IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis - Cena L 2 OreUiiLMve rav». ujubljaoa kopitarjev« t Celoto* B-41-U M lt»*olnoma vseeno, kaj nam hočejo napisati naši nasprotniki v svojem manifestu. Obljube v brezzračnem prostoru nas po letu 1918. niti za trenutek ne morejo več zanimati. Sicer pa naj se oni, ki hoče nemškemu narodu kaj »poročiti, drži uradno poti preko našega Fiihrerja Adolla Hitlerja. Svet se naj končno navadi, da nima opravila z meščansko, temveč z rovolucioniamo narodno - socialistično Nemčijo. Ako bi bilo drugače, ki poplava z vzhoda že zdavnaj upihnila našo življenjsko luč. Ta ugotovitev je predstavljala eno izmed markantnih točk, ki jih je Fiihrer 30. januarja pojasnil ostalemu svetu. List nadaljuje: »Kdor hoče z nami govorili, ne da bi priznal naše absolutno in neomejeno vojaške suverenosti, tega smatramo ne samo za sovražnika nemških življenjskih pravic, temveč tudi za izdajalca Evrope. Tudi v dobi tehnične vojno upamo z vso upravičenostjo, da bomo z odločnim osredotočenjem naše volje ter naših sredstev na lastnih tleh močnejši kot tuji vsiljivci, ki jim primanjkuje pozitivnega cilja. S tem, da se držimo, obračamo krizo v zmago.« Kriva je Moskva Berlin, 6. febr. Merodajni politični krogi so izjavili, da se je obrnil apostolski nuncij v Budimpešti na pristojnega nemškega poveljnika s prošnjo, da bi podvzel korake za odstru-nitev bede budimpeštanskega civilnc-ga prebivalstva. Zastopnik zunanjega ministrstva je ugotovil, da sta bila nemška vlada iu pristojni vojaški poveljnik že vedno pripravljena obvarovati starčke, žene in otroke v Budimpešti pred udarci vojne ter evakuirati civilno prebivalstvo, da pa doslej vsi poskusi Mednarodnega Rdečega križu, da bi dosegel pri moskovski vladi to-zudeven sporazum, niso imeli nobenega uspeha. Grozovitega množičnega umiranja budimpeštanskega civilnega | >i-valstva je torej izključno kriva Moskva. V podrobnem izjavljajo s poučene strani, da se je Mednarodni Rdeči križ že pred tedni obrnil na nemško vlado glede evakuacije budimpeštanskega civilnega prebivalstva. Nemška vladu je na to pozitivno odgovorila ter spo ročila Mednarodnemu Rdečemu križu, da je pripravljena podvzeti vsak korak za evakuacijo civilnega prebivalstva, da ne bi bilo več izpostavljeno grozotam boja. Mednarodni Rdeči križ se je nato obrnil na Moskvo z vprašanjem ali bi bila pristojna moskovska mestu pripravljena odobriti odgovarjajoči dogovor med pristojnimi jio-veljniki vojujočih se strank. Moskva pn ni dala na to vprašanje odgovora. nobenega De Gaulle je užaljen Bern, 6. febr. Kot javlja švicarska poročevalska agencija iz Pariza se francosko časopisje nadalje pritožuje, da se do Daulle ni mogel udeležiti konference »velikih treh«. List »Resdstancei. piše med ostalim: Narod, ki je pred stoletjem in pol dal Evropi načela svobode, naj ne bi bil jx>klioan pomagati pre-osnovat i ta načela v resničnost jutrišnjega dne. Odločilne probleme bo težko rešiti po sistemu ravnotežja, ki sc opira na razdelitev sveta v vplivne cono. Ce vztraja britansko cesarstvo pri svojem sto let Starem pojmovanju, če Sovjetska zveza kratko nadaljuje s sanjami starih carjev in če gredo Združene države, kot njihovi zavezniki, po poli imperializma, potem lahko sicer pridejo do labilnega zodinjenja, toda novega sveta na ta način ne morejo ustvariti. Amsterdam. Grški prevozni minister jo objavil po Iteuterjevi vesti iz A tor, da namerava odpustili vlada iz-nied SO.OOO železničarjev 23.000 nastavljena?*. skozi prestolnico Reieha pomikajoči so begunci ne dajo oplašiti. Po grozali teh ur so so šele prav zavedli, čemu so zapustili svojo domovino in kaka usoda iii Čakala njo ln njihove otroke, ako so ne hi 7, vso silo branili proli tej podlosti, k! jo moro odstraniti samo nemška zmaga. Poglavnikov odlok o pomilostitvi Zagreb, 6. febr. Vsi hrvaški časopisi objavljajo komentar ministrskega predsednika dr. Mnndiča k Poglav-nikovemu odloku, ki zagotavlja vsem Hrvatom, ki zbežijo iz komunističnih tolp ter so predajo hrvaškim oblastem, popolno svobodo in dobro postopanje. Ministrski predsednik poziva vse oblasti, ki jim je poverjena izvedba lega ukazu, ki ima značaj zakona, du uporabljajo ta odlok v istetn duhu ši-rokopoteznosti kot gn jc izdul Po-gluvnik. Gre za rešitev hrvaških življenj ter zu to, da se jim olajša pot v narodno skupnost. S tem poveljem je treba doseči uspeh, ki ga želi 1'oglavnik. V vseh delili dežele so se hoteli predati /e mnogi, vendar so se zbali za svoje življenje. Tej negotovosti je napravil sedaj konec odlok Poglnvnika in vsak jo sedaj lahko gotov, da liodo odgovarjajočo Poglavnikovemu odloku dobro z njim postopali. Pri tem pn morajo sodelovati vsa službena mesta in hrvaški narod ter tudi skrbeti, du bo Poglavnikov odlok o pomilostitvi znun po vsej deželi. Grška pogajanja razbita Dunaj. EAM je očividno v zvezi s prekinitvijo pognianj med ostalim predvsem v delavski četrti Kulilhcja pri Atenah razdelila velike količine letakov, v katerih jo rečeno, da bodo Sovjeti kmalu prišli v Grčijo. KAM trdi, da je ponovno pripravljena pogajati se pod naslednjimi pogoji: 1 Izpustitev 15.000 talcev, ki jih je baje odvlekla vlada in jih Ima zaprte. 2. Očiščenje vojske takozva-nib fašističnih elementov, s čimer meni očividno častnike, ki EAM-u niso prijetni. 3. Amnestija za vse zločine, ki so bili izvršeni med poslednjimi s|>oii. Vlada je baje odklonila le tri zahteve. Odpor proti Titu narašča Dunaj, C. lebr. Negotovost v Titovi Srbiji poslaja vsak dan večja. Odpor proti Titovemu gospodstvu. ki ga s terorjem lo s težavo vzdržujejo, postaja vedno bolj of«wen. V mnogih primerih so nastali med Titovimi tolpami jiojavi vojne utrujenosti Primanjkuje jim potrebnega vojnega gradiva, zadostne oskrbe in opreme, predvsem sanitetnega gradiva. Oskrba jo zaradi še vedno uničenih prometnih naprt.v nezadostna in nerodna. K temu pa še pride naraščajoč odpor prebivalstva, ki drži Titove tolpe v trajni napetosti. Izdajstvo »prvega zaveznika« Ženeva, C. 2 časojiis »Time and Ti-de« očila angleškima listoma »Timesu« in »News Chroniclu«, da namenoma prinašata potvorjena poročila, s katerimi hočeta vzbuditi med javnim mnenjem za priznanje lublinskega odbora ugodno ozračje. »Time and Tide« vprašuje, kaj si liodo mislili Poljaki >v svojem obupnem položaju« o »prosluli svobodi britanskega tiska«, ako bodo »Times« in ostali listi, kot kaže dejansko pritiskali na vlado, naj prizna lublinski odbor. Angleški listi ne bi s tem izdali samo prvega zaveznika, temveč ludi svojo odgovornost napram lastni deželi. Zakaj s svojim pisanjem zastopajo smer, ki prinaša Angliji sramoto. Amsterdam. Predsednik Roosevelt ie sporočil [x) vesti Iz \Vnshingtona sena* tu, da je imenoval Fclixa Cola za poslanika v AbesiiiijL Ženeva.. Angleška poročevalska služba javlja, da ie prišlo po vesteh iz Aten tamkaj znova do spopadov med ELAS-ovimi četami in vlado. »SLOVENEC*, sreda, 7. svečana 1046 - gf. gg. Lavr šk* domobranc „podal šu'e:o volno1 Lavrlca, februarja. V jeseni so na pobudo gospoda poročnika Ilabnika popravili lavrllkl douiobrau. ci bivši sokolskl doni, kl so ca lladoljevel trdno ln trdo držali v svoji oblasti vse do svoje Izdaje. Novi »Domobranski dom« so otvorlll z Igro »Beraškl Študent«. Takoj nato so se pripravili na Miklavža. kl jih Jo obiskal dvakrat. Najprej Je odrasle razveselil z burko »Trije tlčkl« ln darili; po obdarovanju pa ie ■ zabavo. DrugIC pa je obdaroval revne iolske otroke z IdsICjega, o katerem Je bilo že pisano na tem mesto. Zn silvestrovo so pripravili burko »Davek na samce« tn prosto zabavo. Vsa bližnja Io daljna okolic« Je to teiko pričakovala. Ko so se ljudje shajali, Je to opazovala osamljena lavrlška komunlstka In ogovo. rila znanca, kl Je bil tudi namenjen na silvestrovanje: »Kam p*, kamt« — »K do- mobranccm na silvestrovanje.« — »Kaj boš nosil tja denar In s tem še podaljševal voj-no.« LavrlCan pa Je skomlzgnll z rameni In šel brez besede dalje. Koliko bodo podaljšali vojno občinski reveži na liudnlku, kl so prejeli 2MI Ur. koliko 8oclalna pomoC, kl Je prejela 5M lir. ln ranjeni domobranci t 2001 Urami, pa ne vemo. Edino to Je mogoče, da bodo ranjeni domobranci s tem prispevkom prej ozdravili In se zopet sdravl zapodili za tolovaji, kl so tako pri srcu tej lavrlškl slin patlzerkl. Na ta naCln pa bodo gorje po Dolenjskem skrajlall, nikakor pa ne podaljšali. Da pa ne bo »vojne prekmalu konec«, so preteklo nedeljo Igrali domobranci dramo »Lovski tat«, t kratkem pa bodo uprizoril! dramo »rodrtl križ«. Ml Jim pa želimo v nadalje, da bi Imeli še mnogo uspehov pri tem prosvetnem In socialnem delu. Odgovornost špediterjev napram tretjim osebam Novo življenje v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica, IL Jan. 1W4. Dobrega pol lota je od tega, kar je v Blstrloo, takrat še vso pogreznjeno v rdeče Iluzije, prikorakala četa narodnih stražarjev. Nikdar ne bomo pozabili tiste binkoit-ne nedelje, ko Je po dolgem času pri nas zavlbrala slovenska zastava lo saorila ls stotine mladih grl naša lepa slovenska ps-eem. Blstrlčanl takrat nismo razumeli poslanstva teh mladih ljudi, kajti u nasprotna strani je bila zelo moona agitacija OSEBNE NOVICE Himen. V soboto I. t. m. »ta se poročila v kapeli Marijanliča gdčna. Pogačor Mar-jota-Botfdana, strokovna učiteljica v Ljub. l.iaui ln g. dr. Flri Stane, podruvnatelj Mostne hranilnice v Ljubljani. Smrt stoletnega žužemberčnnn s'rod nekaj dnevi so pokopali v Žužemberku najstarejšega farana, L 1845. rojeno, ga MavSevega očeta Andreja filogarja. Le nokaj mesecev mu jo manjkalo, da bi bil praznoval stoletnico rojstva. Do zadnjega jo bil zdrav in bistroga duha. Ko so pa nedavno tolovaji lzropall njegovega sina, očeta številne družine, in odpeljali kravo ii hleva, je to starčka tako potrlo, da je legel ln v nokaj dneh izdihnil. Naj mu Bog na onem svetu poplača trpljenje ln taloav zadnjih let ojogovega življenja! Martinu Brkopcu v slovo Ko smo s« 24. januarja vračali e pohoda iz Vavte vasi, je strol iz komunistične zasede nad Jurko vanjo pretrgal nit življenja našemu junaškemu borcu Brkopcu Martinu, M ki se je rodil 18. 3. 1922 na Težki vodi. Kot protikomunistični bore« je bil že v Štajerskem bataljonu. Komaj 22 let se je veselil življenja in mladosti. Izučil se je za čevljarja, pa ie pred leti čul domovine krik. 8. avgusta 1942 je zapustil dom in stopil v le-g iona rake vrste. V marsikaterem boju je [>okala njegova puška, saj je Martin vedel, za kaj se bori. Od ustanovitve Domobranstva je služil svojemu narodu. Do kraja je bil naš junak veeel in kordjžnn. Le pretekli ponedeljek, ko je pri pogrebu nosil krsto rajnega vodnika Dragana, se je zdel vsem silno resen. Ko so se po pogrebu borci zbrali, tudi Martina ni manjkalo. Prepeval je sicer fanlovske in vojaške skupaj z drugimi, a bil je nekako otožen in pred razhodom je vsakemu iz družbe ponudil roko, kar nI navada pri kmečkem fantu. Kdo bi si bil teoaj mislil, da bomo čez dva dni stiskali tvojo mrzlo, mrtvo tlesnico, dragi Martin'? Ml tvoji soborci, ponižno klonemo pred Vsemogočno božjo voljo, a eno ti obljubljamo in prisegamo: Niti za hip ne bomo popustili v borbi z brezbožnim komunizmom! Tvoj mrtvi pogled in iok tvojih dragih nas bosta spremljala v prihodnjih bojih ter nas vodila v novt /.rnage. Pa še nokaj dragi Martin: Molili bomo za pokoj tvoji duši 1 ^ Tvoji zvesti soboroi. proti nJim, M da so Izdajalci ln hlapci »okupatorja*. Kmalu pa se je otajal led ln smo ta ljudi vzljubili. Videli smo, da so ti ljudje vse hvale ln priznanja vredni. Tudi okoliška vasi, ki so se Jih v začetku pla-šile, ko so prihajali na patrulje ln podili nadležno rdečo druhal, kl je kradla živež ln plaAlla ljudi, so se Jih kaj kmalu privadila. Od vseb strani so hodile prošnjo, naj pridejo domobranci k njim. Razen Sole nismo imeli ▼ Bistrici nobene kulturne ustanove. Pred božičem pa je začela poslovati knjižnica, kl je sedaj v edino razvedrilo starim In mladim. Osnovala se je tudi dramska družina, kl je priredila 5. in S. decembra krasen Miklavžev večer, pri katerem je bilo obdatovanlb okrog 700 otrok. 8. decembra je bila krasna akademija, pri kateri so sodelovali poleg domobrancev tudi samostanski otroci, kt so nam zapeli nekaj krasnih M&rljlnlh pesmi Višek pa Je bil, ko smo o božiču gledali lgrn »Henrik, gobavi vitez«, kl Jo Je pripravil poročnik Speh, kateremu se imamo zahvaliti, dn Je obnovil pred vojno zgrajeni sokolskl dom, kl sedaj nosi napis Narodni dom Dvorana Je »a sedanje vojne razmero le kar čedno urejena. Oder je bilo treba napraviti in prepIeskatL Sedaj kraljuje vrhu odra kranjski grb In pod nJim napis: Bog — mati — domovina. Na zasloni je naslikan blejski otok ln ob stranoh fant in dekle v narodnih nošah. Obvestila Prevoda Delitev zaseke — Dopolnilo V vCerajšnjean obvestila o delitvi surovega masla ln zaseke za februar, pod II. je pomotoma InpuSčono, da delijo zaseka mesarji t začetnico M—t v Četrtek 8. februarja od W 4o 11. Združenjo lndustrljoov ln obrtnikov Ljubljanske pokrajino sindikat prevoauiiko industrije, je izdalo sledečo izjavo: >Z ozirom na izredne okolnoetl, v katerih so zaradi vojnega stanja razvija proinet ln '/.uradi stalnega ponavljan a uogodkov lz redne narave, ki izredno otežujejo transporte tor občutno povečujejo težave in riziko izvrševanja transportov vseh vrst, ekspedl-elj ln vskladiščenj ter ostalih stranskih in dopolnilnih storitev, kakor tudi glede na določbe, s katerimi državne železnice oine-jujojo svojo odgovornost glt.de prevzetih transportov, podpirano Združenje Industrlj-eev In obrtnikov Ljubljanske pokra i no. sindikat prevozniške industrije, objavlja vsem tvrdkara ln zaintoresiranim osebam sledeče: 1. Smatra se, da je vsak odpremnl nalog, ki ga prejme Špediter, sklenjen ln prevzet na riziko in nevarnost upravičen'gn nalogodajalca tako, da je smatrati, da Ima Izguba ali poškodba blaga, kakor tudi ne-možnost Izpolnitve. i>a tudi zamudna lzpol nltev odpromne«a naloga vzrok v vojnem stanju In višji «111, razen če se v konkrot nom primeru Jasno In določno dokaže krivda in malomarnost dotiinega špediterja. 3. Špediterji so dolžni Se bolj kakor do sloj poevočatl vso skrb in pazljivost izvedbi prevzetih transportov, v kolikor r.e to združ Ijlvo i omenjenimi Izrednimi okolnooiml tor morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da so težave ln rlsiko transportov kolikor mogočo zmanjšajo. I. Špediterjem so priporoča, da v zaščito In povo^anje varnosti transportov v duhu to&ke 2. v interesu ualogodajalcev ukrenejo Vsakdanja Ljubljana... Tramvaj šiškn—Vič Tramvajski promet je zari.dl močno o snegom zadelanlh tramvajskih prog !e delno vzpostavljen. Tramvaj voz! za enkrat samo na proigl SiSka remlr.a tja do VlCa. Na ostalih progah promet Se počiva. Najhuje Je s snegom zamošena na nekaterih krajih dolenjska proga, zlasti na Starem trgu, kjer so gore snega ln Je celo vozovni promet tam hndo otežkočen, dalje pa tudi Se na drugih krajih proti Rakovniku. Tudi proga od glavne pošte do magistrata je še hudo zadelana s snežnim! kupi In lednimi ploščami. Pravijo, da bo tramvajski promet popolnoma vzpostavljen proti koncu tega tedna. Požnr na Dobrovi Zadnjo januarsko nedeljo je ua Dobrovi pri Ljubljani Izbruhnil požar v samotnem kozolcu posestnlue Ivane Dlmnlkove. Kozolec je okoli 9 dopoldne začel goreti. Ogenj je prva zapazila soseda, ki Je hitro začela klicati ljudi na pomoč. Vrlim gasllocm ln vaščanom se je posrečilo požar omejiti lu iidušitl. 1'osestnicl je zgorelo do 150 kg semenske detelje, ki se je t kozolcu na latah sušila. Kozolec je do polovice uničen. Skoda znaša okoli 39.1)00 lir. Gre govorica, da je bil požar podtaknjen od zlobne roke. Operno gledališče Sreda, 7. februarja oh H: iTannhilusor«. — Izven. Gostovanje komornega pevca, tenorista dr. Julija PiUtiorja ls basista Antona Orla. Sveža ln kuhana mesna plča za perutnino, prcwleo ln pse Je ns razpolago članom te dui pri Zogozi, Gallusovo uabr. It Kl. KULTURNI OBZORNIK »Rast« it. 2 Nova onotna versko vzgojna revija Rasi, ki se je pokazala na naletu trgu t božičnih praznikih za januar, ja sedaj v začetku februarja Izšla v drugI Številki, ki Se liolj kot prva zasluži posebno pozornost. Videti je že vse bolj enotno urejena kakor prejšnja, v kateri je bilo videti Se proce neenotnih In slabo povezanih prvin, kl so predstavljale prejšnje časopise Naslovna stran nosi lep kip iz mariborske bazilike, podobo Matere Milosti. Notranja strun ovitka pa je i.upolnjoriu u skladbo g. svetnika A. Cadeža Marija Pomagaj!, kl je uglasbena na besede uršulinske pesnice M. Elizabete. Na zadnji strani ovitka pa je risba M. Dotnlnlce »Jozus re^nat!'. V ta ovitek je vklenjena gosta vsebina tega drugega zvezka revije, bi je namenjena duhovni rasti slovenskega vernika. Uvodno besedo, aktualno za današnji čas, Je napisal to pot sa:u Prevzvišeni Skof. dr. toiman, govoreč o »zmešnjavi Jezikov«, pri čemer je pokazal na največjo nevarnost med nami samimi: na zmešnjavo v nazorih med Slovenci, ko vsak hočo svoje iz nekoga napuha, ter svoje mišljenje vsiljuje tudi i sredstvi, ki s krščansko vestjo niso v skladu. Nasprotno pa želi, da bi Siovcneo prevzela tista ponižnost, ki vodi k edinosti v mišljenju in ravnanju. Po tem uvodnem Članku sledi sostavek o potrebi čim vet verske izobrazbe med lajiki, k Čemur naj pripomore družina, šola, apostolat posameznikov ter Katoliška akcija kot ustanova tega apostolata. Poseben Članek govori o materi kot veroučiteljici v predšolski dobi, pa tudi v Šolski. Je to vzgojni sestavek, kako naj že mati sodeluje e katehetom In pomaga versko vzgojiti svojega otroka. Za mladino pomoni veliko moral.:o nevarnost slaba knji ga, zato Je posvečen poseben članek presojanju knjig ter smernicam, po katerih jo vornikom prepovedano brati škodljive knji- ge. Članek nas seznani a tozadevnimi zakoni cerkvenega indeksa. Takoj nato pa sledi članek o duhovnem branju ter načinu, kako si vernik najbolj koristno prisvoji duha duhovno knjigo. Splritpal \ eider J. opisuje tri ljubljanske cerkve (frančiškansko, šišensko in bivšo kapucinsko v Zvezdi), kako so nastale ln kako jih je — narisal ikof Hren, ki jih je posvetil v času katoliške protire-formacije. Članek je zanimiv za cerkveno zgodovino Ljubljane. P. Salezij se spominja trotjerodniJiov s člankom Luč od luči. Kanonik dr. Kimovec je opisal novi oltar Marije Pomagaj v Ljubljani po umetniški vrednosti tor prinaša s člankom tudi podobe te ga novegu oltarja. Apostolsko vnemo zp širjenje vere med nami hoče vneti Jane« Kopa« s Člankom Ali apostol ali odpadniki kjer tolmači papeževo cncikliko o Kristusovem telesu v tem smislu, la lina vsak katoličan dolžnost skrhoti za Širjenje vore, sicer mu grozi nevarnost, da kot mlačen člen od-pado slej ko prej. P. Valerijan Valeneak govori o odpustkih. Aleš Naprot pa glosira pomen gore v svetem pismu ter navado Slovencev, postavljati na goro svetišča. Na take misli pride na poti na tožnik. Poleg teh člankov vsebuje ta številka tudi nekaj verskega leposlovja: dve pesmi, Ilauser Legenda in M. Elizabeta Luč sveta. Izmed katerih diha prva pravo legenJno ozračje. Isti Mau-ser niše tudi daljšo povest N ^ugaslo ognji-iče, ki se !>o še nadaljevala: v tem začetku Ie prlkazann smrt prave slovenske matere, i jI sledi prav talo pristna krščanska ln slovenska požrtvovalnost hčere, ki naj varuje ognjišče bratu ter naj mladoletnim otrokom nadomestil,ie mater, pa čeprav pri tom trpi njena lastna sreča. Spiski in »n-piski vsebujejo drobiž lz cerkvenega življenja med nami tor ocene raznih knjig. Pa tudi osmrtnice: general« frančiškanskega reda (P. Odilo) ter usmiljeni sestri Kvlterijl Smuk fprlmarij dr MerSol). Ob roki boije-tia prijatelja, priloga, namenjena bralcem prejšnje Lučke, zaključuje številko. Ne smemo pa pozabiti lepih in bogatih ilustracij, ki jih ie revija polna in ki so izbrano z umetniško zgodovinskim znanjem. Večina so to reprodukcije dcmačlli religioznih slikarskih dol, pa tudi tujih (Palma, Seitz). Zanimive so risbe škofa Hrena o ljubljanskih cerkvah iz začetka 17. stoletja. Revijo toplo priporočamo. Urednik Zabret Franc. vso, kar se po IzkuSnjah rednega špediterju iu v danih okolnostih pokate kot potrebno da so nevarnost uničonja blagu ali Izjalo vitov odn. zakasnitev transportov po mo-uostl zmanjša . Upoštevajo« dejatvo. da zavarovalnici zaradi naraslo nevarnosti no krijejo več voj mga rizika, sme Špediter izvrševati blagov ne transporte na posebno ogroženih progi/ v pokrajini ali Izven njenih meja tako, nu transport sproinlja oden ili "«č špediterje vih nameščencev Naloga takih sproraljovn eev je, i>o možnosti skrbeti za napotitev transportov po razmoromn najmanj ogroženih komunikacijah, za pospeševan e čim hitrejše izvršitvo transporta in zmanjšanje nevarnosti tatvin in ropov na blagu med vožnjo. ... . Taki ln podobni špediterjev! ukropl. ki so očitno v Interesu strank, katerih blago se prevaža, so Izvrše ob sorazmerni razdelitvi zadevnih stroškov na soudeležence trans porta. Ker navedeni sistem spremljave seveda ne more odstraniti rizikov, katerih kritji zavarovalnice načelno odklanjajo, odgovor nosti za uničenje ali poškodbe blaga, latvine rope, požare ali siceršnje dogodke, ki spadajo pot! pojem transportn.-tra, vojnega ali sabotažnega rizika, kakor tudi pojem vlSje sile no zadene špediterja. Blngo potuje slej ko prej na Izključni račun in nevarnost pri zadetih strank in SpedHorlevn Jamstvo nc presega meja skrbnosti rednega špediterja Združeni« Industrljcev In obrtnikom Ljubljanske »"krajine, sindikat prevozniške Industrije. Zabavni koncert zn delavce akcije Pilil Preteklo nedeljo je bil v domobranskem domu na Taboru prirejen prvi koncert za delavce organizacije »PBU«. Velika dvorana je bila lepo okrašena, na odru pa sta bili dve veliki risbi, kl sta prav tako kakor Izrek »Za ohranitev naše domovine proti te rorju in razdejanju« označevali oilj dela, kl ga IzvrSujejo ti delavci. Olgllčeva godbena sknpina, kl je fitela JA Članov, je Igrala razne melodije ln žela za to toplo priznanje poslušalcev. Napovedovalca Podgoršek je poslušalce e svojimi posrečenimi Salami spravljal v dobro voljo, prav tako pa jih Je dobro zabaval s svojo harmoniko PovSe. Prihodnjo nedeljo bo od 16 do 18 popoldne v frančiškanski dvorani koncert za železniške delavce, kl delajo na Borovnici. I* nrva&ke Vltctkl red »Hrvatski Zmaj« v Zagrebu je pričel izdajati svoje glasilo pod naslovom »Hrvatski Zmaj«. MaSnlškl jubilej zagrebškega kanonika. V Zagrebu je nedavno slavil stati mašniškl jubilej kanonik zagrebškega stolnega ka-pltlju Miško Pavlifl. Imenovanje novih farvalklh generalov. Poglavnik NDH je Imenoval za generale hrvaških oboroženih sil pet svojih najsve-stejših sodelavcev višjih ustaškib Častnikov. Za generale so imenovani: ustaški polkovniki Ante Moškov, Ivo HerenCiC, Vilko Pečnikar. Tomlslav liolf ln Kafo Boban. llojl okoli Travnika. Mesto Travnik t Bosni so v zadnjem Času napadli tolovaji ter v njem uprizarjali svoju grozodejstva. VeČino hrvaških vojakov, katerim je bilo zmanjkalo streliva, so pobili. Zelo so mučili tudi številne begunce, lene ln otroke tor jih konCno pobili. V bolnišnici so poklali tudi rnnjene hrvaSke vojake skupno i usmiljenimi sestrami. Pri napadu hrvaške vojske na Travnik so imeli tolovaji zelo velike izgube. Sami priznavajo, da so imeli pri tamošnjem porazit pretežno večino pobitih, deloma pa ranjenih mol. -- ' Vse, kar človek misli, mora misliti kot ves človek, z umom, dušo iu telesom. (Jouberi.) Koledar: Sreda, 7. sveCana: Itomuald, opat In nata-novitolj reda; Julijana, vdova; Uihard, kralj; Nlvard, spoznavalec. Četrtek, 8. svečana: Janez Malski, spo-zuavaleo in ustanovitelj reda; Štefan, op. in ustanovitelj reda; debeli četrtek. Lekarniška «lužba: Nočno službo Imajo lekarne: dr Kmet, Clrll-Motodova «; mr Trnkoozj ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Seleaburgova 7. ZATEMNITEV OD 18.05 DO 7. Letalski napad na Ljubljano LJubljana, I. februarja. VCeraJ popoldne Je skupina angleških strahovalnlh letal priletela nad Ljubljano. Letala so odvrgla nekaj bomb, kl so prizadejale Škodo na stanovanjskih napravah ln so bili med civilnim prebivalstvom 4 mrtvi In 7 ranjenih. Ta napad na naše mesto pa bodi ponoven opomin prebivalstvu, da naj točno upošteva In Izvaja vse predpise o protiletalski ■aSCltl. Vse pomanjkljivosti T zakloniščih takoj odstranite ln storite vso za svojo osebno varnost lu varnost svojega premoženja. juHftCg Duhovniška meseCna rekolekclja bo danes, v sredo, po običajnem redu: ob II bo skupna adoracijo, ob 16 meditacija, ob 17 konferenca. Vsi gg. vljudno vabljeni. — Vodstvo. Maša zadulnlca za pok Tvolom Trav. nom iz Ptujska gore, hiv gojencem Chrl-stofovoga tečaja, padlim na fronti, se bo brala ob obletnioi njegove sinrti v Cetr-tok 8. t. m. ob 8 v frančiškanski cerkvi. Za M. dan smr*' pok gospe Marije Volk roj. Zltko, vdove po žel zvan bo darovana sv. maša v puiek 9. t. m. ob 7 pri Sv Petru. V poCastltev spomina pok Franca Mozetiča Je daroval njegov brat g. Joži Mozetič, mostni zidarski mojster, zs Vrapetorsko farne reveže znesek 1000 lir. Bog povrni! Mestna zastavljalnica posluje pozimi od 8 dopoldne do pol 2 popoldne. Slovenskemu RK je darovala ga. Vera Mesorko, Ljubljana, KarlovSka o. 15 namesto evotja na grob pok. Franca AnžICa znesek 130 lir. Prisrčna hvala! Za Socialno pomoč so darovali: Nadpo-ročuik Zupan Slavko ln Danica sta darovala 500 lir namesto venca na grob pok. dr. Jos. VorSiča. — Rodbina Zupan lz Ljubljane, Rožna ul. 35, je darovala 500 lir namosto vonca na grob pok. dr. Jos. VorSiča. — Mlakar Rudolf, Ljubljana, Jornejeva ul. 35. 2000 lir. — Uslužbeustvo tvrdke Fr. Kos iz LJubljano, Židovska -ul. 5 »0 lir. — Tvrdka Prelesnlk, Ljubljana, Janševa 5, je darovala 500 lir za begunce 1» HinJ. — Vsotn darovalcem Iskrena zahvala. Znanje strojepisja le potrebno In koristno vsakomur) PriCetek novih toča ev 7., 8. februarja. Ur« dogovorno. Vpisovanje, lnformaoije: »Chrlstofov trgovski učni zavod«, Domobranska 15. Licitacija zapadlih predmetov v Mestni zastavljalnic! na Poljanski cest! 15 bo v pouedeijok 12. februarja t. 1. ob 15 MALI 0 G_L A S I I Prodamo t Gospodinjsko POMOČNICO sprejme tričlan-■ks rodbina. Imeti mora veselje do kulianja. Plača in hrana dobra. Naslov v upravi Slov. pod št, 829._b Dečji jn materinski dom v Liplčevi ulici sprejime v službo stalno SLUŽKINJO. Predstaviti se jo ob delavnikih od 6 do U Nastop službe takoj. | Vajenci I VAJENCA mladega -zdravega, za .peeorij-sko-delikuteHno trgovino v mestu sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slov.«_pod St. 820._ I Kupimo I DAMSKO KOLO - in deško kolo — dobro ohranjeno, knpim. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Dobro kolo« it. 781. Otroške VOZIČKE ku->uie »Promet«, naspr. irfžcvniSke cerkve, k DRAP GARN za ple-tenje (necanje) knpim. Gostilna Pajk, Kolodvorska ulica 28. k imi križ + Zakaj bi Kadczinski ne bil prav tako premeten kot on? Ali ni že dokazal svoje zvitosti? Morda pa gosjia Cham-fort rabi denar... Seveda! Kako to, da mu ni ta rešitev takoj padla v glavo? ček še ni bil vnovčen, torbice ji policija še ni vrnila... Dr. Sly se je čutil olajšanega, ko je prišel do te, čeprav prozaične, rešitve vprušanja. »Mister Sterner,« je končno gospa Cliamfort presekala molk, »ne morem vam povedati, kako «em vesela, da sem vas našla... da, res, zelo vesela sem...« Pri teh besedah So se pod srebrno-sivim pajčolanom zasvetile njene črne <*či. Od nje je prihajal sladki čar ženske ljubkosti in nežnosti in vonj njenih las ga je skoraj omamljal. Čo laže — in o tem ni nilo nobenega dvoma — dela to zelo ljubko, si je mislil Sly. Rekel pa je vljudno: »Veseli me, če vam bom mogel v čem poninguti, gospa I« Ob veliki, z orientalskimi preprogami pregrnjeni veži hotela je bilo poleg čitalnice tudi več manjših sob, ki so jih ufiorabljali gostje, če so želeli govoriti s kom na samem. Gospa Chamfort je sedla v ndohen naslanjač. Ko je zdaj odgrnila pajčo-lun, je dr. Sly opazil na njenem obrazu veliko spremembo. Na njem ni bilo več lahkomiselnega izraza veselja nad življenjem in uživanjem, ki ga je opazjl v Kairu. Zdaj je bil na njem trpeč izraz in lepim očem se je j>o-znnlo, da so v zadnjem času mnogo jokale. Vendar pa dr Sly niti za hip ni pozabil, da je bil to obraz sleparke... Njegovi živci so bili silno napeti, tako on mu ni bilo lahko igrati vlogo velikodušnega fiomočnika. Mislil si je: Saj bom že videl, kako daleč lahko grem. »Brez dvoma se vam zdi čudno in morda celo neprimerno, da najino kratko in bež.no znanstvo tako izralbim in so vas oklenem kakor prijatelja, ki naj mi pomaga. .. Pozneje lioste razumeli, kaj me je privedlo do tega nenavadnega koraka ... Kdaj se vrnete v Evropo, mister Sterner?« »Ne vem šc gotovo, gospa. Odvisno je od poslovnih sporočil, na katera moram počakati tukaj.« »Prosila bi vas namreč,« znova so njene lepe oči proseče počivale na njem, »če bi me hoteli vzeti s seboj v Evropo...« Tega Siv zopet ni pričakoval, prav zares ne! Brez dvoma je bilo težko, vzeti s seboj tako spremljevalko... A brez dvoma je bila to le igra. še preden ji je utegnil odgovoriti, je nadaljevala ona in rahel smehljaj je osvetlil njen bledi obraz. »Moja prošnja vas je gotovo zelo presenetila, kaj ne? A nastopili so dogodki, ki me silijo k temu.« Se nekoliko se je obotavljala. Za Sternerja bi bilo najlaže, če bi vprašal no njenem bratu, če se mu je kaj zgodilo ali pa je moral nenadoma odpotovati, če bi Sterner ne bil dr. SIy, bi brez dvoma to storil. Tako pa mu je to bilo težko in sklenil je, dn prepusti njej sami, da utemelji svojo prošnjo ali ne. »V veliko čast mi bo, gospa, če vam smem nuditi svoje varstvo in pomoč,« je dejal vljudno kot pristen Anglež. Godilo se_ mu je kakor kmetu, ki je »prejel begunca, mu fioniidil kruh in sol ter mu s tem zugotovil varstvo, nato pa je zvedel, da je tujec morilec njegovega sina... A tudi njemu je bila obilnim pomoči sveta, zato se mu je zdel položaj vedno bolj mučen... Ali je ta, ki sedi pr6" njim, najbolj pretkana ženska na svetu, ali... Ni mu dala časa, da bi drugo možnost točneje dolo>čil. KUPIM belo premico It. 20—M za vezenje ali dam protivrednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 841. k I Ileretto PIŠTOLO, kal. 7.63 ali 9 mm kupim. | Ponudbe nn opl. odd »Slov« pod: »Poklju-| ka« štev. 848._ k 1 Sc-e E -•j «1 * ro J? ZA SOSTANOVALKO sprejmem gospodično ali dijakinjo brezplačno, kl bi poučevala otroke. Naslov v upr. »S1ov.«m čt. 850. s f__Živali KRAVA simondolks, 8 mesecev breja, naprodaj. Štrukelj Mihael, Žapuie 8 - LJubljana. SADJARJI! Sad. drevje za &|M>mladsn&k.o saditev, i—6 letno, vseh vrat preizkušenih bolj lih sort. Naročila sprejema Cervan Peter v lložni dolini c. VllI/22. JEDILNO OLJE ozir. oljnato mešanico si lahko sami pripravite z Amisan praškom. -Drogerija Anton Kane v Židovski ulici 1. Kinematografi KINO UNION - »Danlelle Darilen*« - sirota v filmu »Njen prvi sestanek«. — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-21. KINO MATICA . »Pasji dnevi«. — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-41. KINO SLOGA - »Tskoj se vrnem«. — Predstave ob 16 ln II. Tel. 27-30. DRSALKE vseh vrst dobite pri »Prometu«, naspr. križevniike ccr-kve t Ljubljani. 1 NOVE SANI v obliki zapravljivčka prodam ali zamenjam za proli-vrednost. — Peterca, Podutiška 43. 1 MoSke GALOšE »t. 42, nove, prima, prodam. Naslov v oglas. odd. »Slovenca« pod it. 847. Ogled med 13 in 14. Izamenjamcl Sejalni STROJ zamenjam ia dobro ohranjeno sUmioreznico. -Ogleda se v žapužah it. 8. Štrukelj Mihael Predvojno BLAGO za dva modroca in kon-tenino zamenjam. N'a-slov v upravi »Slov.« pod it. 828. i Sobe I '"«'0 I SOBO I.Uem pri dobri družini, kjer bi bila tudi v pomoč pri gospodinjstvu v prostem časn. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Plačam pošteno« it. 849. I Tolzvedbž j MoSka SRAJCA Je bila najdena. Poizve se v upravi »Slov.« pod štev. 862. Ob priliki letalskega napada ne Brezovica je bila najdena črna PELERINA. . Dobi »e , pri telefonistih na Bre-I covlcl. ZAHVALA. Vsera, kl so ob prezgodnji smrti mojega ljubljenega moža, gospoda dr. Jožeta Voršiča odvetnika v Ljubljani z menoj ln njegovimi sorodniki sočustvovali, fa počastili s cvetjem in dobrodelnimi darovi er ga pospremili na njegovi zadnji poti, se hvaležno in toplo zahvaljujemo. Posebno smo hvalc/ni mil. g. proilti dr, Maksu Vrabcrju, ki le naJega dragega Jožel« ves čas njegove bo-lezni tolažil, zanj molil in vodil njegov pogreb. Enako preč. g. p. Dominiku, spoilovani ge. doc. dr. B. Merljakovi zs skrbno zdravniško pomoč, f. sestri prednic! In sestram v I.coniiču, kl so lajiale pokojniku trpljenje i ljubeznivo polr-vovalnoetjo. Vsem Bog plačaj! žnlnjoča vdova TANJA In sorodstvo, t RIŽARNA, družba z o. z. t Ljubljani, naznanja žalostno vest, ds je njen zvesti senjor delavcev, gospod lokar ivan umrl na svojem službenem potovanju. — Podjetje ga bo ohranilo v lepem in trajnem spominu. Pokoj njegovi dušil Dan pogreba bomo objavili kasneje. Ljubljana, dne 6. februarja 1943. t V neizmerni boli javljamo žalostno ves* vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da 80 postali žrtev letal, napada naši dragi Franc, Ivanka in Anica MIL&VEC Pogreb nepozabnih bo v Četrtek ob '/»10 dop. z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k ov. križu. — Sv. maša zaduSnica bo dorovana T kapelici sv. Vincencija v Zeleni jami. Žalujoči rodbini MILAVEC, KOKALJ ln ostalo sorodstvo. t Danes nam je umrla naSa I babica, prababica in tal mab, gospa josipina Ceh Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 8. febr.. Ob 9 zj. z Zal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križtf. LJubljana, dne 6. februarja 1945. Žalujoče rodbine: _dr: Cel'' Kyovsky, dr. Volaviek, Ceh. Nenadoma smo izgubili nsiega soustanovitelja in podpredsednika našega podjetja, gospoda Josipa luckmanna 1 iidi urudnišlvo in delavstvo je izgubilo s preminulim zaščitnika, ki Je bil vedno naklonjen osebju. — Ohranili mu bomo trajno hvaležen in čusten spomin. Uprav, svet, ravnateljstvo, nradništvo in delavstvo delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani. t ZAHVALA. Vsem, ki ste ob težkem slovesu od naSe preljube mame, gospe Terezije Novotny sočustvovali z nami, spremil! drago pokojnico k jub slabi noti do zadnjega doma, naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno pa se zaliva-luno g. prun dr. Hcforlu za skrbno zdravljenje, gospe Roži SelelJ, ki je v ganljivo lepih besc-flali orisala življenje našo mamice, ter gg. pevcem zn ubrane žulostinkc. Za poklonjeno cvetje, tn vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, prav iskreno »Bog plačal«! - Sv. mnša zaduJ-nies bo v četrtek, 8. febrnarja, ob Vi8 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. KNža. LJubljana, 6. n. 1943. talnjočl ostali. Fflr .ljudska tiskarna., ta »Ljudsko tiskarno: Jnle Rrnmsrlč - Heriusgeher. Izdajatelj: JoSkn KroSfll - Hehrlftlelter. uredniki Janko Hafner