«*>t.MM
ic prssaik©*« —» d»fly
5^TEARXXVIIL
lista j«*.oo
PROSVETA
I	• *
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urtdnllki In oprarnlftkl prMtorl: M67 S. UnndnU Av«.
Offkt of Publlcotlon: M57 South Lowndolo Avo. Tolophono. Rockirall 4904

CHICAGO, 1LU, CKTHTEK. 22. AVGUSTA (AUGUST 22). 19.15. SuhocripUon 96.00 Yonriy. STKV.—NUMBKR 161
ed Anglijo in Italijo
je nevarnost preloma
Accopuneo for malllng ot opoelnl r%to of pooUgo prorldod for i. itetioa U08. Aet of Oot. t. 1017, mthorti.d on Jate 14. 1911.
Todi Liga narodov a avo jim kolektivnim »atomom varstva je v nevarnoati poloma. Vaa Evropa je zapletena v afriško krizo. Anglija ie danes posvetuje o avojih nadaljnjih korakih proti Mussoliniju; morda ae odloči za ekonomike sankcije proti Italiji. Francija pošilja vojaštvo v Afriko. Francoako pristanišče natrpano z begunci
foeva, 21. avg. — Mednarodni se boje, da bo sedanji med Anglijo in Italijo, ki je poloma pariške konferen-„vvedel do preloma med obe-driavama. Ker se je diktator solini odločil za ekspanzijo janakih kolonij, čemur »e upira iz bojazni, da bo .jjtia pozicija v Egiptu in Su-Juu omajana, trdijo ti krogi, e bo prišlo do preloma prej ali
Opazovalci situacije so prepri-fcni da bo italijansko-abesinska »jna izzvala resno krizo v Ev-repi in da je kolektivni sistem urnosti Lige narodov v nevar-Mti poloma. Dvanajsti člen po-pdbe Lige narodov namreč go-nri, da je vsaka grožnja z vo.i M zadeva vseh držav, ki so pod-pink- to pogodbo in da mora Lir pudvzeti akcijo, ki je po njeni Ibi potrebna za zaščito miru. Ti pogodba dalje določa, da ne « nobena država napovedati »ojne, dokler Liga ne poda avo-m odloka. Ako bo Mussolini imlal svojo armado v vojno, bo i lun odprto kršil pogodbo. Laidon, 21. avg. — Britski zu~ aajj urad in druge vladne avtoma »o namignile, da bodo prisile državam, včlanjenim v Lifi narodov, naj odobre eko-■ask* sankcije proti Italiji, če to »lednja napovedala vojno v liniji. Za to drastično akcijo k m odločila Samuel Hoare, zi>-minister, in Anthony E-Predstavnik Anglije v Ligi Mrodov.
Skupne ekonomske in finančne jntoj* bi imele dalekosežne po-ker bi Italija ne mogla •M' kredita in blaga nikjer.
nc'ja m male države, pravi-£ Mo podpirale angleško vla-'2 ^ 1,0 priporočila Ženevi, ■J odobri njen načrt. Jl»ni britskega kabineta se •m jutri sestali na izredni seji, J®. r' Mo razpravljali o na-JMji akciji proti Mussoliniju, Jj* Povzročil iH)lom pariške aniereuce.
Britska vlada se trudi, da dobi Ijpino podporo v Združenih J™ v njenem sporu z Itali-* Vf*ttj so ne oglasili v am<>-
jTm Poslaništvu v Londort«' tden. Ohamberlain, fi-
minister in S. M. Bruce, C'ni britski komisar za Av-
Baldwin se vrača do-* Počitnic, <la prevzame o-J* kontrolo nad situacijo.
JT J", da Ih. sklical zaseda-ki n»j bi
^ An_
avg. Tu je bilo na-
ifin!\d* b(Klf> visoki vladni k . ! ni štetji šli v Afri-J' Prostovoljci. Poroča se. pa o j^ota •Uri., fcu , 4*ilJr t* *i. hibut,.
a k. ..
Hi, Sr(m ** n* , "i
s ai k
fs*
Hi t
» '
. ■
■h t...
Domače vesti
v-—
Težko ranjen pri eksploziji
Chicago. — John Kovač, 573« S. Seeley ave., na južni strani mesta, je bil 21. t. m. zjutraj težko ranjen pri eksploziji ^lina v kleti svoje hiše. Odpeljali so ga v bolnišnico. Razstrelba je bila tako močna, da je porušila pročelje hiše in pobila vse šipe v soseščini. Policija sumi, da je Kovač odprl plin v kleti v samomorilnem namenu. Razen njega sta bili lahko ranjeni še dve o-sebi med stanovalci v njegovi hiši. Kovač je star 54 let in doma z Brda pri Kamniku. Pred leti je bival v Minnesoti, zadnja leta je pa bil večinoma sam, ko se je njegova žena ločila od njega.
Se ena žrtev avtne nesreče
Claridge, Pa. — Pred nekaj dnevi je avto povozil rojaka Mi-ka Pušnika, ki je tri dni kazneje umrl za poškodbami. Ves ta čas je ležal v nezavesti. Zapustil je ženo in tri odrasle hčere.
Rojakinjo zadel mrtvoud
Ely, Minn. — Ženo Jos. Švaj-gerja je zadel delni mrtvoud Nahaja se pri svoji omoženi hčeri Ani Slobodnik.
Poroka
Ely, Minn. — Pred kratkim sta bila poročena Edvard Zu pančič in Amalija J. Mrhar.
Pogrešane Viktorije Som rakove Ae niso našli
Cleveland. — Viktorije Somrak, žene Fr. Somraka, prvega podpredsednika SNPJ, ki je izginila zadnjo nedeljo, ko je šla veslat čoln na jezero v družbi svojega soseda Kovalčeka, še niso našli. Najbrž sta oba utonila. V pondeljek in torek so zaman iskali njuni trupli.
Amerika ne podpira Lige narodov
Državni department «e noče vmešavati v afriški •por
Waahington, D. C., 21. avg.— Združene države bodo nadaljevale s svojo politiko "pozornega čakanja" in se ne bodo pridružili Ligi narodov, v katere imenu govorita Angrlija in Francija, v poskusih glede odvrnitve voj-ne v Afriki. To je bilo vče-
Načelnik državne milice obtožen
Razžalil je aodišče, ker ae je uprl odloku
Harlan, Ky., 21. avg. — General Henry D. D^nhardt, poveljnik državne milice, ki je priAel s 700 miličniki v okraj Harlan. ko ho se vršile primarne volitve, je bil včeraj, obtožen razžalje-nja sodišča, ker ae je uprl odloku sodnika Jamesu M. Gilberta, ki je prepovedal rabo miličnikov. Poleg Denhardta je obtoženih drugih 25 miličnikov in državnih policijskih uradnikov.
Kakor hitro je veleporota obtožila generala, je sodnik izdal povelje, da ae ga aretira. Den-hardt je bil pozvan naj nastopi pred poroto, kar pa je odklonil. Izjavil je, da je bila skovana
NOVA OFENZIVA'Vojaška v,taja v
PROTI DELAVSTVU VTOLEDD
Magnatje hočejo uveljaviti dolg delovnik
DELAVCI V MOGOČNEM ODPORU
nega departmenta.
Anglija in Francija sHno pritiskata na Ameriko z namenom, da jo pridobita za sodelovanje v poskusih glede poravnave italijansko - abesinskega konflikta, toda državni department se uspešno upira temu pritisku.
Po razbitju angleško-tfranco-sko-italijanske konference v Parizu je Anthony Eden, predstavnik Anglije v Ligi narodov, obiskal J. T. Marrinera, oprav-niškega atašeja ameriškega poslaništva v Parizu, in apeliral nanj, naj dela na to, da se bo Amerika pridružila Angliji in Franciji v akciji, da se odvrne vojna v Afriki. S tem v zvezi je državni tajnik Hull izjavil, da ni prejel nobene komunikacije v tej zadevi od Marrinera, kakor tudi ne nasvetov od zunanjih vlad z ozirom na obstoječo situacijo.
Toledo, O.—(FP)—Tukajšnji delodajalci so otvorili kampanjo z namenom, da uničijo vse pridobitve, ki jih je delavstvo iz-vojevalo v zadnjih dveh letih. Pred dvema letoma je več tisoč delavcev v tovarnah, kjer izdelujejo avtne pritikline, zaatav-kalo. Zahtevali so takojšnje zvišanje mezde zu vse v stavki prizadete delavce in gu tudi do«
raj pojasnjeno v uradu držav- zarota da se ukrade irlaaov« za	... *« vuvi w. Ul„ , . .	. ,	W
---------------------------i ^ p* J^^	™, bili. Spicer Mfg. Co je takrat I b 11 fd* »t n	J*
m*rverjr™*#gb! *?n?,dau a- t.uii aki«..kii. ,1» i... j.-.«-." Opravljena. Na čelu rebelne ar-
.m,
Ho l( ywoo d pognal kolesa
Hollywood, Cal. — Tukajšnja filmska industrija je zadnje čase v velikem vrvenju. Na dnt?y-nem rodu je produkcija masnih filmov, v katerih nastopa veliko število "ekstra" igralce^. Zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu je bilo najetih 8000 "extras", kar je rekordno število masnega filmiranja od 1927.
Italija ne more plačati
B. Chandlerja, proti kateremu tudi obljubila, du bo minimalna je kandidiral Thomas S. Rhea	zh delavce $18. zu delavke
pri primarnih volitvah, ki so se i)H $18 70 zu 40 ur delu v tednu, vršile 3. avgusta. On je prišel Spicer Co. se je stsiuj vrglu
v kampanjo, du se delovni teden poduljšu na 48 ur, pod pretvezo, odredbo, ki jo je izdal guverner da ne more konkurirati z dru-
s svojimi miličniki v harlan-ski okraj, da nadziru volitve na
Laffoon.
i
Novi davčni zakon dobil luknje
1
Povišek na dedščine zavržen
Washington, D. C. — Konfe. renčni odaek obeh zbornic je v torek precej ■preminil novi dav-
gimi podjetji, čeprav je izkazovala za prvo četrtletje tega leta $250,000 čistega profita. Vse deluvske orgunizucije v Toledu ho obljubile |Mxiporo delavcem pri tej družbi v njih odporu proti podaljšunju delovnih ur.
Delavske unije se še spominjajo, da^V^Auto-Lite Co. iz-zvulu veliko stavko, ker se ni držulu dogovoru glede zvišanja mezde, ki ga je podpisula. Tista stavka, ki je prinesla nove nade izkoriščanim delavcem širom
čni zakon. Poviški na velike ded- A	, . . . , . , .
um i . Amerike, je postala del delavske ščine so bili zavrženi, nameato _____. . • ■
republiki Ecuador
Prezident aretiran in vržen v zapor
Quito. Ecuador. 21. avg. —
Poveljniki ekvadorskih vojaških čet v Quitu, glavnem mestu, in v Guuyauiilu so sinoči nuznani-li, du je ustavnu armada repu-blike Beuador zdaj začasno naji višju oblust v republiki. Arma-da je strmoglavila predsednika Velasca Ibarro in ga vrgla v zapor iz razloga, ker je snoval dlk-taturo. Vsi vodilni pristaši predsednika so bili tudi aretirani in vrženi v zapor. Predsednik Ibur-ra je pred nekaj dnevi razpustil kongres in dal zapreti večje število opozicionalnlh poslancev; u-vedel je tudi cenzuro zu časopisje in radio. Vai ti opozicionalci so
made Je Benlgno Arande, ki Je prej poveljeval četam v obrežni coni.
(Ecuador je majhna republi-ku na severnozapadnem obrežju Južne Amerike. Na severu meji s Kolumbijo in na jugu s Penijem.
Britski ekaporterji pre moga odklonili naročila
tega so pa bili sprejeti večji poviški na bogate darove in dohodke korporacij ter nu dohodke milijonarjev. Kolikor se tiče individualnih dohodkov, se poviša-
Mtnnnntf ni davek	l)ri $6(M>00 l«t-
racunovi nega dohodka in znaša 81'/. 0;1 milijona dolarjev letnih dohisl-kov bo trelja po novem zakonu plačati $679,000 davka, dočim bo od 50 milijonov dohodku .'12 mi
zgodovine.
Dva deluvcu sta izgubila fclv-Ijenje v tisti Htuvki in mnogo
Oživljajoči ruski kemik aretiran
Odvedli so ga sredi oživljajočega procesa
Hollywood, Callf. - Oblastno nagajanje mlademu ruskemu kemiku drju. Halphu Willar<lu, ki dela |K>akušnje oživljanja zmrznjenih živali, je doaeglo vrhunec v torek, 20. uvgusta, ko Ji bil uretiruii in odveden v urad ment
jih je bilo težko ranjenih, Nu n,,*tt »'I*^"1!;11'	J«
stotine je bilo aretiranih in po-	momentu, ko Je
<lr. Wll!ard oživljal zmrznjeno
I^ondon, 21. avg. — Kkonom-
stavljenih pred sodišča, vojna iu civilna. Kljub temu so to led-ski tovarnarji obnovili ofenzivo proti delavstvu, ki je v težkih borlmh izvojevulo mezdno »višanje 15 do 20 odstotkov, med
opico, ki Je bila mrtva j>etnujst dni. Nujvužnejše je pu to, du se je tu slučaj oživljanju prvič vršil pred kompetentnimi pričami znanstveniki, katerim je hotel dr VVIIIard dokazati, du nI slepar
lijonov davku. Višji davek od, tpm ko MO ct*n,, Potrebščinam po- kakor ga Je oluloUlI dr. Morris
________ .. ................ dohodka korporacij se začne pri skočile 40 do «0 odatotkov. Nu
ski bojkot se že izvaja proti Ita-' 12000. Bogata darila bodo tak-l J1*0^ »Mavcav Je še vedno poti-liji, ker ne mora plačati svojrh slrana za tri četrtine vsote. Vse hranjenih, raztrganih in mnogi računov v tujezemstvu. To ka-| te postavke pa morajo še biti »»-l MO h™7' »trehe, di»čim ie na dru
že naznanilo britskih eksporter-jev premoga, v katerem pravijo, da so suspendirali vse pošiljat ve premoga Italiji, ker ni poravnala računa v vsoti $2,-500,000 za že dostavljeni premog.
Neki eksporter je dejal, "da bo Italija potrebovala mnogo premoga, če se zaplete v vojno z Abesinijo, ampak če ga bo hotela dobiti v Angliji, bo morala prej poravnati njene sedanje obveznosti.*'
dobrene v obeh zbornicah, vendar se pričakuje, da ne bo bistvenih sprememb.
V nenatu so v torek začeli ob-štrukcijo proti zukonu male
gi struni časopinje poročalo, da je čisti prof it Auto-Lite Co. ma-šal nad milijon dolarjev v p'-vi polovici tega leta.
Toda znamenja kužejo, du
direktorji fašistične temi tudi tajnik
kr"' prijavili za pro-^ v Afriki. I)o-vrruMo, j,j njihove po-
r« ^ ntj**".
franronka So«allja.
i'1 r»»». printanišče mf,rju. kapitol fran-\J' J< nenadoma po-"|J no mesto na
' 11' <dino mesto,
^VfllJi izhod do mor-
l*J rta ^rj je	^
valov — doma
' » h vojaških čast-n""vkih vojaških čet. ' /1 b U t u tisoče "lije, refiort^r-'' -i in franerv '' 1 ifa ' ojaštva, ki
je bila v naglici pozvano z Ma-dagaskara in iz drugih krajev z namenom, da bo protektiralo francoske interese v Abesiniji in francoski Somaliji v slučaju, da Mussolini uresniči svojo grožnjo in napove vojno Abesiniji.
Najbolj značilna stvar v tem pristanišču pa so velike zaloge municije in orožja, oklopnih avtov in drugega vojnega materiala. katerega je francoski gover-ner zadržal tu na odredbo pariške vlade.
Abesinskl cesar Selassie pošilja obupne apele francoskim avtoritetam. naj mu dostavijo vojni material, ki mu bi omogočil obrambo proti ogromni italijanski armadi, ki jo je Musaolini mobiliziral za napad na Abesinijo. Francoske avtoritete pa na te apele odgovarjajo, da se morajo držati odredb iz Pariza, ki prepoveduje dostavljanje orožja. Pomirjevaleem v Ženevi, Parizu in Ix>ndonu se mora dati v«a prilika v poskusih za odvmltev preteče vojne.
Nova povoden j
v Italiji; 11 mrtvih
Rim, 21. avg. — Ena jut oseb je utonilo sinoči v Gragnanu in Castellamaru pri Salermu med silno nevihto, ko so se potoki »premenili v hudournike in poplavili obe mesteci.
NRA za premogovno industrijo, magiintjc ne bodo uspeli v svoji
ofenzivi proti delavstvu. Jnkru, ki je zanetila stavke v zadnlih
u so prenehali, ko je senator Ny< začel veliko agitaciio zu zakon nevtralnosti v slučaj u vojne v Afriki.
Duzba mora uposliti odpuščene delavce
Bakersfield, Cal. — Pokrajinski delavski odbor v Los An-gelesu je odločil, du mora Pacific Freight Lin««* ponovno upo-sliti š<*Ht delavcev, ki so bili od-slovljeni zaradi unijskih aktivnosti. Odbor je podal ta odlok na podlagi VVagnerjevega zako-
Fischbeln, urednik Medical Jour nala, oficielnega glasilu ameriške zdravniške organizacije.
Dr. VVillurd je bil aretiran na zahtevo lokulne organizacije pro ti trpinčenju živali. Ko Je bil priveden pred mestnega pravd niku, mu je tu prečitul mestni zakon, ki prepoveduje medicin ske eksperimente nu živalih, Iz vzemši na medicinskih fuHuJI«* tah. Dr. VVIIIard Je nato "blju bil, <lu preneha s svojim "oživlja-Jrtčim eks|>erlmentiranjern svojem privatnem lal>orati»rltii.
M<M«kvH, 21, avg. - Dr K. S. Bruhonenko, sovjetski znanstve. n i k, je včeraj pred skupino ino čiji v tajni konferenci zemsklfi učenjakov, ki so se ude
ležili fiziološkemu kongresu, de-
dveh letih, še vodno tli, Organizirano delavstvo ne ho dopustilo uničenja pridobitev, ki jih je izvojevalo z žrtvami.
Katoliiki škofje v Nem-
Berlin, 21. avg. — Talna tridnevna konferenca glavarjev katoliške cerkve V Nemčiji se je začela včeraj v Kuldi, da seNtavi program odporu proti nacijske-
monstriral svojo metodo oživljanju s tem, du je oživel psu, ki je bil deaet minut "nedovršeno'' mrtev. Dr. Bruhonenko je psa kloroformiral in |*«t«*m je s se-salko izčrpul vso kri iz njega.
mu režimu. Navz<»čih Je 25 ško na, ki je bil pred nekaj tedni fov in nadškofov pod vodstvom T^kJj nato~je *pustil kri nazaj sprejet v kongresu.	I kardinala Bertrama.______ ! v |>Btt J(|,|j(.jrM| "avtojektor",
! aparat, ki je njegova Iznajdba, In v petih minutah je |>es ponovno dihal. ( Dr. Bruhonenko jr iziavil, <lu je oživel |me, ki so bili 40 mi-; nut Mn*dovršeno" mrtvi. Znanost pa mora še r«4iti eno vpru-I šunje, ki Je; kdaj )e nedovrše-na srnrt »tunje ko nobena leleNflN slunieu še ni ru/krojenu I dovršens
Slika kaže ru*»kr otroke, ki Me nolnčijo v Nvajem letovišču v bližini Arteka.
14 delavcev pod-
aiitih v Berlinu
lierlin, 21. uvg Pri kopa
iijii predoru za ptMit«*m»ko želrz
nieo v Berlinu »e je včeraj udt Iu
velika plust prsti in (sesula 14
delavcev ofirlelriem |»oroAllu
N. uradne ve»«ti se trluse, ds |e
|x.dHoMh'2M delftviev It« -ievnl t *
no moštvo še ni prišlo do p'»d«u 1 lili /rlr\	v
KLAVNIŠKI DELAVCI V BOJU ZA PRIZNANJE UNIJE
Sentiment za oklic splošne •tavke narašča
OSTER KONFLIKT V JU2NI DAKOTI
Sk>ux Falls, S. I). — (FP) — Nobena stvar ni poravnana, če ni pravilno poravnana. To geslo volja tudi zu delavce, ki so zu-stavkali v klavnicah Morrell Packing Co. Prva stuvku proti tej firmi Je Izbruhnila v marcu t. 1. in končula je s kompromisom, ko je družba naznanilu, du bo sprejelu nazaj liiU delavcev, katere je odpustila zaradi unijskih aktivnosti. Takrat je kom-panlji priskočil na |>omoč tudi guverner Tom Berry ki je poslal v stavkovno okrožje državno milico. Slednja je preprečila pike-tiranje in stavkurji so morali sprejeti kompromis.
V	juliju je pod vodstvom unije Amalgamated Butcher Workers <& Meat Cutters stavka ponovno izbruhnila iu centralna strokovna in delavska unija je obljubila pomoč stavkarjem«, pozneje in in na pritisk predsednika Mc-Coyja pu je podporo odtegnila. McCoy se je zbul posledic, ko sta governer Berry in župan Siouz Kulisa namignila, da bosta mobilizirala šerife in njih duputlj* proti "zunanježem", ki bl skušali |K>magutl stavkarjem pri pi-k et I ran ju. /a rad I tega je bila tudi ta stavka izgubljena.
Boj za priznanje pa se Je obnovil pred nekaj tedni, ko so delavci ponovno zsstavkall. Družba je prišla na da? r. gružnjo, da bo premestila svoje klavnice v drugi kraj, če ne bo policija pro-tektirala stavkokazov, katere je importirala. Nato so stavkurji apelirali za |simoč nu organizacijo brezposelnih In rellfnlh delavcev. Ta je tukoj sklicala velik shod, na katerem so člani ol>-I j ubili, da bodo pomagali stavkarjem pri piketlranju. Apelu so se odzvali tudi furmurjl in obljubili, du bodo pošiijuii stavkarjem/ivilu, dokler ne izvojujejo svojih žalitev.
V	t« ku stavke je že prišlo do več spopadov med stavkurji In atavkokazi. V nedavni bitki, ki Je sledilu, ko je državna policija sprcmljulu stuvkokuze v podjetje, Je bilo več oseb ranjenih In aretiranih, /u boj kluvnlških delavcev so se s|s»t pričele zuuima-(I druge delavske unije v Siou* Fallsu iu sentiment glede oklka iplošnu stavke, ki nuj bi prisiiilu kcmpanijo nu kapitulacijo, nu-rašču.
Roosevelt podprl
staro gardo
Kt. Paul, Minn.—Predsednik Roosevelt morda rabi relifne fonde /a gradnjo demokratskih organizacij v drugih državah, todu v Minnesoti, kjer je drAuv-nu uprava v rokah furmer lubo-ritov, Je |sslprl republikansko stranko. D<«uiokrutNku strunku v le j državi Je namreč na tretjem mestu lil njen vpliv Je neznaten Roosevelt je pruvkar imenoval V. Christgaua, reakcionarnega republikancu, zu direktorju rellfnlh del. On Je že or-gunizirul tako relifno administracijo, ki Je |mi i/imIu reakciji iti (slloino aiitiuilijska M tem imenovanjem Je l(i»oi«evett Izzval nezadovoljstvo pri furmer-lul*ontih, ki mo gu |s»dpiruli v njegovi predsedniški kampanji I. I'•'{.' in VSe nupM«lne|š< provizije "ni'W deslu" v naslednjih letih. Jeze se tudi dernokrutje,
kater, p lt(MiM<vvll |Si|Milnoma
Ignoriral.
Nova unija
olinih delaiMcev
NeM OrlcMiiK, La. Oljni de-lavci no te dni ustanovili novo unijo ter jo pridružili k Intl. Asun. <•f Oil Kield i Refinery VV'.is«r" of America. '

PBOlflfX
PROSVETA
THE ENLIKHTENMBNT
ULA1IU) IN LASTNIKA SLOVBNSKB NABODKS rODPOBNC JBDNOTB Otgaa af u4 hUIM Um	Natlaaal Mil k<M|
NtntalMi M ZArutrnr drtava Umi Cfeiraca) la Kana4o M M m late. MM m f" U**. H M a« tam Ma, m Ckiaaa«
In Clcaro 91 j* m aafcu l*u>. |l II u H Wu; h inoamatv«
»9
SufcarripUoa ratHi for Uia Uotlarf (Uln (aacapt Chkaao) «r>4 Car.«4» »4 00 e»r jrraf, « h. »«o au<i Clarro |T.M par »«ar, forrtcn rounirlt« H M par jraar.
aaaarnlaalli
tUaka« aa aa vvataia	lltararna «wUm «rt*a. v*
»wll. Ima« pmmi IU) aa .tumit* potlUaUOu la f afeteju. I« J» arflaitl p«*«**« Ad.artiaja« raOa on aarMSM*t Maaua*ri»u of cwaniaual-
rall"»« aad unaolUtUd artitiaa »Ul not fca rtt.rnd Othar inaauMrlpta. »iwh aa afcrrta« pl*y*. v aai, a«*., wiH br rrturnaH t« aan4r# aaljr arhaa aacMnpauiad aaU-a<*dreee^ and iVaarped
Naaito. ia »'• kar Ima atifc a liaUMi:
PKOftVETA
lll? M ta. Laonda'« A»a.. CkicafV UilaoU
MBMB8B OT THK fKPSSATBD
Glasovi iz naselbin
131
Zlato in "hudobna" Rusija
V Rusiji producira jo precej zlata v zadnjih letih. Današnja produkcija zlata v Rusiji je baje trikrat večja kakor v Združenih državah. Zadnji teden je prišla vest iz Moskve, da so delavci med kopanjem odvodnega kanala v Sverdlovsku odkrili novo in bogato žilo zlate rude.
Stari Brisbane, ki prejema stotisoč dolarjev letne plače za svoje dnevne članke in komentarje, se zelo zanima za rusko zlato. On je vesel tegu ruskega zlata. Brisbanovo bur-bonako mnenje je, čim več bo zlata v boljševi-ški Kusiji tem manj bo boljševizma. Cim prej bodo ruski boljševlkl bogati tem prej postanejo konservativni in pozabijo na komunistično revol učijo!
Takole piše: "Oni, ki verjamejo, da je bolj-ševiška Rusija hudobna, se najbrž vprašujejo, zakaj Bog dovoli hudobnim boljše vikom toliko zlata. Odgovor je, da Bog že ve kaj dela. Zlato ima veliko moč. Zlato bo omehčalo boljševi-ke in ubilo boljševizem."
Brisbane, ki veruje v magično moč zlata, da jc v stanu pretvoriti radikalce v konservativce in morda v burbonce, se težko zaveda dejstva, da m<;č ideje nadkriljuje vsako moč zlata. Lenin In Trockij bi bila lahko velika bogatina prvi teden po revoluciji, ko so boljševlkl dobili carsko zakladnico pod svojo kontrolo. Ali so si boljševlkl razdelili carjevo zlato? Niti najmanj ne, so pa zlato porabili za -» komunistično propagando po vsem svetu. Največji kredit, ki ga bo morala zgodovina dati Leninu in ostalim boljAevlškim voditeljem, je ta, da osebno se niso okoristili z rusko revolucijo. To velja tudi za Stalina. Na osebno premoženje, na zlato ne da nič!
Stari Brisbane se moti. Zlato ne bo korum-piralo in ubilo boljševizma ne glede na to, če ruski rudniški inženirji odkrijejo cele gore zlata. Boljševizma ne bo nič več ubilo. Je že — ubit. Ubile so ga njegove bistvene zmote, predvsem diktatura, ki se v bistvu prav nič ne razlikuje od fašistične diktature. V Moskvi so pravkar pokopali komunistično intcrnacio-nalo, kateri* ni več . . .
Kako se bi iznebili brezposelnih
Ameriški btrrbonci ne t rože dosti besed o vprašanju brezposelnosti. Tri njih je rešitev tega vprašanja kaj enostavna, ampak nihče med njimi nima toliko poguma, da bi se pod-pi>-al pod formulo njih solucije. To formulo le šepetajo med seboj v svojih klubih. Tu pa tam se najbolj klcpetavim med njimi kaj zaleti, da izbleknejo svojo formulo, a potem noče biti itiličf odgovoren z« zalet,
Burboimku formula rešitve brezposelnosti Je, da je treba brezposelne delavce kratko malo odstraniti. Butbonska filozofija o tej stvari se giasi takole: ltrezp<MU'lno*t je zato, ker so brezposelni delavci. Odstranimo brezposelne in brezposelnosti ni! —
Kako odatraniti brezposelne? To pa se ne pove /a tisk ali na javni tribuni! To se samo Aepeče na uho zaupnih . . . To velja za ono najkrajšo rešitev, katera bi marsikomu skvarila apetit In |Mtkvarila vero v legalnost ameriške Justice, če bi liila le resno i/.r«»čcna.
Je pa Ai- druga stran burlionake rešitve, o kateri ae lahko javno razpravlja. Ta stran je bila poudarjena v kongresu, ko* je demokrat Martin Diea predlagal, naj ae iz Združenih držav Igflene aeat milijonov imigrantov. Po Dieaovem računu ao brezposelni delavci večinoma tmlgranti, ki ae naj dc|KirtiraJo in — vprašanje la> rešeno.
Itoger YV Habson Je drugi l»urbon*«i apo-*stol, ki je objavil svojo formulo, namreč "nekrvavo formulo". To ai- pravi, da Rabson za enkrat Ar ne prt|K»roČa, nai -»e brezp »aelni de lavri postavijo ob zid in postrele ali pomnijo v morje —- kakor si š<»pečcjo med Heboj njegovi praktični bratje. &abaon >va formula Je In-direktna solucija, ki aega v bodočnost. On bi legaliziral kontrolo p<>rod<>v samo ta brezp»-aelne delavce!
Po Babsonovi sodbi Je brez|xaielno*t nekakšna dedna bolezen: starši ao breg zaalužka in taki tmio tudt otroki! Zato Je treba omejiti Atevtlo otrok brezposelnim družinam! Na ta način bo armada država! — hre*p'taeliiih izumrla sama mi >e»>e
* r> <*in> m pnde i Morda Iti kdo |H»jfruntaI. da i< iti lin *i 7,iir.w nth držav - saščttiti da* utokracijo v A»h »iiiij.. \ ta namen bi atric Kam motiiliairai d#a» t milijonov brri|M»aeltiih m jih poalnl \ Afrik • proti Italijanom!
To bi bUo iegaiiio!
se Johnu Kokliču, Franku Ipav-eu ia Franku V en det u v Ca-
nonsburgu za podarjeno samo-pojno pero in svinčnik, tako tudi Mary Ipavc za darilo in Johnu Žigmanu za smodke. Dalje Val. Demiarju v Enterprisu za darilo in poset, družini Frank Zarnik za darilo in udeležbo, družinam iz Primrosa: Fortu-nat Maček, Joe Kalan, Mary Mahovne, John Mahovne; družinam v South Vievv: Anton Ur-bančič, Matt Vehar in drugim; Martinu Ontlogarju in sinu v Pittsburghu; družini Joe Ule, Imperial; mrs. France« Rikel, Tollansbe, W. Va.
Nikakor ne smem poaabiti mojih dveh sinov, Johna in
Nafta dva zleta Sharon, Pa. — Slovanska liga
bo priredila svoj zlet v nedeljo 26. avg. v farrellskem mestnem parku. Ker ko ta zlet političnega značaja, odbor vabi vse Slovane iz naselbin Farrell, Sharon, Wheatiand in Sharps-ville, da se gotovo udeležijo tega piknika.
Na zhetu boste slišali pojasnila, v kakšen namen ae Je orga-i nizirala Slovanska liga (Slavic league) ln zvedeli boste, za ka-; tere kandidate je treba voliti, da ne bomo na odgovorni me-leta postavili mož, ki bi delali ' proti nam in nam bi bili v škodo mesto v korist. Vedite, da v
slogi je moč! Ce bomo skupno	r _____U
nastopali, skupno delovali, bo- Franka, ter se jima zahvaliti mo nekaj dosegli, pojamezno pa za prejeta darila. Radi zap°-nlč!	jsienosti v Detroitu se Frank ni
Slovanska liga je mlada in mogel partije udeležiti, poča-šihka organizacija, vendar pa, stil pa me je s Čekom za $50. če bomo pokazali, da smo z njo, Želim obema, da bi v sreči in se bo pokrepiia in ojunačila ter zadovoljstvu dočakala še višjo dobila več življenja in veselja, starost kot sem jo jaz. Njeni uradniki bodo bolj ak- Končno se toplo zahvaljujem tivni in vse bo šlo bolj po redu. vsem, ki so se udeležili partije Ce pa bomo pustili, da bomo <*a- in poklonili darila. Imen vseh mo uradniki ostali na delu, po- se ne spominjam. Ce sem ime tem seveda bo vsa stvar zaspa- tega ali onega posetnika pomola. Politično biti organiziran toma izpustil, naj mi oprosti. Je velike važnosti. Zato pa ne Omeniti moram tudi Franka dopustimo, da bi umrlo to, kur je Lukančiča, ki je bil navzoč, da-že oživelo!	| lje pa tudi Martina Strupka
I Vsi dohodki od zleta bodo šli starejšega in mlajšega, katere-za politično propagando. Torej mu se moram zahvaliti za po-bo to v korist nam vsem. Zato skečne komade, ki jih je izvajal na svidenje v nedeljo 25. avg. v na svojo harmniko, tako da so farrellskem mestnem parku! j se vrteli stari in mladi do pozne Slovenski dom bo priredil Jutranje ure. Iskrena zahava-svoj zlet v nedeljo 1. sept. na vsem sodrugom in sodruži-hrvatskem prostoru blizu far- cam v Moon Runu za poslane rellskega mestnega parka. To čestitke po sod. Angeli Barto-bo obenem devetletnica Sloven- LeP« hvala prijatelju J. skega doma. Zato vabi domov Zupanu v Cleveland u, ki po odbor vse rojake od blizu in da-'d°Wh 32 letih ni name pozabil, leč, da se udeležijo tega zleta. temveč se me je spomnil s pi-To bo zadnji zlet v letošnji se- »menimi čestitkami, za katere zoni, zato se nadejamo velike u- mu najiskreneje zahvaljujem, deležbe. Ne bo več dolgo, ko L«ta 1903 sva namreč bila sku-bomo morali sedeti pri zakurje- I>aJ ntt stanovanju v Coketonu, ni peči in se dolgočasiti za ka- Va- latofako se zahvaljujem klh sedem mesecev. Zato se ve- ** poslane čestitke prijatelju selimo v prosti naravi sedaj, J0« Tornichu v Youngstownu, O. dokler je čas!	I Z delavskimi razmerami /se
Frank Okorn. ne morem posebno pohvaliti.
Carnegie Coal Co. obratuje bolj
kjer pozabimo za en dan nala težave. Delavci bodo veseli, M1 se ia en daa umaknejo 80 raflj proč od mukapolaUi tovarn (kateri še delajo), par businesm*-nov se je pa itak izrazilo napram meni, da je business tako slab, da že kar boli in nič jim ne bo škodovalo, če se te bolečine otresejo za en dan in pridr-vijo na Bledov piknik. Rečem vara, da si boste podaljšali življenje najmanj za deset let (več ali manj), če si privoščite malo' zabave in razvedrila. Zapomnite si, da življenje je kratko in vaša dolžnost je, da ti privoščite par veselih ur med iskrenimi prijatelji. Na pikniku bo dovolj vsega; špasa, jedače, pijača in vsakovrstne zabave. Vsi malčki bodo dobili prosto krasna darila.
Zbirališče bo prt Zajčevi Turn dvorani ob devetih dopoldne. Ta čas odpelje avtotruk' vse, ki nfmajo na razpolago! lastnih avtomobilov. Pridite torej zgodaj, da ne zamudite te priložnosti. Da si znižate vstopnino v park, vam priporočamo, da poveste farmarju, da greste na Bledov piknik in pla čali boste samo 40 centov za avto, namesto 50e. Logično je, da še denar prihranite, če se našega piknika udeležite, ker je vstopnina tako znižana.
Na svidenje v nedeljo 25. avg. na pikniku!
Vesellčftl odbor.
P. S. — Ker bomo imeli plavalne tekme, je potrebno, da vsak prinese s seboj plavalno obleko, ker bl vam znalo biti "vroče" brez nje. Za tekmo zadostuje tudi "overcoat".
Pretekli teden se je ponesrečil na roki Mike Limoni, član društev Bled in Sloga. Kakor smo izvedeli, mu Je stroj v tovarni odtrgal prst. Majku želimo skorajšnjega okrevanja.
—V. O.
Ob moji 70 letnici
slabo, Montour št. 9, last Pifcts-
Mldway, Pa. — Iz naše našel- bur*h ^ Co-» I)tt deltt približ-bine se le redkokdaj vidi kakšno no po 5 dni na teden, toda dela
poročilo, kljub temu pa moram povedati, da smo še med živimi ter da se med seboj prav dobro razumemo. I*rirejamo veselice, zlete, domače zabave in partije, da tako malo pozabimo naše težave pri petju in plesu.
Podpisani se najiskreneje za
ne more dobiti nihče. Kada^se bo nabralo še kaj novic, bom spet poročal.
John Zust st.
Bledov zlet 25. avg. Milvvuukce, Wis. — Danes se spet oglašam in upum, da ne h valju je vsem, ki so se udeležili bom "vlekel" predolgo in si s
partije, katero je priredilo društvo Glas naroda št. 89 8NPJ
tem pokvaril naklonjenosti Pro-svete oziroma njenih čitateljev.
na 10. avg. v društveni dvorani1 Povem vam takoj, da nimam v poča.it mojega 70. rojstnega dosti časa za pisanje danes, ker dne. V prvi vrsti gre zahvala sem slučajno član veseličnega društvu in vsem udeležencem za odbora društva Bled JPZS in trud in požrtvovalnost. Reči sem s tem poslom ta teden ta-moram, da so bili domači dru- 'ko zaposlen, da mi ne preostaja Atveniki zastopani stoprocentno.1 prav nič časa. Omenjeno dru-Dalje gre zahvala druAtvu 122 Atvo Bled ima namreč svoj letni SNPJ v W. Aliguippi, ki ga jc zlet na Army I^ake v nedeljo 26. zastopal br. Bartol Jerant. Vsa avgusta.
čast društvu in nJemu, ki se jc Ker so naši pikniki nekaka potrudil, da se je osebno ude- s|>ecialiteta za prijazno zabavo, ležil partije. Domačemu dru- sem siguren, da bomo v tem u-' št v u gre zahvala za podarjeno speli tudi letos, in to je vzrok j darilo. (Nikdar ne Um poza- za veliko delo. Resnica je, da bil tistega "žokerja" v Akatlji,'je v naši naselbini obilo pikni-•ki je povzročil toliko smehu.) | kov v eni sezoni. Naše društvo ( Udeležili šo se rojaki tudi iz se je zavzelo za zlet v krasno drugih naselbin. Zahvaljujem naravo ob prijaznem jezeru.
LISTNICA UREDNIŠTVA
> IH i
"Amerik "nskCTV' Sbvencu", Chicago. — V včerajšnji številki p$cte )tf>4 t|aslovom "Izmišljeno poročilo", da je o tatvini v slovenski cerkvi v Forest City-ju, ra., naj prvo poročala Prosveta. To trditev bdste preklicali, če vam je kaj za časnikarsko poštenje. Tista vest je bila objavljena v elevelandski Ameriški Domovini dne 4. maja t. 1. in Prosveta jo je ponatisnila 7. maja t. 1. That's aH. Ameriška Domovina se večkrat baha z zanesljivimi viri in zdaj je na njej ležeče, da pojasni svoj "zanesljivi" vir iz Forest Cityja. Dolžnost vsakega poštenega lista pa je, da se prej prepriča, predno hoče drugemu listu pripopati kakšno odgovornost.
Milwaukee, Wia., Radovedni-ca: — Z ločitvijo zakona se ne izgubi državljanskih pravic.
Vaditelji unije v Fordovi tovarni ? Mehiki odpuščeni
i i „•■ r.
Meaico City. — (F?) — Uprava Fordove tovarne je ta dai vrgla devet delavcev na cesto, ker so zavzeli militantno stališče in zahtevali, da se mora pokoriti mehišMm delavskim zakonom. Vsi so uradniki neodvisne unije avtnih delavcev, ki je bila nedavno organizirana.
Odpuščena grupa je takoj a-pellfela ha vse mehiške unije,
naj jo podpro v tem konfliktu. V spomenici, ki jo je tajnik Al-fredo del Vallas poslal Ameriški delavski federaciji, je bila1 tudi ta organizacija naprošena,1 naj priskoči na pomoč mehiški uniji. Organizaciji telefonskih in železniških delavcev sta po-| slali protest proti odslovitvi | predsedniku Cardenasu.
Preko formiranja kompanij-ske unije se je Fordovemu podjetju posrečila razcepitev delavstva in je dobila veliko število delavcev pod1 svojo kentrolo, nakar je sledila odslovitev unt-onistov. Nedavno je bil izvršen tudi naval na urad neodvisne unije, v katerem so Fordovi agentje razbili j>ohištvo.
Sodnik kaznoval telegrafsko družbo
Odlok, ako bo obveljal, bo imel dalekosežne posledice
Redukcije železničarjev
Washington. — Zadnji mesec je bilo na ameriških železnicah uposlenih skoraj tri odstotke manj delavcev ko pred letom, poroča zvezna komisija za meddržavno trgovino. Vseh delavcev in uslužbencev na železnicah I. razreda je bilo 1.119,025. Največja redukcija je bila v vlako-spremnih poklicih, najmanj pa med prožnimi delavci. Edino pri popravljanju prog se je število delavcev zviAalo.
\xr
V-
_ .»m
Vw a

•A £
ji ^ .. jf ^lrt \ ,^- ' -	JT& -
znak
-lik.' k » . mm.
protenla proti
Chelsea, Mass. — (F>P) Svojevrsten odlok, ki je udarec radikalnemu delavstvu, je podal okrožni sodnik Samuel R. Cutler, ko je obsodil Western Telegraph Co. na plaČitev globe, ker je sprejela, odposlala in izročila telegrame, vsebujoče proteste proti obsodbi dveh mladih radikaloev. Cutler Je kaznoval družbo na obtožbo žalje-nja njegovega sodišča, ki je izreklo obsodbo.
Na obravnavi so odvetniki Western Union Telegraph Co. argumentirali, da ne vidijo nič napačnega v pošiljanju protestnih telegramov, da jih je bilo poslanih na tisoče v Sacco-Van-zettijevem slučaju in da jih prejemajo kongresniki, senatorji in tudi predsednik Roose-velt. Poudarjali so, da je družba v javni službi in da mora kot tako pošiljati poročila brez diskriminacije tistim, katerim so namenjena. Kljub tem argumentom je sodnik družbo kaznoval, ki pa je takoj naznanila, da bo vložila priziv pri državnem vrhovnem sodišču.
Ako bo višje sodišče podprlo Cutlerjev odlok, bodo telegrafske kompanije najbrž odklonile vse telegrame, vsebujoče kritike proti sodnikom in drugim javnim uradnikom. Taka odobritev, pravijo liberalci in la-boriti, bi odvzela veliki večini ljudstva pravico protesta, ker ne bi mogla informirati javnih uradnikov o svojem stališču.
Hco M ^ k udelrlila sniIna < IJakega ahoda V Ne* Vorku. ki Je bil sklican obnovitvi perHrkurij Židov in katolikov v Nemčiji.
Toledika unija pod-prla delavsko stranko
Toledo, O. — Tukajšnja centralna unija je obljubila podporo delavski stranki. Izvolila je že kom i tej ter mu poverila sestavo programa is izbiro kandidatov, katere bo delavstvo lahko podpiralo. Krajevna unija avtnih delavcev je še prej imenovala komitej ter mu pove* rila vodstvo polit tone akcije, ki naj bi pokazala, ali je delavstvo pripravljeno za sodelovanje v poskusih, da se strmoglavi sedanja mestna vlada. Vršilo se Je že več se^tanknv a |>red-stavnlki socialistične stranke in 1 drugih delavskih grup, na kato- j rth so nastopili pmminentni i govorniki. Ti sestanki so re-zultirali v odločitvi, da se ustanovi delavska stranka pod pogo jem, da ae vse sedanje politične grupe odrečejo svoji identiteti. Tej stranki Je sedaj centralna drlavska unija obljubila podporo.
Diabetes - važnost rane diagB
Pi* dr. John L. Rice, zdrav,* Jj mesu Ntw York ^
Ako sladkorna bolezen (diabetes n, dolgo časa neodkrita, ali ako J HS n na po predpisih zdravnika Zlnl z ne tnatnih količin sladkorja "; ^ škodljive posledice v žilah ^
»•^di « to naJt**j pok az u j e v a rter ija] gein Uke se zanemari nadaljnji razvoi
atatte gangrena v detičnem mestu To iJ
mR™"n° ,n	odrezati n
Radi tega je treba prizadevati si da 1 šotno* sladkorne bolezni odkrije čim pre čim se je spoznalo, da gre za sladkorno teh, se mora bolnik takoj zateči k dob zdravniku in mora ostati pod njegovim toritvom. Res je, da insulin izvrši čudež
ftfo.P*2'11 n» kaj naj bolni Dejanski ob lefcnjti z insulinom je nr*
* t* P*'*1* k* kd*J P^J. Kaz bolnik to kmalu spozna in ne najde nikalu
koče pri tem, kajti s pomočjo insulina'
a'ijfeta biti raznovrstna in obilna. Ni treh
štiadati, Če lina kdo sladkorno bolezen
Ob zvršetko te serije člankov o sladl bolezni hočem posvariti čitatelje pred rti laži-leki, ki se oglašujejo za zdravljenje korne bolezai. Čudne jedi, zelišča in pik vse
to
nič ne velja. Obvarujte se vseh 1 lekov, Ako se na nje zanašate, si le skra življenje.
Zapomnite si to, da, kdor ima gladil bolezen in sd ravna j?o nasvetu zdravnika re dandanes živeti svojo redno in odme| dolgost življenja. Ne lečite se sami.
Ako hočete znati kaj več o sladkorni bol pišite po knjižico (pamphlet), izdano po York Diabetes Association, 386—Ith Avj New York City. Priložite znamko zi cente.
u
Strupeni brsljan"
Ni treba dolgo živeti v Ameriki, predi človek spozna s "strupenim bršljanom" son ivy), in spoznanatvo ni nikdar pri j Ta plevel raste vsepovsod, zlasti na pn stavMščih, ob cestnih jarkih, ob kamer zidu, ob deblih chreves itd. Pravzaprav n kak bršljan, ali tako mu pravijo. Običaji nizko, drobno grmičevje, ali dostikrat rai di ob zidih in deblih dreves kot kak br
Lahko se pozna po svojem trolistju. se ga ne dotikajte. Mnogi ljudje mislij zastruplja že od daleč brez dotike. To j« b Ako najdete, da sta se ga dotaknili, u si roke takoj in prav dobro. Navadno m najboljše, ker alkallčne snovi v njem unič strop. Boljše zdravilo, ko se je zastrupi kože že razvilo, je 5 odstotna raztopina p< Jevega permanganata. Ta tekočina pust ve pege na koži, ali te se kasneje lahko o< vijo z lahno raztopino oksalične kisline navadnim umivanjem.
Da se človek obvaruje pred zastruplja nanj si namoči izpostavljeni del kože s stotno raztopino železovega klorida na p< mešano z vodo ln alkoholom. Naj se rai na sama posuši na koži. To nevtra strup.
Nekatere osebe so jako dovzetne za va Ijenje, druge pa lahko zmečkajo strupen Ijan v roki, ne da bi se kaj zgodilo. Cud je. da ta imuniteta lahko naenkrat utegni niti in se dotiČnik vendarle zastrupi —F
Proti kobilicam
Končno so menda le našli pravo |xmW kobilično nevarnost. V dihalih kobilic tit kroorganizem z znanstvenim imenom "ir gameba locustae". V štirinajstih dneh tudi naj k repke j Ao skakačico, ki pa j« m* tudi že okužila svoj rod. Odkritelj tegi kroorganizma, neki profesor ameriškega učiliftča v lovvi, ga hoče sedaj gojiti na in potem brizgati na roje kobilic.
Stvar sicer ni tako enostavna: prvtf tudi okužene kobilice 14 dni kakor zdrs napravijo v tem času neprecenljivo i drugič Je kaj težko povedati, kje se ho t roj pojavil, a če V ogroženem kraju n brizgaln s povzročiteljem kobilično kuf roki, potem je pač vsak trud zaman.
Spet akrivnoitni žarki
Newyorški listi por^-ajo. da w * riju v trdnjavi HonmouUi odkril ki omogočajo dognati vojne Išdj« " ' na daljavo 50 milj od obele. SeU v. 1» Hlka električna družbs gradi sedaj ki bo ta itum Ae izpopolnils
PodmbnoAtl o stvari naravno nc i«n Ker te jm malo
vsem novih žarkov, bo resni ca po ] U. da so izpopolnili s«^ doA;.?j ^ vrste žarkov, ki Jih drugod »porsbij«; ke namene.	_
Ukrepi proti nepi»meno»ti r Tu«
Znano >e, s kskšno vnenvi « ** vlada proti nepism. r -pe Je predložila parltmenjii ta«'; onemogoča, da bi se svrho bodo poleg nešt-v ^nih	^
ne, ki Jih že imajo v T«ir» U'. " . sebn«1 tečaje, v katerih «e ^ ^ ^ nitveni kandidati pred ^ " učili še na brio rok" P,,j!l ,r '
-	.....»I .......................
esti iz Jugoslavije
TAKIMI ČASI ZA NA-$E fUDARJB
Ljubljana.
i..vseh rudarskih krajih se
* - iivahno gibanje zar
jn pričakovanih re-(jlavni odjemalec v dr-drfavne železnice, ki ku-skoraj polovico vse pre-produkcije v državi, ill porast njenega odje-odločilna sila za obrato-rndnikov. Že nekaj let pa vlade predpisujejo
za železnice, dalje so v ji rudnikih neprestarib 5je rudarjev irrnjih mezd. . brezposelnosti je kriva ta politika. In z vsakim pro-im letom pada odjem pri privatnih rudnikih _ odjem pri državnih rud Od 19Ž9 do letos je padel premoga pri privatnih ta železnice skoraj za in padec tega konzuma Irtfko občutil samo rudar,
m pa slovenski rudar, [ijti v Sloveniji so skoraj vsi Ai privatna last, Trbovelj-premogokopna družba pa je i največje rudarsko podjet-? državi. Vsi ti rudniki do-lljijo železnicam zmerom |j premoga in okrog 2500 ru-n v Sloveniji brez dela, obsuje radarskih občin, širje-jetike — to je posledica take politike.
Itovo je razumljivo, da hoče kupovati za svojo rabo nem premog iz svojih rud-[, toda država vendarle ni tu, da bi davila privatno vo in da bi ji bilo rudar-»ddavAtvo figo mar. Pa v«n-rtaže vse. da je glas vseh ru-fr, brezposelnih in zaposleni imajo beraške mezde, za kujoče kroge toliko ko nič. tone stavke v slovenskih ttih so sic«r prinesle Trbo-Hi premogokopni družbi ne-wc naročil premoga, a sta-talarjev se je še poslabšalo, kidaj stoje rudarji pred Še (»i časi. Državne železnice ■ Irtm kupile iz slovenskih tonih rudnikov le še nekaj <».000 vagonov (leta 192^ P » kupile še 95,000 vago-F) Trboveljska družba je Že F«dala vsem nameščencem rudnika, ki ga bo za-» aprla pa bo gotovo še ne-manjših rudnikov ter IP obratovanje v vseh rud-Paudarji, ki delajo zdaj po l«n »ihte na teden, bodo de-PUjbrie le še po dva dni. I« namreč vlada svojega sklepa to preklicala! ♦Trbovljah ho ne .spričo tega * zaupniki strokovnih or-»i vn-h smeri, zastopnik zbornice, zastopniki m Praadetih olK;in, obratni «> >n trbovHjsko-laški po-. - '(nabili pa so na konfe-u': okrajna glavarja
(lariraa poročila is JufoaUriJ«.)
je rudarsko delavstvo že zdaj be-raško in da bo njih borba za golo življenje. Opozarjali so okraj na glavarja, naj poročajo dalje, kako je s položajem in povedo, zaradi'da delavski voditelji, vodstva občine in obratni zaupniki odklanjajo vsako odgovornost za dogodke, ki utegnejo priti*, ne kot posledica kakega političnega šču-vanja, marveč posledica borbe za življenje.
Konferenca je sestavila poročilo ter ga poslala vladi. Tajnik Delavske zbornice, Filjp Uratpik, železnicam, da kupuje- j je v svojem govoru tudi izjavil vrsti premog iz držav-, domnevo, da vladna praksa hoče in šele potem od ščititi podjetja, ki so blizu odlo-rudnikov. Tedaj se je čilnih ljudi. Vsekakor bo vernika pot rudarjev, zapo- jetno, da ima na gospodarstvo v privatnih rudnikih, kaj- naših železnic in drž.' rudnikov _alkj teh rudnikov niso ho- vpliv skupina inozemskih denar-utrpeti znižanja dobav za nikov, ki so posojali državi viso-fcleznice, ampak so to novo ke zneske ter imajo že toliko pod-prenesli seveda na rudar-1 jetij v svojih rokah, nad drugi-leta 1929- ko se je začela mi pa večinsko kontrolo. S tem politika glede nakupa bi bila vsa politika pojasnjena ' " ----in pojasnjeni bi bilo1 tudi, v koliko tfmo splbh samostojni ln ^ koliko smo sploh kolonija!
Žrtve vsega tega pa so zme« romle naJbednejši. Trboveljska pfdnNeg&topna družba- izkazuje Vsa zarfhja leta kljub vsemu V&ike dobičke, in kadarkoli ji padec dobav za državne železnice gro^i znižati za spoznanje dobiček; prevali to breme tako; na rudarje, ki navadno s svojimi obupnimi borbami — gladovne stavke lani poleti pod zemljo!— pribore družbi spet normalen dobiček, sebi pa le malo ali nič.
Ker bi z redukcijami in zapiranjem obratov bilo prizadeto vse slov. gospodarstvo, je glede tega sklicala konferenco tudi Zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani.
"Slovenčeve" metode
Pred nekaj dnevi je pisal klerikalni dnevnik "Slovenec" s strahom o tem, da so se v Mačkovo stranko vrinili marksisti, predvsem komunisti, ki izzivajo nerede. Voditelji radičevskega gibanja da gledajo s strahom to boljševiziranje svojih pristašev, in zaradi tega se je dr. Maček obdal s samimi zvestimi prijatelji, na katere se lahko zanese. Posebno na deželi so se radičevske mase tako zboljševizirale v sredstvih, ki se jih poslužujejo v borbi, da se dr. Maček boji za bodočnost svoje stranke. In to notico zaključuje "Slovenec" z mislijo, da bo treba posvetiti tem radikalnim elementom malo več pozornosti.
Odkod je vzel "Slovenec" svoje informacije, ni znano. Verjetno je, da je hotel s tem radičev-sko gibanje očrniti za boljševi-ško, da bi s tem opravičil morebitne ukrepe, ki jih bodo oblasti v bližnji bodočnosti izdale radi dogodkov po Hrvaškem.
Hrvaški listi so seveda zabeležili to»,"Sloveočevo" pisanje ter protestirajo proti takim izmišljenim trditvam, ki imajo gotovo svoj namen, posebno če vpošte-vamo, da je "Slovenec" glasilo sedanjega notranjega ministra. ^ —nuuRuvmu or- Tudi je verjetno, da hoče z lan-r^J vsjh Hmeri, zastopnik branjem takih novic vplivati na W	- A—" ' izpremembe političnih zakonov,
^	■'•"m, mirami ki se pripravljajo,
r ',n trbovoljsko-laški po- Pod prejšnjim režimom so ra--	dičevcem očitali, da so plačani
atentatorji, ki delajo v prid Madžarske in Italije, zdaj pa hočejo hrvaško gibanje proglasiti za boljševiško, samo da bi opravičili morebitne ukrepe proti nje-
tlaškega. Govorniki
ali I -
,J1 "V m položaj, v kate-
so
i,|r	' »• 'nivurn
"*ai.v kakršnem
til,l"rTJ° "riti- ** vlada * m *vojem skjepu. Go-bUKudi1n^^'aliitl, ho opo-^L2kraJna glavarja, da
mu.
Kdor trezno gleda, pa ve, da ie Maček vodja hrvaškega malo-
meščanstva, ki pa v sveji agitaciji spretno izrablja bedni položaj hrvaškega kmeta in delavca. Le svojim precej odločnim parolam se Ima zahvaliti, da ima med hrvaškimi kmeti toliko moči. Gotovo pa je vnaprej, da Ma ček s svojim programom ne bo rešil kmetov iz bede, čeprav bi politično dosegel še tako lepe u-'Spehe in še tako visoko odločilno mesto.
Pobegli kaznjenci in aretirane!
Pred kratkim je ušel Iz ljubljanskih zaporov znani vlomilec Jože Bradeška, zdaj pa sta po begnila spet dva: eden iz zaporov, drugi iz policijskega avtomobila.
Prvi Je bil Rudolf Torkar, 2« let stari bivši komij in nazadnje detektiv ljubljanske policije. Potem je bil iz državne službe odpuščen in je začel s sleparijami. Prodajal je navaden prašek (soda bikarbono) za kokain. Aretirali so ga in obsodili na 2 leti in pol robije, ker se je dokazalo, da je osleparil nekaj ljudi za nad 60,000 Din. Kazen je odse-deval v ljubljanski jetnišnici ter bil zaposlen pri izdelovanju metel. Pri delu je pobegnil in t« brez posebnega truda: z jetni Skega dvorišča je po hodniku Stopil; v fodnijsko palačo in sko-ai.glavni vbod odšel na ulico. Doslej ga še fliso prijeli.
Kmalu 4a njim je pobegnil v s.vebodo tudi vlomilec Krklec Avgust, doma ob Sotli. Ponoči ga je srečal stražnik v Rožni dolini, nosil Je težak nahrbtnik in v roki policijsko sabljo. Ta ga je izdala. Stražniku se je zazdelo sumljivo, odkod temu nočnemu potepinu sablja in poln nahrbtnik, ustavil ga je in fant je takoj priznal: vlomil sem tu in tu. Bilo. je stanovanje nekega stražnika. Vlomil je v shrambo, odnesel iz nje mnogo jedač in nazadnje vzel celo sabljo, ki je stala v kotu. Zaprli so ga. Ko pa ao ga s policije peljali v policijskem avtu v sodišče, jim je med potjo izginil. Sredi poti so namreč iz avta "odložili" nekaj aretiran-cev tudi na magistratu za od-gon, in med te se je pomešal Krklec in v dežju izginil. Ob belem dnevu!
Pobegli Bradeško pa skupaj z Anžurjem vlamlja v litijski okolici.. Anžur je bil pred kratkim izpuščen po prestali kazni iz zapora. Je to brat Antona Anžur-ja, ki je lani pobegnil in so ga orožniki potem zasačili blizu doma pri Zalogu in se je nasadil na bajonet in umrl. Tako je bilo zdaj vlomljeno v hišo posestnika Janeza Levičnika in odnesla sta mnogo jedil in 950 Din denarja Sumijo, da Ima vlom na vesti Jože Anžur in da mu je najbrže pomagal pobegli Bradeško.
Tiskarski štrajk še ni končan. — Do sporazuma med tiskarnami in tiskarskimi delavci še nI prišlo, dasi so pripravljene vse tiskarne skleniti kompromis z njimi, le Narodna tiskarna, kjer se tiska "Jutro" In je last iste gospode, ki ima "Jutro", ne mara skleniti nikakega kompromisa, s kakršnim bi bil štrajk lahko zaključen. Narodna tiskarna je namreč takoj po začetku spora nastavila nove tiskarske delavce. Z Inserati In potniki je privabila v svoje podjetje stavil ok a ze, neorganizirane stavce in brezposelne ter z vsakim posebej sklenila kontrakt. Tako si je kma'u zasiguralu, da "Jutro" in "Narod" nemoteno izhajata, vendar pa "Jutro" izhaja za zdaj le še na šestih straneh, to pa zaradi dogovora z drugimi tiskarnami, kjer se tiskajo dnevniki. Jugoslovanska tiskarna in tiskarna Merkur rabita za delo pri dnevnikih le faktorje, ki ne štn jka-jo, vendar |ra faktorji ne znioie-jo dela za popolno številko. Ta-
'»«T«TA
ko izhajajo vsi ljubljanski daev-niki v manjšem obsegu, tiskajo jih faktorji, le Narodna tiskarna je najela stavkokaze. Druge
tiskarne bi rade promis in bi ra
F
de
iatale na kom-začele spet s -jolnim delom, toda Narodna tiskarna noče nič slišati o tem, da bi vzela Štrajkujoče nazaj na de-o. Organizacija tiskarskih delavcev pa brez tega ne pristane na kompromis. Ker so tudi ti-tkarne zvezane po tarifni pogodbi. je zdaj izjavila Narodna ti-dtarna, da ne mara biti več v tarifi in naj se torej tiskarne ne glede nanjo pogajajo same a iimi delavci. Toda organizacija iskarskih delavcev se sploh ne Tiara pogajati z drugam tiskarnami, dokler ni rt^eti jiroblem Narodne tiskarne. Tako je zdaj ooložaj tak: vse tiskarne bi raje sklenile pogodbo z delavci in podaljšale dosedanjo pogodbo, Varodna tiskarna sama pa o tem loče nič slišati In hoče pretrgati '.vezo z ostalimi tiskarnami, na Irugi strani pa stoje tiskariki delavci, ki hočejo vztrajati dalje v štrajku, dokler ne izjavi tudi Narodna tiskarna, da sprejme štraj kujoče naaaj v delo. Kako se bo stvar končala in kdaj, je težko reči.
Zavarovalni agent — »ošiga-lee? — V Dobrnttah na Dolenjskem so se stalno ponavljali požari. Gorelo je pri posestniku Jožetu Sanici in mu je napravil po-lar za 20,000 Din škode. Potem |e gorelo aa podstrešju hleva posestnika Janesa Slaka in je bilo škode ta 86,000 Din. Tri dni nato je gorelo na podstrešju go-spodarakega poslopja Jožefa Pe-kolja. Škode nad 44,000 Din. Se sti dan je gorelo na podstrešju hiše kovača fttima. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. Sumljivo je bilo, da so vsi požari na-itali na podstreijih gospodarskih poslopij ln »mefom na enak način. Ugotovljeno Je bilo, da je vse te poftare zanetila ista roka. Osumili ao zavarovalnega agenta posestnika Franceta Glavami, ki je na vso moč nagovarjal posestnike, naj se zavarujejo pri njem ter jim celo grozil, če se ntso hoteli. Nekaterim posestnikom je napovedoval, da bo pri njih gorele ln sicer tu in tu ter pokazal mesta, kjer je res čez nekaj dni iabruh^il požar. Vse okolnosti kaleje, da so oroinlk res prijeli pravega požigalca^ Zdaj preiskujejo, ali je morda imel kaj zaveznikov. Pri podti kanju ognja se je posluževal ne ke avtomatične naprave, ki se je čet nekaj časa vžgala ter zanetila poslopje. Ce se ugotovi are-tirančeva krivda, bo seveda strogo kaznovan.
Strela v hlevu. — Pred nekaj dnevi je nad vso Gorenjsko razsajala nevihta. V Ceinjicl pr Podnartu je sredi neurja udarila strela v hlev posestnice Potočni kove (pri Alešu) ter ubila vola in konja. Posestnica Ima okrog 6000 IMn škode. r
Samomor.—Pri Sv. Miklavžu v mariborski okolici se je ustre lil zasebnik Janez Butolen.
Smrtna nesreča — Iz Tržiču poročajo o strašni nesreči, ki u< je pripetila delavcu Joietu Klop-čavarju. Z drugimi vred je sprav Ijal les iz gozda nad Hudičevim mostom. Ko se je neko deblo! drči zataknilo, je šel Klopčavar pogledat in sprožit lea. Ostali so nekaj časa počaksli, potem pa začeli spet prožiti debla. Eno od debel je zadelo Klopčavarja ln mu razbilo glavo, da Je tisti hip obležal mrtev.
—fMMrauMi riMum
Prizor lx velikih poplav v vzhodnem delu države Ohio, ki so naredile ogromno škodo.
"In gobavci bodo ozdravljeni..
Prvič, odkar svet sloji, se je zdravnlAki vedi posrečilo ukrotiti najstrašnejšo bolezen, kar jih peana čkveAkl rod: lepra Je premagana!
Ali aU že naročili Pieavele *' Mladinski list svojemu prlJ«< 1 ja aH sorodniku v demo v Is«' To je edini dar trajne vre*M*i ki ga sa maJ denar lahke poftll te veojesm e 4**»#"t»*
» v -.
Mlin
*
Z-
Pariz, julija.
Najstrašnejša bolezen, kar Jih je kdaj vladalo na svetu po seii-danju babilonskega stolpa—tako vsaj beremo v starih tekstih —je gobavost. Hujša od kuge in kolere, groznejša od raka, strahotnejša od sladkorne bolezni, tuberkuloze in sifilide. Zakaj, čeprav na Francoskem te šfbe božje tako rekoč tie poznamo več (vsega skup je pri nas kakih dvajset gobaveev v nekem zdravilišču pri Parizu, popolnoma odrezanem od ostalega tfveta), je je polna vsa Afrika, le doma v Aziji in v Oceaniji. Ne bom vam je na dolgo in široko popisoval: noge brez prstov, roke brez členkov, glavo - l>rez las, obrazi brez nosu In oči—-takšna je tfika ljudi, ki žive obsojeni na počasno umiranje "leprorerljah." Ta bolezen najstrašnejše, kar si morejo predstavljati dežele Črncev In rumenokoicev. Zakaj od kar živi človeški rod, se človeku ie ni posrečilo gobavca ozdraviti. V starem In srednjem veku so se zadovoljili s tem, da so nesrečneže Iztrgali iz sveta živih In Jih zaprli daleč od ljudi, da so kos za kosom odmirali med neizrekljivim duševnim In telesnim trpljenjem. Skrili so Jih živim Izpred oči; ssj so bili nesrečneži mrtvi zs ostali svet. Od ksr so modema prevozna sredstva skrčila razdalje na na šl premlčnicl, od kar hodijo romarji v Jeruzalem In Meko, od kar se pustolovci pode v lovu za zlatom, zmerom In povsod trčimo na gobavce. In belok'»žu! zdravniki so vsa ta stoletja in stoletja Iskali potov In sredstev, tvegaje svoje lastno zdravje, da bi prišli do obinti tej strašni šibi bo®JI—"srebrni bolezni," kakor Montelovo polikliniko v Šalg<»-
ga zidovja ni nikoli smela prestopiti njihova noga. Živeli so tam, ae Ženili in umirati, prepuščeni samemu sebi in svojemu obupu. Takšna je bila vas Xom*b blizu Sontaya v Tonkin-
5u (danes je ni več); ob prlho-U Francozov v te kraje so nesrečneže spravili na otoke v Alonškem zalivu, z njimi no se pa prostovoljno odrezali od sveta človekoljubni zdravniki In uamiljenke—sami zdravi, neokuženi ljudje, ki so iz gole ljubezni do bližnjega in do znanosti delili z nesrečnimi gobavci njihovo življenje in Jim lajšali gnrje.
Med tem so v posebnih Ih>I-nišnicah, v tako imenovanih "le-prozerljah," zdravniki neufrud-Ijivo iskali rešilnega sredstva, ki ga ni hotelo biti o nikoder. Bili so to najboljši In najbolj nadarjeni učenci našega nesmrtnega Pasteurja, ki so se razkropili Širom sveta. Tu Je bil Yer-syn, mož, ki je ugnal kugo; tam spet Montel v Saigonu. V Afriko Je odšel dr. Feron; tam zdravi zdaj Als»slnce zoper voljo njihovega cesarja. Ta mož Je v družbi menihov In usml IJeuk posvetil svoje življenje in Vse svoje zasebno imetje gobavcem v Harrarju. Več kakor on zanje dela pač nihče ne 4*1 mogel storiti, zakaj abeninskl cesar odklanja sleherno podporo ev ropNkih držav, iz strahu, da ne bi te države terjale v zameno za svoj denar kakšne protiusluge in tako dobile pri "kralju vseh kraljev" prevelikega političnega vpliva. TUko oskrbujejo har-rarske leprozerije komaj kak šnih osem sto gobavcev—kapljica v morju, če lamilslimo, da je v tej deželi najmanj HO.iMKl le-proznih ljudi.
Na srečo imamo v (Vhlnchl-nl malo lioljše razmere, Tam smo napravili sanatorlje, Izolir-ne bolnišnice In ograjena taborišča, kakor n, pr. v Oho<iuamu; fam imamo fulao-Mong, otok. s katerega se žal doslej Še nihče ni vrnil, Na nJem živi .100 gobav-cev, v vsej koloniji jih je pa 25,-000. In tam imamo naposled
r Mu»Molini pregleduje četo mladinske fašistične orgsaizarlje pred ajenim taboriščem v bližini Kil
JI pravijo na Daljnem vzhodu zaradi neštetih bleščečih lzi«i Majev, ki je telo teh nesrečne Žev kar posuto z njimi.
Na Zanzibarju, v osIŠču starega sveta, v Abesiniji, na Kitaj-•tkem in v Indiji so se že vsega otill, kar more priti človeku na um: do danes niso našli ničesar. Imel sem priliko in videl V vaseh in na otokih, kjer čakajo gobav. vi, odrasani od sveta, poč'a cm* smrti, s koliko vnemo, »amo/a fajevanjern ln |HJŽrtvovaJno*< io sr »mre zdravniki is stražniki, da bi ubogim zaznamovane-em vsaj olajšali njihovo gorje. Vi-iel na "Otoku gobsvih" pri
iflu posebno britansko policijo ra gobavce: njena nalogu j» Izsledit i Zlo, ko ga Š»« nlhč* n» vi dl, ko poznejfti bolniki š« sanit ne v*do, da so tv okuženi, In zanašalo smrtonosne kali med nvo. bližnje. Videl nem to bolezen deželah Dalim trs vzhodu.
Preden so prišli l*k:i v ti krsje, tu« morali bolnik! prebl vati v pomenih, nalašč zanj« pripravljenih *'g"b«v>kih va* neb," brn neg« in /dravni-k« os k rt »e. zaprti za obzidjem, k a mor §o jim prinašali hrane: te-
človeku. Prej Je gobavec z odprto lepro bolezen prenašal; danes je bolraen zaprta in ni vuČ nalezljiva, ln tako lahko gobavec opravlja svoje vsakdanjo delo kakor vsakdo drugi, živeti sme med zdravimi ljudmi, enak med enakimi, in |>otrpežlj(vn čakati polnilnega okrevanja, brez nevarnosti saso in za svojega bližnjega.
Zakaj nekaj tednov Je tega, kar so klinično dognali, da ao gobe ozdravljive, in so jih tudi res ozdravili; med ozdravljenimi Je več takih, ki je bilo prej oh pogledu nanje celo zdravnike groza. "Sinji čudodelec" Je vzravnal skrivljcne ude, vrnil razdrtim obratom prejšnjo človeško podobo, splahuil napihnjene otekline, popravil zveriženo členke—skratka, tudi iz nnjhuj« ših pohabljencev je ustvari spet ljudi, vrtnine tega imena. "Ho-konvalescentom" strežejo zdaj z vso skrbnostjo zdravniki sami, ki so jih rešili; če se pokaže, da se po preteku tolikšnega In tolikšnega časa bolezen ne bo tiovrnlla, pojde tudi lepra v muzej strašnih šib božjih, kamor je človeški genij že spravil steklino, davico in kugo lu kamor bodo naši sinovi zaprli še sifill-do, raka in tuberkulozo—v blagor trpečega človeštva in slavo njegovega duha.
A. Pouvourvllle.
I toda Itoda pripoveduje o potovanju po oceanu
Parnik "Kast Asia" je na potu med Cherbourgom in Lizbono. Z ladjo se vozi tudi Bernard Hbavv,
Po naključju ne je pomešal med družbo neki Kanadčan, ki nI imel nobenega, pa že prav nobenega opravka z literaturo, Bernard Shavv al ga pri priložnosti zlobno In strupeno privošči.
Presenečen in vzradoščen hkratii ga imtroplje dobrodušni Kanadčan po ramenu, češ:
"Nini«, neumni, gospod — res, niste neumni |"	\
nu- tisto znamenito poliklinik«), ki bo poslej vsem tem nesrečnežem svetila kakor najlepša zvezda z Jutrovega: na tej isdikli-Miki so po trdili dvajsetletnih bojih na|ioMl4«d ukrotili strahotni llaimnov gobavost ni bacil. Ukrotili s snovjo, ki so jo l»olniki v prekipevajočem navdušenju krstili za "sinjega čudodelen" Metilenovo modrllo dodelno zdravilo, že Mtianilo za vrst to utraino bolezen*
Veliki dobrotnik Človeštva, ki je dognal to zdravilo, se skoraj < fte Krnu ne upa prav verovati vanj. PočakaJmo, pravi previdni mož; za zdaj še n" morerno reči, da l/o lepra izginila s sveta, tudi ne, da »mo jo fte |*opol-noma ugnali. Preden bomo Hmeli s takšno zanesljivostjo govoriti, morarno še počnkulf, dve leti, tri nemara potem šele bomo natan* ko vedeli, kje »mo. Toda že to, kar je do dane« dognano, je čudovito Prej je gobavec tfpel; zdaj ne trpi več-. Prej Je Ml |k>-gled na gobavca «truš*n, tako xa»trafi njegovega obraza, kakor udov: dama je njegova zuna njost taka, kakor pri adravem I Senator llut
nrtMh .
I "iig Iz l»nlelane*
f»»OiT»T* ^
kmalu je spoznal, da mu manjka še papirnica. Imeti svoj gozd, pridobivati iz njega les in izdelovati papir, tiskati knjige v lastnem založništvu, vezati jih v svoje uanje, okrepčevsti pisatelje z likerjem iz lastne tovarne in razpošiljati njihove proizvode po vaem svetu z lastnimi ladjami, to se je zdelo Siegfriedu Brands-! tedterju nekaj krasnega in velikega, nekakšen kozmos.
Med tem so pa marke, ki jih je služil, vaak dan izgubljale na vrednosti. Deželo je pretresal mrzlični nemir in bodočnost so zastirali črni oblaki. Toda Sieg-fried Brandstedter ni mislil na bodočnost ali vssj ne bolj, nego je bilo treba. S politiko se ni nikoli pečal. Ce ga je kdo vprašal, kakšne vere in kakšnega političnega prepričanja je, mu je odgovoril: Man muss arbeiten und ab-warten! Treba je delati in Čakati.
Zaklenjeni predal
POVEST Spisal Mike ve Nace
pripomnil dr. MootatM, ki na to izjavo očivid-no ni vedel kaj drugega odgovoriti.
"Mislim, da je dovolj, če ste po pravici govorili," je zopet povzel in vstal izza mize. Uradnica je Adi ponudila več popisanih pol, da jih podpiše. Ko je bilo to gotovo, ae ji je Monteili zahvalil in jo odslovil.
Predno je Ada zapustila aobo, je hotela še nekaj vprašati, a se je premislila, češ, mi bo že Anita povedala. Razumela je, da se je dr. Monitelli namenoma držal tako strogo, predvsem radi prisotnega uradnika in tipkarice, in da bi ga z vsakim Izpraševanjem o nadaljni (Pavletov! usodi spravila le v zagato.
Se isti dan, pozno zvečer, jo je že obiskala Anita. Zopet je prihitela naravnost s sestanka z dr. Montellijem.
"Jutri bo pri tebi," je kričala, še predno je bila pri Adi v sobi.
"Kdo? . . . Onr
"On, da!"
"Ah, Anita, kako . . .," se je Ada jokala in smejala obenem ter objela Anito, ne da bi končala svojih besed. Seie ko se je njena radost nekoliko unesla in ko je zadušila solze, je ob-sula prijateljico z neštevi^pimi in nestrpnimi vprašanji.
>'0D4aJiBj, da ti vse po vrsti povem," se je branila ^nita. "Monitelli je takoj po zaslišanju o vsem poročal papanu in predlagal izpustitev. Papa je pregledal apise in pristal. Izpuste ga jutri zj-utraj; niti izgnali ga ne bodo. Lahko ga čaka* pred prefekturo, a bolje je, če ga počakaš pri teti. On še ne more vedeti, da si se vrnila k staršem, in bo radi tega gotovo šel najprej tja."
"Prav; pri teti ga počakam. Tudi papanu povem to še danee in najbrž bomo jutri vei Um. Prideš tudi ti?"
"Ne, ker mislim, da je bolje, če ste sami; tako bodete laže govorili o svojih domačih stvareh."
"Imaš tudi prav; pa naju popoldne obišči."
"Bom. Zdaj pa na svidenje; pozno je že."
Ada se je poslovila od prijateljice, potem pa takdj odhitela k očetu, da mu pove veselo
novico.
Naslednje jutro ao bili vai zbrani v velikem salonu gospe Salvadorijeve in nestrpno pričakovali Pavleta. Venturinijeva ae je spustila v pogovor s svojo seatro, Ada in njen oče pa sta sedela bolj sama zase in se takisto pomenkovala. Da bi očeta še bolj pridobila, je Ada izbrala prav ta trenutek, ds mu pove, kaj je zasledila v računskih knjigah, ki jih je pre-gledavala. Pripovedovala mu je, da ata bila tvrdki Emilio Monteroso v Milanu pred kratkim poslana dva vagona hrastovih desk i<n da je iz dopisa te tvrdke razvidno, da je nakazala šestnajst tisoč lir, da pa ta vsota ni nikjer zabeležena. Tudi ni nobenega sledu za ena in dvajset tisoč lirami, ki jih je nakazal Antonio Kail v Bolonji, i<n je torej povsem jasno, da je ves ta denar Scalpi spravil v avoj žep. Ventu-rini je strmel, zmajeval z glavo in molčal. Sram ga je bilo pred hčerjo, da je kot atar in izkušen trgovec toliko zaupal takemu Človeku. Ada pa je kar sijala od radosti in zmagoslavja. ___
"Ko se vrne, ga pobaraj za ta denar. Ce ae j bo kaj motal, bo treba poneverbo prijaviti, saj je znesek precejšen," je vneto prigovarjala, dočim je Venturini trdovratno molčal in zamišljeno zrl predse.
<UeU« prihodnja.)
"Zakaj ste ga povabili?" Ada je trenutek pomolčala, nato pa še bolj trdo povzela:
"Ker želim, da je tu."
"Seveda želite; to vem. A zakaj to želite?"
"Prijatelja sva."
"No, prav," je zamrmral Monteili in dal uradniku znak, naj odvede Pavleta. Ada ae je ozrla nanj in se mu nasmehnila, a se takoj zopet okrenila proti Montelliju, ki je že pripravil novo vprašanje:
"Zakaj ste mu dajali denar?" "To je laž; nikoli nobenega!" "Toda Urnik je priznal, da ste mu dajali denar. Ste vedeli, zakaj ga potrebuje?"
"Ce bi Urnik res priznal, bi me to vprašali ob njegovi prisotnosti. In sploh: Cemu naj bi mu dajala denar? Tega ne razumem."
"Ze razumete! Torej ne priznate. — On trdi, da ga ljubite. Je to ree?" "Res je."
"Kdaj vam je napravil prvo ljubavno ponudbo? Je bilo to pred tiatim razgovorom na Kredarici ali po njem?" "Nikoli mi ni delal ljubavne ponudbe." "A, tako, — Že razumem. Pa mi povejte to, kaj je govoril takrat na Kredarici." "Ne vem, kaj mislite s tem." "No, aH fti	Ukiat tud^ politiki?" A
"Mogoče, toda toe aponflnjaiB le, da bi." /f ) "Ze spet tajite, on ps je vse priznsl!" "Nič ni priznsl! Krivih obdolžitev gotovo ni priznsl. Privedite ga eem in iu nsj še en-krst prizns; potem priznsm tudi jsz."
Dr. Monteili je pri tem akremžil obraz in po kratkem preudarku nsdsljeval:
"Ni potrebno. Torej vi pravite, da o politiki nista nikoli govorils. Ps vam je mogoče kljub temu znsno, kakšnih nazorov je in a čim ae je bavil. Ce sta taka prijatelja, morate to vedeti,
"Mislim, da . . .," je začela Ada, a se takoj nato sama prekinila ter izjavila: ". . . Ne, tudi to mi ni znano, ker o tem nisva nikoli govorils."
"Nič-vam ni znano, ... no, prav. VI torej pravite, ds ste gs ssmi povsbiii v Psdovo. Ali ata že prej kdsj govorila o tem, da bi on prišel sem?" "Ne, tudi o tem nikoli." "Ne verjsmem vsm tega. Prej ste dejsli, ds o politiki nista nikoli govorila, a gospod Turato, ki je bil takrat z vami na Kredarici, pravi drugače; da je Urnik tedaj govoril proti fašizmu In Italiji ter da je njega celo žalil radi njegovega pripadništva k fašizmu. Cemu torej tajite?"
"To ni res! Takrat je govoril le proti vojni ns splošno. Tudi tegs bi ne govoril, če bi mu oče ne padel v vojni. <Ni res, da bi koga žalil, temveč Je celo sam večkrat pripomnil, da bi bilo bolje, če bi ae ne razgovarjali o politiki. Taka je resnica."
"Hm, vi pa res vae drugače poveste. Ali tudi sicer nista nikoli govorila o politiki?"
"Rekla sem vam že, da mogoče, a spominjam se ne. Govorila ava o različnih stvareh."
"Torej tako. Povejte mi po pravici, gospodična Venturini, ate ga Ii res iz povsem lastnega nagiba povabi,)! v Padovo."
"Povaem; on pa Je celo ugibal, bi ae Ii odzval mojemu |>ovabilu ali ne, kakor nam je jm>-zneje pri povedo vsi." "ln ksj mlatite a«dsj?" "Ne vem; mislim, da ae bova poročila." "No, to je lepo," je pol ironično pol resno
Viivajte vse udobnosti potovanja prek« oo« v vaio domovino potujoči gladkim sijajma
SIBIRSKI BRZO VL AK
(Nadaljevanj«.)
XI. POGLAVJE Trgovec Iz (idanaka
Tvrdka Brandstedter je bila 144 let. ko se je Siegfried Brandstedter vkrcal brez priporočilnega plama na eno izmed tovornih ladij tvrdke v gdanskem priats-nitču, namenjen v lx»ndon, Mili-wall Docks. Ksj je čakalo Sicg-frieda Brandstedterja za vrati Millvvall Dorksa, je bilo tvrdki neznano In vseeno.
Tvrdka Brandstedter namreč ni izvažala na ta način svojih najdražjih aktiv. Siegfried Hran-1 datedter, ki mu je t,tlo takrat 17 let, je bil debel in zavaljen, svojemu očetu in tvrdki. ki st* bila latovetns, Je delal po zatrjevanju obeh hude preglavice.
To Je bilo leta 1904. Ce« deset let se je vrnil Siegfried Brands-tadter z obrazom, okroglim kakor polna luna. In v žepu j«- imel mnogo listin, ki so ae atrinjale v naziranju. da je odličen trgovec. Prišel Jr še pravočasno, da bj moglo biti očetovo prokletatvo ene-to z njegove okrogle glave in da bi mogel prevzeti Brandstedter-Jevo trgovsko bmdoVja. Brands tedterjev izvoz žita In ltranda tedterjevri tovarno likerjev. Piv tem j« pa takoj izbruhnila svetov its vojna.
Ko so dobile tovsrne likerjev, tovarna usnja in založništvo Siegfrieda Brandstedterja po obveznem delu energijo, ki je imela avoj sedež v njegovi okrogli glavi, je bilo navadno pol desetih zvečer. Ob tem času je odhsjal v svojo vilo, atoječo ob poti iz Gdanska v Zoppot Kadar se je vračal tja. ao bili njegovi žepi polni papirjev. To pa niso bile trgovske listine, temveč rokopisi knjig.
Predno je zaspal, je čitsl v, interesu zalotnlštvs. Včsaih je jemsl s seboj stvsri, nad katerimi so bili napravili lektorji založništva križ. še večkrat je pa Jemal t vari, ki ao jih označili z j ničlo. In čeprav do svojega 30. leta nI čital drugih knjig, kakor bančne, je pokazal ns presenetljiv nsčin zdravo naziranje o tem. kakAno vrednost imajo knji-g* manj lahke vrste.
I Dalja »rlHodajiM
(.lavni virnk
Dsma: "In kaj se vam zdi. gospod profesor, glavni vzrok nesrečnih zakonov?" . Profesor: "Poroka."