Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 39959K50U
VEŠMK
Celovec«četrtek*4. februar 1999 štev. 5 (2999) * letnik 54»cena 10 šil.»0,73 evra
Odbori ZSO za odprtost in pluralno družbo
Vabilo
Tudi letos bo Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora priredila v Svečah tradicionalno spominsko svečanost za padle borce proti fašizmu in žrtve nacističnega nasilja.
Prireditev bo v nedeljo, 7. februarja 1999, s pričetkom ob 11. uri na pokopališču v Svečah, kjer so pokopani narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž in njegovi soborci.
V okviru prireditve bomo skupaj s krajevnim Slovenskim prosvetnim društvom »Kočna« odkrili obnovljeni nagrobni spomenik. Poleg polaganja vencev in nagovorov bo kulturni spored, ki ga bodo oblikovali pevci in recitatorji. Vabimo vas, da se prireditve udeležite v čim večjem številu, da se bomo skupaj poklonili spominu bork in borcev, ki so darovali svoje življenje v boju proti nacifašizmu - za svet miru in svobode, medsebojnega spoštovanja enakopravnega sožitja.
Prisrčno vabljeni tudi s svojci in prijatelji!
Inž Peter Kuhar, predsednik ZKP
Navzoč bo tudi ambasador RS Ivo Vajgl
Slovenija je formalno pridružena članica EU
f^dbori ZSO so na svoji seji \J v ponedeljek vsestransko obravnavali položaj ZSO, odnose v deželi in državi ter do R Slovenije. Izhodišče za razpravo je bilo poročilo predsednika dr. Sturma, ki je nakazal finančno situacijo organizacije, ki je privedla do znanih varovalnih ukrepov, kot pozitivno pa je omenil ponovno konstituiranje sosveta, ki bo aktivno deloval v smislu razreševanja odprtih vprašanj ter uskladitve finančnih proračunov tako za R Slovenijo kot tudi za R Avstrijo, ki so jo opravili ZSO, SPZ, NSKS, KKZ in cerkev. ZSO zdaj čaka na potrditev proračuna iz Slovenije.
Odbori ZSO so kritično obravnavali dejstva, ki so pripeljala k neznosni finančni situaciji in poudarili dejstvo, da ima ZSO dolgo tradicijo, kateri se ne sme odpopvedati in da se mora po eni plati zavzemati za povišanje finančnih dotacij po segmentih iz Avstrije, hkrati pa naj si bolj ofenzivno prizdeva za konstruktivne odnose do R Slovenije. V ta namen se bo formirala posebna skupina odbornikov, ki bo izdelala predloge za bolj efektivno prisotnost ZSO v R Sloveniji in tudi v manjšinski stvarnosti.
KPA kandidira po vsej Koroški
Zelo intenzivno so odbori razpravljali o delovanju notranje strukture ZSO in o tem, kako naj bi posamezni odborniki bili bolj aktivno vključeni v delo ZSO. Tudi o tem bo skupina odbornikov pripravila predloge.
Zelo intenzivno so odbori razpravljali o oceni političnega položaja v deželi pred dežel-nozborskimi volitvami. Seveda so bile ocene različne, kar tudi ustreza nadstrankarski koncep-
ciji ZSO. Vsekakor pa je prevladala ocena o velikem pomenu naslednjih deželnozborskih volitev tudi za slovensko narodno skupnost in iz tega izhajajoče prepričanje, da ZSO poziva k udeležbi na volitvah in k trezni odločitvi. Konkretnega volilnega proglasa za to ali ono politično stranko ZSO prav zaradi svoje nadstrankarske orientacije ne bo dala.
Od 1. februarja dalje je Slovenija uradno postala pridružena članica Evropske unije - to pomeni, de je med prvimi kandidati za polnopraven pristop. Med pristopom in trenutnim pridruženim članstvom pa bo treba urediti še
mnogo stvari: treba bo vzpostaviti brezcarinsko območje in ukiniti carine. Ta postopek uvajajo sicer že dve leti, a izpeljati ga bo treba do konca leta 2001. Druge zelo pomembne zadeve so uredbe glede pretoka delovne sile v Evropi, kar pomeni, da bodo članice EU lahko prosto trgovale ali delale v Sloveniji. Velik zalogaj pa je še tudi gospodarsko in finančno sodelovanje znotraj Evropske unije.
Pridružitveni sporazum formalno vzpostavlja sodelovanje na različnih področjih, od industrijskega pa tja do boja zoper zlorabo mamil, na izobraževalnem, znanstvenem in zdravstvenem področju.
Koliko težav ima Slovenija s prilagajanjem evropski zakonodaji, pa že v zadnjih dneh kaže razprava o zakonu o vzajemnosti nakupa nepremičnin, ki je bil v državnem zboru že dvakrat zavrnjen prav zaradi gole formalnosti - naslova zakona.
Veljavnost pridružene članice pa se izkazuje tudi v odnosu do Hrvaške. V zvezi s številnimi nerešenimi problemi z njo je zunanji minister Frlec dejal, da ima Slovenija pred Hrvaško prav zaradi pristopnega članstva v EU precejšnje prednosti.
Po izjavi tiskovnega predstavnika Gottfrieda Bergerja bo za dežel-nozborske volitve v vseh volilnih okrožjih na Koroškem kandidirala tudi Komunistična stranka Avstrije (KPÖ), ki je prejela dovolj podpornih izjav volilcev. Prvi kandidati na listi KPÖ po posameznih volilnih okrožjih so: Celovec - Marjeta Einspieler, Beljak - Peter Laminger, Velikovec - dr. Mirko Messner in Spittal - Karin Peuker. Volilna skupnost »Demokracija ’99« je ponudbo KPÖ za sodelovanje v volilni zvezi odklonila. Volilni cilj KPÖ je okrepiti odpor proti krčenju delovnih mest in zniževanju socialnih pravic, prav tako pa tudi proti desničarskemu razvoju, za katerega so krive vse tri vladne stranke. KPÖ pričakuje glasove vseh tistih volilcev, ki so zainteresirani za socialno in levo politično alternativo na Koroškem.
PREBLISK
■ Zadnjič smo slišali: Organizacije so »potrle« vse, po-delelje pa strada oziroma nima denarja za delovanje - saj so se zmenili, uskladili. Za šport je premalo, za kulturne domove je pramalo, da o vzgojno-varst-venih ustanovah sploh ne govorimo. Ah, ja, pa za šolo (za katero je bila doslej odgovorna država!) je tudi premalo.
In organizacije so se izkazale za zelo pripravne, da slutijo za grešnega kozla. Slovenija je postavila pogoj, da se osrednje organizacije uskladijo. Ta pogoj so izpolnile in zdaj je na vrsti Slovenija, če bo svojo besedo držala in razdelila denar vsaj tako, kot se je zdelo (v veli-
ki naglici!) tukajšnjim zastopnikom prav. V Sloveniji še vedno ni jasnih smernic za kriterije, po katerih naj bi se delil denar. Kaj se komu ZDI najvažnejše, je seveda relativno: nam se na primer zdi važno, da bi Slovenski vestnik lahko izhajal naprej. Športnikom se zdi naj-
važnejši šport, Pliberčanom kulturni dom itd. Ni lahko najti mero za porcije hrane, da bi lahko vsi preživeli - o tem, da bi se kdo nasitil, ni govora.
Naslednja številka SV bo tritisoča po vrsti, od začetka izhajanja leta 1946. In krepko se bojim, da bo tudi ena zadnjih.	S. W.
Drug drugemu volk
>
šibilo
1 j manj kot mesecu dni bodo V koroški (-ke) volilci (-ke) odločali (-e) o novem sestavu deželnega zbora in deželne vlade. Zadnje volilne prognoze dajejo prednost svobodnjakom. Nekatere prognoze pa vidijo socialdemokrate in svobodnjake v dvoboju za prvo mesto v deželi.
Iz tega sledijo različne možne volilne kombinacije: zmaga svobodnjakov še ne pomeni avtomatično, da tudi dobijo mesto deželnega glavarja, čeprav je treba videti, da znotraj ljudske stranke edinole Zemat-to vehementno nasprotuje koaliciji s svobodnjaki, močna struja okoli celovškega župana pa taki koaliciji ne nasprotuje. Tudi 1989 je ta struja izsilila preobrat v korist koalicije s svobodnjaki. Kakorkoli že, če bi svobodnjaki dobili relativno večino, potem se bo vsekakor spremenila politična podoba dežele, kajti v vseh gremijih (deželna vlada, deželni šolski svet ipd.) bodo imeli relativno večino.
KOMENTAR
Dr. Marjan Sturm
Če bodo socialdemokrati obdržali prvo mesto v deželi, potem bodo tudi dobili mesto deželnega glavarja. Četudi so svobodnjaki že napovedali, da naj dobi mesto deželnega glavarja tista stranka, ki bo pač prva, bi v našem primeru tudi ljudska stranka navsezadnje morala podpreti socialdemokrate.
mogla odkloniti. Možna je npr. varianta, da ponudijo »nevtralno osebo« za mesto deželnega glavarja, kar bi omogočilo svobodnjaškemu prvaku, da se »žrtvuje za Koroško« in kot zmagovalec nastopi na državnozborskih volitvah.
Volilne prognoze potrjujejo oceno, da pri tokratnih dežel-nozborskih volitvah manjše stranke oziroma koalicije nimajo dosti možnosti. Gre namreč za zgodovinsko odločitev, kdo bo prvi v deželi.
Volilne kombinacije
V primeru svobodnjaške zmage je torej vprašanje s čigavo podporo bi lahko zasedli mesto deželnega glavarja? Ali je možna koalicija ÖVP in SPÖ, torej koalicija poražencev? Teoretično ja, v praksi pa je neverjetna. Prepričan sem, da bodo svobodnjaki v tem primeru ponudili nekaj, kar ena izmed obeh strank ne bo
Pričakovati je, da se bo volilni boj v zadnjih tednih hudo zaostril. Stranke se bodo potegovale za vsak posamezen glas. V ospredju bo vprašanje, ali bodo prvič v eni zvezni deželi svobodnjaki postali najmočnejša politična sila. In dejansko je to centralno vprašanje tokratnih deželnozbor-skih volitev.
SOJENJE ATENTATORJU
Franz Fuchs je poskrbel za eklat
A btoženi atentator, ki ima po \J vsej verjetnosti (tako je treba zapisati, dokler mu krivda ne bo popolnoma dokazana) na vesti življenja štirih Romov v Zgornji Borti (Oberwart) na Gradiščanskem, je že takoj prvega dne, ko so mu začeli soditi, poskrbel za (predvsem medijski) škandal. Ko so ga privedli v sodno dvorano, je začel vpiti sovražne parole in tako so ga morali odvesti nazaj v celico.
Franz Fuchs, ki so ga odkrili pravzaprav povsem slučajno, je
DEŽELA
Volilni boj na Koroškem
Vse stranke, ki kandidirajo za sedeže v Deželnem zboru za naslednje volilno obdobje, so že krepko sredi obiskov, propagande in prepričevanja, kdo da je najboljši. Pred nekaj dnevi objavljena javnomnenjska anketa, po kateri naj bi kar 38 od-stokov volilcev podprlo svobodnjaško stranko oziroma njenega šefa Haiderja, je razburkala predvsem socialdemokrate. SPÖ naj bi po izsledkih ankete zdrsnila odločno pod nekdanji nivo in obeta se ji komajda še 33 odstokov. Tak rezultat bi pomenil takojšen odstop šefa SPÖ na Koroškem dr. Ausser-winklerja, ki je pred časom zagotavljal, da se bo zavzel za to, da bo deželni glavar postal šef najmočnejše stranke. Majhen porast v številu volilnih glasov napovedujejo tudi Ljudski stranki (ÖVP) in njenemu šefu in deželnemu glavarju Zernattu.
ob aretaciji izgubil obe roki; eksplodirala je bomba, ki jo je izdelal sam. Ob obe roki pa je tudi celovški policist Kelz, ki je nosil bombo, najdeno ob Ren-
»Demokraciji 99«, aliansi štirih majhnih strank, med katerimi je tudi Enotna lista, napovedujejo štiri odstoke. To je seveda odločno premalo za vstop v deželni zbor po zdajšnjih pravilih, a kljub temu je to dobro izhodišče za nadaljnjo zahtevo po znižani vstopni klavzuli za deželni zbor - in pravzaprav to funkcijo ima ta strankarska povezava.
Med socialdemokrati je žal še vedno preveč razprtij nav-znotraj in izjave raznih njenih politikov oziroma političark v javnosti ne doprinašajo ravno k pozitivni podobi stranke. Aus-serwinkler bo šele po 20. februarju povedal javnosti seznam njegovih kandidatov oziroma njihov vrstni red. Med možnimi kandidati je tudi Ana Blatnik, za katero se šušlja, da naj bi bila predvidena za Državni svet (Bundesrat), toda zadeve ne kažejo preveč rožnato. Znano je namreč, da si mesto, ki naj bi ga zavzela ona, obetajo tudi drugi in odločalo se bo po tem, kdo ima močnejši »lobby« ...
Manjšinska politika pa bo spet enkrat samo alibi ob praznikih.	5. W.
nerjevi šoli v Celovcu; v tem poslopju ima prostore tudi Javna dvojezična ljudska šola. Fuchs je potem nekaj let razpošiljal pisemske bombe, ki so ranile petnajst ljudi, med njimi nekdanjega dunajskega župana Zilka.
Obtoženega atentatorja opisujejo kot zelo inteligentnega kverulanta, ki je kot edini posameznik mogel spraviti vso državo v trepet. Njegovo življenje v majhni vasi Gralla na Štajerskem ni bilo navzven nič posebnega, imeli šo ga pač za čudaka, ki raje čepi v svoji sobi, kamor ni spustil niti svojih staršev, kakor pa da bi sedel med omizjem v gostilni.
Dolgo je bilo odprto vprašanje, ali je Fuchs sam storilec, ali pa so morda za njim še kje kakšni večno včerajšnji, člani njegove »Bajuwarischen Befreiungsarmee« - bajuvarske osvobodilne armade. O tem bodo sodili v Gradcu, kajti njegovi branilci skušajo omiliti njegovo krivdo, češ da en sam ni zmožen tolikšnega »dela«, ki sestoji iz načrtov, bomb in teoretičnega razglabljanja o tujcih, Slovanih in ogroženi nemško-avstrijski narodni skupnosti.
Sodišče v Gradcu je vseskozi zastraženo, kajti možnost, da bi Fuchsovi simpatizanti lahko povzročili kaj nepredvidenega, je sicer majhna, a misliti je treba tudi na to.
Obtožnica ga na 217 straneh bremeni štirih umorov, šest poskusov umora, petkratne težke poškodbe in štirinajst poskusov poškodb.
Ni jasno, kako se bo končalo sojenje; lahko se zgodi, da bo Fuchs moral preostanek življenja prebiti v zavodu za duševno bolne kriminalce.
AVSTRIJA
Kaj mislijo pri nas o dvojnih državljanstvih?
Objavili smo že, da je v slovenskem parlamentu bil deponiran predlog o podelitvi državljanstva zamejskim Slovencem in Slovencem po narodnosti, a brez državljanstva. V Avstriji so medtem opravili javnomnenjsko anketo o tem, kaj misli prebivalstvo o dvojnih državljanstvih na splošno. Pri tem je šlo predvsem za tujce, ki živijo v Avstriji.
Za posebno gostoljubne se Avstrijci niso izkazali: 68 odstotkov se je izreklo proti dvojnim državljanstvom, tujce, ki živijo tu brez dovoljenja, naj bi raje izgnali, kakor pa da bi jim ponudili pravico do bivanja.
Zanimiva je tudi analiza po strankah: najbolj nestrpne je najti pri svobodnjakih, najbolj odprti pa so zeleni in liberalci.
5. W.
VOLILNO LETO 1999
Pred volitvami za poslance v EU
Avstrija, ki je članica Evropske unije od 1. januarja 1995 (kako hitro mineva čas!), bo letos znova volila svoje poslance v Evropski parlament in prve bitke so že začele. Zeleni so že potrdili svojega zdajšnjega poslanca Johannesa Voggenhu-berja, ki je na prvem mestu, borili pa se bodo za dodatno me-
sto. Ursula Stenzel je za avstrijsko Ljudsko stranko silno atraktivna in bo svoje delo v Bruslju po vsej verjetnosti nadaljevala, probleme pa ima stranka z vnukom zadnjega av-stroogrskega cesarja, s Karlom Habsburgom, ki se vse preveč zanaša na svoje slavno ime in se premalo posvetuje s stranko, s pomočjo katere sedi v Bruslju.
Nekoliko problemov bo očitno zaradi tega, ker je prvotno navdušenje Avstrijcev do EU nekoliko uplahnilo; razočaral je strikten varčevalni program in pa prazne in deloma neprevidne obljube politikov pred glasovanjem o pristopu.
Prijava na Dvojezično zvezno trgovsko akademijo
Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobraz.be!
SPLOŠNA IZOBRAZBA STROKOVNA IZOBRAZBA JEZIKOVNA IZOBRAZBA
Zaključek in poklicne možnosti • Zrelostni izpit • Pravica do študija na univerzah • Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev • Obrtne upravičenosti. Za vpis je potreben uspešen zaključek
8. šolske stopnje; v nekaterih primerih je potreben sprejemni izpit; brez sprejemnega izpita za učence/učenke gimnazije, politehnične šole ali glavne šole z zmogljivostnimi skupinami 1, prav dobro do dobro ter po voljno do zadostno. Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še mogoča.
Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične zvezne trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko 0463 / 38 24 00, faks 0463 / 38 24 00-33.
Dir. mag. Maja Amrusch-Hoja
Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu
Objava
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 8. 2. 1999 in traja do petka, 26. 2. 1999. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12. in od 13. do 16. ure, ob petkih od 7.30 do 13. ure.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvsetilo starše o
sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 7. 7. 1999.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1999/2000 uvesti t. i. Kugyjev razred s štirimi jeziki.
6.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt / Celovec D v. sv. dr. Reginald Vospernik, I. r., ravnatelj
Qeveda, kako ne. Naše glavno «J mesto, nenehno imamo opravka z njim, mnogi živimo ali živijo v njem, vsak dan hitimo po njegovih ulicah.
Tudi to vedo Korošci, da Celovec ni bil vselej glavno mesto Koroške - to vlogo je imel Šentvid kar tja do 17. stoletja. Od antike naprej se je mestno prebivalstvo selilo vedno bolj proti jugu. S Štalenske gore (Magdalensberg) so se Rimljani preselili v Virunum na Gosposvetsko polje in potem pod Špitalsko goro ob Glini, severno od današnjega celovškega središča. O tem pričajo še rimske izkopanine tedanje centralne kurjave. Reka Glina pa je bila muhasta, rada je poplavljala in tako so ljudje iskali bolj zanesljivih tal pod nogami. Področje okoli današnjega Celovca je bilo močvirje, a vendar je bilo vmes tudi nekaj trdnih na-sipin in tako je na mestu, kjer je danes Stari trg, začelo nastajati prvo naselje. In tako je bil Celovec v začetku 12, stoletja že resnično pravo malo mesto s palačami in življenjsko potrebnimi tržnicami. Važne prometne žile so se sekale tu. Na vogalu Kolodvorske ulice (Bahnhofstraße) in Starega trga je vzidana tabla, ki pove, da so bila nekoč tukaj Velikovška vrata, v smeri proti Šentvidu pa Šentviška. Vrata na jug so bila približno v sredini današnje Wienergasse, na zahodu pa je trg omejevala nekdanja mestna hiša, hiša »Pri zlati gosi« (Goldene Gans). Celo mesto je bilo veliko približno 350 x 270 m. Jasno, daje vsaka hiša imela še svoje prašiče, gosi, kokoši in podobno, to je bilo veselo! Pa vendar - srednji vek ni bil tako mračen, kakor ga radi opisujejo. Medtem ko so v tako imenovanem »novem času« v renesansi in še posebej s protireformacijo v drugi polovici 16. stoletja prepovedali kopalnice, ker so bile »kraj pregrešnosti«, pa je srednji vek užival v kopanju in mesto Celovec je imelo svoje javno kopališče v današnji Kopališki ulici (Badgasse), blizu današnje gostilne »Pri Joklnu«, skorajda nasproti.
Kurili in svetili so ljudje z odprtim ognjem, zato tudi Celovec ni bil izjema in gaje skozi stoletja kar precejkrat uničil požar. Zelo hudo je bilo po letu 1514, za mesto bi takrat nihče ne dal počenega groša več in tako je tedanji cesar Maksimilijan 1. leta 1518 mesto podaril deželnim stanovom, se pravi plemstvu in duhovščini. Pa naj se sami ubadajo z ruševinami, si je verjetno mislil. To je bil hkrati enkratni primer, kakršnemu zlepa ne najdemo para, in tedanji stanovi so se navdušeno vrgli na nov projekt, na obnovitev mesta. Josef F. Fromiller je več kot dvesto let kasneje zapustil slikarsko umetnino, kako cesar predaja stanovom dragoceni »Gabbrief« (darilno pismo).
Večina stavb, ki jih danes vidimo na starem trgu, je bila zgrajena ob konecu 15. ali v začetku 16. stoletja. Razni plemenitaši, pa tudi bogati meščani
so si tu zgradili svoje palače. Že omenjena »Zlata gos« je najstarejša hiša Starega trga, o njej se ve, da jo je cesar Friedrich III. že leta 1489 podaril stanovom s pogojem, da bo imel tu možnost stanovati, kadar se bo mudil tu. Cesarja sicer potem ni bilo več blizu, a hiša je ostala stanovom in postala je prvi Rotovž (Rathaus), mestna hiša, tja do prve polovice 18. stoletja, ko so kupili palačo Welzerjev (danes ima hišno številko 1 na trgu). Tako kot skoraj vse tedaj zgrajene palače ima tudi ta čudovito
To znamenje pa je na tem mestu šele od leta 1965, sem pa so ga prenesli, ko so urejevali avtobusno postajo na Trgu sv. duha (Heiligengeist Platz), kjer je nekoč smrdelo po ribah, saj je bila tam tudi ribja tržnica. A na Starem trgu je nekoč stalo veliko bolj bogato znamenje, Nepomu-kov steber, ki so ga »modri« možje dali razstreliti - motil je promet. Dokaz, da so bili tudi takrat, leta 1874, na delu zelo napredni ljudje! Štiri skulpture s tistega kužnega znamenja pa so le rešili in danes stojijo v nišah
Nekdanja mestna hiša s Fromilierjevo upodobitvijo Justitiae
odšlo v daljno Nemčijo. Med njimi je bila tudi plemiška družina Khevenhiillerjev, lastnikov več gradov na Koroškem, med njimi tudi Visoke Ojstrice (Hochosterwitz). Pa so se lepo zmenili, da bodo nekateri odšli, eden pa postal spet katoličan -tako so obdržali Ojstrico in še nekaj gradov do danes.
T udi danes zelo znana plemiš-I ka družina Goessov ima svojo palačo na Starem trgu. Na vogalu k deželni hiši stoji ta ena najbolj imenitnih hiš, z bo-
bodo postavili sem vsaj nekaj podobnega. Tako so začeli graditi deželno hišo leta 1574 pod vodstvom Pliberčana Freyma-na. Njegovo delo je nadaljeval arhitekt Anton Verda, ki je hiši dal današnjo obliko. Toda tudi drugi znani umetniki tedanjega časa so ji dali svoj pečat: slikar Anton Blumenthal, pa Ulrich Vogelsang, ki je izklesal tudi znamenitega »Lintverna« na Novem trgu. V začetku 18. stoletja je spet precej umetnin pogorelo in tako je najvažnejši prostor, veliko dvorano, posli-
Levo Goessova palača, v sredi »Pri zlati goski«; med obema deželna hiša
Nekaj kvadratnih metrov Celovca
Hiše na Starem trgu
renesančno arkadno dvorišče in verjetno je bil na delu isti arhitekt, ki je naredil načrte že za grad Porcia v Špitalu. Na pročelju je videti Fromilierjevo upodobitev pravice, ki ima v roki tehtnico in meč.
liiled »staro« in »novo« IVI mestno hišo je lekarna z večstoletno tradicijo in zgodba o tej hiši živi še danes med ljudstvom, kajti v 18. stoletju se je tam zgodilo nekaj nadvse »erschröckliches«, nekaj strašnega. Lekarnarjeva žena je umrla, pa so jo položili v grob. Užaloščena žlahta je šla po pogrebu domov, grobar pa je na prstu umrle opazil dragocen prstan. Preden jo je dodobra zagrebel, paje poskušal prst kar odrezati. Ženska pa je bila le dozdevno mrtva, bolečina jo je zbudila, odvihrala je domov, grobarja je zadela kap. Ko jo je mož doma zagledal, pa je zgubil dar govora. Še do konca prejšnjega stoletja je v oknu drugega nadstropja bilo videti lutko ubogega, nemega lekarnarja.
Dober opazovalec bo pri marsikateri hiši videl njeno znamenje: hiša »Pri modri krogli«, pa »Pri belem konjičku«, kajti ljudje so bili nepismeni in bi nič ne pomagalo, če bi jim rekel: ta pa ta stanuje na številki 5: po znakih pa so brž razpoznali, kam morajo.
Sredi trga stoji kužno znamenje, steber s križem, ki stoji na turškem krajcu in simbolizira zmago krščanstva nad islamom.
H
Kužno znamenje na Starem trgu
ob vhodu v stolno cerkev. Njihov avtorje Francesco Robba, italijanski baročni umethik, ki se je naselil v Ljubljani in ustvaril tam čudovite umetnine, npr. Robbov vodnjak pred magistratom na ljubljanskem Starem trgu, pa kipe na oltarjih v uršu-linski, šentjakobski in frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Celovško plemstvo, pa tudi meščanstvo je v 16. stoletju z navdušenjem sprejelo luteransko vero, postali so vsi po vrsti protestantje in ko je zavel mrzel veter protireformacije, so se morali prebivalci ali ponovno krstiti ali pa so morali zapustiti domovino in imetje. Tedaj jih je kar precej
gatim baročnim ornamentnim okrasjem. Nekoč dve posamezni hiši so grofje združili v eno samo in pazljive oči to hitro odkrijejo. Tako kot povsod drugod so stavbe tudi v Celovcu prilagajali modi: ob raznih obnovitvah so jih opremili po trenutnem stilu in okrasja je na trgu največ baročnega. Goessi so zvesto služili cesarjem, se borili zanje proti Turkom, Švedom, in Francozom. Poleg goessove palače pa stoji Stamp-ferjeva hiša; to je bila bogata meščanska družina in ker je denar sveta vladar, so jih povzdignili v grofe. Že navzven se vidi, kako zelo so hoteli impo-nirati z bogastvom in dokazati, da niso nič manj vredni kot domišljavi plemiči.
Še zanimiva zgodbica: na vogalu hiše, ki stoji v začetku Kra-mergasse, boste opazili okrogel obraz: zgodba pripoveduje, da so nekega pekovskega vajenčka obdolžili kraje, ga obsodili in usmrtili. Kasneje so ugotovili, da je bil nedolžen. Verjetno iz slabe vesti so mu napravili večen spomin »das teigige Gesicht«, »testen obraz«. Danes pa ni več znano, kdo je vse v tej hiši živel: kak sorodnik, pek ali morda celo sodnik?
R JI ed »Zlato gosjo« in Goes-IVI sovo palačo je prehod k deželni hiši. Najprej so nameravali tam zgraditi orožarno, a ker je bližnji vodni grad (se pravi grad z okopom, v katerm je bila voda) spet enkrat pogorel, so se stanovi odločili, da.
kal Fromiller, kipar Francesco Robba pa ustvaril intarzirana tla in kamine. Stene krasi 665 grbov raznih plemenitašev, ki so plačali za to čast. Danes bi temu rekli tablice sponzorjev! V tej dvorani pa je nekoč stal tudi knežji prestol, ki je nekaj časa stal tudi na dvorišču.
Dvorano, kjer ima svoja zasedanja deželni zbor, je nekoč krasila več kot 18 metrov dolga slikarska panorama Velikega Kleka (Großglockner) Marka Pernthalerja, ki jo vidite danes v celovškem muzeju, kajti steno so po letu 1920 poslikali s plebiscitarnimi motivi.
V eni od prednjih sob pa so zanimive umetnine Corneliusa Koliga, vnuka Antona Koliga; slednji je ustvaril freske, ki so jih nacisti odstranili kot »izrojeno umetnost«; za las pa je manjkalo, da se ni lani zgodilo isto Corneliusu po gonji svobodnjaške stranke!
Vhod v deželno hišo, po stopnicah levo in desno, pa je eden najlepših primerkov mani-erizma v Celovcu. To je stil nekje med renesanso in barokom, čas, ko je Celovec doživlja svoj gradbeni »boom«, italijanska beseda »maniera« pa pomeni »način«; umetniki so počasi že pretiravali in so slog radi že preobložili, preden se ni uveljavilo nekaj novega in izvirnega: barok.
Samo s pripovedovanjem o Starem trgu bi lahko napolnili še nekaj strani, a naj bo dovolj za danes!
5. W.
4}	4. februar 1999	KimmmÄ	SLOVENSKI VESTNIK
		
PRED SLOVENSKIM KULTURNIM PRAZNIKOM
France Prešeren - velikan slovenske kulture
Qisati o največjem sloven-T skem pesniku dr. Francetu Prešernu na polovici strani tega malostranskega lista seveda ni lahko. Le kaj bi mi rekel dr. Anton Slodnjak, največji slovenski prešernoslo-vec, ki je o Prešernu izdal obširno delo »Neiztrohnjeno srce«, kaj mi poreče naš odrski igralec in prešernoljub Miha Kap, ki ga zna večidel na pamet. Pa kljub temu, ob njegovi 200-letnici rojstva in 150-letnici smrti je treba nekaj reči.
Pisec tega prispevka imam na Prešerna zelo čustvene spomine. Za šesti ali sedmi rojstni dan, mi je njegove Poezije poklonila mama, preprosta kmečka ženica, in to zjutraj, ko sem tistega mrzlega februarskega jutra zlezel na toplo kmečko peč in z nogami bingljal z nje. V šolski učilnici smo imeli veliko Jakčevo sliko Franceta Prešerna, učitelj pa jo je ob njegovi 100-letnici smrti ovenčal s pozlačenim lovorovim vencem. Vem, da smo se takrat zborno na pamet učili njegovo osnovno pesem »O, Vrba«. Razumel nisem veliko, saj nisem vedel »kaj se v strup pre-brača«, a čutil sem neko Prešernovo bolečino.
Pesnika, pisatelja, umetnika ljubiš toliko, kolikor si ga doživel, kolikor so se njegova v metafore zajeta in ujeta čustva dotaknila tvojih. In mojih so se.
Mnogo je bilo zapisanega o Prešernu in najbrž bo še. Poleg slovenskih prešemoslovcev se z njim ukvarjajo tudi drugi. V Kranju, kjer je živel svoja zadnja leta in tudi umrl, poteka v teh dneh kar mednarodni simpozij z udeleženci iz dvanajstih držav. Prešeren je večen, je za slovenstvo kot Goethe za nemštvo, kot Puškin za Ruse,
kot Cervantes za Špance, kot Dante Alighieri za Italijane.
In v čem je njegova veličina? V njegovi poeziji, porojeni in spodbujeni od bolečine, ljubezni, krivic, od ljubezni do svojega jezika, tudi do svojega ljudstva, v vizionarskem svetovljanskem presojanju stanja in napovedovanju bodočnosti, v spodbujanju k vztrajanju, v zavračanju razlik, bede, v obsodbi socialnih in stanovskih
razlik, v obsodbi svetohlinstva in hinavščine ... Vsaj po teh prvinah bo tudi ostal večen, predvsem pa aktualen.
Če pa Prešerna presojamo po njegovi poeziji, moramo ugotoviti, da je še vedno neprekosljiv. Preprost v izrazu, večpomenski, jasen, razgledan, metaforično bogat, jezikovno pester, čustveno soznačen.
V slovensko poezijo je pod vplivom velikega znanstveni-
ka in poliglota Matije Čopa uvedel mnoge nove pesniške oblike kot romanski sonet, ter-cino, stanco in gloso, gazele, sonetni venec, epsko pesnitev, ljubezenske sonete, balade in romance. Napisal je celo politično pesem »Zdravljica«, ki je postala himna nove slovenske države.
Francetu Prešernu življenje ni bilo postlano s perjem. Doma v Vrbi na Gorenjskem so fanta dali v šole, da bi postal duhovnik. Pa ni bilo nič iz tega. Sorodstvo je bilo razočarano in mu je odreklo pomoč. Na Dunaju je študiral pravo, a odvetniški izpit je moral v tedanji Avstriji opravljati v Vetrinju. S komisijo se je zapletel v prepir, ker je zagovarjal pravice malih ljudi, in zato dobil le oceno zadostno. Leta 1933 se je pred cerkvijo v Trnovem v Ljubljani nesmrtno zaljubil v Primičevo Julijo, hčerko ljubljanskega vele-meščana, a ta si je izbrala plemiča Antona von Scheuchen-stuela, ki gaje premagal tudi ob kandidaturi za mesto na fiskalnem uradu v Celovcu. V nekakšnem obupu ali pa zaradi svoje prešerne narave se je spoprijateljil z gospodinjsko pomočnico Ano Jelovškovo. Iz te zveze, ki je nikoli ni pripeljal pred matičarja, so se rodili trije otoci. Stisko in sramoto svoje Ane je čudovito opesnil v »Zakonski materi«
Šele leta 1946 je dobil samostojno advokaturo v Kranju. Tedaj je bil že težko bolan, kljub temu pa je še pozdravljal marčno revolucijo na Dunaju in propad Metternichovega absolutizma. V tistih dneh so se mu začele uresniševati vizionarske ideje:
» Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan ...
Jože Rovšek
KOMENTAR
Prešeren in koroški Slovenci
Nekako se nas Prešeren ne prime. Vsakoletne prireditve ob kulturnem prazniku, posvečenem obletnici njegove smrti 8. februarja 1849, so za organizatorja, SPZ in KKZ, nekaka obveznost, ki jo je treba zaradi njunih kulturno-prosvetnih poslanstev izpolniti, kaj mnogo več pa za tem ni. Častna izjema je slovensko prosvetno društvo »Zarja« v Železni Kapli, ki že tradicionalno pripravlja kulturne »Prešernove« proslave. Da bi naše dvojezične šole posvečale Prešernovemu kulturnemu prazniku kako pozornost, ne vem, vsaj
poročil o tem ni. Prosvetna in kulturna društva v tem predpustnem času prirerajo številne plese, a le na enem sem pred leti zasledil omembo kulturnega praznika.
Smo Korošci res tako oddaljeni od slovenskega kulturnega praznika? Očitno, da! In kje so vzroki za to? Potrebna bi bila temeljita kulturnoso-ciološka analiza. Morda je bil preširok za naše zaplankano vrtičkarstvo, morda je bil preveč boemski, revolucionaren, premalo dal na Cerkev in vero, bil razuzdan, za tedanji čas nemoralen.
Prešernu se je težko godilo v tedanji Avstriji in na Kranjskem. Šele po njegovi smrti so ga odkrili in mu namenili dolžno spoštovanje. Pri nas pa kot da še ni umrl, kajti posebnega zasluženega odnosa do njega v naših srcih še ni. In kdaj bo?
Pa vendar je Prešeren tudi koroški. Njegova mati se je šolala v gospodinjski šoli na Koroškem (verjetno v Šentrupertu), njegov brat Jurij je župnikoval na Zilji, tam je pokopana tudi Prešernova mati.
Kdaj bomo torej presegli malodušni odnos do Prešerna in kdaj bodo naše kulturne organizacije ob kulturnem prazniku zmogle tudi kak sprejem in počastitev kulturnikov v deželi?	J, R.
Hodiški ples je bil tudi letos živahen, vesel in dobro obiskan
OTROŠKI VRTEC V ŠENTPRIMOŽU
Malčki na smučarskem tečaju na Peci
/^troški vrtec Slovenskega \J šolskega društva v Šentpri-možu v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja. Prvi dvojezični vrtec SŠD iz Celovca je dokazal, da je pot pravilna. V vseh letih delovanja so se otroci v tem zasebnem vrtcu zelo dobro počutili. V vrtcu se igrajo, pojejo, plešejo, rišejo, brkljajo
no snežilo, otrok pa to ni motilo. Mlade smučarje in smučarke so po znanju razdelili v dve skupini (Pistenflitzer in Pistenflöhe), trije pa so se vozili s sankami. Opoldne so se z avtobusom zopet vrnili v Šentprimož, skupino pa sta s kosilom pričakali teta Milica in Teja. Otroci so bili utrujeni, tete pa vesele,
itd. Poleti se otroci radi igrajo v pesku, pozimi pa v snegu. Vzgojiteljice pa otrokom nudijo tudi možnost obiska kulturnih prireditev v domačem kraju in tudi drugje.
Letos pa so bili otroci prvič na smučarskem tečaju. 18 otrok sta vzgojiteljici, teti Sabina in Rozi, v ponedeljek, 11. januarja, strpali v avtobus in se z njimi odpeljali na Peco. Tam jih je že čakal smučarski učitelj in pričeli so z vajami. Prvi dan je moč-
da se ni komu kaj zgodilo (saj odgovornost je bila velika).
Tako se je obrnil teden in v petek so otroci svoje znanje pokazali tudi staršem, ko je bila na vrsti tekma. Vsi so zmagali, vsi so se precej naučili. Hvala lepa vzgojiteljicama za odgovorno delo.
Meseca maja bo v vrtcu v Šentprimožu prireditev ob 20-letnici, točen termin pa bomo še objavili.
Danica
PISMO BRALCA
Doživetje na Koroškem
Pred nedavnim sem imel opravek v Celovcu. Za mano je že tričetrt stoletja življenja, zato še najraje potujem z vlakom. Tudi tokrat sem se odločil tako. Preko Ljubljane in Jesenic sem srečno prispel v Celovec. Tukaj sem hitro uredil svoje zadeve. Da pa bi videl čim več Koroške, sem se vračal po drugi strani proti Mariboru.
Tu pa se je zataknilo. Namesto da bi izstopil v Pliberku, sem se zapeljal še eno postajo naprej. Šele tu je prišel sprevodnik in mi zadevo pojasnil. Izstopil sem v neznanem kraju, v temni noči in snegu. Sam - kaj sedaj storiti? Izstopila pa je tudi mlada gospodična, katero sem ogovo-
ril. (Kasneje sem zvedel, da bo letos maturirala na slovenski gimnaziji.) Povabila me je, da sem šel z njo domov. Nagovorila je očeta, da me je peljal na postajo v Pliberk, za kar ni hotel sprejeti nobenega plačila. Prenočil sem v prijaznem gostišču »Linde« v Drveši vasi (Ebersdorf). Tu sem se srečal z več Slovenci in tako je ob pogovoru bil kar prijeten večer. Lahko zapišem: konec dober - vse dobro.
Ob tej priložnosti bi se lepo zahvalil vsem Korošcem za prijaznost in gospodu, ki me je brezplačno vozil, za pomoč. Gospodični maturantki pa želim odličen uspeh pri maturi in veliko sreče v nadaljnjem življenju. Še enkrat hvala vsem.
Tine Klemenčič, Sevnica, Slovenija
Q pripravami so igralci in «3 igralke pričeli lani decembra, ko so se odločili, da igro uprizorijo v domačem žva-beškem (podjunskem) narečju. Skupina igralk in igralcev, ki goji odrsko dejavnost zgolj iz ljubiteljstva in veselja, je ta pogumen projekt uspešno izvedla. Igralcem je domači jezik dobro šel z ust in tudi za poslušati je bilo zelo prijetno. Razen nekaterih besed in izrazov sem. tudi jaz kot negovorec podjunskega narečja vse razumel in z lahkoto sledil dogajanju na odru.
Vsebina igre je seveda vedno aktualna: starša izbereta vsak zase ženina za njuno lepo in odraslo hčerko Metko. Njuno glavno vodilo pri tem pa je, da je ženin bogat in premožen. Eden je mestni veletrgovec, drugi pa premožen kmet. Oba-dva se predstavita in prosita za roko lepe hčerke. Vrstijo se dramatični zapleti: Pajnikova žena je grozila z ločitvijo od svojega moža, Metka je popolnoma nesrečna in obupana, sinu Bobku pa se je zmešalo... V družini je velika zmeda. V tem zamotanem položaju priskoči na pomoč Zofa, ki si izmisli in predlaga Metki preizkušnjo za ženina. Obadva od staršev izbrana ženina sta zviti preizkušnji podlegla in se izkazala kot preračunljiva lopova. Konec koncev zmaga ljubezen in vse se konča srečno.
PREMIERA V ŽVABEKU
Neprijetni zapleti s srečnim koncem...
Prizadevna igralska skupina KPD »Drava« v Žvabeku, ki jo že skoraj deset let vodi režiser in igralec Folt Hirm, si je za to sezono izbrala komedijo z lahko vsebino in primerno za pustni čas z naslovom »Dvo pora se ženta« (Dva para se ženita), avtorja V. Dobskega.
Metka si izbere Janka in posebnež Bobek simpatično deklo Marjanco.
Scena na malem in zastarelem odru farne dvorane je bila preprosta in enostavna,
brez lučnih efektov in zvočnih pripomočkov (glasba, ojačevalci). Kljub temu je bila predstava napeta, smešna, poučna in razumljiva. Številna publika, ki je napolnila dvorano do
zadnjega kotička, je zavzete igralce in igralke, ki so dejansko zelo posrečeno igrali vloge, obdarila z burnim aplavzom.
Glavne vloge so odlično in simpatično igrali: Hanzi Zech-
ner (kmet Pajnik), Angelika Gmeiner (Pajnikova žena), Edith Zechner (Metka), Folt Hirm (Bobek) in Sabina Pistotnik (Marjanca); v ostalih vlogah so se izkazali Renate Trampusch (Zofa), Janez Šteharnik (Janko), Benedikt Po-toschnig (ženin in veletrgovec) in Johann Diemsching (ženin in kmet).
Ponovitev predstave bo prihodnjo nedeljo ob 19.30 v farni dvorani v Vogrčah. Vabljeni !
Mirko Štukelj
Metka ni ustregla očetovi želji
Slab začetek z dobrim koncem
OBČNI ZBOR SPD »EDINOST«
Škofičani potrpežljivo optimistični
Qretekli petek so se škofiški I društveniki spet zbrali na svojem rednem občnem zboru in pregledali svoje delovanje v preteklih dveh letih. Čeprav je društvo maloštevilno, saj šteje le nekaj na 50 članov, pa je njegova dejavnost kar bogata in v občini dokaj opazna. Vsako leto zmore kak ducat prireditev, ali samostojnih ali pa se vključuje v prireditve drugih društev v občini in tudi navzven.
Navzven se društvo v največji meri predstavlja z vokalnim »Kvartetom Rož«, ki je poznan domala po vsej Koroški in tudi širše, navznoter pa potekajo oddelek glasbene šole, sodelovanje otrok dvojezičnega otroškega vrtca na občinskih prireditvah in z ljudsko šolo, pri dvojezičnih prireditvah, pri
vaškem prazniku in podobno. Lanskoletno partnerstvo s slovensko gimnazijo je prineslo sodelovanje društva na akademiji v Celovcu in se zaključilo v juliju s skupnim družabnim piknikom s profesorji gimnazije.
Seveda pogoji niso najboljši, saj se starostna struktura članstva nezadržno zvišuje, mladina, vzgojena v dvojezičnem vrtcu, pa se šele vključuje v kulturno delo. Pa kljub temu. Po letih potrpežljivega čakanja in vsaj ohrajevanja osnovne dejavnosti pa se kažejo tudi boljši časi. Morda bo že v jeseni začel delovati otroški zbor in bo tako na pevskem področju zapolnjena kar velika vrzel. Janko Malle, tajnik Slovenske pro-
svetne zveze in hkrati član društva, je podčrtal pomen dvojezičnega otroškega vrtca in zagotovil podporo celovške centrale za njegovo ohranitev. V diskusiji je bila izrečena tudi podpora za ohranitev Slovenskega vestnika, kajti »sicer bomo informirani samo enostransko«.
Upravni odbor je ostal skoraj nespremenjen. Magda Er-renst kot predsednica uživa med članstvom soglasno podporo.
Obiskovalci občnega zbora so si ob zaključku ogledali še etnografske diapozitive na temo velikonočni običaji v Škofičah, nato pa so se zadržali v prijetni družabnosti.
J. R.
Plgff
27. PLES DANICE
Imenitna
zabava
I # soboto, 30. januarja, je V Slovensko prosvetno društvo «Danica« pripravilo že 27. ples Danice v kulturnem domu v Šentprimožu. Mnogo prijateljev društva se je zbralo, da se skupno poveseli, zapleše in si kaj pove.
predstavnico LIF na Koroškem Tino Rabi, predsednika EL Andreja Wakouniga, predsednika SPZ dr. Avgusta Brumni-ka, globaškega podžupana Bernarda Sadovnika, predsednika ZSO dr. Marjana Sturma in NSKS Nanteja Olipa, predsednico DESKAN Ano Blatnikovo in druge.
Pevci in pevci Danice ter člani društva so navzočim prodajali karte za srečolov (eni so imeli več sreče, drugi manj), jim ponujali kruhe in torte, izvrstno razpoloženje pa je bilo v
Ob koči tekoči so trčili številni domači in »uvoženi« gostje
Kot vsako leto je ples začel MePZ Danica, ki je obiskovalce pozdravil s tremi pesmimi. Predsednica Fini Kraut pa je z veseljem pozdravila vrsto častnih gostov, med njimi dr. Heide Schmidt, zvezno predsednico LIF, ter generalnega sekretarja LIF Kratkyja , bivšega zveznega poslanca LIF Haselsteinerja,
društveni koči tekoči, kjer se je točil sekt. Ob zvokih ansambla »Rosa« iz Slovenije so se navzoči lahko vrteli dolgo v noč. Obiskovalci plesa so rekli: »Čudovito je bilo, srečali smo veliko znancev, kot vedno je bilo razpoloženje izvrstno, na vsak način se spet vidimo drugo leto«.	Dani
PRIREDITVE
ČETRTEK, 4. 2._______________
CELOVEC, v Slomškovem domu -Mohotjeva založba, Avstr. Pen-Club
19.00	Proslava ob 150. obletnici smrti Franceta Prešerna
PETEK, 5. 2._________________
CELOVEC, v domu sindikatov -Maturantje/ke slov. gimnazije
20.00	Gimnazijski ples
SOBOTA, 6. 2.________________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna
20.00	Pust s Kočno. Za ples igrajo: Briefelsdorfer Musikanten
NEDELJA, 7. 2._______________
OBIRSKO, na Maloveršnikovi cesti - Alpski klub Obir
11.00	17. sankarska tekma. Štartne številke od 10. ure pri Hirsovi kajži
SELE, pri Krištanu - DSG Sele
13.00	Društveno prvenstvo nordijske sekcije
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani
-	SPD »Zarja«
19.00	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
VOGRČE, v farni dvorani -KKD Vogrče
19.30 »Dvo pora se ženta«. Nastopa: igralska skupina Žvabek
PONEDELJEK, 8. 2.____________
BOROVLJE, v gradiču -J.-F.-Perkonig-Gesellschaft 19.00 Slavnostni večer ob 40. obletnici smrti J. F. Perkoniga.
TOREK, 9. 2._________________
ŠMIHEL, v farni dvorani - KIS, Katoliška prosveta, KPD Šmihel
19.00	Predavanje »Biološko vrtnarjenje skozi vse leto«. Pred. dipl. inž. Christiane Haider
SREDA, 10. 2.________________
DUNAJ, ALBERTGASSE 48, Korotan - SKC »Korotan«
19.00	Slovenski kulturni praznik.
»Prešernova pot v svet«; ob izidu treh dvojezičnih knjig »Pesmi« Franceta Prešerna
ČETRTEK, 11. 2.______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
PETEK, 12. 2.________________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
SOBOTA, 13. 2._______________
LEDINCE, pri Borovcu -SPD Jepa-Baško-jezero
16.00	Pustovanje za otroke in odrasle. Nastopa otroška skupina Jepca
GLOBASNICA, pri Šoštarju -Slovenski atletski klub
20.00	Ples SAK »Viva Paradies«, za ples igra ansambel »The Slenders«; program Marion Revue »Viva Paradies«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples. Igra: Trio Pavlič
NEDELJA, 14. 2.______________
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	SPD Borovlje
20.00	Ponovitev parodije »Dr. Faust«, zadnja predstava!
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE
Štipendije v RS za leto 1999/2000
Informacija o pogojih dodiplomskega študija in pridobitvi štipendije v RS za leto 1999/2000: Kandidati za 1. letnik študija na katerikoli visoki šoli v R Sloveniji se morajo prijaviti do 5. marca 1999 z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« (kupijo ga lahko v vseh knjigarnah). Do 5 odstotkov študijskih mest lahko zasedejo tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva. Na akademijah za umetnost (glasbena, likovna, gledališče in film) je treba opravljati sprejemni izpit. Pri ravnateljstvih slovenske gimnazije, dvojezične TAK in VŠGP so
znani roki za vpis na fakultete v Sloveniji. Študenti iz zamejstva imajo pravico, da zaprosijo za bivanje v študentskih domovih; to je treba jasno navesti v prošnji za štipendijo.
Podrobnejše informacije dobite pri Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani ali v Mariboru; lahko pa jih razberete tudi z interneta httpž/stipend.mss.edus.si
Ministrstvo za šport bo 12. ferbruarja v Ljubljani organiziralo informativni dan; informacije dobite pri ravnateljstvih.
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Interni nastopi učencev GŠ
Borovlje, pri Cingelcu na Trati:
četrtek, 4. 2., ob 18.30
Dobrla vas, v kulturnem domu:
četrtek, 4. 2., ob 18.30 (skupno z oddelki Šentprimož, Žitara vas in Galicija)
Šmihel, v farni dvorani:
v petek, 5. februarja ob 18.00 (skupno z oddelkom Globasnica)
Šentjakob, v društveni sobi:
v petek, 5. februarja, ob 17.00
Celovec, v Provincialni hiši:
v soboto, 6. februarja, ob 17.30 (nastop orglavcev)
Žila, ljudska šola Straja vas:
v sredo: 24. februarja, ob 17.00
OGLAS: STANOVANJE na jugu Celovca, 108 m2 z balkonom naprodaj. Informacije po telefonu 0463/57409 v večernih urah.
SPD »Zarja« Železna Kapla
vabi na
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
v nedeljo, 7. februarja 1999, ob 19. uri v farni dvorani v Železni Kapli
NASTOPAJO: solisti Wang Ya-Huei, Flo-rentina Uneg, Bojan Kuchar, korepetitor in pianist mag. Andrej Feinig, MoPZ »Valentin Polanšek«, MePZ »Zarja«, gledališka skupina SPD »Zarja« z recitacijami. REŽIJA Poldej Zunder.
Slavnostni govor univ. doc. dr. Wilhelm Baum na temo »Prešeren in Kärnten«
Prisrčno vabljeni!
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
za dekleta v 9. letu obveznega šolanja Pogoji: dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni zaključila, je možen sprejemni izpit Namen šole: poglabljanje dosedanje izobrazbe in posredovanje znanja v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva Prijave možne vsak čas pri vodstvu šole Informacije: 9010 Velikovec/Völker-markt, Klosterstr. 2, tel. 04232/3896
Praznujejo: Franc Notsch
s Čemernice - 47. rojstni dan; Ančka in Kristl Dlopst iz Večne vasi - 40. obletnico skupnega življenja; Valentin Žagar iz Večne vasi - rojstni dan; Katarina Marketz iz Globasnice - rojstni dan; Norbert Knor iz Ponikve - rojstni dan; Ana Leitgeb iz Pliberka - rojstni dan; Marija Markitz iz Male vasi - rojstni dan; Dora Plave z Blata - rojstni dan; Doroteja Komar z Metlove - rojstni dan; Albert Lipitz iz Lovank - rojstni dan; Marija Kuchling z Dobrove - rojstni dan; Jurij Pečnik iz Podjune - rojstni dan; Jožefina Močilnik iz Šentvida - rojstni dan; Marija Rožman s Kota pri Pliberku - visok jubilej; Loni Užnik iz Sel - rojstni dan; Pepca Mak s Kota v Selah - rojstni dan; Marija Mokina iz Vijasc - 75. rojstni dan; Trudi Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu - osebni praznik; Blažej Dovjak iz Dravelj - rojstni dan in god; Hilde Aichholzer iz Šmiklavža pri Hodišah - rojstni dan; Mihi Einspieler z Zgornje Vesce - rojstni dan; Pepca Rehsman iz Šentjakoba - rojstni dan; Marjeta Boročnik iz Podkraja - rojstni dan; Katarina Streinig s Svetega mesta pri Suhi - 80. rojstni dan; Tini Ogris iz
Bilčovsa - 60. rojstni dan; Greti Kutschnig in Kati Kutschnig z Obirskega -50. rojstni dan; Blaž Gasser iz Kajzaz - rojstni dan in god; Hanzi Scheinig iz Šmarjete v Rožu - 50. rojstni dan; Marija Golavčnik iz Šentlipša - rojstni dan in god; Veronika Kremser iz Gornje vasi pri Šmarjeti - 74. rojstni dan; Bernardka Škof iz Gluhega lesa - 25. rojstni dan; Joži Mečina z Gore - rojstni dan; Karolina Jernej iz Šentvida -rojstni dan.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 « faks-71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE ..........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30)....kultura, slovensko zamejstvo
Sonja Wakounig (-34).politika, manjšinska družba
Tajništvo...................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ............Milka Kokot (-40)
Prireditve ..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
---------------------VSI----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 4. 2.
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 5. 2._____________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 6. 2,____________
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 7. 2.___________
6.08 Dobro jutro, Koroška /
Guten Morgen, Kärnten!
(mag. Marija Perne)
18.00	Dogodki in odmevi
PONEDELJEK, 8. 2.
18.10	Kratek stik
TOREK, 9. 2,_____________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 10, 2,____________
18.10	Glasbena mavrica »Za Valentinovo«
21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 7. 2._______________
13.30 0RF 2
• Kmečka izobraževalna skupnost - koliko je vredna krepitev socialnega in gospodarskega položaja kmetov na južnem Koroškem? • Jože »Tinjski« - že tri desetletja Jože Kopeinig z dušo in srcem vodi katoliški dom prosvete • Slovenski kulturni praznik ob 150-letnici smrti dr. Franceta Prešerna • 37. ples maturantov slovenske gimnazije v znamenju vampirjev • Prva tekma v novi športni dvorani Kulturnega doma Pliberk: SK Zadruga Aich/Dob - Sokol
PONEDELJEK, 8. 2.____________
3.55 0RF 2 (Ponovitev)
16.00	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO AGORA
OKVIRNI PROGRAM
9020 Paracelsusgasse 14 telefon 0463/418666, faks -99 e-mail; agora@magnet.at
Dnevno 10.00-14.00, 18.00-02.00 na frekvencah 105.5 (Dobrač), 106.8 (Golica) in 100.9 (Žel. Kapla)
VSAK DAN
12.00	Mednarodna poročila 18.45 Mednarodna poročila
OD PONEDELJKA DO PETKA
10.00	Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska
13.00	Glasba in gostje v studiu Če: Radio Aktiv
18.00	Magazin: PO: Alpe-Jadran;
TO: šport; SR: CD tedna (ponovitev SO: 13.00); ČE: kultura; PE: Po Koroškem
19.00	Otroški kotiček
20.00	Glasba: PO: jazz; SR: Ruff Radio; ČE: Musič for the masses; PE: soundcheck;
NE: Sunday loops
LITERATURA
NEDELJA
11.00	Literarna kavarna
(ponovitev TO: 22.10)
TO, ČE, PE
10.10	Blazno resno o seksu (ponovitev 19.20)
RADIŠE-DVOREC
Tudi Nužeja Lampichlerja ni več
Qredpreteklo soboto na kul-T turni prireditvi na Radišah sem pogrešal starega znanca, lahko bi celo rekel prijatelja Nužeja Lampichlerja. Ne vem, koliko radiških prireditev sem že obiskal, pa sem ga vedno srečal, vedno sva si prisrčno srtisnila roko in spregovorila nekaj besed. Tudi na Vestni-kovih izletih sva se srečevala. Radiše, njihova kultura, prireditve, ustvarjalno in zagnano delo sem v mislih vedno povezoval tudi s prijaznim Nuže-jem. Pred letom ali dvema sva na predstavi igralske skupine sedela skupaj. Vsake toliko mi je s ponosom dejal, da je kdo izmed igralcev njegov vnuk, ali sorodnik. Tudi na sedanjega zborovodjo radiških pevcev, sina Nužeja, je bil zelo ponosen.
Pa se je zgodilo. Nužeja ni več. Poslovil se je dobri ra-diški duh, oče, dedi mnogih narodnjakov, kulturnikov. Tiho je odšel, zagotovo pa zadovoljen, da je pošteno storil vse za svoj narod, za slovensko kulturo, daje svojo ljube-
zen prenesel na otroke, vnuke in tudi širše na radiški in okoliški rod.
Nužej Lampichler se je rodil leta 1918 pri Kajžniku na Radišah. V zrelih letih se je priženil na Jugovo domačijo na Dvorec. Z ženo Nanci sta
imela tri otroke, Andreja, Ani in Nužija, Vzgojila sta jih v trdne narodne korenine. Oče Nužej je zadnjih deset let bival pri svoji skrbni hčerki Ani in zetu Foltiju. Neozdravljiva bolezen ga je 8. januarja premagala.
Radiškim prosvetarjem se je najbolj zapisal v srce s svojo vnemo za odkup farovškega hleva in s prizadevanjem za
prenovitev v sedanji kulturni dom. Redno je obiskoval prireditve v njem ter bil nanj in pa seveda na delo društveni-kov zelo ponosen. Srečevali pa smo ga tudi na drugih, predvsem osrednjih prireditvah po vsej Koroški.
Kako priljubljen je bil med ljudmi, je potrdila tudi pogrebna svečanost, saj se je je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število žalnih gostov. Ob asistenci družinskega prijatelja Toneta Gradiščka iz Slovenije jo je vodil domači župnik dr. Jože Marketz, pevci so mu zapeli pred mrliško vežico, v cerkvi in ob odprtem grobu, poslovilni govor od Jugovega očeta pa je opravil predsednik radiškega društva Tomaž Ogris.
Nužeja Lampichlerja bomo pogrešali vsi, znanci, prijatelji, družtveniki, predvsem pa njegovi bližnji in daljnji sorodniki. Zapustil je bogato dediščino v narodni in kulturni zavesti svojih najbližjih, to pa je tudi zagotovilo, da vendar ostaja med nami.	J. R.
Začetek semestra na večerni gimnaziji v Celovcu
Na večerni gimnaziji v Celovcu ponujajo tri vrste študija do mature: večerno šolanje, dopisno in eksternistično. Kdor želi doseči višjo splošno izobrazbo, ki omogoča vsakemu dostop do
univerz ali drugih poklicev, lahko to stori z večerno gimnazijo in maturo. Tudi tisti, ki so že zaključili kakšen razred višje stopnje gimnazije, lahko nadaljujejo preko večernega študija. Prijavite se lahko do 15. februarja 1999 v ravnateljstvu večerne gimnazije, Ferdinand Jergitsch Straße 21, osebno ali po telefonu 0463 1 56 9 25.
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Remi SŠZ I - Die Klagenfurter/KSV II
Prva ekipa Slovenske športne zveze Celovec je v 2. krogu play-off tekmovanja v koroški podligi dosegla dragocen remi. Dvoboj proti drugi ekipi celovškega šahovskega kluba Die Klagenfurter/KSV II se je končal neodločeno 4 :4. Po zmagi v prvem kolu proti Admiri iz Beljaka (4,5 : 3,5) je ekipa SŠZ z 8,5 točke druga na 6-mestni lestvici. Vodi Rapid Feffemitz z devetimi točkami, tretje pa je moštvo Admire iz Beljaka z osmimi točkami.
Posamezni rezultati: MK
Silvo Kovač - Georg Putz 0:1, Arnold Hattenberger - Harald Legat remi, mag. Gorazd Živ-kovič - Heinz Hundsdorfer remi, dr. Joži Amrusch - Erich
Pilaj remi, MK Dunja Lukan -Ernst Tronegger remi, Aleksander Lukan - Bernhard Saxer 1 : 0, Rupert Reichmann - Erich Schwarz 1 : 0, Roman Weber -Wolfgang Eichert 0 : 1
Ostali rezultati 2. kroga: ASKÖ ESV Admira Beljak II -SK Feistritz-Paternion Weißenstein I 4,5 : 3,5, SV Rapid Feffemitz I - IBS Celovec-vzhod I 4,5 : 3,5
Lestvica po 2. krogu: L
Feffernitz I 9 točk, 2. SSZ Celovec I 8,5, 3. Admira Beljak II 8, 4. - 6. SK FPW I, Die Klagenfurter/KSV in IBS Celovec-vzhod - vsi po 7,5 točk
Naslednja tekma SŠZ: 20. 2./15.00 proti IBS Celovec-vzhod I v gostilni Ogris v Bilčovsu.
KRIŽANKA 5
Sonja Wakounig
VODORAVNO
1. orodje za rezanje ali striženje 6. špi-jon, agent II. škotsko krilo 12. vzorec stavbenih objektov v pomanjšanem merilu 14. Zevsova mati v grški mitologiji 15. zaupnik države, ki sestavlja uradne listine 16. rdeča poljska cvetlica 18. dve enaki črki 19. eden od planetov v osončju 20. ženski pevski glas 21. strokovnjak za romaniko 23. pritrdilnica 24. oblačilo
telovadcev in artistov 26. glavni števnik 27.100 m2 28. pripadniki nekdanjega naroda na Madžarskem, Obri 29. malajska blaznost 32. beseda zahvaljevanja 33. hrvaško »to« 36. poganjek, cima 37. srednjeveški nemški dvorski roman, opera R. Wagnerja 42. RN 43. moško ime (Gradnik, Aškerc) 44. ime nekdanje slovenske ministrice, zdaj direktorice radia Triglav na Jesenicah 45. posuti s čim 47. zamaknjenost v »onostranstvo« 50. spodnji del noge 52. popoln bebec 53. duhovniško oblačilo
NAVPIČNO
1. intenzivna rdeča barva 2. mesto V severni Nemčiji 3. krilo rimske konjenice 4. konec polotoka 5. rimsko ime za Ljubljano 6. piščal iz gline 7. slovenski gledal, in filmski igralec (Bogomir) 8. arabski žrebec 9. ženska višjih slojev 10.100 arov 13. glavno mesto Grčije 15. silno nespodobno obnašanje 17. ime umorjenega ital. predsednika (... Moro) 19. samoglasnik 21. tekmec, konkurent 22. moško ime 25. planota, ravnina 30. velik britanski otok 31. izdelovalec korit 32. obenem, ob istem času 34. umetna snov 35. osebni zaimek 38. avstrijska igralka (Elfriede) 39. ime nem. igralca Buch-holza 40. osnovno merilo 41. ponavadi zimska bolezen 43. gradbeni material 46. najpogostejša začimba 48. RD 49. lenivec 51. am. kratica za »vse v redu«
REŠITEV ŠT. 4:
VODORAVNO: 1. ŠESTILO 6. HRAST 12. OVIRA 13. KARLA 14. LIMONADA 18. SLAN 19. ATOM 20. ERNST 22. BC 23. ANEKDOTA 25. POE 27. OJE 28. BOMBA 30. STVAR 32. INSERAT 34. LAZ 35.02 36. OSAMA 37. ANAM 39. KNEZ 40. BALON 43. MA 44. DILA 47. ETIKA 48. ODLITEK 50. TOVARIŠ 51. EL 52. SN 53. IS 54. RT 55. TITOVKA
NAVPIČNO: I. ŠOLA 2. EVITA 3. SIMONOV ZALIV 4. TROMEJA 5. IAN 6. HK 7. RAST 8. ARL 9. SLABO 10. TANGENTA 14. AED 15. DROBIŽ 16. ANTON 20. SAMSON 23. KER 24. PARAZIT 25. OSLABETI 28. BESEDILO 30. TANATOS 32. AM 34. OS 37. MOKAR 38. KAD 40. NART 41. MOŠT 43. LESK 44. AKNA 47. LET
VŠGP v Šentpetru
Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vstopa tudi s sprejemnim izpitom.
Enoletna gospodinjska šola:
atraktivna alternativa za 9. šolsko leto * splošna izobrazba v dveh jezikih * kuhanje in gospodarstvo * kreativnost in design.
Kvalifikacije: zaključek ob-venzne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava
za nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šoska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov Informacije in prijave: VŠGP, Šempeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 0425312750, faks 04253/275015
SPD ZARJA
29. sankarska tekma velik uspeh
Kežarjeva domačija v Lepeni postaja zadnja leta zaradi svoje lege vse bolj središče Zarjinega zimskošportnega delovanja. Kar tri prireditve v januarju (veleslalom, nočni slalom, sankanje) dokazujejo naklonjenost in gostoljubnost hiše.
Prejšnjo nedeljo je društvena športna sekcija nadaljevala s priljubljeno tradicijo in priredila že 29. sankarsko tekmo. Sankanje je bilo prvič pri Kežarju -štart nekaj sto metrov za hišo, cilj pa spodaj pri odcepu od glavne ceste. Proga v celoti odlična, ravno prav strma, ravno prav ovinkasta za kakšen »akrobatični vložek« sankarjev in tudi primemo dolga.
Zbralo se je domala 60 ljubiteljev sankanja, ki so se trudili za hitre čase v desetih skupinah. Vsi posamezniki so vozili dve vožnji - in komur je uspelo prvič, temu je lahko drugič spodletelo (ali obratno seveda), prenekateri pa je imel »težave« kar pri obeh vožnjah. Hudo tega nihče ni jemal, saj so vsi tekmovali po olimpijskem načelu, povrh - in kot presenečenje - pa je bila tokrat pripravljena nagrada za vsakega tekmovalca: pokali za mladino; praktična darila za odrasle(jše).
Presenetljivo je tokrat nastopil Mihi Sadolšek, ki je odnesel zmago dneva s 27 stotinkami prednosti pred »favoriti«. Zato pa sta se Hanzi in Marko Smrtnik uspešno revaširala v skupini dvojic. Dvajset parov je namreč vozilo le enkrat in
morebitnih napak se tako ni dalo več popraviti. Za merjenje časov so ponovno odgovarjali merilci SSK Obir.
Dodatno k športnem pomenu prireditve pa je treba zabeležiti tudi navdušenje obiskovalcev in gledalcev, ki vedno raje prihajajo na tekmovanja iz razlogov družabnosti. Ker je zanje vedno dobro poskrbljeno (ozvočenje, kuhinja,...), tudi ta skupnost lepo raste.
Zaključno podelitev nagrad pri Rastočniku sta opravila sek-cijski vodja Manfred Malover-šnik in Rozman Albert, predsednik Willi Ošina pa je vsem izrekel hvalo za sodelovanje.
M. T.
IZIDI:
šolarke 1:1. Rozman Andreja,
2. Ošina Nadja, 3. Ošina Timea; šolarji 1:1. Smrtnik Andi, 2. Smrtnik Niko, 3. Nečemer Florian; šolarke II: 1. Osojnik Kristina,
2. Smrtnik Maja, 3. Kogoj Kornelija šolarji II: 1. Smrtnik Toni, 2. Oraže Peter, 3. Sadovnik Damijan; mladinke: 1. Smrtnik Dana; mladinci: 1. Knez Rene, 2. Ošina Marko, 3. Ošina Roman; ženske 1:1. Knez Emilie,
2. Rozman Karolina; moški 1:1. Smrtnik Folti, 2. Rozman Albert, 3. Grubelnik Karl; ženske splošna: 1. Smrtnik Regina,
2. Smrtnik Marica, 3. Ošina Aška; moški splošna: 1. Sadolšek Michael, 2. Smrtnik Marko, 3. Sadovnik Harald; dvojice: 1. Smrtnik Marko/Smrtnik Hanzi, 2. Sadvonik Harald/Knez Rene, 3. Sadolšek Michael/Smrtnik Matija.
VAH - SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH
Borbe za naslove svetovnih prvakov so se začele
v
~7z pred javno otvoritvijo v ^.Vailu so novinarji imeli prvi škandal - Hermann Maier, eden izmed velikih, če ne celo največja zvezda letošnjega svetovnega prvenstva, naj bi 29. novembra po tekmah svetovnega pokala v Aspnu skupaj z Andreasom Schiffererjem ukradel avtomobil. Tako je policija oz. šerif Eagle Countyja (v tej pokrajini se nahaja Vail) Ron Ryan po prihodu avstrijskega moštva v ZDA obvestila javnost z obdolžitvijo Maierja. Toda cela stvar se je že kmalu izkazala kot prava časopisna raca malega glasila v Eagle Countyju »Daily Trail«. Toda cilj pridobitve pozornosti je bil že dosežen...
Na manj senzacionalni javni otvoritvi v nedeljo so bili avstrijski smučarji zastopani polnoštevilno - seveda s »her-minatorjem« na čelu -, medtem ko so druga moštva poslala le po nekaj tekmovalcev. Nizke temperature so že nakazale možen problem tega svetovnega prvenstva, namreč vreme. Napovedi so izredno slabe - veter, padavine in -20°C naj bi Vail v naslednjih dneh privedle do »nepozabnega doživetja« za gledalce in atlete.
Vsekakor, 400 smučarjev in smučark iz 55 dežel se v Vailu bojuje za naslove sveto-
vnih prvakov ’99. Medtem ko favoriti upajo, da svoje sezonske uspehe v svetovnem pokalu lahko potrdijo s pridobitvjo naslova oz. kolajne, je upanje mnogih manj favoriziranih, da bodo uspeli kot nove zvezde.
Avstrijsko moštvo je v Vailu zastopano s 25 atleti, Slovenija pa s 14. Kader slovenskega moštva je naslednji: ženske -
Urška Hrovat, Nataša Bokal, Spela Pretnar, Alenka Dovžan, Mojca Suhadolc, Spela Bračun in Anja Kalan; moški - Jure Košir, Mitja Kunc, Drago Grubelnik, Mitja Valenčič, Jernej Koblar, Aleš Brezavšček in Greßa Šparovec.
Če želite biti vedno aktualno informirani o svetovnem prvenstvu, lahko poiščete razne
strani v internetu - uradna stran Vaila je »www.vail 99.com«, iz avstrijskega vidika je npr. zanimiva stran »www.carinthia.com«, če pa hočete vedeti več o slovenskih smučarjih na svetovnem pr-
Hermann Maier na čelu avstrijskih smučarjev pri otvoritvi svetovnega smučarskega prvenstva v Vailu
venstvu, si najbolje ogledate stran »http://zav-sport.mss.edus. si/big/ vail99/index.html«.
PROGRAM ZA VAIL ‘99: Petek, 5. 2.
Kombinacijski smuk/ženske -ORF 1, 17:40
Kombinacijski slalom/ženske -ORF 1,22:20
Sobota, 6. 2.
Smuk/moški - ORF 1, 18:25
Nedelja, 7. 2.
Smuk/ženske - ORF 1, 18:30 Ponedeljek, 8. 2. Kombinacijski smuk/moški -ORF 1, 18:30
Torek, 9. 2.
Kombinacijski slalom/moški -ORF 1, 18:05 in 21:00 Četrtek, 11. 2. Veleslalom/ženske - ORF 1, 18:05 in 21:05 Petek, 12. 2.
Veleslalom/moški - ORF 1, 18:05 in 21:25
Sobota, 13. 2.
Slalom/ženske - ORF 1, 18:00 in 21:50 Nedelja, 14. 2.
Slalom/moški - ORF 1, 18:15 in 21:30;
nato zaključna prireditev
O najvažnejših dogodkih in o zmagovalcih svetovnega prvenstva se lahko dnevno informirate tudi ob 9:05 na ORF 1 oz. v »ZiB 3« ob polnoči na ORF 2!
Za Jureta Koširja navija tudi svetovno znana atletinja Merlene Ottey
ODBOJKA - SK DOB
SK Zadruga Dob v kvalifikacijo?
^^dbojkarji SK Dob bodo morali po vsej verjetnosti v kvalifikacijo za obstoj v 1. zvezni ligi. V predzadnjem kolu prvenstva so sicer brez borbe na zeleni mizi zmagali proti zadnjemu na lestvici Gleisdorfu s 3 : 0 (nasprotnik ni poskrbel niti za protokol tekme), zmagal pa je tudi neposredni tekmec Hartberg proti HYPO VBK Celovec in tako Dobljane prehitel.
Moštvo trenerja Bojana Ivartnika ima kot Hartberg osem točk, toda zaradi kazenske odločitve 0 : 3 proti Donau-
kraftu je pri enakem številu točk avtomatično uvrščeno slabše, v konkretnem primeru na 9. mesto. Dobljani bi se kvalifikacije rešili le tedaj, če bi 6. februarja na prvi tekmi v novi dvorani v Pliberku premagali ekipo SVS Sokol z Dunaja ali en teden kasneje IAC Tirol. Možnosti za to pa so izredno majhne.
Rezultati 17. kroga: Gleis-dorf/Weiz - SK Zadruga Dob 0 : 3, SVS Sokol - PL Salzburg 1 : 3, IAC Tirol - SSK Feldkirch 3 : 0, HYPO VBK Celovec -
Hartberg 1 : 3, Union Enns -Donaukraft 2 : 3
Naslednja tekma: 6. februarja Dob - SVS Sokol, 19.00, športna dvorana Pliberk
1. ZVEZNA LIGA
1. PL Salzburg	17	16	1	50:6	32
2. Donaukraft	17	16	1	48:7	32
3. Enns	17	11	6	37:24	22
4. IAC Tirol	17	11	6	35:22	22
5. SVS Sokol	16	10	6	37:21	20
6. HYP0 VBK	17	6	11	23:38	12
7. Feldkirch	17	5	12	20:39	10
8. Hartberg	17	4	13	15:43	8
9. SK Dob	16	4	12	18:38	8
10. Cleisdorf/VVeiz	17	1	16	5:50	2
OLIMPIJSKI KOMITE
Ni videti konca korupcijskega škandala
Qo suspendiranju raznih čla-f nov komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja se je zdaj tudi ameriški FBI (Federal Bureau of Investigation) vključil v raziskavo škandala. V prvi vrsti hočejo ugotoviti/kakšne povezave obstajajo med člani komisije MOK in študenti na univerzi v Utah. FBI namreč sumi, da na univerzi študirajo razni sorodniki in znanci članov MOK, kar bi podpiralo teorijo o podkupništvu.
Predsednik MOK Juan-An-tonio Samaranch kljub veliki kritiki iz vsega sveta ne name-
rava odstopiti, hoče pa postaviti vprašanje o zaupnici. Razni člani komisije so mu celo predlagali, da naj bi bilo glasovanje tajno, toda to bi bilo za 78-let-nega Samaranchua najbrž le malo prenevarno.
Japonec Čiharu Igaja, ki je predsednik evaluacijske komisije za olimpijske igre leta 2006, pa je medtem pojasnil, da »je naloga evaluacijske komisije le ugotovitev tehničnih zmožnosti kandidatov, ne pa njihovo ocenjevanje« in s tem zavrnil nekatera namigovanja o favoritih za pridobitev iger.
Kandidatura »Senza Confini 2006« ima kljub nekaterim organizacijskim težavam še vedno dobre možnosti, toda veliki favorit je tudi po poročilu evaluacijske komisije ostal švicarski Sion, čeprav naj bi se Švicarji ušteli pri svojih investicijah. Tudi drugi kandidati imajo razne težave - tako poljskemu kandidatu Zakopanam delajo preglavice okoljevarstveniki, slovaški Poprad more še dodatno razviti svoj projekt in tako v finskem Helsinkiju kakor tudi v Turinu je največji problem oddaljenost prizorišč.
Nogomet v dvorani
Pod 12 - predkolo v Vetrinju, Šentvidu in Borovljah —
skupina A: 1. Šentvid III 12, 2. Maria Saal 9, 3. Kraig 6; skupina B: 1. SAK II 10,
2. Austria I 9, 3. ASK 7; skupina C: 1. Žitara vas 9, 2. ASV I 6, 3. DSG Borovlje 3;
skupina D: 1. Škofiče 8,
2. ASV II 7, 3. Tinje 6.
V vsaki skupini se prva dva kvalificirata za naslednji krog.
DSG Sele in nordijska sekcija Slovenske športne zveze
vabita na
l. tekmovanje v smučarskem teku za POKAL KOŠUTE '99.
Tekma bo v nedeljo, 7. februarja, ob 13. uri na tekaški progi v Selah-Borovnica. Štart bo po skupinah v prosti tehniki, proga je srednje selektivna (dolžina: za otroke - 2 km, za šolarje/ženske - 4 km, za ostale - 8 km).
Prijavite se lahko po faksu ali pismeno pri Maxu Zdoucu, Radiše 36, A-9065 Žrelec, tel. in faks: +43/463-73361 oz. do pol ure pred tekmovanjem!
ŠAHOVSKI OREH 49
Vitolniš - Gajdarov/Riga 1979
Prednost dveh kmetov bi beli le težko uveljavil, saj so tudi črne figure dokaj aktivne. Odločitev belega, ki je na potezi, je v stopnjevanju napada na
a b c d e f g h
črnega kralja. Zaključek več-potezne kombinacije se konča z matno sliko, ki je redka v šahovski praksi, vendar ostane nepozabna!
Rešitev št. 48
Napovedana poteza s kraljem
1.	Kg7 vodi do pravilne rešitve. Sedaj ima čmi kralj tri možnosti: po l...Kh4: 2.Df3 Kg5 3.Dg3 mat; na l...Kh3 2.Df2 Kg4 3.Lf5 mat in 1...K14
2.	Df2+ Ke5 3.Df6 mat! Tako smo skupaj ugotovili, da je beli kralj na polju g7 uspešno odvzel črnemu kralju polje f6 in h6 in pripravil matiranje.