tLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ST. 32 - CENA 10 DIN PONEDELJEK, 14. MARCA 1960 PRIPRAVE NA DRUŽBENI PLAN V OBČINI ŽELEZNIKI Reorganizacija gozdarske službe Na vprašanja, ki jih je nase uredništvo pripravilo pred sprejemanjem občinskih družbenih planov za vse predsed-nike občinskih ljudskih odbo-r°v na Gorenjskem, je tokrat Ogovoril predsednik Občinskega ljudskega odbora Zelniki tov. ANTON GOLIA. *V kakšni fazi je pri vas, tovariš predsednik, priprava Pkna za leto 1960?« »Predlog plana je v roko-Plsu že pripravljen, zdaj pa ^stavljamo skrajšano besc-^'lo za zbore volivcev, ki bo-d° od 15. do 20. marca. 22. mai*ca bo zadnja seja Sveta družbeni plan in finance, bo obravnaval vse predloge volivcev. Do 29. marca bo-j*10 Potem imeli čas za dokončno formulacijo predloga Mana, o katerem bo ljudski °dbor razpravljal in sklepal n* seji 30. marca.« kaj je v predlogu pla- ?a za leto 1960 najbistvenejše?« »Težko se je odločiti za e°o akcijo ali za en objekt, ^ bi bil najbistvenejši; važ-n° je namreč vse. Letos nas eaka rekonstrukcija podjetja v Cešnjici, dalje dokon-eanje gradnje Zdravstvenega d°rna v Železnikih, elektrifikacija, dokončanje ceste v **avčo, na Kališče in Sterp-n«k, pričelek gradnje nove ceste v Martinjvrh itd. Pomembne naloge so pred na-jjj tudi v kmetijstvu: gradca Posnemalnice za mleko v S°riei in obrata za zelenjavo ?r* KZ v Selcah. priprava na-c^»v za rekonstrukcijo klavec v Selcah in nadaljevanje Radnje zadružnega doma v CeSnjici, ki je že od 1. 1953 v surovem stanju. Omenimo !Se turizem in gostinstvo. Na-'rt 2a novo gostišče v Zclez-"J'kih imamo namreč že iz-e,an, težave pa so s sredstvi: ""a/Pisan je natečaj za kre-u- vendar nimamo lastnih **đstev za soudeležbo. Upa-j*10 Pa, da bomo ta problem e rešili z denarjem iz okrajna investicijskega sklada. Spričo specifičnih pogojev občine je pri nas po-^etnbna gospodarska panoga .Ul,i gozdarstvo. Ker okrajni Jebeni plan za leto 1960 |.0,°ča, morajo občinski Judski odbori oddati vse Ko'-d»vo ▼ gospodarjenje ^dnogospodarskim organi/a- M ali pa prenesti uprav-nJ<" nad njimi na OLO, na *(>tn področju pa go/.dno-sPodarske organizacije ni-" aPio, bomo letos ustanovili '•Vfw , nr' kmetijskih zadru-' 1 Pa formirali gozdarske S(>ke. s to reorganizacijo p,lrno, da bomo gozdarsko «bo in gospodarjenje i. 0/(l«>vi precej izboljšali.« -t arsko-kmetijsko poslovno Druga plenarna seja CK ZKS Okrepiti politične organizacije Komunisti o birokratskihpoj^podjetjih in družbeni!. mm^^J^ V četrtek, 10. marca, je bila v Ljubljani II. plenarna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodni referat: Komunisti ob nekaterih aktualnih problemih gospodarske operative in birokratskih pojavih v podjetjih ter družbenih upravnih organih, je imel sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko. V razpravi pa je sodelovalo še štirinajst govornikov. Tovariš Miha Marinko je v svojem referatu med drugim poudaril, da je prepričan, da mi vsi odobravamo tako program, kakor tudi konkretna stališča Izvršnega komiteja ZKJ o aktualni gospodarski politiki. Toda pri praktičnem izvajanju teh stališč pa pride tu in tam do nejasnosti in različnih dojemanj. V praktični dejavnosti v podjetjih in komuni so komunisti kdaj pa kdaj nosilci birokratskih koncepcij. Komunisti, včasih pa tudi komiteji, zavzemajo stališča mimo organov SZDL in drugih družbenih organizacij ter organov samoupravljanja in izvajajo ter branijo ta stališča z avtoriteto Z\eze komunistov. Zato je pravilno, da se tega kritično dotaknemo. Zatem je tovariš Miha Marinko nakazal nekatere nove momente v razvijanju oblik naše socialistične demokracije, delavske in družbene samouprave ter v izpopolnjevanju gospodarskega sistema in spod-budnejši delitvi dohodka. Nadalje je dejal, da so nekateri primeri enostranskega združenja podjetij že doživeli ne- uspeh, ker so postopek izvedli birokratsko in z neprepričljivimi argumenti. Zlorabljali so celo avtoriteto komitejev Zveze komunistov ali pa izsiljevali združevanja podjetij kot pogoj za dobivanje kreditov. Za kakšno združevanje smo? Združevanje je smotrno, če olajšuje in izpopolnuje proizvodni proces, če pomeni bogatitev proizvodnje, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, odkrivanje notranjih rezerv, večanje produktivnosti in ne povzroča osiromašenje tržišča. Obstaja tudi nekaj poskusov poslovnega združevanja podjetij v eno združenje. Pri tem pa se javljajo številne nejasnosti in različne koncepcije glede namena in pristojnosti takega združevanja. Sekretar CK ZK Slovenije je kritiziral tudi birokratske pojave v aparatu ljudskih odborov. Po njegovih besedah bi bilo treba okrepiti politične organizacije v okraju, da bi ustvarili možnosti za nuđenje večje pomoči občinam v njihovi afirmaciji. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo občinski komiteji Zveze komunistov in občinski odbor Socialistične zveze, ki sta še kljub znatnim uspehom še premalo močna, da bi lahko v potrebni meri razvijala demokratične organe upravljanja. Upravni aparat ljudskih odborov bi bilo treba po besedah Mihe Marinka omejiti le na izvrševanje odlokov in ne bi smeli dovoliti, da bi bilo pod njihovim vplivom vodstvo ljudskih odborov, kar se še vedno pojavlja. Zimsko veselje na pragu spomladi Z občnega zbora sindikalne podružnice v Planiki Skrb za družbeni standard izboljšali medsebojne odnose in popraviti tarifni pravilnik - Ustanovili bodo obratne DS V Planiki v Kranju je bil v četrtek, 10. marca popoldne redni letni občni zbor sindikalne podružnice, ki sta se ga od gostov udeležila tudi predsednik DS Franc Naglic in član Občinskega sindikalnega sveta tovariš Be- Poročilo o delu podružnice v preteklem letu je prebral predsednik upravnega odbora France Perčič, ki je poudaril predvsem vlogo sindikata pri tolmačenju in sprejemanju novega tarifnega pravilnika in pri uvajanju stimulativnega nagrajevanja po učinku, kar je največ pripomoglo k prekoračitvi lanskoletnega načrta za 5,52 %. Lani se je povečalo tudi povprečno preseganje norm, vzpo- Pospeševanje turizma GLAVNA NALOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KRANJ redno s tem pa tudi produktivnost .Vendar je novi sistem nagrajevanja pokazal tudi nekatere slabosti, predvsem to, da so na nekaterih delovnih mestih zaradi nevsklajenosti norm delavci občutno prikrajšani pri razdeljevanju gibljivega dela osebnega dohodka. Tudi preseganje norm lani ni bilo sorazmerno in realno: lani namreč norm povprečno ni doseglo 12,3 odstotka delavcev, za več kot 20 odstotkov pa jih je prekoračevalo kar 62,3 odstotka. Delo podružnice je bilo v preteklem letu usmerjeno predvsem na skrb za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Začeli so z razdeljevanjem toplih obrokov in kosil, sklenili so, da bodo obnovili in preuredili počitniški dom v Portorožu, v njegovi okolici pa v prihodnjem letu sezidali še deset dvosobnih weekend hišic itd. Predlagali so tudi, naj bi delavcem, ki delajo ponoči, priznali 25 odstotni dodatek namesto dosedanjega 12,5 odstotka. Najbolj 'pereče vprašanje pa je v Planiki pomanjkanje stanovanj. Imajo 60 prosilcev, > od teh pa jih bo do konca leta 1961 lahko dobilo stanovanja le 28, ker so zmogljivosti stanovanjske gradnje v Kranju prešibke. Slabost, ki jo bo treba v prihodnje odpraviti, so tudi slabi medsebojni odnosi, katerih posledica je slaba delovna disciplina. Od tod do neuspehov v proizvodnji pa ni dolga pot. Razen tega je tovariš Perčič v poročilu poudaril tudi, da bo treba v prihodnje bolje obveščati člane kolektiva o zasedanjih delavskih »vetov. Treba bo ustanoviti tudi obratne delavske svete, ker je podjetje odprlo svoj obrat v Turnišču, pripravljajo pa tudi ustanovitev novega obrata v Poljanah. D. K. Kranj, 13. marca. V Prešernovem gledališču v Kranju je bil sinoči redni letni občni zbor Turistično olepševalnega društva Kranj, ki se ga je razen članov in prijateljev društva udeležilo tudi precej gostov. Poročilo o delu društva ▼ preteklem letu je prebral predsednik upravnega odbora Stane Tavčar. V uvodu je poudaril, da je Turistično olepševalno društvo Kranj ono najstarejših društev na Gorenjskem, saj aktivno deluje že 82 let. Spričo edinstvene legC Kranja, izrednih prirodnih in zgodovinskih lepot in zelo razvite industrije so naloge društva zelo obširne pa tudi ne lahke. Osnovna naloga je pospeševanje turizma. V ta namen skr- bijo v povezavi s komunalnim servisom Kranj za vsestransko ureditev mesta in okolice. Za najrazličnejše turistične kulturne prireditve (omenimo samo vsakoletni turistični teden, že tradicionalno tekmo debeli suhi) sodelujejo DPD Svoboda Primsko-vo predvsem z njihovo folklorno skupino, nad katero ima dru-, štvo patronat, nadalje sodelujejo tudi s hortikulturnim društvom, počitniško zvezo, taborniki, itd. Lani je društvo organiziralo dvomesečni tečaj za turistične vodnike, ki ga je uspešno zaključilo dvajset obiskovalcev in ki je bil prvi te vrste pri nas. Izredno lepe uspehe je društvo doseglo z zanimivimi turistično po- topisnimi predavanji, ki jih je bilo lani skupaj 136. Turistično olepševalno društvo je lani pridobilo tudi 23 privatnih turističnih sob, ki pa so bile s strani hotela Evropa Kranj slabo izkoriščene, kar je nerazumljivo, če upoštevamo, da prenočitvene kapacitete v Kranju niso kos vsem zahtevam domačim in tujim turistom. Na občnem zboru so sprejeli pester program dela za leto 1960 in izvolili nov 13-članski upravni odbor. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tovariš Stane Tavčar. Po končanem zboru je bilo zanimivo potopisno predavanje »Švica v besedi, sliki in glasbi«, z dvesto barvnimi diapozitivi. A. T. Mednarodna smučarska prirediUv na Krvavcu KVALITETA in številna udeležba POKAL SPET ZA TRIGLAV mm . ■ W ki * > -r.;. ' h, M prvih desetin dneh na avtomobilski cesti bi] rVa dekada dela na nvtomo-cesti, kjer dela tudi XI. te tnjska MDIJ »Stane Žagar«, Hj končana v četrtek, 10. 8a i"' Po P°rofilin iz Klavne-i0 t;'ba je 38 brigad, ki dela- W prvi iznu'ni' i||>M'ni0 /ri i|» le*. i^e., r°zultate. Sveti naselij so ' 'ta dan tudi prve sestan-'Uje1 orKani 7.elo živahno deko^ • V svetih so brigadirji, nas^rK,t>nti brigad, ekonomi (| Inštruktorji, zdravniki ti.j,, ''"i'.i. lu razpravljajo o vseh Jo Vah. s katerimi se srečuje-^dnu dm Krvavec, 13. marca. (Po telefonu posebej za »Glas Gorenjske«.) — Smučarski klub Triglav je v soboto in danes organiziral na smučiščih na Krvavcu tradicionalno tekmovanje za pokal Planinskega društva Kranj. Letošnja prireditev je presegla vse dosedanje tako glede kvalitete, kakor tudi množičnosti. Nastopilo je preko 60 smučarjev in smučark iz 8 klubov (Ljubelj, Jezersko, Branik, Grafičar-Zagreb, Enotnost, Prešeren in Triglav), od inozemskih tekmovalcev pa so bili na startu le Avstrijci (ASKO - Villach). Napovedanih Italijanov ni bilo. Ne moremo pa razumeti Jeseničanov, ki so za to prireditev prijavili zelo močno ekipo, medtem ko jih na startu ni bilo. Čudimo se odnosu SK Jesenic do Triglava, ki se sploh ne udeležuje prireditev, ki jih organizirajo Triglavani, medtem ko so Kranjčani vedno zastopani na njihovih tekmovanjih. v soboto je bil na sporedu slalom. Progo, ki je bila dolga 450 metrov z višinsko razliko 130 m in 49 vratci so vsi nastopajoči prevozili dvakrat. Vreme prvi dan tekmovanja ni bilo naklonjeno organizatorjem, saj je ves čas na Krvavcu divjal hud snežni metež. Prav zaradi tega proga ni bila dobra in je večje število tekmovalcev, kakor tudi tekmovalk bilo diskvalificiranih, nekaj pa jih je odstopilo. Tako je skozi cilj prevozilo le 43 tekmovalcev in tekmovalk. Diskvalificiran je bil tudi favorit Avstrijec Wagenhofer, ki je dosegel v prvi vožnji najboljši čas dneva. Med člani je tako zmagal Kranjčan Janez Jenko, ki je to za njega že druga lepa zmaga v zelo kratkem času. Kaže da je ta perspektivni tekmovalec kranjskega Triglava, začel nizati uspehe, kakršne zasluži za svojo prizadevnost. (Nadaljevanje na 3. strani) Republiško prvenstvo v namiznem tenisu TRIGLAV PRVAK Zaradi novo zapadlega snega so morali v Kranju na Jelenovem klancu zaustaviti promet Kranj, 13. februarja. Osem najmočnejših slovenskih namiznoteniških moških ekip ob odsotnosti Jeseničanov se je zbralo včeraj in danes v Kranju na XIV. slovenskem moštvenem prvenstvu. Po razburljivih in napetih borbah je zmagal domači Triglav brez izgubljenega dvoboja. Vprašanje letošnjega republiškega prvaka je bilo rešeno šele z dvobojem med ljubljanskim Odredom in domačim Triglavom. V prvem srečanju je Tome podlegel Podobniku z 0:2, nato je Teran premagal Kocijana z istim rezultatom. Marušič se ni mogel upirati Ljubljančanu Sedeju — (Nadaljevanje na 3. strani) GORENJSKE PONEDELJEK, 14. MARCA 196° PABERKI PO SVETU PARODIJA Republikanski poslanec Mal-win Lard, je pred Pododborom za obrambni proračun izjavil: »ZDA bodo leta 1963 imele najmanj 518 projektiiov, od katerih bo vsak lahko uničil eno rusko mesto.« Vsi projektili bodo po njegovi izjavi takoj postavljeni v borbeni položaj. V istem obdobju bodo po Lardovem mnenju imeli v Sovjetski zvezi 300 med-kontinentalnih projektiiov. Spričo vseh teh »dolgoročnih predvidevanj vojaških strokovnjakov«, se človek upravičeno sprašuje, čemu sploh razorožit-vena pogajanja?! »SPECIALNE« VAJE V Veliki Britaniji so pokazali posebno vnemo pri urjenju vojaških enot. Specialne oddelke britanske vojske vežbajo na dokaj čuden način. Trdijo, da morajo pripadniki teh enot po osem ur goli stati na planem, z zvezanimi rokami ali privezani h kakemu predmetu. Vojno ministrstvo je te vesti zanikalo, ker baje ljudje običajno ne stoje osem ur, marveč manj, razen tega pa so oblečeni v — spodnje perilo! Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da so morali že precej gojencev teh specialnih enot odpeljati v bolnišnico. Vsekakor hvalevredna in edinstvena vojaška vnema! NEPRIJETNO V nedavni parlamentarni debati v britanskem spodnjem domu, je zunanji minister Selwin Lloyd med drugim dejal: »Upam, da bo španski zunanji minister prišel v Britanijo to leto, in sicer na naše povabilo. Datum še ni določen, do obiska pa bo prišlo, da se izboljšajo odnosi med našima dvema državama.« V laburističnih vrstah je nastal nemir in poslanec Robert Ed-wards, bivši major španske republikanske vojske je vprašal ministra: »Ali morda zunanjemu ministru ni poznano, da je Fer-nando Maria Kastijela odlikovan s hitlerjevim železnim križcem, ker seje boril za nemški rajh v prosluli španski »Modri diviziji«?« Zunanji minister ni mogel odgovoriti drugega, kot da je to pač bilo že davno. Vendar so zadnji špansko-nemški dogodki pokazali, da se Angleži tega še zelo, zelo dobro spominjajo! NAŠ RAZGOVOR Upravnik Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah Ciril So-berl nam je v zvezi s problemi Zavoda povedal nekaj pomembnih ugotovitev. »Lani smo uspeli le z organizacijo obrata otroške konfekcije. Zaposlili smo štiri invalide ,okoli 50 šivilj in nekaj likaric. Predvidevali smo okoli 5 milijonov prometa, imeli pa smo ga 14,5 milijona in kar je še pomembnejše, v precejšnji meri smo založili jeseniški trg otroško konfekcijo. Pol leta smo vsi delali na svojih domovih, sedaj opravljajo svoje delo doma le še šivilje. Prva dva prostora smo namreč dobili šele julija, čeprav je bil Zavod ustanovljen že februarja lani. V prihodnje nameravamo delo v obratu preusmeriti v izdelovanje delovnih in zaščitnih oblek ter drugih zaščitnih sredstev. Z zainteresiranostjo gospodarskih organizacij bomo lahko uspeli. Zaposlili bomo odvisno, zlasti žensko delovno silo. Edina ovira so prostori. 2e nekaj časa imamo stroja za kovinsko galanterijo, za knjigoveznico, pa ne dobimo mesta, kamor bi ju lahko postavili. V kovinski galanteriji, kjer bodo izkoriščali odpadni material iz Železarne, bomo zaposlili vrsto novih delavcev in delavk, med njimi tudi devet invalidov. Samo za obrat kovinske galanterije imamo za približno 35 milijonov dinarjev naročil. Prav tako je veliko zanimanje za knjigoveznico, ki bo že v tem mesecu pričela obratovati.« Upravnik nam je še povedal, da je dejavnost tega za- voda na Jesenicah premalo poznana, zlasti pri ljudeh, katerih sodelovanje bi lahko precej pomagalo. »Tudi naprave za galvanizacij sko delavnico, ki je Jesenicam zelo potrebna smo že naročili,« je še dodal. Ob koncu je izrekel priznanje nekaterim članom upravnega odbora Zavoda, ki nesebično skrbijo in pomagajo razvoju Zavoda, in upravi Železarne, ki je le-tega z razumevanjem podprla z nekaterimi osnovnimi sredstvi. -k V IZ NAŠIH KRAJEV Občni zbor jeseniške godbe Jesenice, 13. marca. Sinoči je bil na Jesenicah redni letni občni zbor jeseniški godbe na pihala. Lani so imeli na samostojnih koncertih preko 100 nastopov. Sprejeli so tudi sklep, da bodo vrste jeseniških godbenikov v kratkem pomladili, ker sedaj znaša povprečna starost 45 let. Predavanja KROPA Ljudska univerza v Radovljici prireja občasna predavanja. V četrtek, 10. .marca je bilo v Kropi predavanje o prometu in varnosti na cesti, skupno s predvajanjem filma. Zanimivega predavanja se je udeležilo okrog 450 ljudi iz Krope in njene okolice. Seja tajništva ObSS RADOVLJICA V četrtek, 10. marca je bila v Radovljici seja tajništva ObSS. Med drugim so sklenili, da bodo predlagali Občinskemu odboru SZDL naj skliče plenum, in sicer še v tem mesecu. Na njem bodo pregledali predlog družbenega načrta ObLO Radovljica. Konec marca pa bodo sklicali plenum ObSS, na katerem se bodo pogovarjali o pripravah za volitve v nove DS in 0 pripravah za občni zbor ObSS, ki bo aprila v Radovljici. VSI BODO TEKMOVALI Precloslje, 13. marca. V Predosljah je imela danes dopoldan OO UROJ Predoslje pomembno predavanje o vojskovanju z modernimi orožji in učinku atomske bombe. Predavanje sta vodila višja oficirja JLA. OBČNI ZBOR OO RK PREDDVOR Preddvor, 13. marca. V prosvetnem domu v Preddvoru je bil danes dopoldan redni letni občni zbor OO RK Preddvor, ki mu je mimo malo številnega članstva prisostvoval tudi zastopnik občinskega odbora RK Kranj Mirko Kerštain. Po izčrpnih poročilih upravnega odbora in živahne razprave je bilo ugotovljeno, da je organizacija v minulem letu pridobila precej novih članov, tako, da danes šteje že 409 članov. Lepe uspehe je dosegla tudi krvodajalska komisija, komisija za borbo proti tuberkulozi in podmladek RK, ki je v minulem letu dosegel izredno lep napredek. -a- PRESENETLJIVA ZMAGA Kranj, 13. marca. Pri odlični organizaciji in dobrih rezultatih je bilo danes dopoldne v Zadružnem domu na Primskovem okrajno ligaško tekmovanje z zračno puško za leto 1960, na katerem so nastopile občinske 10-članske ekipe. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto Kranj 5081 krogov od 6000 možnih, slede Jesenice 5016, Radovljica 4991, Skofja Loka 4824, Bo- hinj. Bled in Tržič. Od posameznikov so bili najuspešnejši: Rudi Bagari, Radovljica z 542 krogi, Franc Peternel z 538, Anton Ciglič z 526 krogi (oba Kranj) itd. -a- VSAK DESETI OBČAN ŠOFER-AMATER Tržič, 12. marca. Danes zvečer je bil v domu Partizana v Tržiču redni letni občni zbor AMD Tržič, ki mu je razen številnega članstva prisostvovalo tudi veliko število predstavnikov političnega in družbenega življenja občine, med njimi tudi predsednik in sekretar AMZ Slovenije. Zbor je bil odlično pripravljen. Po izčrpnih poročilih in živahni razpravi so ugotovili, d a je društvo tudi v minulem letu doseglo lep napredek, saj je razen znane tradicionalne Ljubeljske prireditve izvedlo celo vrsto drugih prireditev in tekmovanj, njihovi posamezni člani pa so sodelovali tako na republiških, zveznih in tudi mednarodnih prireditvah. Omembe vredno je tudi to, da je društvo do danes paj 1021 šoferjev in 116 mopedi-vzgojilo vsakega desetega občana za šoferja-amaterja ali sku-stov. Lep napredek so dosegle tudi vse ostale komisije pri društvu. Na zboru so sprejeli tudi obširen program dela za tekoče leto. Prometna vzgoja Zavoljo živahnejšega prometa po naših cestah, naraščajo tudi možnosti pogostejših prometnih nesreč. Zategadelj so potrebni posebni ukrepi, ki bodo zagotovili varnost prebivalstva, zlasti mladine, ki je nemalokrat povzročitelj različnih nezgod na cesti. Najbolj učinkovito sredstvo za preprečevanje ne- LJUDJE IN DOGODKI POTOVANJA PRED „VRHOM" Nobeden ne skriva, da je Mac-millan prispel pretečeno soboto v Pariz predvsem zaradi bližnjega obisk,t sovjetskega predsednika vlade. Britanci se namreč boje, da de Gaulle ne bi na svojo roko sklepal kakih aranžmanov s Hrusčevom. Po uspešnem preizkusu atomske bombe v Sahari se je namreč francoski predsednik dodobra znebil občutka podrejenosti do zahodnih velikih zaveznikov. Zato bo verjetno poizkušal tudi v odnosu do Moskve vaditi bolj ali manj samostojno politiko — bodisi pozitivno ali negativno. Macmillan je verjetno obširno razpravljal s svojim francoskim kolegom tudi o razorožitvi. Predvsem zato, ker se bo v torek začelo zasedanje paritetnega odbora za razorožitev, pa tudi zato, ker bosta o razorožitvi verjetno govorila de Gaulle in Hruščev. Prav o razorožitvi pa ima Francija svoja gledišča, ki v zahodnem stališču — ki so ga prejšnji petek formulirali v Parizu — niso povsem zajeta. Francozi vztrajajo, naj bi se zaloge jeder-skega orožja uničile v prvi fazi razoroževanja, medtem ko so Britanci pa ZDA zagovarjale stališče, naj se zaloge atomskega orožja uničijo šele v tretji — to je zadnji — fazi. Parizu proizvodnja atomskega orožja ni več skrivnost. Vendar nima je-derskega orožja, zato želi, naj bi ga ne imele niti ostale velike sile. S tem stališčem se de Gaulle približuje sovjetskemu predlogu o razorožitvi. Zato se zahodni partnerji boje, da nc bi francoski predsednik — kljub načelni enotnosti zahodnih stališč — le nekoliko po svoje ne pretolma-čil zahodne razorožitvene koncepte. Ni dvoma, da se je v posebej težkem položaju znašel nemški kancler Adenauer. Antisemitski izpadi v Nemčiji pa afera z oporišči v Španiji, je močno diskreditirala starega nemškega politika v očeh svetovne javnosti. Javna tajnost je, da je močno padel kanclerjev ugled celo v ZDA, kjer je doslej Adenauer užival močan sloves »čvrstega« pobornika za svobodni svet. Francoska bomba je Francijo osamosvojila tudi v odnosu do Zahodne Nemčije. K temu bo morda prispeval svoj delež tudi sedanji obisk i GORENJSKE j Izdaja CP »Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI URBDNHK: Slavko Bemik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. sovjetskega premiera v Franciji, kajti sovjetska diplomacija se žc od nekdaj trudi postaviti močno Francijo kot protiutež Zahodni Nemčiji. Kanelerjeva pot v ZDA je torej poizkus, da bi pridobil uradne ameriške kroge za svojo politiko močne roke. Posebej se stari mož boji, da ne bi na bližnjem sestanku na vrhu prišlo do enostranskih koncesij glede Berlina, kar bi lahko potegnilo za seboj še druga vprašanja, predvsem vprašanje dveh Nemčij. Oh obisku v ZDA bo Kancler prav verjetno proučil z zunanjim ministrom Hcrterjem tezo o plebiscitu v Nemčiji. Avtor te teze je prav Herter. Svetovni potniki se torej pred »vrhom« srečujejo s kopico problemi. Vsak bi jih rad rešil sebi v prid. Svetovno javno mnenje pa od vseh teh potovanj in sestankov pričakuje le eno: boljše razumevanje med državami in več konstruktivnih pobud za popuščanje mednarodne napetosti. ABC KRATKOVIDNOST V zadnjih treh mesecih je Portugalska preselila precej svojih čet v Angolo — kolonijo v centralni Afriki. To predvsem zato, ker se je odločila, da ne bo dovolila, da »veter sprememb«, ki veje čez Afriko, vpliva na tradicionalen način življenja v tej prekomorski pokrajini. Dosedanje izkušnje so že marsikoga izučile, da take metode niso kdo ve kako učinkovite! sreč je seveda vzgoja mladine in spoznavanje prometnih predpisov. Svet za šolstvo LRS je pred nedavnim izdal posebno priporočilo vsem šolam, naj se v okviru raznih krožkov, svobodnih dejavnosti in tudi pri rednih šolskih urah vsi šolarji spoznavajo s predpisi o varnosti na cestah, s prometnimi znaki in drugim. Za temeljito vzgojo prometne discipline na cestah veliko lahko pripomorejo tudi vzgojni filmi te vrste. Vsak šolar in sploh vsi državljani bi morali gledati zlasti zadnjo serijo šestih inozemskih filmov, ki nas zelo prepričljivo in na neprisiljen vzgojni način poučujejo o varnosti na cestah, pokažejo pa tudi številne primere nesreč, ki so jih zakrivili posamezniki iz nevednosti, samovolje in iz različnih drugih vzrokov. Ti filmi so: danski, 80 km na uro; sovjetski, Dva zajčka; avstrijski. Cesta je za vsakogar; kanadski. Angel ali hudič; nemški. Velika družina. V četrtek 10. marca so te zares dobro in poučne filme predvajali mladini na Bledu. Ob prazniku gorje Tudi v Gorjah v .dornu »Partizana« so dostojno proslavili mednarodni praznik žena. Posebnost programa je bila ta, da so žene iz te preproste kmečke vasice same pripravile program in ga tudi same izvedle. Nekaj pesmi so celo same sestavile. Tamkajšnji prebivalci želijo, da bi bili čim večkrat deležni takih prireditev. duplji: Osnovna organizacija SZDL v Dupljah, je tudi letos poskrbela za proslavo 8. marca — Dneva žena. Za kulturni program prireditve pod naslovom >■ Pokaži kaj znaš« je poskrbela osemletka. Pri nabito polni dvorani navdušenih poslušalcev so pripravili tudi družabni del prireditve. Tečajnice kuharskega tečaja so »pokazale kaj znajo«. S pomočjo množičnih organizacij so letos, za razliko od prejšnjih let, pogostili vse prisotne žene, ne le starejše, seveda skromno, kolikor so jim razmere dopuščale. Za praznik žena je bila delegacija občinskega ljudskega odbora Bohinj na obisku v Kopru. V delegaciji je bilo 36 odbornikov obeh občinskih zbo- Predsednik ObLO Lojze Logar se rokuje z Milanom Mahničem, kapetanom ladje rov s predsednikom ObLO Lojzetom Logarjem na čelu. Obisk je imel prav poseben namen. Ta dan je prvič pristala v koprskem pristanišču motorna ladja »Bohinjka«, last Splošne plovbe iz Pirana, katere posadki so Bohinjci nesli prisrčne pozdrave in darila. Srečanje je bilo izredno prisrčno. Posadka ladje s kapitanom Milanom Mahničem je Bohinjce lepo sprejela, jih pogo- stila, nato pa povabila goste t Gorenjske na ogled ladje. 8200' tonska velikanka je napravil3 na vse goste močan vtis, saj m se nekateri med njimi prvi* srečali z morjem in ladjam1-M 1 »Bohinj« ima prostora z8 70 potnikov, na njeni prvi voz* nji, na ekspresni liniji Koper-" New York, pa je potovalo di nekaj naših državljanov. Bohinjci so posadki ladje P°* darili sliko Bohinja, delo slikarja Polajnarja, več povečav umetniških fotografij Bohinj3 in njegove okolice. Slike bod° odslej krasile ladijske prostore in bodo posadko ter potnlH vedno spominjale na bratsko povezavo vseh naših krajev & ljudi. »Bohinjka«, kot tudi »Bled* in »Bovec« (so imena treh ladtf enake velikosti in gradnje) s° ladje, ki so dokazale, da ne za' ostajajo za zmogljivostjo tu]in ladij in da povsem zadostuješ za potrebe prometa tudi na ko dolgih linijah kot je Koper —New York. Splošna pl<>vba Piran bo s temi »trojčki« lah^0 uspešno konkurirala tujim la°' jam, in s tem k našemu gosp0 darstvu doprinesla precejšen delež, ki se je doslej izgublja v tujih deželah. Bohinjci so se s posadko hinjke« ob koncu obiska prisr no poslovili in obljubili — en kega mišljenja so bili tudi P0' morščaki — da to prav g°t°v? ni bilo zadnje srečanje, temve^ da se bodo odslej pogosteje se^ stajali in se pogovorili o &v ljenju v Bohinjskem kotu in morju. Rastko Bradaška S sodišča PODVIG. KI SE NI IZPLAČAL C. B., R. E., B. L, D. O., P. R in U. P. so zaposleni pri Upravi za ceste v Ljubljani. 15. decembra letos so opravljali neka cestna dela v Podnartu, Pni tem so opazili v skladišču Kemične tovarne v Podnartu, ki ni ravno najbolje zavarovano, precejšnjo količino odpadnega svinca. Eden izmed njih se je spomnil, da bi lahko s prodajo odpadlega svinca lepo zaslužili. Z njegovo zamislijo so se strinjali tudi ostali in se dogovorili tudi s šoferjem U. P., da je po končanem delu v večernih urah postavil prazen tovornjak pred skladišče. Zvečer so na tovornjak naložili okrog 180 kilogramov odpadne svinčene pločevine in jo zapeljali na Rled, kjer so jo nameravali naslednji dan prodati odkupni postaji Trgovskega podjetja Odpad. Ker pa so za tatvino pravočasno izvedeli tudi organi LM, jim je donosna kupčija, pri kateri bi zaslužili okrog 16.000 dinarjev, spodletela. Zaradi tatvine so se zagovarjali pred sodiščem v Radovljici, ki jim je za neuspel podvig odmerilo zaporne kazni od treh do pet let. Dvoma pa je za izvršitev kazni odložilo za dobo enega leta, ker sita še razmeroma mlada in ker sta pomagala pri tatvini Uspeh razstavi jalca JESENICE Od 27. februarja do 7. marca letos je uspešno razstavljal v mali dvorani Delavskega doma član likovne sekcije Svobode Co-domir Djurič. Ob zaključku razstav«« so na debatnem večeru Izrekli mladomu slikarju splošno priznanje. Zal si razstavo ni oglodala strokovna komisija okrajnega ali republiškega merila, ki bi razstavljena dola konkretno ocenila. pod vplivom ostalih starejši*1 storilcev. NEPOBOLJŠLJIVA VROCEKRVNEZA Kadar sta L. L. in S. V., lavca iz Železarne na JeSCl,.L 10» tal* na cah popila kaj več alkoho pijač kot bi smela, sta P°s čez mero pogumna in nevai za okolico. Brez vsakršnega P°* voda sta napadala neznane -. di na cestah in v gostinski prostorih. l. k na lju- 8. januarja letos se je prod gostilno »Pri Koniču« Slovenskem Javomiku lotil neza Zemljo. Zabodel ga Je nožem v spodnji del desneS' ramena in mu povzročil 6 c . dolgo vrezno rano. Popravila nista niti potem, ko jima Je s.j dišče v Radovljici za deja^ odmerilo zaporno kazen, sodni obravnavi 15. febrUBO sta zopet zvabila v gostiln »Noč« na Slovenskem Jav0f^j ku Janeza Hanžela, ki ,ic , zaradi njunih pretepov na s° ni obravnavi zaslišan kot Prl Prepričana, da je pričal v nJ no škodo, sta ga v gostiln' vse mogoče načine izzivala, s mo da bi prišlo do pretepa jima to ni uspelo, mu je S-očital pričevanje in ga nato -dvakrat udaril s stolom ™ glavi. g Vročekrvneža sta se va^L znašla v zaporu. Sodišče j1 je zaradi nepobol jšljivosti reklo nekoliko ostrejše ^a*ri L L. bo moral odsedeti s»l» mesece in 20 dni v zaporu 1 plačati 5000 dinarjev denaP^ kazni, S. V. pa tri mesece deset dni zapora. Razen k3* bosta morala poravnati Zav0 . za socialno zavarovanje 1 stroške zdravljenja za o5ki> vance in jim plačati tudi škodnino za bolečino. Morda 1 bo zadnja kazen in dajatve iz.troz.nila in jima pomirila P vročo kri. Ponedeljek, 14. marca i960 HI. skupščina Gorenjske atletske podzveze Ob zaključku zimskega košarkarskega prvenstva Kranj, 13. marca. Danes je bila v prostorih Občinskega ljudskega odbora Kranj redna letna skupščina Gorenjske atletske podzveze, ki so se je udeležili razen številnih delegatov tudi predstavniki političnih in množičnih organizacij. d ||g|jj Odliki prvenstva - množičnost in dobra organizacija Atletiko so na Gorenjskem ^Sanizirano gojili že v letih ^ obema vojnama in v zad-^ letih pred II. svetovno voj-^> ia to skoro v vseh večjih ^eželskih krajih na Gorenjem. Atletska dejavnost se je vjjala v raznih fizkulturnih ^štvih in aktivih, v društvih partizana«, v delovnih kolek-^■K šolah in na zavodih. Ta-^ množična gojitev atletike na [j{ftrenJskem je dala nekaj kva--mih zastopnikov te športne jJ1 stanovi t vi j o Gorenjske at-^Ke podzveze v Kranju pred leti je nastopilo obdobje vrtnega delovanja in raz-v ^a atletskih organizacij po ^eJ Gorenjski. Seveda so se v Zl z ustanovitvijo podzveze javile težave, ki obstajajo še ,es> predvsem zaradi '^jkanja vodstvenega kadra *2Veze, nadalje zaradi pre-&t^hnega Števila atletskih in-tei- 0rJev> trenerjev in vadi-, tev ter sodnikov, pa tudi at-tekališč in naprav ter letskih drugih rekvizitov primanjkuje. Ce v kratkem pregledamo delo Gorenjske atletske podzveze, lahko ugotovimo, da je bilo zelo plodno. Samostojno ali pa skupaj z organizacijo »Partizan« so od ustanovitve do danes izvedli že tri podzvezna prvenstva posameznikov v atletiki, vrsto spomladanskih in jesenskih podzvez-nih prvenstev v krosu, dva »Teka mladosti«, v marsičem pa so pomagali pri izvedbi okrajnih srednješolskih prvenstev v atletiki ter vrsti drugih atletskih prireditev v klubih po posameznih krajih. Omembe vredna je množičnost na teh prireditvah, saj so dnevno opravili v posameznih disciplinah od 600 do 800 startov. Najmočnejši je atletski klub Triglav iz Kranja, sledita pa mu AK Jesenice in Mladost iz Stražišča, nadalje društva »Partizan« Kropa, Kamna gorica, Naklo, Duplje, Skofja Loka, Tržič, Bled, Žirovnica, Javornik, Radovljica, Gorje in Žiri. V zadnjem času pa so pričeh' atletiko organizirano gojiti tudi v mlaj- v nedeljo, 6. marca se je s tekmo Triglav II : Triglav I 48:46 (25:24) končalo prvo zimsko košarkarsko prvenstvo. Pet nedelj zapored se je zvrstilo v novi telovadnici STTŠ v Kranju 24 moštev z vse Gorenjske. Skupno je bilo odigranih 57 tekem. Tekmovanje je pokazalo, da se je košarka na Gorenjskem od ustanovitve košarkarske podzveze v Kranju močno razmahnila, saj je na prvenstvu nastopilo okrog 200 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v liga sistemu za posamezne kategorije. Člani so tekmovali v dveh skupinah, v vsaki po dvojnem liga sistemu, tako, da se je vsako moštvo srečalo z vsakim dvakrat. Skupini sta bili kvalitetno različni. v prvi najmočnejši je sodelovalo pet najboljših gorenjskih ekip. Zmagalo je mlado moštvo KŠK Triglav iz Kranja, ki je vse tekme, razen zadnje, odločilo v svojo korist. Drugo mesto je z enakim številom točk, vendar z mnogo slabšo razliko v koših, zasedla druga ekipa Triglava. Pomlajena ekipa Medvod je obtičala na tretjem mestu. Na zadnjem mestu so Jeseničani, ki bodo letos prvič nastopili v 2. slovenski ligi. v drugi slabši skupini je tudi sodelovalo 5 moštev, med katerimi je močno zmagalo drugo moštvo Medvod. Drugo mesto je nepričakovano, vendar povsem zasluženo pripadlo Radovljici. To moštvo brez košarkarskega igrišča, z marljivim delom v telovadnici lepo napreduje. Tretje mesto je zasedlo tretje moštvo Triglava. Pet mladinskih moštev se je pomerilo v svoji ligi za naslov najboljšega na Gorenjskem. Nepričakovano so zmagali mladinci iz Slovenskega Javornika, ki so premagali vse nasprotnike. Zadnje mesto so zasedli Radovljiča-ni, vendar že samo njihov nastop pomeni uspeh, saj so šele pred kratkim pričeli z vadbo. v pionirskem tekmovanju sta nastopili le dve vrsti domačinov. Zmagala je ekipa Triglava II s 24:16 (16:12). v prvenstvu žensk so nastopile tri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa Jesenic, ki je član prve slovenske lige. Druga jese- _ ših društvih »Partizan« Visoko, tpcptvi^atsjt Križe, Besnica in Bohinj, rennki-; Možnosti za nadaljnji razvoj PUbhski mostveni prvaki atletike M Gorenjskem so ugod- y v kegljanju ne Podzvezd je pri še bolj na- v DoCetrtek» dne 10- marca, so črtnem in prizadevnem upravlja- Pon0vni tekmi v Kranju Je- nju potrebna pomoč od prihod-. -cani d— $o at — 6600 kegljev. S tem sevanje zadanega programa bo p^^^jili naslov republiškega laže opravljala tudi s tesnejšo w 3 za leto 1960, ki so v in konkretnejšo povezavo z Petih nastopih zbrali 33.123 z osnovnimi organizacijami ter klubi in društvi na terenu. Kvaliteta in številna udeležba (Nadaljevanje s 1. strani) sei]l;, """" ledini v rvitmju jc- nju poueuiia pornoe ou pnnou- Prav zanimivo je bilo tekmo-'Carii dosegli izredno dober nje Okrajne športne zveze. Izvr- vanje v ženski konkurenci, kjer je Zupančičeva le za malenkost zmagala pred Ankeletovo. Po prvi vožnji je Majda Ankele bila zanesljivo prva, medtem ko je v drugi nekoliko slabše zape- V £ S C £ V A L £ C esPo 125 ccm, odlično ohra-Prodam. Naslov v oglas- oddelku. f!7o ]g *"0(lam suh tesan les za ostreš-,d°lžina 9 m. Kokrica 118. 879 h °Uv?^am ve^'Je količine sena, e 'n lucerne. Slane, Preddvor. pr 883 ^Uoh^'1"1 rn°t<»ril° kolo Tomos i>jsj 175 ccm, harmonij na 9 resi^ r^v znamke »Jenko« in žen- ^He >>Autornoto" ~* vse v od~ (g ^ stanju. Informacije dobi- \lvk dan od 15, d0 I9- ure" ~ 's Jezerska c. 74, Kranj. 'avi!'^'"1 nrano in stanovanje de Kl v • Sn v bližini Kranja, poleg av ^Postaje Naslov v ogl. 889 Nh?110 uro ' verižico sem iz-C°<3 Potok do Zagorice. Po-fo^. ";| najditelja prosim, da jo MU| "zgradi vrne v gostilno el na Potokih. 917 'Vi % l 1 novo moderno italijan- 12 £01"- Triller Franc, Drulovka ' Kr;»nj. 918 ■°d!im železen štedilnik. ' Uuh- 62, Sk .Loka. 919 Motorno kolo Viktoria 200 ccm, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Zadružna ulica 3, Kranj. 920 Opeko (zidake) ročno izdelano, na drva žgano, 18.000 kosov prodam. Sturm, Podgora 3, Gorenja vas, Poljanska dolina. 921 Zamenjam motorno kolo, povojno, dobro ohranjeno za 4 kubične metre smrekovih desk. — Železniška postaja Podnart. 922 Moškega — mlajšega po možnosti priučenega slaščičarja za zmrzovanje in prodajo sladoleda ter za upravljanje sladolednega aparata sprejme takoj »Delikatesa«, Kranj. 923 Preklicujem izgubljeno avtobusno vozovnico Kranj—Tupali-če. Arh Janez. 924 Tovarišica zaposlena v gostinstvu, samska, lice prazno sobo proti nagradi, eventuelno placa vnaprej. Ostalo po dogovoru. Zupan Marija, gostilna pri Lovcu. Kranj. 925 Kupim manjši brusilni stroj na dve kaluti. Kern, taxi, Kranj. 858 Prodam nekaj žaganja — letnik 1958. Naslov v ogl. oddelku. objave vpisovanje novincev v osnovne šole Svet za šolstvo ObLO Kranj javlja vsem prizadetim staršem, da bo vpisovanje novincev v osnovne šole na področju mesta (S. Jenko, F. Prešeren, L. Seljak. St. Žagar in Primskovo) v nedeljo dne 20. III. 1960 od 8. do 12. ure. Vsaka šola bo vpisovala samo otroke iz svojega šolskega okoliša in sicer rojene leta 1953 ter z zdravniškim potrdilom tudi otroke rojene januarja in februarja 1954 v kolikor bodo posamezne šole imele na razpolago dovolj prostora. K vpisovanju prinesite otrokov matični list in potrdilo o cepljenju proti kozam. kino Časopisno podjetje »gorenjski tisk«, kranj sprejme takoj 1 Korektorja i pomožna delavca za pomožna dol« v tiskarski ^rojnici in klišarni Zglasite se osebno v tajništvu podjetja. Ključavničarstvo Kranj Koroška cesta 17 sprejme ključavničarskih pomočnikov in priučenih ključavničarjev Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. Jesenice. »radio«: 15. in 16. marca nemški film nedokončana zgodba. Jesenice, »PLAVŽ«: 15. marca amer. barv. cinem. film poslednji voz. Žirovnica: 16. marca amen Ud barv. cinem. film poslednji VOZ. Koroška Bela: 15. marca amer. barv. film dan, ko so delili otrok K. Bled: 15. marca amer. in jug. barvne cinem. risanke pisani spored. Radovljica: 15. marci ob 20. uri amer. barv. vistav. film va-lentino; 16. marca ob 17.30 in 20. uri JugOSl. 1'ilm skozi vejevje nebo. Kranj, »STORŽlC«: 14. marca ob 10. uri matineja amer. barv. cinem. filma mlada kraljica, ob 16., 18. in 20. uri pa franc. barv. činom, film pevec iz mehike; 10. marca ob 10. uri matineja Ital. barv. filma POSLEDNJI RAJ, ob 16.. 18. in 20. uri pa ital. barv. vistav. film BENETKE, MESEČINA IN ti. Primskovo. »triglav«! 15. ni.irca. ob 18. in 20- uri Ital, Him L.MJBKZENSKI ZANOS. Naklo: 15. marca ob 19.30 uri ital. barv. cinem. film poslednji raj. Skofja Loka, »SORA«: 15. in 16. marca amer. rinem, film čaj in simpatija. Kamnik, »dom«: 15. in 16. mana ob 20. uri tor 17. marca oh 17.15 uri amer. nim JUTRI bom jokala. ljala in tako zapravila prvo mesto. Rezultati — člani: 1. Jenko (Tr) 1:32,1; 2. Bernik (Enotnost) 1:32.5; 3. Lukanc M. (Ljubelj) 1:32,8; 4. Svab (Lj.) 1:36,2; 5. Rakovič (Tr) 1:37,1. — Članice: 1. Zupančič 1:44,1; 2. Ankele (obe Triglav) 1:45,1; 3. Crv Jezersko) 1:58. -Mladinci: 1. Frantar (Jezersko) 1:38,1; 2. Ankele 1:41,5; 3. Medja (oba Triglav) 1:42,1; 4. Dobša (Branik) 1:47,8; 5. Vogrinc, (Branik) 1:50,9 itd. Drugi dan tekmovanja, ko je bil na sporedu veleslalom za pokal Planinskega društva Kranj, je šlo na progo kar 71 tekmovalcev in tekmovalk. Vreme se je zelo izboljšalo, prenehalo je snežiti. Tekmovanje pa je edino ovirala precej gosta megla. Proga za današnji veleslalom je bila dolga 2000 m z višinsko razliko 250 m in je imela 38 vratic. Kakor včeraj, tako so tudi danes zmagali favoriti, med člani Jenko, med članicami pa Slavica Zupančieva in med mladinci Branko Medja. Medtem ko je v slalomu Slavica Zupančič komaj zmagala, je danes odlično peljala in tako zmagala s precejšnjo prednostjo pred najhujšo konku-rentko na tem tekmovanju Majdo Ankele. Današnje tekmovanje je bilo tudi ekipno. Zal pa je imel popolno ekipo (3 člani, 2 članici in 2 mladinca) le kranjski Triglav in je tako avtomatično že sedmič zaporedoma osvojil prehodni pokal Planinskega društva Kranj. Izjave zmagovalcev: Slavica Zupančič: »Teren za proge jo bil zelo dober, žal pa jc med tekmovanjem motil včeraj hud snežni metež, danes pa zelo gosta megla. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobro kljub vremenskim nevšečnostim.« Janez Jenko: »Skoraj z vsem sem zadovoljen, posebej pa še s progo, ki je bila odlična, saj jo jc trasiral naš priznani mojster — traser Magušar Marjan. Skoda le, da niso nastopili še Jeseničani, ker bi bila tako konkurenca še večja.« Majda Ankele: »Kljub pomanjkanju treninga sem z rezultati zadovoljna. Včeraj sem zelo dobro vozila, danes pa je bilo nekoliko slabše.« Frantar: »Kaže, da mi najbolj leži slalom.« Rezultati — člani: 1. Jonko (Tr) 1:39,1; 2. Križaj (Ljubelj) 1:40,2; 3. Svab (Ljubelj) 1:40,4; članice: 1. Zupančič (Tr) 1:52,3; 2. Ankele (Tr) 1:58,4; 3. Rutar (Tr) 1:59,2; mladinci: 1. Medja (Tr) 1:47,2; 2. Stare (Tr) 1:52,3; 3. Ankele (Tr) 1:54,3. Jože Javornik V K I M B V prihodnje je pričakovati, da bo nastopilo toplo spomladansko vreme. niška ekipa je zasedla drugo mesto, tretje pa so bile Kranjčan-ke. Pri mladinkah sta se srečali le ekipi Jesenic in Triglava. Zmagale so Jeseničanke z rezultatom 57:8. Dve ekipi Triglava sta se pomerili za naslov prvaka med pionirkami. Zmagala je prva ekipa Triglava z rezultatom 16:14 (7:4). Kljub temu. da so bili organizatorji — predstavniki GKP istočasno tudi sodniki, reditelji in igralci, je bila organizacija odlična. K uspehu so pripomogle tudi nastopajoče ekipe, ki so bile vseskozi disciplinirane. Zmagovalne ekipe v posameznih kategorijah so prejele lepe pokale GKP v trajno last. M. F. Triglav prvak (Nadaljevanje s 1. strani) Podobnik pa Teranu. S porazom Tomca proti Sedeju so povedli Odredovci s 3:2. odlični Marušič pa z zmago nad Kocijanom izenačil na 3:3. Nato je Teran hitro odpravil Sedeja, toda Podobnik je z zmago nad Marušičem stanje izenačil. Odločitev je padla šele v zadnjem srečanju, ko je Tome s težavo premagal Kocija-na in tako dosegel odločilno točko za Triglav. Letošnje prvenstvo je bilo zares zanimivo in ni manjkalo pre- NAŠI ODPOTOVALI NA POLJSKO Ljubljana, 13. marca. Včeraj so odpotovali na Poljsko naši znani smučarji (in smučarka) Mara Rekar, Roman Seljak, Franc Detičck in Jože Limovšek, ki bodo zastopali Jugoslavijo na velikih mednarodnih tekmah v Zakopanih. PRED SREBRNIM JUBILEJEM PLANICE Še nekaj dni nas loči od velikih planiških dogodkov. Posebne tehnične ekipe pripravljajo in čistijo pot od Rateč do Planice. Prav tako pripravljajo parkirni prostor pri skakalnici. Zvedeli smo, da so športna podjetja »Elan« in »Planica šport« namenila izžrebanim obiskovalcem večje število smuči, prav tako pa bodo izžrebana tri brezplačna potovanja na olimpiado v Rim. Janez Teran je bil najboljši senečenj. Po končanem formalnem delu tekmovanja ni bil znan še popoln vrstni red. Brez zmage je ostal Partizan iz Škofje Loke, pred njim pa na 7. mestu Fužinar iz Raven z eno zmago. Ob zaključku redakcije potekajo ponovni dvoboji med Mariborom, Ilirijo iz Ljubljane in kranjsko Mladostjo, ker so vsa tri moštva dosegla vsako po tri zmage. Ponovna srečanja bodo odločila za razvrstitev od 4. do 6. mesta. Za letošnjim prvakom Triglavom se je uvrstilo moštvo Ljubljane z enim porazom, za njim pa na tretje mesto Odred. Tehnični rezultati: Fužinar : Maribor 1:5, Triglav : Mladost 5:2, Odred : Ljubljana 0:5, Ilirija : Partizan 5:3, Odred : Fužinar 5:0, Triglav : Ilirija 5:1, Mladost : Ljubljana 1:5, Maribor : Partizan 5:2, Partizan : Fužinar 2:5, Triglav : Maribor 5:0, Mladost : Odred 3:5, Ljubljana : Ilirija 5:1, Fužinar : Mladost 3:5, Triglav : Partizan 5:0, Maribor : Ljubljana 1:5. Odred : Ilirija 5:2, Ljubljana : Partizan 5:0, Triglav : Fužinar 5:0, Maribor : Odred 2:5, Mladost : Ilirija 5:1, Ilirija : Fužinar 5:2, Ljubljana : Triglav 3:5, Mladost : Maribor 3:5, Odred : Partizan 5:0, Ljubljana : Fužinar 5:0, Mladost : Partizan 5:0 w. o., Ilirija : Maribor 5:1 in Triglav : Odred 5:4. Dušan Rebolj NAMIZNOTENIŠKI TURNIR PIONIRJEV IN MLADINCEV Jesenice, 13. marca. Tu je bil danes gorenjski pio-nirsko-mladinski turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 50 igralcev. Med registriranimi mladinci je bil najboljši Rebolj (Jesenice), pri pionirjih pa Buh Jesenice). Pri neregistriranih mladincih in pionirjih je bil obakrat najboljši Volčič (Jesenice). V namiznoteniškem dvoboju med igralci Jesenic in Šk. Loke so zmagali tako pri mladincih kot pri pionirjih Jeseničani z rezultatom 5:0. OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« STRAŽIŠCE Kranj, 13. marca. Sinoči je bil v domu Partizana v Stražišču XII. redni letni občni zbor tamkajšnjega teles-novzgojnega društva, ki so se ga razen članov udeležili tudi številni zastopniki družbenih in političnih organizacij. Stražiško društvo šteje 290 članov, aktivnih pa je 240, ki so imeli lani 442 telovadnih ur, ki se jih je udeležilo nad 8300 članov društva. Na občnem zboru so med drugim tudi poudarili, da bodo v prihodnje pričeli z vadbo rokometa, namiznega tenisa, atletike in odbojke. Za predsednika društva je bil tudi tokrat izvoljen Franc Oman. DRUGE MEDKLUBSKE SANKAŠKE TEKME Jesenice, 13. marca. Tukaj so bile danes druge medklubske sankaške tekme pod pokroviteljstvom Občinskega odbora ZB jeseniške občine za Štunfeljev memorial. Proga iz Planine pod Golico do Jesenic je bila dolga 2200 m. Od sanka-ških klubov Jesenice, Begunje, Žirovnica, Tržič in Mojstrana je sodelovalo 83 tekmovalcev. Manjkali pa so sankači iz Bohinja. Rezultati posamezno — mladinke: 1. Sranc (J) 10:09,4; članice: 1. Fon J) 8:08,3; mladinci: 1. Urbane (J) 8:02,1; člani: 1. Horvat J) 7:51,0; ekipno: 1. Jesenice I 40:09,0. Najboljši čas dneva je dosegel v eni vožnji Ulčar z Jesenic in sicer čas 3:41,9. U. Šahovsko prvenstvo Gorenjske Kranj, 13. marca. Včeraj so v klubskih prostorih Šahovskega društva v Kranju pričeli s prvim kolom šahovskega prvenstva Gorenjske. Rezultati I. kola: Roblek : Bukovac 1:0, Korošec : Lešnik prekinjeno v boljšem položaju za mojstra Lešnika, Čopič : Drole remi, Cuderman : Simič 1:0, Braniselj : Pogačnik 1:0, Jan : Simčič remi. Rezultati II. kola: Bukovac : Simčič 1:0, Pogačnik : Jan remi, Simič : Braniselj 0:1, Drole : Cuderman 0:1, Lešnik : Čopič 1:0, Roblek : Korošec remi. Po drugem kolu sta v vodstvu mojsterski kandidat Cuderman in drugokategornik Braniselj z dvema točkama, sledijo Roblek z 1 točko, Lešnik z 1 točko in eno prekinjeno partijo itd. iportm rtm\W I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Crvena zvezda : Dinamo 0:0 Budućnost : Radnički 2:0 Rijeka : Beograd 2:1 Sarajevo : Sloboda 1:0 Velel : Vojvodina 2:1 Partizan : Hajduk 2:1 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Odred : Šibenik 2:1 Split : Borac 5:1 GORE NJLSK PONEDELJEK, 11. MARCA tf" : Zadnje vesti DOMA. .. Ljubljana, 13. marea. Včeraj dopoldne si je predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič v spremstvu sekretarja OK ZKS Ljubljana Janeza Vipot-nika ogledal nekatere specializirane obrate severnega Agrikombinata v okolici Ljubljane. Skopje, 13. marca. Včeraj opoldne so čutili malone v vseh krajih Makedonije močan potres. Središče potresa je bilo 50 km zahodno od Skopja blizu Tetova. V Tetovu se je podrlo več starejših hiš, nekaj ljudi pa je bilo poškodovanih. Ljubljana, 13. marca. Danes dopoldne se je začel v Ljubljani v domu Sindikatov VI. redni letni občni zbor turistične zveze. O delu in nalogah turistične zveze je poročal njen predsednik Albert Jakopič-Kajtimir. Poudaril je, da se je v zadnjem času turistični promet v Sloveniji silovito razmahnil. Pariz, 13. marca. Strokovnjaki ZDA, Francije, Velike Britanije, Kanade in Italije, so pripravili za zasedanje odbora desetih, ki sc bo začelo 15. marca v Ženevi, načrt o razorožitvi, ki bi imel tri faze. Rabat, 13. marca. Po agadirskem potresu je Maročane doletela še ena nesreča. Iz Sahare so čez atlaške gore prileteli v dolino Suši za Aga'urom in na zelene ravnine okrog Marakeša ogromni oblaki kobilic. Nova športa« palača v Par*w.i v Parku Piestav pri Vereeje&ih vratih je bila odprta 5. februarja lete*. Zamenjala je aname-nrik> staro Vel'd'Hiv, prizorišče vseh pomembnih športnih dogodkov v prete-kli dobi. Športna palača bo namenjena vsem športnim tekmovanjem, razen kolesarskim dirkam v zapitih prostorih, pceebnlm gledališkim predstavam, predavanjem in zborovanj em. V njej je 5.000 do 6.000 sedežev. Sedeži so razvrščeni v šestih vrstah do višine 13 metrov. Na vse prizorišče je neoviran razgled, ker je stavba zgrajena brez stebrov. Posebno pozornost vzbuja kupola s 60,55 m premera, sestavljena iz aluminijastih plošč in posebnim novim opažem nočne modrine, ki ni samo dekorativen, marveč zagotavlja tudi usttezno akustiko in toplotno izolacijo. V času pariškega velesejma bo v njej kmetijska razstava. Pravijo, da je tudi nova športna palača samo začasna, ker nameravajo zgraditi mnogo večjo za 12 tisoč gledalcev v bodočem pariškem razstavnem in zabavnem središču. _ NAVAL NA PARIZ Lani je francosko glavno mesto Pariz obiskalo 1,639.153 turistov iz vseh koncev in krajev sveta. Na prvem mestu ao Američani, ki jih je bilo 385.021. —*■*■-» LOVCE V JI HČI Riše Milan BatisU 91. Gams, ki je Neka začutil, se je pognal v peči. Dedec ga je zagledal in se na veliko prekrižal. »Glej, glej, to je tista Bo-štjanova mrha. Pet let življenja bi dal, da bi ga spihal!« Krepelce mu je samo zdrsnilo v roke. Pokleknil je in urno pomeril. Takrat pa mu je za hrbtom s spremenjenim glasom zaklical Boštjan: »Roke kvišku, falot! Odloži orožje!« Nek je bil iznenađen, da je skoraj omahnil čez peč. Brez besede je puško odložil. »No, obrni se grča stara,« je spet velel ukazujoč glas. Obrnil se je in zagledal Boštjana. 92. Nek je naglo popadel svoje krepelce in ga dvignil, kot bi hotel oprati sramoto: »Oho, Boštjan, potepuh ti brezsrčni, svojega dobrotnika bi rad spravil v grob. Poznam tvojo nogo, sledil sem te, tako imaš, kakor otroški grob.« Boštjan se je spustil k njemu, objela sta se, se tolkla po ramah ter veselo smejala, da so odmevale puste Hudičeve konte. »Veš Boštjan, moral sem le dobiti. Naznanjena sva. Žan-darji se nama obetajo, zapor. Vse to sem izvedel v dolini. Pa še stradava s tvojim psom. Že teden dni sva brez mesa. Kakšna krivica se dela človeku.« 93. Preden sta Boštjan in Nek odšla v Hu- dičeve konte, se je Nek moral Boštja" zakleti, da ne bo prišel več Sepavcu nii kratit. Nek je stopil na skalno čer, ki J pot prižnica molela nad prepadom, k roko je molel kvišku, kot pred sodišče"1' v drugi pa je stiskal krepelce. Zvite je zamaknil v pečevje in svečano &°v° s tresočo brado: »Zaklinjam se ti BoštJ* vpričo tega skalovja, pri sveti Jeri, P* tronu moje ranjke matere, pri grobu ta, pri vseh gamsih in ruševcih, orlih ^ vseh ostalih hudičih, da se moja roka ^ bo stegnila po gamsu, da moja puška bo streljala.« 1 Te dni je neko dekle zahtevalo sprejem pri inšpektorju policije v Frankfurtu na Maini. Odkrito mu je dejala: »Avgusta 1956 sem ubila nekega človeka. Bil je direktor pivovarne »Georg Prum-mer*. Nato je dvajsetletna Liedel izpovedala precej zgodbico: »Imel je 54 let, jaz pa 17. Lju-mbila sem ga. Spoznala sva se v Izolda čudno Pretekli teden je v havanski luki nastala eksplozija. Po podatkih jc bilo ubitih več kot 100 ljudi, nad 200 pa je bilo ranjenih. neki kavarni v Ingolstadtu.* Ta idila je trajala sest mesecev. Nekega dne je direktor pivovarne rekel dekletu, 37 let mlajšemu od njega: »Tako ne gre več dalje. Razlika v letih je prevelika.* Toda Izolda se ni mogla sprijazniti s tem. »Vedela sem, da je druga žena vmes,* je rekla policistom. »Zato sem sklenila, da se bom maščevala.* Spomnila se je nekega zahod-nonemskega ilustriranega časopisa, v katerem je bila opisana zgodovina nekega zločina: neki kemik se je »proslavil* s pomočjo strupa iz nekih trav s skoraj perfektnim zločinom. Strup je dal v pecivo. »Toda odločila sem se za nekaj drugega. Sklenila sem, da bom namesto peciva uporabila čokolado z likerjem. Z neko prazno brizgalko za injekcije sem izločila liker, nato pa z istim sredstvom napolnila čokolado s strupom E-605 (močan rastlinski strup). Str:ip sem kupila v neki lekarni s pomočjo ponarejenega recepta. Ko sem luknjico v čokoladi napolnila oziroma prekrila z raztopljeno čokolado, sem jo ponovno zamotala v srebrn papir. Zastrupljeno čokolado sem položila na vrh škatle m med zadnjo avtomobilsko vožnjo sem jo ponudila Georgn. Nekaj minut pozneje je ustavil avto m h javil, da mu je slabo. Videla sem kako se je naslonil na volan. Izstopila sem iz avtomobila in se nato vrnila z drugim avtomobilom — z avtostopom.* Mlada Izolda se bo zagovarjala pred sodiščem v torek, 15. marca, v Miinchenu. ZahodnonemŠka javnost je ogorčena nad njenim zločinom. Če se Izolda Liedl ne bi zaradi svoje vesti, ki jih ni dala miru, sama prijavila policiji, bi umor Georga Prummerja ostal nepojasnjen in pridružil bi se vrsti »perfektnih zločinov* kot jih imenuje policija. Razen tega pa vidijo mnogi listi in ugledne osebnosti v tem zločinu tudi zaskrbljujoč in alarmanten simptom. »Kaj lahko pričakujemo od mladine, sposobne, da tudi v svoji nezrelosti stori zločin, ki presega domišljijo najbolj domiselnih piscev kriminalnih romanov?* — je zapisal neki za-hodnouemški list. Iznajdljivi vlomilci Nekega dne okrog polnoči, se je na eni izmed atenskih ulic pojavila skupina fantov s kitarami. Začeli no peti in igrati ter tako pritegnili nase pozornost prebivalcev, ki jim je ubrana glaebn ugajala. Medtem pa so njihovi pajdaši popolnoma spraznili dve veliki trgovini in odnesli vi#v, kar so mogli. GRANATE IZ PRVE SVETOVNE VOJNE Konec januarja so delavci v kamnolomu Jedinstvo v Momi-nom kamenu pri Vladičinem Hanu doživeli zelo zanimiv, toda tudi razburljiv dogodek, ko so odkrili kup topovskih granat. Miner Milodrag Milosavljević je med delom na letel na velik prazen prostor, ki se mu je zazdel takoj sumljiv. Poklical je tovariše, s katerimi je skopal vhod in preiskal notranjost votline. Najbrž so pričakovali vse kaj drugega, samo ne skladišče topovskih granat. Bilo jih je skupno 45. kalibra 250 mm. Od kod granate v tej podzemni votlini? Po govoricah starejših ljudi izvirajo te granate še iz I. svetovne vojne. Nekateri se še spominjajo, kako so nekoč celo evakuirali prebivalstvo, da bi razstrelili skladišče granat. Eksplozije so res odjeknile, toda kot kaže, to skladišče ni bilo uničeno. STARKA S 132 ŽIVIMI VNUKI IN PRAVNUKI Najstarejša žena Bijel j ine — Emka SelLmovič je imela devet otrok, od katerih je šest še danes živih. Najmlajši otrok, hči Sida, ima 60 let. Od teh neposrednih potomcev ima starka 132 živih vnukov in pravnukov. Emka Selimovič se natančno ne spominja leta svojega rojstva. Toda sodeč po dogodkih, ki se jih spomni, je že praznovala 110-letnico rojstva. Kljub visoki starosti je še zelo živahna. Dobro vidi in njena najmlajša hči jo pogosto prosi naj ji napelje nit skozi iido. Emka ni bila nikoli bolmi. Križanki si. 611 Vodoravno: 1. skušnja, 6. S^a ra žitna mera, 7. predlog, 8. zt^ želka, 9. sebe, 11. italijanslU spolnik, 12. začetnici avto«3 gajice, 14. kratica za dolžin**? mero, 16. nikalni prislov, *' mestece v Vojvodini, 20. vrze zadnjo karto, konča z igro, vrsta čolna. Navpično: 1. afriška štorklJ 2. začetnici priimka in hnen* našega pesnika (»Caša opoJn°' sti«), 3. latinski predlog, 4. i*1 _ steče v Srednji Italiji, 5. delav^ ka v tekstilni tovarni, 6. ora' nje, 7. argentinski šahovski^] lemojster, 10. začetnici P°° predsednika zvezne sku pšČinei 13. mrežasta tkanina, 15. iin ameriškega humorista Tv/ain* 17. bet, debela gor jača, 19- Pn' trdilnica, 21. njega. ieaac Asimov 44 3 eklene kletke »Prepričan sem, da bodo. Umor je pripravljen tako, da pade sum na mene. Zakaj je bil uporabljen alfa-razpršilcc? To je zelo tvegan način. Do alfa-ra/pršilca ne more priti vsakdo in tudi je mogoče ugotoviti, od kod je prišel. Mislim, da je prav v tem vzrok, da je bil uporabljen. Ubijalec je celo ukazal R. Sammvju, naj gre v fotografsko sobo in se ta mubije. Zdi se mi očitno, da je temu vzrok želja, da nihče ne bi posumil v način umora. In četudi bi bil kdo tako slep, da ne bi spoznal alfa-razpršilca, je gotovo, da bi kdo kmalu opazil zabrisan film.« »In v kakšni zvezi je to s teboj, Elijah?« Balev se je kislo nasmejal, vendar na njegovem obrazu ni bilo sledu o dobri volji: »Popolnoma jasno. Alfa-ra/.pršilec je iz energetske centrale v VVilliamsburgu. Jaz in ti sva včeraj šla skozi to centralo. Videli so naju in to se bo kmalu razvedelo. To mi nudi priložnost, da pridem do orožja, motiv pa je že na dlani. In zagotovo se bo izkazalo, da sva midva zadnja, ki sva videla in slišala R. Sammvja, razen, seveda, pravega ubijalca.« »Bil sem s teboj v energetski centrali in lahko pričam, da nisi imel priložnost, da bi ukradel alfa-razpršilec« »Hvala,« je grenko rekel Balcy, »toda ti si robot in tvoje pričevanje ne bo veljalo.« »Komisar je tvoj prijatelj. On bo poslušal.« »Komisar mora čuvati svoje mesto in mene ima žc rahlo dovolj. Zdaj se mu ponuja ugodna priložnost, da se izvleče i/, težavnega položaja. Prav tako, kakor imam tudi jaz le eno edino možnost, da se rešim.« »In to je?« »Vprašujem se, zakaj me želi nekdo obtožiti? Verjetno zato, da bi se me iznebil. In vendar — zakaj? Spet očitno zaradi tega, ker sem nekomu nevaren. Z vsemi silami se trudim, da bi odkril ubijalca dr. Sartona v Mestu Vsemircev. Kajpada, to utegne motiti medievaliste, ali vsaj njihove voditelje. In ta krog voditeljev bo vedel, da sem bil v tisti centrali: nekdo izmed njih mi je sledil, čeprav si ti mislil, da sva se jih otresla. In tako jc edina možnost, de> sc rešim, t tem, da poleg ubijalca dr. Sartona, najdem istočasno tudi človeka ali skupino ljudi, ki me poskušajo odstraniti s poti. Ce dobro premislim, če rešim to zadevo, bom varen. Jaz in Jessie. Ne bi mogel prenesti, če bi njo ... Toda nimam veliko časa.« Nervozno jc stiskal in razpiral pest. »Nimam več veliko časa.« Balev je pogledal v R. D?ineclov izklesani obraz z nenadnim upanjem. Čeprav je bil robot, je bil močan in zvest in nesebičen. In kaj zmore človek več zahtevati od prijatelja? Balcyu je bil potreben prijatelj in nič ni bil pri volji, da bi se mnogo menil za dejstvo, da je v tem prijatelju namesto srca nekakšen splet kolesc. A R. Dancel jc odkimal z glavo. Robot jc rekel: »Zal mi je, Elijah,« seveda pa na njegovem obrazu ni bilo sledu o obžalovanju, »toda jaz nisem slutil, da sc bo zgodilo kaj takega. Morda tisto, kar sem storil, ni bilo prav in žal mi je, če splošna dobrobit zahteva, da jc tako.« »Kakšna splošna dobrabit?« je /ajceljal Balcy. »Govoril sem ■ dr. Fastolfom.« »O, vraga, kdaj?« »Ko si jedel.« Balev jc stisnil ustnice. »In?« jc komaj slišno dahnil. »Kaj sc je zgodilo?« »Moral se boš rešiti suma, da si R. Nammvjev ubijalec na nekakšen drug način, ne pa /. raziskovanjem umora mojega konstruktorja dr. Sartona. Naši ljudje v Mestu Vsemircev so na podlagi mojih obvestil sklenili, da bodo zaključili preiskavo z današnjim dnem in začeli delati načrte, da bodo zapustili Mesto Vsemircev in Zemljo.« XVII. poglavje konec NEKEGA PROJEKTA Bale.v jc zamišljeno pogledal na uro. Rilo jc 21.45. Ccz dve uri in četrt bo polnoč. Že dva dni in pol je v nenehni napetosti. Obvladoval ga je nekakšen občutek neresničnosti. Moral jc nadzorovati glas, da mu ne bi drhtel, ko je segal za svojo pipo in malo vrečko, ki jc vsebovala dragocene drobce tobaka. Rekel je:: »Kaj to pomeni, Daneel?« R. Daneel jc rekel: »Ali ne razumeš? Kaj ni očitno?« . Balc.t je potrpežljivo odvrnil: »Ne razumem in ne zdi *e * očitno.« it »Tu smo zato,« je nadaljeval robot, »mislim, ljudje Mesta Vsemircev, da razbijemo lupino, ki obkroža Zemljo in da prisilimo njene prebivalce na ekspanzijo in koloniz»c^0'' »To vem. Ne govori mi o tem.« »Moram, ker jc bistveno. Ce bi nam bilo res do teg»> bi kaznovali morilca dr. Sartona, s tem vsekakor ne bi vr,l'!| dr. Sartonu življenje, razumeš; toda, čc bi propadli, bi s *efJ samo okrepili položaj politikov na našem planetu, ki *° ^ zadeva je že zelo blizu konca. Mora biti blizu, sicer me n« nasprotniki same ideje Mesta Vsemircev.« .< »In zdaj se,« nenadoma je ostro rekel Balev, »tako Pri*v ' pripravljate na prostovoljno vrnitev domov. Zakaj? Harto^ skušali tako hitro spraviti s poti. Imam občutek, da pose"«^ vsa dejstva, ki so potrebna, da izluščiva odgovor. Odgovor too biti tu nekje zelo blizu.« Potrkal se jc po čelu. »Manjka ™ samo še en stavek. Ena beseda!« Tesno je zaprl oči kot da bi tako lahko razjasnil zmcs»J** minulih šestdesetih ur. Toda ni jc razjasnil. Ni. Balev je drhte vzdihnil in bilo ga je sram. Pokazal sC slabiča pred hladnim in nespremenljivim strojem, ki j« molče strmel vanj. lift* »Nič, vseeno. Zakaj Vsemirci op«s h«' llripavo je rekel zadevo?« »Naš projekt je končan,« je rekel robot. »Zvedeli smo, o*11 Zemlja kolonizirala druge planete.« »Kaj, postali sle optimisti?« Detektiv jc povlekel iz °' prvi dim in čutil jc, kako ga to pomirja in krepi. ^ »Mi, ljudje iz Mesta Vsemircev, smo poskušali sPrtM1,<'^o Zemljo, ko smo spreminjali njeno ekonomiko. Poskušali s ^ uvesti našo C/Fe kulturo. Vlada našega planeta Iti l,"rii^ posameznih Mest so sodelovale z nami, ker jim j«' & gjt ugodno. In vendar nismo niti v petindvajsetih letih dos« uspehe. Bolj ko smo se trudili, močnejše je postajalo medi« listicno upiranje.« »Vse to vem,« je rekel Balev. Pa ni pomagalo. Robot Jjjjj pripovedovati to na svoj način, kot magnetofon. V »cu zakričal k. Daneelu: stroj! 18