■ ■ ts H ■ "we pledge ■ a allegiance to ■ our flag and 5 to the repub- ■ ■ lic for which ■ it stands: one s nation indivis- 9 ible with li- ■ berty and ju- ■ stice for all." ■ NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA III. — LETO III. S">gle Copy 3c ~~ CLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY), AUGUST 6th, 1920. ŠT. 185 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1S79. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General ALI PRIDE DO SVETOVNE VOJNE? LONDON, G. avgusta. — Ca- 'bili zopet v letu 1914. Pravijo, S0Pis Herald je danes prinesel da izgleda to tako, ker se to Vest> da je angleška severna ^ menda zdi angleškemu Lloyd Mornarica poslana v Baltiško Georgu in Millerandu. Kaj pa J?Pe> katere ukaz je bil, da bodo rekli evropejski delavci, ki so šli skozi večletno vojno, tistega pa se še prejomenjena ministerska predsednika še ne mislita. jflcne zopet z blokado napram Rusiji. j ^arski prometni svet je od-"> da pošlje proklamacijo na 86.Poštne in telegrafične u-^ Uzbence, da naj preprečijo g? Prevažanje zavezniških So 'n mur>icije s silami, katere on/"1! na razP0lag°' Pa četudi n- ves bavarski transportov sistem. Tako poroča brez- ena brzojavka iz Berlina. * * * ozitmSlerdam' 5- av£usta- — z y °JTl na poročilo na časopis ^sische hur^08'1' bataljon v Luxen- , Zeitung, je dobil 'jeif na'og0' naJ bo priprav-na odhod na Poljsko, če bo "»treba. Pariz, 5. avgusta. "Zarota" proti Poljski odkrita. London, 5. avgusta. —'Neki kcrespondent "London Times" poroča, da sta Nemčija in sovjetska Rusija nekoliko ted- nov pred veliko rusko ofenzivo sklenili tajno pogodbo z ozirom na Poljsko Ta dopisnik pravi, da je do-Matin te informacije od "odličnih poroča, da je Anglija podvzela1 avtoritet"" 0n Pravi- da ome-korake, da v kratkem času|n-ienva P°S°dba vsebuje sledeče lahko mobilizira dve diviziji za!določbe: službo na Poljskem in poročilo Rusi^'a naJ bi brez vmesava" tudi pravi, da se je že priredi- od ,strani Nemčije dobila lo načrte za transports j o in ?vse poljsko orožje' municlJ°-prehrano tolikšne vojaške si- železnice in hrano. Po podjarmljenju Poljske bi naj Rusija dobila .dovoljenje, da po'šlje na Poljsko nekaj svo- Lo] Pisnih ,ndon, 6. avgusta. — Do-listu Daily Chronicle da da se ima dobre vzroke zato, Je v tej kritični situaciji izdalo , ski z an£leškim pomor- Ki ' Poveljnikom, da pričnejo z Rusije. * * * pig ^on, 6. avgusta. — Caso-^očii 0,1(lon Times je prejel po-^ da §o boljševiki odrekli „ ,°|Jskem, ko jih je opozorila iDr ' da naj Prenehajo z . kovanjem proti Varšavi. Javljanje njih armade , "Olial,______________ An *s°pis pravi, da se tega ni 5e 3 0 storiti, kajti vojaki bi bi(jf take ukaze- ampak šaV(jVeli naprej do cilja, v Var-10l' 0 kateri se jim je govori- 70t konečni cilj. v; 02irom m°glo na prejšnji list, pra-Por°čilo, da so boljševiki t>0,^eni oo napredovanja na tiai," eiTl P° vojaških in medalj nih postavah, dokler ni j) .J.en° premirje. ,JSeviki SO tudi pripravljena^ sklenejo premirje s Po-1 ' kakor hitro se poljska de- i ni0t6'J<1 vrne polnomočna, da sklepanj mir ali premirje. le. Drugi listi pravijo, da se1 med Francijo in Anglijo vršijo pogajanja z ozirom na po- moč za Poljsko. Poroča se tu- ^ komisarjev, ki bi porodi, da je urad, ki je razproda-jal vojne zaloge, nekaj svojih pogodb za prodajo preklical. Pariz, 5. avgusta. Brzojavka, ki jo je danes dobil list L' Information iz Bazla pravi: "V Mayenvu, — kjer je glavni stan francoske okupacijske armade v Nemčiji — se razumeva, da se je že izdalo povelja, da se prične s transportacijo zavezniških čet preko BavarH je in Češke na Poljsko." Brzojavka pravi, da so bavarske avtoritete naznanile, da se bode bavarsko ljudstvo poslužilo vseh sredstev, da se prepreči prevoz zavezniških čet skozi deželo. (Nobenega dvoma ni, da bi proti temu še veliko energičnejše nastopili češki delavci, o katerih je znano, da so pred kratkim zaplenili celo municijc, ki je bila na poti iz Italije na poljsko fronto. Op. ured.) V zunanjem ministrstvu se je danes opoldne izjavilo, da ni ničesar znanega, da bi bi dalo kaka povelja za prevoz francoskih čet na Poljsko. * * * London, 5. avgust. — Ministrski predsednik Lloyd George je danes naznanil, da bo danes ^ora tudi Pravi'i°' da van> napredovati s napredo-lo v6lTl njih armade, ker bi biče, ,nasProtnem slučaju mogo- iti h>a Poljaki dobijo ojačenje I no se poroča, da je ruiska ka- vali izvoz vsakovrstnih poljskih potrebščin. Rusija bi naj nato zapustila Poljsko in zasedli bi jo Nemci, ki bi jo držali kot garancijo za nadaljna posojila, ki bi jih dala Nemčija Rusiji in za povračilo za nemško blago in nemško delo. Dopisnik nato nadaljuje: "Rusija se skuša izogniti drugi določbi nemške pogodbe s tem, da ustvari boljševiško poljsko armado, za kar je že pod vzela prve korake v ' zasedenem poljskem ozemlju. Ko se Rusija umakne iz Poljske, tedaj bo pustila tamkaj poljsko boljševiško armado in pustila Nemčiji na prosto, da se s poljskimi boljševiki pobota, kakor ve in zna. Boljševiki so prepričani, da Anglija ne bo gmotno podpirala Poljakov in bodo pričeli prihodnjo kampanjo proti Romuncem, ki so zasedli Besarabijo." Poljski obrambni koncil je v Moskvo odposlal brezžično brzojavko, v kateri se sporoča, da je poljska vlada pripravljena mirovno delegacijo v Minsk. V brzojavki se omenja dva pogoja in sicer: da se poljskim Položaj resen kot v letu 1914. Poljaki si zaman prizadevajo ustaviti napredovanje ruskih rdečih armad in poljski obrambni koncil je brzojavil v Moskvo, da je Poljska pripravljena poslati nove mirovne delegate v Minsk. Neko drugo poročilo pravi, da sta Rusija in Nemčija sklenili tajno pogodbo, glasom katere naj bi Nemčija dovolila Rusiji, da se polasti vsega poljskega orožja, municije, hrane in železniške opreme, nakar bi Rusija prepustila Poljsko Nemcem. , Komunistični vodje v Nemčiji izjavljajo, da se bo kmalu proglasilo generalno stavko, da se ustanovi diktatorstvo pro-letariata. Vodi se mogočna kampanja za rusko - nemško zavezništvo. "Položaj je ravno tako resen kot je bil avgusta meseca 1914," se je izjavil neki visoki angleški državnik, očividno namigujoč s tem na možnost nove svetovne vojne. Medtem pa vstajajo grožnje zavezniške intervencije, da se reši Poljsko. V Londonu se poroča, da so Angleži priredili, da se dva armadna kora lahko mobilizirata v teku ene ure. Ruski pohod proti Varšavi se nadaljuje prez prestanka. Vsak dan se napreduje za povprečnih 6 milj. * * * * London, 5. avgusta. — Med angleškimi in drugorodnimi diplomati se opaža neprikrita skrb z ozirom na ru^ko-poljski položaj. Neki visoki državni uradnik se je izrazil: "Položaj je ravno tako resen, kot je bil meseca avgusta 1914." popoldne celotni rusko poljski položaj predočil parlamentu in sPre'eti Pol-lsk(; Pogoje v 03 prosil'za podporo akcije, ki jo javnih principih. namerava podvzeti vlada. EKSPORT PREMOGA IMA MALO UČINKA NA POMANJKANJE. delegatom dovoli, da svobodno Washington, 5. avgusta. — občujejo s poljsko vlado v Varšavi in da sme sovjetska vlada London, 5. avgusta.—Urad- 1 JAPONSKA POVEČA POSAD- Veliki nemiri v Denver ju; 39 žrtev. Denver, Col., 5. avgusta. — En moški je bil ubit in trije težko ranjeni, ko se je pričel nocoj ob enajsti uri zopet boj med štrajkujočimi delavci pocestne železnice in štrajkolomci. Ime mrtvega moža se še ne ve. Ranjeni pa so: A. G. Smith, R. A. Darling, oba iz Denverja. Prestreljena imata pljuča. R. Willishan iz Salida pa je ob-streljen v vrat. Ko pa se je izvršil prvi spopad med štrajkarji in skebi še podnevi, ko se je vršila parada, je bilo ranjenih do 35 oseb, med katerimi je bil tudi policijski načelnik. Pet vozov železniške družbe je bilo razdejanih in poslopje Denver Post je bilo poškodovano. Včeraj ob pol enajsti uri zjutraj so se štrajkarji zbrali pred postajo cestno-železniške družbe, kjer 30 bili nastavljeni štrajkolomci. Boj se je pričel še le danes popoldne, ko sta bila dva voza pocestne železnice ustavljena na cesti, ker sta jih vodila dva štrajkolomca. Medtem pa je prikorakala parada 1000 mož, obstoječa iz samih štrajkarjev in simpatajze- Zakaj ne živite 200 let? i San Francisko, 5. avgusta.— j Že sv. pismo pravi, da bo živel človek trikrat po dvajset let in še deset let, če pa bi imel posebno moč, živel bi ta človek štirikrat po dyajset let. Tukaj pa živi človek, ki je po svojem p«klicu zdravnik, pa pravi, da bi človek mogel živeti najmanj po 150 do 200 let, če bi tak^rekoč samega sebe ne ubijal, kajti človek že današnje čase več ne umira. Ta zdravnik je že sam zelo star človek, če ravno je še mlad. Rekel je tudi, da je način današnjega življenja ta: Kratko življenje, toda to naj bo prijetno. "Poglejte divje živali, kako živijo one," pravi zdravnik, — "one ne poginejo preje, dokler ne pride njih doba. Izjeme so le nesreče, katere jih slučajno doletijo. Izmed miljona ljudi se najde le en človek, ki bi živel tako, kakor se prežive. te živali. V združenih državah je vsaki dan čez tri miljone ljudi, ki so nevarno bolni. Tukaj ni nobenega pomiselka, da bi se lahko dva milima teh ljudi rešilo bolezni in zgodnje smrti, če bi ra- rjev ter se ustavila na vogalu, bili le mal° Proste pameti. _ Dasiravno se je eksport premoga iz Amerike v zadnjem času zelo povečal, ako se vza- Potem pa so odprli vodo, namo- kjer sta bila ustavljena prej omenjena veza. Pričel se je boj, ki je zahteval svoje žrtve. Štrajkolomci so pobegnili ter dobili zavetišče v bližnji cerkvi, kjer so ostali toliko časa, da je prišla policija, ki jih je rešila. Razburjena množica je potem napadla poslopje denverskega lista Denver Post, razbila šipe v oknih in poškodovala tiskalne stroje in drugo tiskarsko orodje. Uslužbenci tiskarne so razvili zastavo v njih zaščito, toda to ni nič pomagalo, da bi se u-stavili nemire. To je množico še bolj razjarilo, udrli so v tiskarno. Razbili s kladivi črko-stavne in tiskalne stroje, zvalil valje papirja kar na cesto VSaj etnirje bi bilo zavrženo ali j£0Zakasnelo za daljši čas. kjk Se je vprašalo boljševike, li)t0 lr bi dali Poljakom in ko-8« hj'eml.ie bi dobila Poljska, io $g',Seviki odgovorili, da ima-priPravljene pogoje, pod \ 'gi bi sklepali mir s Polj-bi jim pa popolno ne-toi 8en°st in še več zemlje, ko 8ki i Jlm jo je dalo na versalj- S0vOnferenci. ^ SQljetska vlada tudi pravi, pravomočni delegatje bo-Hi, ^kov v Londonu pooblaščali , oklenejo mir z Angleško iil0 , K&tero drugo1 zavezniško sklepati pa morajo Ji0|°n mir z Poljsko. ^ V(jiSeviki so tudi pripravlje-°žitl se nameravane konvoj v Londonu, seveda pod sr'da se ne pripozna pn-X'astoPnikov gen. Wran-j % ^ ki se je vzdignil s svo ložiQni napram boljševi- ■ " in . ll0Va vojna je pred na-li!£leda kar tako, kot bi valerija že dospela v takožva-ni vzhodnopruski hodnik, ki KE NA KOREJI. Tokio, 4. avgusta, se je sporočilo v javnost, me za primero prej sne ca se, pa skupna količina eksportiranega premoga ni dovolj velika, da zadostno .pomagala deželi v Danes pomanjkanju, ki ji preti. da veže Poljsko z Gdanskim in j je vlada povečala vojaško po-morjem. j =adko na Koreji za 4800 mož. Ena brzojavka pravi, da so Za vzrok se navaja nestalnost rdeče predstaraže samo še 27 položaja, milj od Varšave, in da se nih- če več ne proti vi ruskemu napredovanju. Poročila iz bavarskih mest pravijo, da se ob Reni kopičijo francoske čete, ki so pripravljene oditi skoti Bavarsko na pomoč Poljakom. Francija sicer skrbno cenžo-ruje vesti iz zasedenega ozemlja, toda vesti iz Berlina jasno kažejo, da so čete na pohodu. Rusko napredovanje proti Varšavi je navzelo obliko kldšč. Poroča se, da se na severu boljševiške čete bližajo reki Vi-stuli, na vzbodu pa reki Bug. Raztepe polske čete se sedaj pod vodstvom zavezniških častnikov reorganizujejo za veliko bitko, ki se jo bo vprizorilo V obrambo Varšave. ; Seoul, Korea, 4. avgusta, -r-Japonska nima nikakega namena spremeniti svojo politiko napram Korejcem in bo nadaljevala s svojim japonizira-njem, in v poluradnih poročilih, izdanih ;o priliki obravnav korejskih narodnih voditeljev, se izjavlja, da bo spojitev Korejcem :tudi njim samiiu V korist. Korejski dijaki iz Japonskega, ki. so obdržavali predavanja po korejskih mestih z oči-vidnim namenom, da izobražujejo svoje rojake, so bili zatrti od strani japonskih i avtoritet, ki zatrjujejo, da so kršili dogovor, glasom katerega bi v svojih govorih; sploh i ne smeli omenjati korejske neodvii-mxsti. Do 1. avgusta so mehki pre-mogorovi Združenih držav pro-ducirali okrog 305,000,000 ton premoga. Lani pa se je do ravno istega časa produciralo priličnih 260,000,0000 ton mehkega premoga. Iz tega sledi, da se je v letošnjem letu nakopalo 45,000,000 ton več mehkega premoga kot pa Ioni. Medtem pa se je vsega skupaj eksportiralo do 1. avgusta samo okrog 25,000,000 ton premoga, kar je samo 7,000,000 ton 'več kot pa v istem času lanskega leta. Geologični urad je mnenja, da je za pomanjkanje premoga odgovorna povečana industri-jalna uporaba, kakor tudi zvišanje premogovne uporabe na železnicah. čili tiskalne stroje in papir. Poklicane so bile čete iz Fort Logan. ZADNJE POGLAVJE TURŠKE SLAVE. Pariz, 5. avgusta. Nekdaj slavno turško cesarstvo bo danes podpisalo svojo smrtno .obsodbo v majhni, priprosti sobi, komaj 12 kvadratnih metrov obsežni, ki se je včasih rabilo za razstavljanje tako-zvanih Sevres lončenih izdelkov. S tem podpisom bo propadel tudi slavni vzhodni kalifat, prišlo bo ponižanje sultana, šejk elkabarja; naslednika Mohameda in proroka Alaha. Njegova moč odsedaj naprej bo skrajno negotovega značaja in vladal bo z nesigurnim žezlom preko majhnega naroda. Turški mirovni delegatje bodo stopili v sobo po stopnicah, na katerih bodo stali vojaki. Ministrski predsednik Mille-rand bo pokazal na pogodbo in povabil Turke, da podpišejo. V tistem trenotku bo napisan Vojske, jeza, skrl, alkohol, tobak, meso, požrešnetet, prenaporno delo in mrzla plima ubijejo največ človeških življennj. Največji strup je meso. Indijanci, kateri jedo meso, ti živijo le po 60 let; Indijanci pa, kateri jedo orehe in koruzo, živijo po 120 do 185 let. Skrb igra velika vlogo v življenju. Ljudje, 'ki živijo v mi-loščinskih hišah, ti živijo dolgo, kajti skrbi nimajo pač več, da bi jih ubijala. Leni ljudje najdalj živijo. Zelo malo pa jih je, ki bi dosegli čez sto let, da so bili preje bogatini. Najboljša pijača za človeka je voda in mleko, Jco ima kislo in pinjeno mleko to prednost, da ubija vse bacile, ki delajo človeka starega. Toplota pa je življenje; mi imamo na Norveškem samo 25 ljudi, ki so stari čez sto let, ko jim imamo na Španskem 410. V Švici nima niti enega, ki bi dosegel sto let. Californija je pa prva dežela z ozirom na njeno velikost, ki ima največ ljudi, ki so stari čez sto let. Zato pa se tudi Calif orni j o oglaša kot deželo, kjer more človek živeti največje število let. Dokazano je, da Indijanci živijo po drugih državah po 60 let, ko živijo v državi Californija po 140 let, če se vzame njih največja starost. Tudi rastlinstvo raste v Cali-f orni j i veliko daljšo dobo, kot pa doživi v drugih državah, kajti tu ise najdejo še drevesa, ki so stara po osem tisoč let, San Francisco ima 35 oseb, katerih starost presega sto let; vsa država pa jih ima 400 Banditje odnesli $4000; čuvaj in pisač zvezana. Pisač John W. Miller, star 26 let in W. L. Morgan, čuvaj pri Walsh Construction Co. sta včeraj popoldne baš pripravljala denar, da ga izplačata delavcem. Nekdo je potrkal na vrata pisarne, in onadva misleča, da je to eden izmed delavcev, sta odprla vrata. Miller je stopil k mizi, da postreže novodošlemu, toda v istem trenotku sta vstopila še dva moška, ki sta za-ukazovala: "Bodite mirna in ne vpita!" Oba sta molčala, kajti pred nosom so bili samokresi. Ko sta dva izmed banditov držala Millerja in Morgana pod kritjem samokresov, sta dva druga praznila zavitke, napolne-ne z denarjem. Ko je bilo pa to delo završena, zaukazali si jima banditje, da naj se vležeta na tla, kar sta seveda tudi naredila. Ttfdaj,; a so jim zvezali roke in noge "-z vrvico, katero je eden izmed banditov vzel iz že-pa. Potem pa so pričeli banditje preiskavo. Ker niso mogli najti več denarja, zato so zahtevali, da se jim pove, kje je varnostna blagajna. Miller je povedal, da jo nimajo sedaj več v pisarni, ampak da je drugje. Ko se banditje bili poučeni, da ni več denarja v pisarni, so preiskali žepe obeh uslužbencev za vsak slučaj, da ne bi bilo tam kakega orožja. Nato so prerezali še telefonske žice in pobegnili z avtomobilom. Vzeli so $4000. Ženske v bližini so videle bandite, ki so se peljali z avtomobilom, toda se niso zanimale zanj. —Ne pozabite na praznova nje desetletnice, 'katero bo obhajalo društVo "Mir" v Collin-woodu. V nedeljo pridite v konec nekdaj silnega cesar-Sldvenski Dom na Holmes Ave. istva. — Tatovi so posetili hišo Mrs. S. L. Hexter na 1387 E blvd, kjer so pobrali dijaman te, prstane in dragulje, katerih vrednost znaša deset tisoč dolarjev. Prišli so v hišo s ponarejenim ključem, odprli varnostno blagajno, kakor da bi bili to domači tatovi. PLEMENSKI BOJI V ILLINOIS. St. Louis, 5. avgusta. —- Nocoj ob pol enajsti uri je pričala drhal požigati domovja na Frankfort Heights, kjer stanujejo povečini tujezemci. Istota-ko gorijo ob tem času že .domovja drugih naselnikov po ostalem mestu. Čete so bile poklicane, ker domača policija ni mogla več vzdržati navala divjajoče dru-hali. Governer je poslal pet kompanij vejaštva. Fotograf, ki je hotel vzeti sliko izgredov, je bil pretepen do smrti. Ti plemenski izgredi, so na^' stali vsled umora dveh meščanov, zakar se je pričel plemenski boj. V izgredih je bilo okoli 40 oseb ranjenih. — V Lakewoodu pa so postali drugačni ljudje, posebno mestni očetje.' Zbrali so se k posvetovanju ter glasovali za mestno odredbo, po kateri lahko oni sami primejo človeka, ki bi kršil prohibistično postavo. To pa so naredili pač radi tega, da gre sedaj ves denar v njih mestno blagajno. — Policijski stražnik Judd Hyde, ki je obtožen, da je ukradel suknjo svojega tovariša policaja, je bil obsojen včeraj od sodnika Silberta v tri-desetdnevni zapor radi tatvine. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Uussines Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ...........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c _ Lastuie in izdaia biral svoje knjige in zvezke, nekaterim dija'kom so stopile celo solze v oči. Vzpričo te ginjenosti se je Tomažu zdelo potrebno pokazati, da njegov duh tudi v nesreči ne klone. Dasi mu je bilo težko pri srcu, je vendar napravil zaničljiv obraz, in odhajajoč.kar mogoče ponosno je zaklical: "Adijo tovariši — v šoli se ne vidimo več." V katehetovem spremstvu je molče korakal proti ravnateljevi pisarni. Katehet ga je gledal od strani in čakal, kdaj začne jokati in prositi odpuščanja, a Tomažu to niti na misel ni prišlo. Prišedši do ravnatelj eve pisarne je katehet malo obstal. Bržčas je pričakoval, da se Tomaž še v zadnji minuti skesa-svojega dejanja in da bo ponižno prosil odpuščanja. Toda Tomaž se je že sprijaznil z mislijo, da zapusti šolo in še na misel mu ni prišlo, da bi se ponižal. "Ker si tako zakrknen zločinec, da še odpuščanja neceš prosit?; naj te zadene zaslužena kazen," je končno bruhnil katehet iz sebe. "Počakaj tu, da govorim z gospodom ravnateljem." Katehet je vstcpil v pisarno, Tomaž pa je obstal na hodniku ter ravnodušno čakajoč, kdaj bo pp- klican pred šolskega poveljnika, razmišljal o svoji prihodnjosti. Končno je bil poklican v pisarno in je oborožen s svojo nesramnostjo stopil pred šolsko oblast : "Prosim, gospod ravnatelj..,." ta'ko je začel Tomaž, hoteč prehiteti ravnatelja in kateheta, a katehet mu je prestrigel besedo. "Molči, dokler ne boš vprašan, predrznež predrzni!" Med tem je stopil ravnatelj od svoje mize in je najprej z žalostnim pogledom1 premeril Tomaža od glave do nog in od nog do glave. "Tako me gleda, kakor bi mi hotel novo obleko umeriti," si je mislil Tomaž in s tihim vzdihom je dostavil: "Huda bo." "Torej vi ste Tomaž Krmežljavček, nevredni sin poštenih staršev in največji. izpridenec na celem zavodu?" "Prosim, gospod ravnatelj, dovolim si vam naznaniti. ..." "Tiho," je zopet zakričal katehet in dostavil po nemški: "Mistbube verkommener." "Gospodje profesorji so imoli z vami največje potrpljenje vsa ta leta, kar delate sramoto našemu zavodu," je zopet dejal ravnatelj. "Zlasti gospod katehet šo imeli prav angeljsko potrpljenje." Tomaž se je spomnil všeh neštevilnih zaušnic, ki jih je prejel od katehetove roke .in vseh trdih besedi,. ki jih je učakal in zdelo se mu je, da se tako poti pij enje pač no more imenovati angelisko. "O, gospod ravnatelj," je zavzdihnil katehet s tresočim se glasom, "ni jih besedi, ki bi mogle povedati, kaj sem vse prestal s tem dečkom in koliko žalosti mi je povzročil. Koliko sem mu že odpustil! Zasačil sem ga pri kvartanju v Holi. Pomislite, gospod ravnatelj, med razlaganjem božjih naukov je ta izpridenec kvartal." "Zakaj ste v šoli kvartali," jfe s strogim glasom vprašal ravimtejj. . "Ker mi je bilo dolgčas," je odgovoril Tomaž. "Vidite, gospod ravnatelj," se je razvnel katehet. "Tak je ta pobalin! Pri krščanskem nauku mi je vedno dajal tako nesramne odgovore. A odpustil sem mu vse. O, koliko sem mu odpustil! Izostajal je od maše in zapeljeval še svojega tovariša Arturja Gavtrožo — a jaz sem mu odpustil. Pri svetih ek-sercicijah me je hudobno dražil in motil pobožnost. Kadar so dijaki odgovarjali "ora pro nobis", se je vedno nalašč prepozno olasil. Drugi so že peli "no-'bis", ta pa je šele tedaj začel "ora....". In glas vam ima. Ce zapoje, je tako, kakor da je zalajal mesarski pes. Seveda je pokvaril vso slovesnost in onemogočil pravo molitev. A odpustil sem mu mu! Sele zdaj sem izvedel, da je hotel s tem dobiti vzrok, da bi se ne vdeleževal sv. litanij. In veste-li gospod ravnatelj, kako je porabil ta' čas, ki si ga je tako prisleparil? V "Narodni kavarni" je biljard igral! Strašno — kaj? A jaz sem mu odpustil!" ''Zakaj niste hodili k šv. maši in zakaj niste hodili k ekšercrcijam?" je vprašal ravnatelj in vrgel čez očala uničevalen pogled na Tomaža. "Oh, gospod ravnatelj,"1 je zavzdihnil Tomaž, "ko se pa tako Boga bojim, da ss še blizu ne upam." Katehet je naredil kisel obraz in začel stresati glavo in roke so se mu tresle. "Ich — ich — gospod ravnatelj — ich muss ihn beuteln." Segel je naglo s svojo tresočo roko proti Tomaževim kodrom, a Tomaž je še hitreje skočil na stran. "Vi ste res skoz in skoz pokvarjen dečko," se je razhudil ravnatelj. "Vi sploh niste vredni, da vas vikam." ' O, gospod ravnatelj, koliko sem mu že odpustil temu zločincu," je nadaljeval katehet: 'Sam sebi je ta človek pisal zaljubljene razglednice. Taka razuzdanost! Podpisoval jih je "Kleo-patra" in l njimi, navajal druge dijake 116 nečiste misli. Zasledoval je vojake, ki so se z malopridnimi ženskami sprehajali na Gradu in z dopadajenj^j gledal smrtni greh.....Oh, oh, vse to sem šele izvedel. Tomaž je stisnil pest in v mislih je storil ? , no prisego, kajti zdaj je vedel, da ga je Artu* treža zatožil. "Ali — kar je ta dečko storil pred nekaj ^ • in kar sem tudi šele zdaj izvedel, presega vse Prosim, gospod ravnatelj poslušajte! Ta dieser Mistbube, mi je v šoli, ko sem šel mim0^ gove klopi, vtaknil v žep otroško čepico. Nič sluteč sem hotel obrisati svoj nos in potegnem L pa otroško čepico, Lahko si mislite, gospod *f| tel j, kako so dijaki divjali, kako so se smejali i" . ni rogali. ..." Katehet je v svoji razburjenosti vse to nemški ponovil, a Tomaž se ni menil, zanj, razmišljeval, kako bo svojega ovaduha Arturja j rožo škalpiral, ga privezal ob kol in nanj metal ^ havk. Iz teh razmišljevanj ga je prebudil rsvi" ' Zakaj si gospodu katehetu vtaknil otr < d«? i J1 mislil sem, da jo bodo S pico v žep?" "Jaz... jaz. katehet rabili." ,< "Grozno... grozno .... dieser Mistbtibe• • je ves iz sebe togotll katehet. Ravnatelj je bil pa miren in poklical da stopi tik pred njega. „ "Kako moreš kaj tako neumnega misli*1 vprašal ravnatelj, otroška čepica? Cemu naj bo gospodu k» | Saj vendar veš, da se go^P°dJ smejo ženiti in torej ne morejo imeti otrok- jg Tomažu sta prišla pri teh besedah na ^ župnika Stebalar in župnik Bradavica, tudi ,ie sit obravnavanja in razžaljen je Bil tudi, da ' tehet vedrto imenoval "Mistbube" in "Ali ne slišiš," je z nevoljo vprašal "Gospodje duhovniki se ne morejo ženiti m , morejo imeti otrok. 48020201010000020002000201020000000200005302020002020001010201000200020202010001020002000200000201000100 0002480000000001000202000002000223020201000201010100010000000002020002000102010000020200000200010201010202 AUGUST 6th, 1920. "i "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. [ w in iMii ■iwjuiwiti'Btui «;»»[»||I;m i«»|wrt»rw|»«i»|i»i«t;i«i»i|ni;»nt)w[ia io|«i IM|»H n !■ ^Mi«! i ii k m: č i rraT; rrari TToii ■ r£ri itst; rtar; r?isTi rriiT; ■ rrsTi nst; rrsti »Tsri rrwt; rrst; rnETi eiETi iiiri iTST; rrsii rrsni rnsTirit-;. IE SP Najhitreje in najstalneje. |j| Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU- =jl p KAJ JE KAR JE POTREBNO: Ig , Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in |J| |jl kadar on ček prejme, gre z nj;m na dotično banko, kjer dvigne aja p! denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po- štš |?= siljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je ijl jg vedno najnižja. |j| Ig Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla- =p |j| viji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim |J| potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam |j| vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- išjf >s_ ne notarske posle kot so: pogodbe, in raz vrstne druge postavne |j| jj| listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. Nembth State 13 AN K John Nemeth pres. »j« Glavnica i rezerva »reko S2.000.000.00. Iti v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY ^WM ^inK^srh rhsra rhrh itstl rl^n rfs^ HSi rSli rra+i 1rr^ ti; rSii ItHf: rtsti fSii rSti rbrh rr^'ri rrsTi rSh rtstufS+i MSilfs m i I 8 Cela zaloga čevljev po tovarniških cenah! Poslužite se te čudovite prilike in obui-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala vaša denarnica in strah visokih cen bo izginil.------ V zbirki so najnovejši kroji za moške, ženske, fante, dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rujava. TOVARNIŠKE CENE! TOVARNIŠKE CENE! Vsak petek dajemo dvojne znamke ali "ŠTEMSE" 580 E. 152ND ST. Telefon —Wood 132 R. — Bell: Eddy 6728 iLASAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". SP v SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo ždv-ljenskih potrebčin ceneje nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso. S. D. Z. AKO STE ZANEMARILI ,0 priliko, da bi prišli v našo trgovino, ker ste se čutili skeptične, radi tako velikega padca naših cen, nas °biščite sedaj in prepričali se boste, da je sedaj čas DA KUPITE $12 do $15 čevlji po ....../$9.85 0d $9 do $11 čevlji po ........ Od $7 do $8 čevlji po........$5.85 ženski beli šolni in oxfordi po $2.85, $3.85 in $4.85. Imamo še nekaj parov moških be-h oxfordov po $2.85. THE ZAK BROS. CO. 6201 St. Clair Ave. LAKOMNIK. Spisal Ksaver Meško. "Vse to je moje!" Tratar je stal visok in koščen vrh hriba in se je razgledoval po svojem kraljestvu. Sladka, omamna toplota, oživljajoča in dvigajoča moč zanos-nega' ponosa mu je zaplapolala po žilah, visoko telo se mu je napelo v vseh mišicah, zravnalo se z mogočno in ponosno silo, ko se je opajal s sladko mislijo': "Glej, vse to je moje!" Z živimi, begajočimi očmi je meril svet pod seboj. Ublažil in omilil se mu je 'sicer ostri in bodeči njih lesk, ko je ogledoval drago zemljo, ležečo mirno in pokojno pod domom, kakor bi še spala in sanjala, božal jo s pogledom, kakor ljubljeno nevesto, kakor dragega otroka. Suha, pepelnata lica so mu od ponosa in radosti drhtela. A glej, nekaj hipov, in ugasnil je radostni ogenj, zresnilo in zmračilo se je lice, kakor oblede hipoma in še pravkar žareči grebeni in goreče čeri in kleči gora, kadar solnčna obla naglo zdrkne za gorski vrh, kakor bi padla goreča žoga otroku iz rok, ker ga je hudo 'speklo v roko, da jo je naglo izpustil. 1 Oblede, otemne in strme s trdim, gorečim izrazom proti praznemu svodu nebesnemu, i Trda, zlovoljna senca je leg-! la Tratar ju na čelo in je za-' meglila in zamračila ves obraz. Iz oči mu je zastrmelaiin zasr-šela gladila pohlepnost. "Vse to je moje, res, tu okoli hiše. A tam dalje, že tuje, že prepovedano, omejeno, za-grajeno. Tisti Zelnikov trav*-nik tamle doli ob moji njivi in Žlebnikovem gozdu, kako pripraven in priročen bi bil zame! Mojega se drži, k mojemu gledi, k mojemu si želi. In Zelnikova živina, ali mar ne ai-li ves čas v moje, mi li ne zahaja vedno in vedno v škodo? In naj to mirno trpim? Kako pa, po kakšni pravici pa? Res, prejšnjega gospodarja to ni motilo. Morda v srcu tudi on ni bil zadovoljen, a je potrpel, molče nosil krivico. Slabič! Oglasil se je malokdaj in še tedaj ni imela njegova beseda ne moči, ne teže in veljave. Bil je pač bolehav mož. Hotel je miru, le miru! A proč s takim -mirom, s krivičnim mirom! Ko pa mi je' le na škodo. Proč, pravim! Kar je vdano in molče trpel betežen slabotnež, kje je pisano, da bi moral trpeti in pustiti tudi jaz?" Nagnil ;?i je zgornji del trupla in glavo naprej, iztegnil vrat, cla bi bolje videl travnik doli med njivo in gozdom, da bi ga objel z očmi od konca do konca, ga ošepnil od vseh strani, od vseh mej. Stal je kakor tekalec, ki je okamenel sredi naglega, hapetega teka. i Jutranje prvo poletno solnce je sijalo na travnik, da se je kopal v luči in v mehki svetlobi. Nežen je bil in lep kakor mlad ženin v praznični poročni obleki, s cvetjem za klobukom. Bilo je, kakor bi kipela in puhtela iz njega velika radost, sladka in mameča. Ne samo Tratar, mož pohlepa in sebičnega hrepenenja, o, vsakdo, ki bi ga gledal v tej rosni jutranji kraisoti, bi priznal nehote:.''Resnično, prelep travnik, vreden vroče ljubezni." Tratar, stoječ na hribu kakor izklesan kip, ga je motril1 s širok oodprtimi očmi, kako se prijateljsko, zaljubljeno naslanja k njegovi njivi, kako zeleni sveže in zdravo, kako se | prešerno in bohotno kaplje v idoitnih svetlih pogledih prav-i kar iz postelje vstalega solnca, j kako lesketajo na slednji tra-vici prozorni biseri. In čin dati i lje je ogledoval in s pogledi pil jf I mlado njegovo svežost in kra-| soto, tem večje koprnenje mu Tffi je polnilo srce, s tem večjo si- lo ga je vabilo in vleklo doli k njemu, v tuje prepovedano kraljestvo. Ni se mogel več ustavljati. Oči in vse misli lakotno pa-soč na pozlačeni krasoti travnika je -stopal s širokimi koraki po hribu navzdol, kar počez čez domačo trato. Drugikrat bi se mu smilila in bi šel lepo po poti okoli. Danes se mu ni. Zakaj, kaj je takale trata v primeri s travnikom? Ali ne staro ženišče ob mladi nevesti? Pod trato je ležala njiva, letos še neposejana, puščena v celini. Tudi čez njivo je mahnil naravnost počez, tako se mu je mudilo k travniku. 2e je stal tik ob njem. devetnajst. Širom ga je premeril, objel z lakomnim, požirajočim pogledom. A od samega gledanja niso bile ne site oči, ne umirjeno srce. Naglo, nemirno se je ozrl naokoli kakor tat, predno iztegne roko po tujem blagu. Nikogar nikjer v tihem, pokojnem jutru. Le drobna ptička je kipeče cvrčala v vejevju jablane na trati, mlademu jutru v pozdrav, zlatemu solncu na čast. Tedaj se je Tratar urno sklonil. V hipu je sšzul čevlje in jih vrgel v razor njive. Zavihal je hlače gori do kolen in je zabredel v visoko travo, kakor da stopa v plitvo jezero. Zaščegetalo ga je v noge prijetno in osvežujoče, ker so se rosni biseri usuli trumoma nanje. Mokra trava, ki je bre-del v njo globlje in globlje, s? mu je opletala nog kakor tisočeri tenki prsti. Šibala in pikala ga je od vseh strani, kar mu je povzročalo 'prijetno slast. Lice se mu je jasnilo, čim globlje je prodiral v tujo last, kakor se raduje srce otroku, ki brodi in brozga po . prijetnem hladu vaškega potočka. A nenadoma mu je izginila vsa zadovoljnost z lic, hipoma je ugasnil ogenj v očeh. Zabrisala je srečo z lic, upihnila je ogenj v očeh grenka misel. "Saj ni moj! Zelnikov je." Sredi travnika ga je ustavila in ukopala v visoko travo in v vlažno, rodečo zemljo težka misel. Ogledal se je še enkrat po travniku, gori in doli, na vse štiri strani, mračno in obenem zmagoslavno —r tako pač motri vojskovodja kraljestvo, v katero je na poti z mogočno vojsko, da si ga podjarmi in osvoji. Iz mračnega pogleda je glasno govorila jeklena volja: "Moj moraš biti! Moj boš!" II. ciganij in goljufij, da tudi nas, priprpste in neuke ljudi, goljufa in cigani." Vstopil je za hlapca pri Tra-tarju. Tratar, slaboten in betežen že leta, se je v zimi navrh hudo prehladil v gozdu ob spravljanju lesa. Lotil se ga je mučen kašelj, ki mu je povsem iz-pil že poprej slabotne moči. Kakor polpijan, brez moči in volje, senca moža in gospodarja, je postopal po hiši. Le v enem je kazal odločno voljo: leči ni maral, zakaj bal se je smrti in bi še silno rad živel. "Pride pomlad, in ozdraviš, Peter," ga je tolažila žena, sama slabotna in vsa preplašena zaradi moževe bolezni. — "Pride- pomlad in te ozdravi, Tratar," so mu rekali sosedje in mu dajali upanje, poceni miloščino. — "Pride pomlad, in ozdravim," si je delal pogum sam, da upokoji in potolaži nemirno srce, polno skrbi za dom, ženo in mala otroka. —■ "Pride pomlad in te vzame" — je računal Šimen. Z neprijaznimi, skoraj sovražnimi pogledi se je oziral za sahnečim gospodarjem, kadar je prihajal pogledat v hleve in je pokašljeval se min tja med živino, ki ga je gledala s prijaznejšimi očmi nego hlapec. Gledal ga je s sovražnim srcem in je pletel v njem skrivne, visoke, hrepeneče misli: "Kadar umre, in bo dom samoten, žena vdova, zapuščena, brez opore in pomoči..." Tajen ogenj mu je za-plapolal v očeh, in ozrl ise je za hip plašno po hlevu. A nihče ga ni videl, nihče ni vedel o skrivnih mislih srca. Prišla je pomlad, zgodnja, topla in lepa, da še brž nikoli taka — vsaj težko bolnemu Tatarju se je zdelo tako. Za-kukala je kukavica v Žlebnikovem gozdu pod Trato, srečno in kipeče, da še brž nikoli tako. Tedaj so ponesli Petra Tra-tarja k farni cerkvi, da si odpočije tam v malem, mirnem domu od bolezni, truda in trpljenja. — A kmetska hiša brez gospodarja — ali ni kakor mlada nevesta brez ženina? Gospodinja, vdova, je kmalu uvidela, da sama ne zmore dela, da sama ne bo mogla držati pokoncu vseh štirih voglov hiše. Navrh ji je govoril Šimen dan na dan, da jo ljudje ogoljufajo za vse premoženje. "In kaj % počneš potem ti, kaj otroka?" (Dalje prihodnjič.) D VABILO NA DVADNEVNO u katero priredi — B o v 13 v korist Slovenskega Belav. Doma l IN l AVGUSTA v Jos, Kuneičevi dvorani in vrtu H o Zabave bo mnogo za vse. Posebno ženske pripravljajo nek&j izvrstnega, kar pa ostane tajno. Pridite, pa boste videli kaj bo. Ker se gre V korist za bodoči Dom, zatorej so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke in društva, O posebno še društva, katera ste v akciji. D Godba "Triglav" bo igrala krasne komade. Nadaljni program se bo vršil po razmerah. Na tej veselici se bo dvignila številka za zemljišče vredno $950.00. V soboto 7. avgusta ob 6, uri zvečer. V nedeljo 8. mg, po 3. im popoldne. ZA OBILNO VDELEŽBO VABI D O a O ftk^arusr WAne ■— s 2E IB&Hi ra BKOB t'U BSS5MHI ■ Bj TEL. O. S. PRINCETON 2993 E. I THE SLOVENIAN NATIONAL HOME CO. CLEVELAND. O. GLAVNICA $150.000.00. Predsednik FRANK SOMRAK,, 5800 Prosser Ave. — Podpred-§ sednik: FRANK ZORIC, G217 St. Clair Ave.; Tajnik: ERAZEM GORSHE, £409 St. Clair Ave. Blagajnik: FRANK BUTALA, 6410 I St. Clair Ave. — NADZORNI ODBOR: Frank Budič. John Centa. I Rosie Mayers, Jacob Luznar. — FINANČNI IN GOSPODARSKI 5 ODBOR: —r John Main, Jernci Žnidaršič, John Žnidaršič. J osi D Terbižan. — STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič. Andrei Botratai. H Edward Branisell. URADNE URE TAJNIKA SO: vsaki torek, sredo in petek, od 7. do 8:30 zvečer in ob sobotah od 2. do 3. ure popoldne. Vse denarne prispevke pre.iema pomožni tajnik in knjigovodja "br. LUDVIK MEDVEDŠEK ob zgoraj , navedeni!} uradnih urah v S. N. ,Do-pg mu, soba št. 6. I S S H I H I CŠB; DAILY BETWEEN CLEVELAND & BUFFALO 31 MAGNIFICENT STEAMERS 3 The Great Ship "SEEANDSEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Dail~M«y 1st to Nov. 15th — BUFFALO Leave Clrveland - 9:00 P. M. ? Eastern 5 Leare Buffalo - 9:00 P. M. Arrive Buffalo - 7:80 A.M.) Standard Ttmi; ( Arrive Cleveland 7:30 AM. Connections at Buffalo for Niagara Falls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets reading between Cleveland and Buffalo are good for transportation on our Bteomers. Ask your Komaj je Šimen Pečnik nastopil svoje kraljestvo, gospodarstvo na Trati, je že .snoval visoko leteče načrte. Od mladih nog mu je dre-! mala lakomnosit globoko v sr-1 cu. A dokler je bil nemaničj na svetu, služabnik drugim, ni \ mogla očitno in zmagujoče na dan. A zdaj se je zdramila, povsem se prebudila. Visoko je dvignila stožrelo glavo, s poželjivimi očmi se je ogledovala po plenu. Saj je gladova-la dovolj, dolgo. Hlapec je bil Šimen dolga leta doli v trgu. Pred dvema letoma mu je umrl gospodar, bogat trgovec z lesom. S sinom in naslednikom, ki je bil visok gospod, obenem pa oster in natančen, se nista razumela. Po nekem prerekanju mu je mladi gospodar odpovedal službo, čes: "Jaz hočem imeti posle, ki bodo skrbeli najprej za-i me, ne zase." Šimnu je rekla vest: "Ta te bolje pozna, ko rajni gospodar." A ta očitek ga je razjezil še huje. Pljunil je v tem srdu na trg in na hlapčevanje v njem in je šel gori v hribe, v rojstne kraje. "Kakor cigan mrhovino, je ovohal, da Tratar kmalu umrje" — so rekli pozneje sosedi, njegovi nasprotniki. "In je prišel, ko se je v trgu naučil vseh Ako hočete kaj kupiti, poslužite se oglaševanja v našem listu. Za par centov, ki jih potrošite za oglaševanje še boste zadovoljili. Kupčija bo gotova in zanesljiva. ticket agent or American Express Agent for ticketa via (J. & U. Lino. New Tourist Automobila Kate—$10.00 Round Trip, witfi 2 days return limit, for cars not exceeding 127 in. wheelbase. Beautifully colored sectional puzzle chart of The Great Ship "SLEANDBEE" Bent on receipt o£ five cents. Also ask for our 24-paga pictorial and dcBcriptive booklet free._ The Cleveland & Buffalo Transit Company Clrveland. Ohio The Great Ship " S E E A NDBEE —the largest and most costly I passenger Steameroa inland waters of the world. Sleeping capacity, 1500 passengers. FAREt4M Velikanska igiagiaiiiiiiMBai m S katera se prične v četrtek, 5. avgusta ob 9 uri zjutraj in to ob vsakem vremenu. ■ Ena neprekosljivih prilik je sedaj, da si prihranite mnogo denarja na tej razprodaji. Stotine dolarjev bo prihranjenih kupčevalcem te okolice. Cela zaloga bo razložena na prodajalnih mizah po čudovito nizkih ce-J nah, — edina razprodaja, kar jih je še bilo na razpolago. s PAZITE NA ZAČETEK TE RAZPRODAJE. gg kajti to je v resnici hranenje vašega denarja. Potrošite vaš dolar v največjo korist, kar je še dosedaj zamogel plačati. Ta razprodaja je v resnici hfekaj izvanredrtega, kar se je še dosedaj nudilo ali oglašalo v tej okolici in brez dvoma bo to pravi balzam za preveč Bi vporabijivo denarnico. Biti odsotni od te razprodaje, pomeni pravtako kot ^ metati denar preč. j Čudovito velikanska in nenavadna razprodaja. I Platt Bros. Trgovci na debelo in drobno. 6924 ST. CLAIR AVE. S I LOKALNE NOVICE — Policijski načelnik Smith je postal oster načelnik zadnje čase. Spoznal je, da njegovi policaji pač nišo več tako dobri, kot je on pričakoval od njih. Vedno se mu kdo izneveri, ali pa naredi neumnost, da ga je treba posvariti. Dva sta v zadnjem času obtožena, da sta kradla, oziroma podpirala tatvino. En detektiv je obsojen, da je ustrelil kavar-narja iz vzroka, ki je zelo dvomljiv. Predvčerajšnjim pa je načelnik Smith suspendiral dva policaja. Prvega je odpustil, ker je rabil nespodoben jezik, ko je aretiral nekega šoferja radi kršitve mestne določbe, 'ki govori o prometni ordinanci. Drugi policaj je bil odpuščen iz službe, ker je zanemarjal svojo dolžnost. Eden je služil že deset let, ko je bil drugi v službi le še par mesecev'. Zadnje čase se je pač ču-lo od ljudi in od časopisov, da je slaba postrežba od strani policije. Predsinočnjim je bilo ubito steklo pri Cernetovi trgovini že okoli polnoči, kakor tudi blago vzeto iz okna. Tat je pobegnil, kdo ve kam, okno pa ostalo tako do jutra, da so prišli v prodajalno na delo. Trgovina stoji na vogalu St. Clair in 60. ceste, pred hišo gori električna svetilka, steklo je bilo razbito, ležalo na tleh, poleg stekla pa v papir zavita opeka — pa niti en policaj ni videl tega, 'katerega dolžnost je, da varuje cesto, kadar spijo ljudje. Poleg tega pa tudi ni tako daleč do 55. ceste, kjer bi se moral skoro gotovo najti en policaj, kadar bi zahtevala potreba. —Potreba je nastaviti boljšo policijo, da bo saj privatna lastnina varna pred^nočnimi tatovi. —V Huron bolnišnici je E. Hazwood, ,star 28 let, stanujoč na 3632 Longwood cesti, ki si 'je pretresal možgane včeraji, ko je padla nanj deska pri popravljanju na Havana poslopju na 14. vzhodni cesti. — Jugoslovanska krona je zopet padla. Včeraj se je dobilo na borzi sto kron za $1.32; tudi češke krone so padle. Dobilo se je sto čeških kron za $1.93. — Sedaj potrebujejo še Črnce k vojakom. Na Public Square so odprli vojaško pisarno, ki pobira le take fante, kajti pri 24. in 25. pehotnem polku jemljejo le Zamorce. Odpuščeni vojak'i imajo prednost, ter po izjavi častnika, ki vodi novačenje, dobijo zelo dobre službe. — V Clevelandu imamo 30 slepih deklet, za katere se je najelo na 81. vzhodni cesti dve hiši, katere stojite v bližini Addison šole. Tu se jih bo učilo prerdmete, katere se uči druga dekleta. Učili jih bodo tudi, kako se morajo opravljati, umivati in jesti, kakor delajo to dekleta, ki vidijo. Poleg tega se jih bo učilo, kako se opravljajo hišna delo in šiva. Te deklice so bile do sedaj še raztresene po mnogih drugih šolah, toda sedaj bodo od pondeljka do petka ves čas skupaj. Posebni predmeti se bodo podučevali še zvečer, ko se bodo zaključili regularni razredi. sladkorja, ki je bil vreden en tisoč dolarjev. Kako sladko se bodo lahko ti tatovi držali, če jih ne dobi policija. — V Clevelandu se dogaja vedno več nesreč vsled prevelikega prometa. Mesto študira, kako bi se odvrnilo kolikor-več takih nesreč, zato misli napraviti in sprejeti nove mestne odredbe. Clevelandski avtomobilski klub je že predložil clevelandskemu županu načrt, katerega prva točka je, da se ustanovi posebno sodišče, katero bi sodilo vse tiste, ki bi prestopili prometne odredbe. Prepovedalo bi se tudi postavljanje avtomobilov na Public Square; obstajati, bi mogli le osebni avtomobili, ki bi razkladali osebe, ali pa tovorni avtomobili, ki bi na'kladali ali razkladali blago. — Člani društva "Mir", št. 142, SNPJ so na svoji redni mesečni seji preteklo nedeljo nabrali vsoto $6.60 za bolnega rojaka Mehie in njegovo družino, ki stanuje na 1017 E. 61st Street. Prav lepa hvala vsem darovalcem! DOPISI. — Miss Bonnie Roberts, ki je bila strežnica pri pojedini, katero je napravil G. S. Case na 17864 Lake ave. Collinwocd, O. — Ti, pečlar, kam pa v soboto zvečer? — Še sam ne vem kam. — Veš kaj, dajva midva skupaj spraviti vse pečlarje, da gremo nekam. — Ja, kam pa? — Veš kaj, Waterloo klub ima kar dva dni skupaj veselico, kjer se bo vršila tudi licitacija debelega ko-štruna. Moj namen je ta, da hočemo pečlar j i dobit koštru-na, potem pa če gremo takoj v nebeško kraljestvo. — Prav irnaš, tudi mene že precej časa mika do tega. — Torej sva složna v tem. — Kaj pa če se kdo drugi zameša v licitacijo? —Nič zato, tukaj smo tudi "fuči" sladkosnedeži in ga "jim ne pustimo. Nekaj pa jih lahko pride, da bo vsaj zabava in kratek čas. Sladkosnedeži pa bomo tudi gledali, da dobimo mi koštruna. — Torej bo boj za koštruna. — Pa naj bo, bomo saj "fuči" povabili pečlarje na pojedino, ali pa pečlarji ''fuče". — Alright, torej na svidenje v soboto ali nedeljo. "Fuč"./ Tinia: — Cleveland—Collinwocd. — in vsled j Nekaj izrednega bo v naši na-katere pojedine je obolelo 41! selbini na dan 8. avgusta, ko bo oseb — tudi" umrla še včeraj. I tukajšno društvo "Mir", štev. Zbolela je 30. julija. Torej je 142 S. N. P. J. obhajalo deset- ta pojedina zahtevala dve žrtvi. ve. -O- VOJNA SKRIVNOST. letnico svojega obstanka. Na Druge ženske so vse zdra- dan 10. avgusta bo namreč deset let, ko so se naši tukajšni rojaki sešli skupaj in si ustanovili svoje društvo, katero so priklopih k sedaj najbolj močni in našemu narodu ponosni Jed-noti. Umljivo je, da je bil začetek težaven, kakor je pri vsakem društvu. Tako tudi tukaj; po trudapolnem delu je vkljub vsem težkočam društvo vedno napredovalo. Tako da danes ob desetletnici šteje društvo 300 članov. Zato je naš namen, da ob priliki desetletnice proslavimo obstoj društva čim boli slavno nam je mogoče. Program je zelo bogat, tak, kakršnih je malo v naši naselbini. Zato apeliram na vse člane kot članice, da se te proslave udeležijo do zadnjega, tako da bomo vsaj ob času desetletnice vsi skupaj enkrat, London, 5. julija. — Velika je bila skrivnost, kaj se je zgodilo petim bataljonom angleškega teritorijalnega pešpolka, ki je bil v bojih pri Suvla zalivu, Gallipoli. Danes pa se je zvedelo, kaj se zgodilo s tistim bataljonom. Po poročilih je šel ta bataljon v boj 15. avgusta 1915., in u-soda njegova je 'bila skrivnostna. Kdo je vedel, kje je ostal ta bataljon? Vedelo se je takrat, da je bilo veliko vojakov ranjenih, katere so potem še dobili, kajti vračali so se nazaj v taborišče.' Toda Col. Beauchamp s šestimi častniki in 250 vojaki je na- , daljeval še boj kar naprej. Med .da spoznamo eden drugega. temi vojaki so bili tudi ljudje iz Sandringham in -Wales palače. In potem, ko se je zdanilo, kajti ponoči se je pričel boj, nobeden več rii vedel, kje je ostali bataljon. Izgubili so se v gozdu, in potem jih nobeden ve ni videl in niti slišal ni več o njih. Tudi niti enega ni bilo več nazaj. Gozd, v katerem so se zgubili ti angleški vojaki, ni bil več zavzet od angleške armade. Rev. C. D. Edwards, ki se je prav pred časom vrnil iz Gallipoli, je obiskal tisto 'bojno polje. Šel je tudi skozi gozd, v katerem se je vršil tisti boj. Prišel je na planoto Anafarta, kjer je našel okostje četrtega in petega norfolškega bataljona. Po njegovem mnenju je bataljon napredoval v rednem naskoku, a padel na nje ogenj iz strelnih pušk, ki je pokosil na tla ves bataljon. Na vsej planoti pa je stal le en precejšen Obenem apeliram na zavedno Občinstvo, da istotako posetijo našo desetletnico v velikem številu. Posebno pa se apelira na naša bratska društva, da se odzovejo prijateljsko, ker zabave in razvedrila na bo primanjkovalo. Vsega bo dovolj. Vršila se bo tudi takozvana "kurja party", in ako ste radovedni, pridite in prepričajte se, kakšna je taka zabava. Vstopnina je prosta za vse. Proslava ^e bo pričela ob 2. popoldne v tukajšnem S. D. Za zabavo bo skrbela tukajš-na godba "Triglav". Posebno so vabljeni bečlarji, ker za njih je preskrbljeno nekaj posebnega v teh neznosnih časih, ko so že sandwiči po 15 centov. Tukaj se bo dobilo za nje vse bolj poceni in mogoče celo pleče ali pa vrečo moke. Podrobnejši program boste razvideli iz plakatov, kot tudi iz oglasa v listu. Zato ste pro- S pokopališča. Samujoči zvonček na pritrjenem drogu se je zazibal, pretrgal mrtvaško samoto na pokopališču in urno je cingljal kot bi kričalo dete.. S svetlimi resnimi obrazi so se zbirali pred mrfcvanšico gospodje v'si v finih črnih oblekah in za njimi črno oblečene dame. Zvonček je cingljal, mrtvaške bile •' sp votlo donele in v zraku se j je mešal prijetni duh kadila s težkim vonjem lojevih sveč. Svetla množica se je razmaknila, prikazala se je fina rakev, lepo se je svetila v soln-cu, lepo je blestelo srebro na njej in fino tkano nakitje je žarelo kot bi gorelo v solncu in refleksi bogatih vencev in oblek so drzno padali na mirne cipresine sence. Množica se je razvrstila v pare, sprevod se je zazibal in po pokopališču se je razlila žalost in strah, ko je donel mogočni, ubrani rekviem in tedaj se mi je zazdelo, da so se ob teh melodijah zdrznili celo go-mazeči se črvi v zemlji. Zadnji, deset korakov za sprevodom sem stopal melanholično za to polno in popolno družbo, a ker sem se hipoma začutil nepovabljenega, sem obstal, naslonil se ob visoki nagrobni spomenik in zrl v tla. .. Iz težke omotice so me zdramili štirje, kosmati, raztrgani grobarji, ki so tik mene nesli mrliča v rakvi — ah bože moj! kakšna rakev je to bila: par nepooblanih, starih, uma-za desk je bilo zbitih tako slabo, da sem videl skozi odprtine posamezne dele slabe obleke in koščeno roko mrliča, spoznal sem, da je bila ženska. Beračicini spremljevalci in te sence so hitele s svojim siromaštvom, brzo so hiteli, kot bi bili truplo ukradli, hiteli so, kot bi jih bilo sram beraštva, bili so tihi, nemi in ni zvonil zvonček, in nihče ni šel za njimi, nihče ni pel rekviema, nihče blagoslovil, nihče molil; ni bilo vencev, ne kadila, ne križa, le štirje razcapani grobarji, kot širi sence so bili beračici spremljevalci in te sence so hitele s svojim siromaštvom po pokopališču dalje, tje na posebni oddelek, kjer ni spomenikov, kjer ni zrahljane zemlje, kjer ni visokih grobnic, hiteli so tje berači med berače, in za njimi sem hitel jaz in z nami je šlo namesto kadila solnce, mesto molitev in pesmi lahni spomladanski vetrič. Dve vrvi sta zadrseli, deske so se nerodno zvalile, zaropotale hreščeče, pokazale svojo pre-perelo nemoč in sirotino truplo — grobarji so se spogledali, zakleli in pljunili v roke in prist je ubito zaropotala---in z nasprotne strani pokopališča je odmevala nagrobnica is z nasprotne strani je zadišalo po kadilu in blagoslovu — — — in in prst je ubito ropotala! pali prst in nihče mi ni odgo- | voril, le tiha prst je menda od^ govorila, da smo mi zakopani, da se prerodimo. "Pa zakaj i ni nihče mrtveca 'blagoslovil, zakaj ni nihče zvonil?" sem silil v grobarje. "Kdo to plačal blagoslove, kdo zvonenje, blagoslov je danes denar, bog tudi denar in vse je denar, daj mi ti mladec deset kron in naredil bom lepo na? grobnico tej zasuti ženski, isa-mo deset kron mi daj!" mi je najstarejši odgovoril. Pa tedaj nisem imel niti ene krone in zato sem hitel in zbežal s pokopališča, nisem molil ne zdihoval, le po ušesih mi je brnelo: denar je vse, poštenje je denar, morala je denar, vse je le denar in srce je sikalo in sililo v glavo. Nič se ni'sem čudil več, ko sem pri vhodu s kopališča naletel na postrežčka, ki je v revnih deščicah nesel zabiti dvoje otročjih trupel in ko je kadil iz velike pipe in pljuval. Vse je le denar, mi je dejalo, pogledal sem ga in na čaki njegovi sem videl dvakrat številko devetnajst. kamen, za katerim je ležalo šeni, da se oglasite pri nas in okostje, poleg skeleteno pa pu- vidlte naše Praznovanje. škini naboji. Iz tega je sklepati, da se je ta človek bojeval do zadnjega. Nekoliko naprej od tistega kamena je našel prejomenjeni Policijski stražnik Morris j okoli petdeset okostij skoro na Lieberman, ki je obdolžen, da je sodeloval oziroma je vedel, da se bo izvršila tatvina v zlatarni na Euclid cesti, je bil oproščen od sodnika, kateri ni mogel najti nobenih pravih dokazov. — Včeraj so imeli Irci v Luna parku svoj piknik. Tam j sta govorila dva govornika glede irske situacije. Na pikniku je bilo okoii 20 tisoč ljudi. kupu. Videti je bilo, da so ta okostja pripadala angleškim in turškim vojakom, ki so padli v boju z nožem na nož. Tako se je zaključila usoda tega bataljona, ostali so na bojišču, ne da bi kdo pokopal njih trupla. -O- Pohištvo in druga domala Torej nasvidenje v nedeljo 8. avgusta v Slovenskem Domu. DURN. te se pri John Kramer, 5301 St. Clair Ave. (183-185.) MALI OGLASI FORD TRUCK 1 ton tonaže, jej HIŠA S 10 SOBAMI moderno naprodaj poceni, ker ga ne ra- j urejena; pot iz trdega lesa; mo-bim. Je v dobrem stanu. Zglasi-jderne steklene shrambe za po-! sodo, fino delo. Kakor tudi posebna naprava na oknih in vratih za poletje in pozimi. Dva forneza, električna razsvetljava, plin. Dva lota, vsak meri 40 pri 135 čevljev. Garaža za tri a v-' tomobile. Hiša stoji na jato | lepem prostoru, samo nekolik« j korakov od tlakovane ceste Waterloo Road. Proda se radi odhoda iz mesta. Več se poizve pri Kari Kotnik na 6418 St. Clair Ave. (184-86) - ____ _ PRAZNA HIŠA NAPRODAJ: Č IT A J T E ! D. Stakich & J. Krai! MI PRODAJAMO hiše lote m farme ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 1*5813 WATERLOO RD. TEŽAKI ZGLASITE SE PRI THE CANFIELD OIL COMPANY. WORKS NO. 2. WHEELING & LAKE ERIE RAIL ROAD. (180—86.) Vzrok, zakaj profitirji ne štrajkajo, da bi dobili še več, je ta, da lahko dobe vse brez štrajka. * * * "Kdor srka žgano pijačo, me ne bo nikdar poljubil na ustnice," je rekla ona.' "Katera oblizuje pasje gobčke, ne bo nikdar lizala mene," je rekel on. * * Voditelji strank so vedno zelo liberalni s ponujanjem pod-predsedništva ljudem, o katerih vedo, da tega mesta ne bodo sprejeli. # * * Povprečni človek predloži postavo svoji ženi ter sprejme nato vse njene amendmente. * * * * "Zakaj pa pri vas vedno igrate na gramofon, kadar jeste?" "Zato da nihče ne hvali Hardinga, kako je dober za delavce." ¥ * * Čuki so bili v starem kraju tako "zavedni", da je imel "čuk" v avstrijski kroni dve glavi. -O- VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slo-venski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine.* V vsaki hiši bi moral 'biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednjak vedno tiše in tiše kot bi sipalii narodite na sledeči naslov: sneg: in na grobarjeve in mo-j DR F j KERN, jo dušo so tedaj padali živi 6202 St. Clair Ave. mrtveci. | Cleveland, Ohio. "Koga ste zakopali?" sem| c^na obsežni knjigi je 5 do- oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v na-— Neznani tatovi so ukradlišem listu vas bo zadovoljil s na 3914 Vegova ulica 60 vreč tem, da boste hitro prodali. Collinwocd, O. —, Waterlolo klub priredi zopet veselico v prid S. D. D. in sicer v soboto in nedeljo, dne 7. 8. avgusta. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da se vdeleei te veselice, ker se gre tukaj za naš bodoči dom. V zabavo nam bodo različne igre, kakor sreč-kanje, ribji lov, licitacija koštruna, katerega je podaril Mr. J. Prudič v korist S. D. D. Toda glavne stvari ne smemo pozabiti, katera je velike vrednosti za vsakega, ki kaj ceni zemljo v teh časih. Na tej zabavi se bo zavrnilo žrebanje vprašal svoje grobarje. Sovražno so me tedaj pogledali, oči so jim zaplamtele, krepke,i-še so stisnili lopate, hitreje si- za zemljiški oddelek ali lot, ki je vreden $950. Torej ne zamudite prilike, kajti lahko ste srečni in bogati čez noč, če vam je sreča mila in naklonjena. To zemljišče dobite lahko samo za 50 centov. Tudi ledenica pride na vrsto na tej veselici. Vsi na veselico, da bomo vi- larjev s poštnino vred. Istotam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu se naznanja, da ima Društvo Doslu-žencev izlet v nedeljo, 8. avgusta na prostorih Josip Cimper-man v West Park-u. Ker se je društvo potrudilo, da ima več zanimivosti za stare in mlade. Da si pa ne bo kdo mislil, da za njega ni nič posebnega, zato je najbolje, da pridete sami, posebno še, ker se bo vršilo pri Jos. Cimper* man-u. Še prav posebno so vabljeni Vsi, da bodo .pomagali s svojim trudom nad pristno pečenko. Kako priti tja? Aha, vzemite Lorain karo do postaje pouličnih kar, potem pa vzemite Puritan Spring-Cleveland line, (zelena kara) Ulju dno vabi (183x85) ODBOR. Moderna hiša, na Edna Ave-1 2 kopališča, 2 porča, furnez, e-lektrika, škriljeva streha; se proda do 18. avgusta. Cena $10,500. Vprašajte takoj ^ 6120 St. Clair Ave. ali pustih vas naslov. 184® PRODA SE STUDEBAKER avtomobil za sedem oseb. Ali P5 se zamenja za manjši avtomobil. Poizve se na 897 E. 75tl1 St. (182-87) HIŠA IN GOSTILNA se prod8' Cena jako nizka. Vprašajte 15616 Calcutta Ave. ColKntfW* (184-186) POZOR ROJAKI! Sodi naprodaj; čisto novi hrastov les. Za pojasnila in naročnino se obrnite na FRANK MIHELIČ, 1011 E. 64th St. (185x187x91x93x97x99) ZGUBLJENA JE BILA zapest-na ura na St. Clair Ave. med E. 55. in Addison cesto. Črke na njej so T. C. B., katera je bila podarjena v spomin. Nagrada, 6612 Schaefer Ave. — Rosedale 585 J. lx DRUŠTVO "FUC" HIŠA NA PRODAJ s 4 sobami kopališče in vse potrebno kar spada k hiši. Hiša je še nova. Porč z letno in zimsko opremo, deli, kdo bo zadel preomenjeni Zglasite se pri lastniku na 1239 zemljiški predelek 'East 175th St. 185-88 DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne line v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure dc 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. V sredi poletja, dasiravno ne vročega, vseeno želi srce in telo pod milim nebom v košati senci razvedrila. Toraj pustimo zaenkrat vse mučno delo ter poletimo v prosto naravo "med drevesa in polja, ki še živeti da." S temi idejami se strinjamo tudi mi napredni "Fuči", da se snidemo skupaj ter pogovorimo o bodočem izletu. Vabijo se vsi Fuči in Fučerke, da aily Servico May 1st between Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Arrivo destination 9:00 A. M Daily Service April 1st between Dotroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 0:15 A. M. MACKINAC ISLAND Servioo June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, G trips per week. Between Detroit anil Buffalo Use Vour Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated famphlct and map of Great .ttkos. Address L. G. LEWIS, G. I'. A., Detroit, Mich. Gre se za napredno stvar. Katerega veseli, naj se zgla- Prodajte sedaj. Mi pla^l v gotovini takoj .Simon, zan<*u si na 6113 St. Clair Ave. v so- J vi prekupčevalec, soba 216 LIBERTY BOND! IN V0J NO VARČEVALNE ZNAMIČE. boto popoldan in v nedeljo do-jnoxBldg.,, drugo nadstr°PJ poldan. Vzemite vzpejačo. Vogal de* OGLAŠAJTE i Sewing Machine Co. V ['ENAKOPRAVNOSTI' j to do 6. ure zvečer. 13390934168040785712019406630948611