GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NijTeijl alovenskl dnmdk
v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto— $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
Tbe largest Slovenian Daily
in the United States.
Issued every day except fiun&ays
and legal Holidays.
VRT 75,000 Readers. ____i
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ nnder the Act of Congress of March 3, 197t._TELEFON: 4687 CORTLANDT :
NO. 32. — ŠTEV. 32.	NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 8, 1922. — SREDA, 8. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
NOVI PAPEŽ, PIJ XI. - PRIJATELJ AMERIKE.
NOVI PAPEŽ PIJ XI SE IZRAŽA ZELO POHVALNO O AMERIKI. — V SVOJI MLADOSTI JE BIL ATLET TER VELIK LJUBITELJ ŠPORTA iN TURISTJXE.
SANDS OBTOŽEN KOT MORILEC TAYL0RJA.
POLICIJSKI URADNIKI V LOS ANGELES IZJAVLJA JO, DA BO POGREŠANI TAJNIK UMORJE KEGA RAVNATELJA FOK-MALNO OB1CŽEN UMORA. — MABEL NORMANI) IZ SEBE PRI MRTVAŠKEM ODRU.
Rim. Italija. S. febi ttarja. —' *'Ja/ upam. ila nit* bo Amerika. l»» j«- dežela. katero občudujem in 1 jo ljubim, vzljubila.*"
Gornje besed«* je rekel novi pa-j p••/ ameriškemu kardinalu O"'"o-j l-i lti. ki j«* prispel v Rim prekas-no, da bi >o mogel udeležiti pa-i I ■ ških volif'-v. in katerega je po-} »« in novi papež sprejel v poseb- J ni avdijenei. Ameri ki kardinal i» izjavil časnikarskim poročeval-! i- iii sledeče;
TJavnokar Kem s«' vrnil »mji j p.ip"/.a, ki »ii* ji* sprejel v }H»sel>-:ii avdijenei. Novi papež je izrabil svoje obžalovanje, ker nisem lnogH pravočasno prispeti, da bi :.c udeležil pa peskih \olitev. Prosit :.ie je, nj i izročnn njegovo sporot»lo Aneriki. —
Novoizvoljeni pa {jež je blagoslovil z balkona vatikanske palače zbrano množico na trgu five- > t -ga Petra. Novi papež se je po-j javil na balkonu nato. ko je —j prine <'lii«ri stopil na balkon ter javil nove<r apapeža z besedami: — Njegova sveiost papež Pij XI.
Novi j>apež govori sedem!ndvaj m 1 jezikov, med temi tudi izbor- j no anjrleieino. On je vnet hril»o- j lazee ter ljubitelj ruaave in je že nandil ture na goro Monte Rosa Mont BI.iiir.
Ko m- je novi papež pojavil na balkoni: ter pogledal na tr;r. kjer je bila zbrana ogromna množica ljud»va. je vojaštvo, ki je stalo i*a I r^n, prozen tira) o orožje. Pa-j e/ je v. ei>*im in zvonkim glasom I I recital Oremus tet* nato blago-s lovil množico. Blaaroslovn so sle-t'ile lun dušene ovaeije, ki jih je prirejalo ljudstvo novemu poglavarju rimsk" . katoliške cerkve.
Kardinal liwlti. kin zoškof ni!-; lanski in sedanji papež, je dobil. pri sedmem glasovanju glasov, j Velikanska množica ljudi, ki je; *tala celo dopoldne na dežju na j trgu svetogfc Petra, ni bila izprva gotova, je 11 dim. ki se je kadi! iz dimnik* Sikstinske kapele, črn ali bel, toda pojav novega papeža je razpršil kmalu vse dvome. Po pajvškein blagoslovu so izmenjale jMipeštve gard" pozdrave z vojaštvom italijanske armade, ki je straiilo trg.
Pariz, Krer.eija, s. februarja.
Izvolitev kardinala Rattija papežem j«- bila sprejeta v Parizu z \«likmi zadovoljstvi m. Nekateri
pariški časopisi pišejo, da pome-li ta volit'V 'zavezniško zmago'.
Xo\i pa p -ž. je ve'ike in močne postave. \' svojih mladih letih ie bil atlet.	je š<. si daj njego-
vi- telesna konstitucija fizično l popolna, dasi je star (>4 let. Bil j je velik Ijul ilelj sorta ter je go-.,il jh>N g tuiistike zlasti rokobor-lo.
Njegov prednik je bil plemenitega rodu. Katti pa ie bil sin rev-Ji;;ii staršev v Desio. blizu Milana. Kot mladi vaški župan, je s svojo j atletiko zbudil zanimanje milan-! »kegH prelata. Ta prelat je vpeljal mlade«.«!, duhovnika v slavno milanski knjižnici. Pela one 'tnji- j žnice so ga navdahnila s pisateljevanjem. n ikar j«* potem v le-ku dvajsetih let spisal preko Se- J stdeset del.	J
(!!as o njegovi slavi so je naglo [razširil in papež Pij X.. ga je p^-| zval v Vatikan ter mu izročil 'službo vatikanskega knjižničarja in arhivarja. Med tem je bil imenovan tudi monsignorjem.
Rut t i se .n* nato vrnil v Milan, kier je imel bolehno staro mater.
j
(Skrbel pa je tudi nadalje za vatikansko knjižnico, iri tamkaj se je tudi sestaI in seznanil z ameriškim milijonarjem Morganom. ki je prišel v Rim, kjer je skusil dobiti človeka, ki bi mu prevel neko delo star-* cgi|K*atiske literature. Med Rattijem in Morganom je nastalo Veliko prijateljstvo, ! Monsignor Ratti je bil nato od-1}»oslan na Poljsko kot ,-ipostolski vikar ter je bil tudi član plebi-scitne komi.dje za šiezijsko ozem-
Ije
1___
i
CSEM FREMOGABJEV UBI TIH.
i
J Hunting *oc. \Y. 7. febr. — <>>.'ii mo/ .v- bilo ubitih, dva sta bila ;<?/!:•• poškodovana, in enega pogrešajo \sled rovske eksplozije, ki S'.' j>* završila danes zvečer v nekem rovu Marietta Coal Co. v P<iisou Fork. Ky. — Tozadevno -poročilo je prišlo dane« semkaj.
! ^ ROJAEX NAROČAJTE SE 1 NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, > lirah in avstrijskih kronah
m uliM mmkm tenka izvrta je j« pm mizkS tmL uamUIto In Mir*. VienJ M M3e M*« mm Mete:
Jifoaltvija:
R*cp«Mlja ■»	prnkU te Upl»ea)e *Kr. poštni lekorral anuT
m "fmšnaakm buka" v LJaMJML
300 kron...... $ 150 1,000 kron ...... $ 3.80
400 kron ------% 1.60 5,000 kron.....$18.50
500 kron ......$ 2.00 10,000 kron.....$36.00
Olaaw naredbe Ministrstva za potto in brsejav v Jugoslaviji Jo mdaj imcoCo tmm nakazovati zneske potom potto edinole v dinarjih; za vaako tttrl krono bo IzplaCan en dinar; razmer Jo med dinar*« in krono ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zasedene ozemlje:
RazpolUJa na zadnje potto	In Izplačajo "Jadranska banka" v Trsta.
50 lir ........ $ 2.90	500 Ur......$25.00
100 lir ........ $ 5.30	1000 lir ....... $49.00
300 lir ....... $15.30	'
Nemška Avstrija: KazpotUJa na saAsJo potto In izplačcge »Adriattsche Bank na Pnpajm.
Radi velikanskih rarlik v tečaja izplačajcmo tedaj ▼ Avstriji rano am«r«ikan»ke dolarja. Na£a pristojbina za vsako posamezno nakazilo do HO— znaša 50 centov; od $10.— da $50.— po tL—; in ca večja nakazila p* t centa od dolarja.
Vrednost denarja oedbj ni stalna, menja ae ve&rs« mmiHfthi
Ml ražrmsms pa eesd Istega kol mm podani denar tepe v roka.
Kot isnerslnl iisiipnftl "Jadranske Banke* te njenih podrni-** Imamo mjamferti hranrets ugifci pogoje, Id bodo veBw ko-rlotl sa m, ki ao to aH se bodo ji dniorsll nate banke.
' po Near Točk IBank DnIL
run Mziizm stats iuz a owtiudt m, in t«*
Operacija v Sing Singu h baje proti postavi.!
Postava zahteva, da je treba trarp-1J la usnirčer kaznjencev takoj i v pokopati.
Ossining. X. V.. fcltrunrja. (if'ircr«* IlH'!-,- r. kazit.i^m-e v Sin^j] Šintru. katt>r<-iiiu s<i vcepili žlezo j: nekejra na ♦ !ektrierem st^lu ii«;- < Dirčenejra mm ilea. počuti dob- ; if>. toda je še vedno v postelji. — I Sedaj se .ie pričelo razpravlja- 1 ti o tej operaciji in jetnišniriii u-radniki izjavljajo. .i;i je legalno ' ]navilo. ki d<»lo«"-a. d;j s»> n<» sme noben del teltsa vztti truplu — r-mr<Vnc<_r;i kaznji-nea.
Da je bila Ta operacija izvršena i." zanikajo, toda vprašanja, kdo .:e vz'-l žl*-z<> usmreeuemu človeku i/, teb-sa ter jo vcepil Ha user ju, ročejo rešiti in objaviti. — Dr. 1'ownsend. f> katerem je bilo rečeno. da izvršil operacijo, no- .) (e ničesar vedeti o tem. da bi vrel l žl<-zo iz kake«ra mrtveca telesa. I
Jlnenjc uradnil-mv jrtinšniee je <t«i bi bilo v/.etje žleze iz mrtvejraj* teb*sa kakejra karej« n<*a nepo-j I stj.vno. Nato uradniki navedli j ^ priinere. ko -i je pred leti mož^ra-re usmreeiiib ljudi [ioSiljabt U'1-ki-inu ne\vy.»ršketim	jalistji. 1
]\'i jiii je po^em preiskaval. Toda j1 to iM>stopan j-' so p »t< ni prepove- . dali.
— I'osla\ .i j«* /• !i> natančno •-bde predpisov, ki veljajo t.i ' t'upla u«.inr' enih kaznjencev, — ;e dejal neki uradnik. — ter pred pisuje. da s" mora tiupla takoj :
kopati, in sieer kakršna s<». ]/-vzemši. «"■•• jih ne vzamejo sorodniki obsojencev. —
ULSTER PROTI IZPREMEMBI MEJA.
London, Anglija. 7. februarja, irska kriza radi vprašanja ulster->kih meja je zavzela danes zve-'čtr resen znataj. ko je poslal Sir James Craicr ministrskemu predsedniku Lloyd Gcorere-u pisn^o. v katerem odklanja odločno sprejem katerikoli izpreraembe sedaj obstoječih meja med ULstrom in južno Irsko. Sporočilo ulsterskejra ministrskega predsednika, ki V sb-dib> sestanku severo-irskepra 1 ;ibii:?ta, je zavzelo svoje stallšee na temelju pisma, naslovljenega na Sir Craiga dne 20. julija preteklega leta, še predlo so se pričela pogajanja s Sinnfeinci. V dotičuem pismu je angleški ministrski predsednik izjavil, da mora vsaka uravnava vključiti 'polno priznanje obstoječih polnomo-in privilegijev vlade severne Irske in da se teh* pravic ne sme1
Morilec Landru j;
pričel zopet upati J
_ i i
i i
Kosti, ki so jih našli na njegovem," vrtu. so bile baie prenesene tja ( j
s pokopališča.	i '
i \
--
Pariz, Franeija. februarja. —| Iienri Landru. obsojeni morilec I
l 4
ž«*nsk. je prh-(d danes zopet upati. ' da končno morda vendar še uide j •_niljotini. Vsle^I nekega pisma, katero je prejel od Moro - Giafe-rija. svojega < dvetnlka. se mu je ' porodilo novo upanje, da mu T>o-!
morda dovolili novo obravnavo.
To pismo, ki j je poslal odvetnik, je pisal neki Hector Vigour-i'UX. sosed Landrnji v OHmbaiMi. Ta pravi, tla j<- vide! nekega člo- j veka. ki je rosil s pokopališča kosti ter jih zakopala v na vrtu Lan- t druieve vile.
F
Pisec pisma nadalje pravi, da ^ je videl omenjenega človeka, nekega vaškega idijota. kako je o- ( j.tdnoči prenašal kosti.
Proti Landru ju ni bilo tekom •obravnave pravzaprav nobenih ' [pravih dokazov in glavni dokazi 1 |obstojali iz pešči.-e ožganih ko- 1 sii. ki so jiii našli v njegovi peči. ■
Landrujev odvetnik sicer pravi, ' «'a ima iiih!i. upat ja. da bi se 1 j\sh*dtega pisma dovr lilo Landru- i .iii novo razpravo, vendar pa. da je storil svoj« dolžnost ?<-r |H»>sliil j i -iuo, nato ko je j.- Landru pre- j «'ilal. justieneinu de pa rt m en tu. — Ko so hoteli dobiti uadaljne in-formaeije, so pričeli iskati ljudi z imenom. kat»-ro je podpisano na pismu. Našli so res več ljudi s i tem imenom v dotični okolici. j nihče od teh ni hotel priznati, da | je pisal pismo.
LED NA BALTIŠKEM MORJU.
---
Stockholm, Švedska. 8. ebruar-l ' ja. — Vsled neobičajno hude zime je na Bidtiškem morju toliko • ledu da re^.ie ogroža plovbo. — ~ I led je preko 15 čevljev debel in
-	cgrmne kose tega l^da prinašajo , v luke morski toki. vsled česar je . promet v teh lukah zelo otežko-j čen. Stotine milj morja je pokri-j tega z ledom.
i - ' ~ ————
r> razveljaviti brez privoljenja se-x verne Irske''.
s Resnost, f, katero sc ozira Lloyd a. George na spor med severno in
-	;»užno Ii-sko je razvidna iz dej-
-	stva, da je pozval zastopnike T proste irske države, naj se se-i- stanejo z njim na predvečer se-
stanka parlamenta. I- Arthur Griffith je dospel sem-i- kaj iz DubKua, da se pridruži
Collinsu in drugim na konferenci e|z angleškim predsednikom.
NOVI PAPEŽ — PIJ XI.
Lloyd George vesel v uspehov konference.
Eaen največjih uspehov v zgodovini sveta, — je rekel v poslanski zbornici. — Temnejše vezi z Ameriko.
London, Anglija, 't. februarja. Kralj Jurij in minis!rski predsed-! rak Lu.pd (Jeorjre sta danes pri ' tormalnju; ^e.-tau!:u parlamenta visoko poir elila tlelo razorože-\ lino koiiier<nev v Wash ing tonu. 'Kralj je \ svojem prestolnem go-|\or:i pros'avil ini« : j tJo predsetl-J;ti*.i llardiu«!;! .ter da! izraza i>vo-; jenu r\ >»vr './strti \ >};r: -o i^.snej-Ji!» vt/i. katr '-e se j. v AYa.-h.ing'-it*.inu s Kov;: l o meti Anglijo in .'<ur. '•"ržavami. Lloyd G.orgc pa Je !< zuačil koi-.iereuco v TVashing-U.ru kot "enega največjih dogod-ko\ v ; godoviri S"eta.1'
To je Jj'lo prvo zasedanje par-hue.. nta irza časa. ko je bila de-Jeeuibra irieseca odobrena pdgod-| ba med Anglijo in Irsko. Kralj i je v svojem govoru omenil potrebo je narodne ekonomije ter [razpravljal tudi o irski uravnavi. Lio\d George, ki je bil tako za- 11 p:.slen z razpravami glede irske jkiize. da ni mogel biti navzoč v ^ ' pariamer.tu v času. ko je imel ' kralj ^ ve j prestolu i govor, se jo ^ tekom popoldneva lotil v poslan-jsj i zbornici nardnih problemov. | Ponovil ^e predloge kralja glede
1 skora jšnih reform v zbornici lor-
.t I aov ter prešel nato k irskemu
r
i vprašanju
Jlojn A*lada je pripravljena stati ali ra-t: 7- »rsko pogodbo. |
Llovd Gforge je namignil, da namerava vsa5 za enkrat potisniti na stran soor glede ulsterskih me- c
,y	J
ja, kajti vprašanje meja bo prišlo ^ tu; vi sto šele potem, ko bo ustava proste ii^ke države sestavljena ( in sprejela.
oz i rom na odnošaje s Francijo je rekel ministrski predsed- v nik. da so bili cilji Francije ved- h noi sti kot oni Anglije, čeprav so
se metode pogosto razlikovale.
- • • 1 tranciji je t* -ba pokazati, da niiJ
izf»lirana. — ie rekel, — in Nem-
, ..... ^ j
č:jo je treba prisiliti do spozna- ' r.ja, da bi politika osvete obrnila vse na/oci.; proti njej. Po takem 1 svarilu na naslov Berlina. — je
i
fjos'avil. — se bo Nemčija dva- ; » krat pr. mislda, pre ini se bo lo- J - ttla take politike, i---
]
SEDEMNAJST DEŽEL IZČRPALO SVOJE KVOTE.
•
Generalni komisar. William Walter Husband j? sporočil ko-l mi.sarju Kobertu Tod včeraj, da j bodo vrata (Združenih držav zaprta za priseljence iz sedemnajstih držav in sicer do 1. julija. Te države so naslednje:
Afrika. Avstralija. Grška, Italija, '4 ostala Azijar\ Palestina, I Portugalska, španska, Atlanti5ki ctoki, Bulgarska, Madžarska, Ju-» goslavija. "ostala Evropa'*, Polj-• ska. Nova Ztlandij?, Sirija, Tnr-L -"i.i a in okraj Smirne v Mali A nji. y Pravcato posebnost predstavlja ' pri tem dejstvo, da so vrata SSdr. držav zaprta tudi za italjaoske priseljence.
KOJAKI, NAKOOAJTK O-~ VENSKO - AMEBIKAKSKI KO-
LEDAB"!
1 ___
Te zanimive knjig« imamo le malo v zalogi V njt «o najboljši članki za sodobno razmaro. Kola. dar stane s poStnino Trod 40 «en> tov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil žnjim zadovoljen, Ha ddo» dokler je <aa.
Slovenie PnbUsldng Oontpany« 82 Cortland! St, Hew Tork %
Los Angeles, Cal., 7. februarja. JI Detektivski seržant. Edvard Kin^ ■ ii tukajšnega policij -kega depart-i z meuta je izjavil, da se bo dvigni-j k lo obtožbo proti Edvardn Sands J n alias Edvard Fritz Strathmore ra- : tli umora njegovega prejšnega de- j l< lodajalca. Williaiua Desmomljtl "Taylorja. Soglasno s Kingom l>o ; \ temeljila obtoiba na n.." ih in ]>ir-.i prieevaluih »l«>kjizib, kater-^ je [ i. larkrilo dams.
Los Angeles, ta L /. februarja, i Miss Mabel Normami, znana ki- : n- m a io gra fs k a igralka se je nr-j / zavestna zgrudila ua tla diuiei (T popoklne. ko se je skušala zad- ■ njic ozreti v liee V.'iiliama Tay- i lorja. ki je bil umorjen preteklo* 6redo Na tisoče senzacije željnih 11 mežkih in žensk, ki <o hoteli vi- i deti filmske "zvezde" v resnie- ' nem življenju, je stalo raelče na > ulici pred katedralo sv. Pavla, ko : so odnesli nezavestno Miss Nor- i
ra and proč.	j.
Ceni se, da je bilo najmanj ' t;soč ljudi v notranjosti katedrale in izven nje. Tako velikanska { je bila gnječa zunaj, da se je več ' žensk onesvestilo.
Danes zvečer j * bila rešitev skrivnostnega umora prav tako od j daljena kot je bila neposredno po- . l tem. ko so našli truplo umor j--. nega ravnatelja. Edvard Sands, o katerem se je v pričetku dneva poročalo, da so ga prijeli v ne-l kem majhnem mestu Nevadi. je
• še vedno na prostih nogah. I)o-i w , . gnalo se je namreč, oa aretiram
^ r-tož ni Sands kajti pokazal je policijskim orpanom leseno nogo. d očim je znano, da ima Sands obe i nogi zdravi.
"Slavna kino-zvezdi;kate-; ri se je poročalo, da je bila zašli- J šana tekom dneva, je bila neka i«rralka zadnje vrste, o kateri se , ni nikdar domnevalo, da ji je kaj • posebnega znano glede cele zade- J ve. Newyorcan, o katerem se je j glasilo, da je zaročenec Igralke Mary Miles M inter i;i ki je baje pobegnil iz mesta polem. ko se .le ' izvedelo za umor Taylorja, je i moral dejanski oditi r svojega ho-; tela, ker ga .ie spodil iz njega ho- j teiski detektiv radi nesramnega ; obnašanja proti ženskim gostom. I ^ Omedlevica Miss Normand je1 ' predstavljala višek pogrebniii slo- J vesnosti. Krsta je stala til£ za j glavnimi vratmi cerkve, skoro za- f kopana v cvetje, katero so poklo-! 1 nil! zamrlemu, njegovi prijatelji, ' odlični in ponižni, ki so prišli z 1 nim v stik tekom njegovega delo-" v&nja kot filmski ravnatelj. Ca-1 nad&ki vojaki, s svetinjami na pr-* sih, s sklonjenimi glavami in puškami na ramenih, so stali na vsa-" kem vogalu krste. Par korakov - Vstran je sta! Sussue Hayakawa,' japonski kiuematograski igralec,' dolgoletni prijatelj ravnatelja, z obrazom, ki je bil tako brez izraza kot oni sfinge.
Med navzočimi je bilo dosti *4 zvezd", a oni, ki so pričakovali, da bodo videli Mary Pickford,
Kdor namerava v kratkem vrw niti ee ▼ domovino,.ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlant. ■kem in Sredozemskem morja, mu priporočamo, da potuje z brzo-1 parnfkom Canard proge
, "CAB M ANI A",
ki odploje kot isletni parnik 11. februarja na Beiro, Med vožnjo se bo Vstavit v najleptfli mestih.
Vtt potniki tretjega razreda bo^ do nastanjeni v kabinah.
Cena do SsSe $106.00 ter |SM vojnega davka.
Vtank SakMi Stele Bank,
J Fairbanksa. Chaplina, Nazimovo , in di*uge. ^o bili razočarani. Te ; zvezde očivuino niso tako željne j kazati se v javnosti kot ^e I no domneva.
Krste, v kateri'se nahaja trup-j lo umorjenega ravnatelja, ni-» ] definitivno	ker pričakujejo
i I>rihoda u.iegove devctnajatl^tite Jivim* hčerke, ki ue j.aiia,]a lui poti i i/. Nf"v York i v C'ai:i'orni,i«». ' Med lastnino umorjenega ■> rašli tudi ljubezensko "^«m»eilo, .ii-itero je jioslala umorjenemu i znana mlaii i igralka Mary Mil-s jMinter To sporočilo sn gltvsi: — Najdražji: — Jaz te ljubim. Jnz le ljubim, .laz te ljubim. XXX. — j Vedno tvoja. X. Mary. (X porne-;nja poljub, igralka Minter je stara devetnajst let ter je brez dvoma že zelo napredovala v ljul>e-! ženski umeKosti, da je pisarila ta-k;i sporočila petdeset let staremu j i?i sivemu ravnatelju, o katerem
i ie brez dvoma vedela, da iuia na i' •
i stotine drugih "zvezd1*).
Smrt indijanskega
patriarha,
'i —_
V Minnesoti jt iimrl Indijanec, ki ' je baje dosegel starost 137 let. — Čvrst in zdrav do konca.
t
Cass Lake Minn.. 7 februarja. *, (.'abi«a-(; jun-Vons. znan tudi [».d ' i-nenov .lohn Smith, ('ipeva ludi-1 Jatiee, o kato-em se je plašilo.
je bil star 1 :i7 let. jr umrl danes
•	1i'k;ij po te len trajajo"! bolf.cn!. j i—i pljučnico. *
>-..taj-i Indijanec, kot je bil <plo-" j smo znan. je bil ••<.->. - t i:i jak ilo " t pre«l šestimi meseci, a od onetra l[ea?a naprr- ni nikdo vee virlcl * ? i izt-en hi'e r.jeeovesrs adoptirane-1 j'_-a sina. Pred onim časom je imel " j navade čakati na vs3 vlake, ki so
•	j prišli na postajo ter prodajati 5 pot ni i om razgled nice. Pred enim &.'etom je popolnoma oslej>el.
p j Urad Z<?rn/enih držav za indi-3 i janske zadeve je sprejel trditev "jte-tra ?taieira Indijanca ter nje«ro-' j viri tovarišev v rese'raciji v 1; Minnesoti. da je t-> "najstarejši
•	ž:vi človek tvj svetu". Roj«m ,>e 3 i bi! I a je lel i 17 v"). v.^led česar jo " | bil približno toliko star kot usta 1 j v.i Združenih držav. Preživel je
-	jsedeni žena in ko je I il star ž* r. id
sto let, se je čutil še dosti nila-•» dim, da snubi osmo. Otrok m r- imel.
Njegovo rekoč mog-oeno telo se " je polagoma posušilo, njegovi la.s-'* je so postali beli kot sne? in li«•<*
-	je bilo razo rs no od £ntb tako. <ia " je izgledali kot p »sušena hruška. ^ a njegov korak j- bil š<- vedno
| elastičen. Xsd vse je ljubil jrodbo j ir. rad je šel celih dvanajst milj z daleč, da je eul godbo.
PRELOŽITEV GENOVSKE
KONFERENCE?
» --
> London, Anglija. S. februarja.
-	Soglasno tu Westmiater Gazettto
•	je dobila angleška vlada od fran-■ jcose poslanico, v kateri se stavlja ■jnujen predlog, naj predloži ge* 1 novsko ekonomsko konferenco za
•	tri mesece.
INDIJSKE DIJAKINJE POZI-VAJO NA UPOR.
3 London, Anglija, S. januarja. u Indijske študentke so se priklo-b pile vrstam nacionalističnih agitatorjev ter poživljajo narod na u-® por, posebno v okrajih Calcute in Alahabada. kjer so izbruhnili novi nemiri. _ _ ^ ji-.^^Li i^jfl
"GLAS NARODA"
iUVlWAK DAU.Y
[MlBllill^f^lu^ttDiifl^ iH^p^j^ niMia iaimk, praMat " HWC^M	uN|Dlli t...... r
Cortwi^' Jr'wt* iTjl"««' M«^rttenl<r'lNiwr^York'City. N. V.
Ca mtm tat» v«Eja Mai m A«gl>i Zm Htm York mm cclo mm	i
^ * fwrta	MJg	.L1_	JfJJ y
«a hat mg_Xja_m ni	—«— j,
• k A • M A R # V A	1«
MM ■ u^I^lfliif]1? ' B|nn<|
• ill I tew II >ln la mMI a* M prioMaJcJo. Danar aaj •• WMW« 9*-
■ka pa liMi T Ortar. M «mmmM toaja aiweatto* **	j"
—^-—-—— j
aLAI naroda ■ ItHmHI MpmI, Itrriuaa «f —nhttaw. Waar Vartu M. V.	S
___IVaphonai CortUndt	v
_^^^^^^^^__ri
ZAVEZNIKI IN NOVI PAPEŽ
Ne wy o rs ki angleški listi javljajo s ponosom. da so izvojevali } zavezniki nadaljno veliko zmago in sicer z izvolitvijo kardinala . .Eatti-ja na prestol svetega Petra,	•	v
Svojo trditev utemeljujejo z izjavo, da je rekel kardinal Ratti H ob času, ko je stopila Italija na stran zaveznikov, po dolgem baran- f. lanju z Avstrijo in Nemčijo, naslednje krilate besede:	n
- Če bi ne imel sivih las, bi slekel svojo sutano ter prijel za d puško.	- ' &	P
Nočemo trditi, da niso vodili takrat sedanjega novega papeža U oisti motivi Brez dvoma je bil trdno uverjen, da je treba zdrobiti ^ nemški imperijalizem ter spravili s sveta moro, ki je ležala na celi !1 Evropi, — moro kajzerstva in nemškega "dranga" proti Orijentu. ^ Brez dvoma je domneval mož. tla bo po porazu nemškega mili- h tarizma svet cisto drugače izgledal kot je dotedaj, da se bodo objeli narodi Evrope in naredi sveta v bratskem objemu, oproščeni nevarnosti, ki je pretila vsem. Vslc; tega je bil baje tudi pripravljen j. prijeti za puško ter se zakopati v jarke v boju proti avstrijskim bar- 0 baro mi večnim sovražnikom združene Italije.	n
Sedaj pa je papež brez dvoma vesel, da ni izvršil svojega na- s mena, kajti če bi bil storil to, bi ne poveljeval danes Vatikanu ter bi 1] tudi ne postal duševni oče in vodja onih nemških in avstrijskih barbarov in volkodlakov, proti katerim se je hotel bcriti s puško v roki.
Sedaj je p:*išel do spoznanja, — kajti brez dvoma je razborit mož, ki dosti misli, — je moral priti do spoznanja, da je bil izbruh x cplošne svetovne vojne neizogibna i>oslediea kapitalističnega in tr- ^ govskega tekmovanja med velikimi narodi Evrope, medsebojne za v i- ^ čti, ljubosumnosti in medsebojne«.-, sovraštva med velikimi narodi, * Ki si prisvajajo naslo\* voditeljev evropsko kuiture in civilizacije in s da ni mogoče niti temu. niti onemu med temi narodi naprtiti iz- ^ Lljuče krivde radi dejanskega i/bruha grozne svetovne morije m ^ splošnega uničevanja, kateremu smo bili mi vsi priča.	t
Kar je skušala izvesti Nemčija, namreč razširiti svojo vlado r proti iztoku, podjarmiti si Balkan. Turčijo, Malo Azijo in naprej t celo južno Azijo do slavnega Kilajvkega zidu, — so izvajale druge Ji evropske države že davno in v še večjem obsegu kot pa je skušala -1 delati to Nemčija.	A
Razlika je obstajala le v tem. da je imela Nemčija v Angliji, z Rusiji, Franeiji in Italiji že ri\alke, tekmovalke, katere je morala upoštevati, dočim je lahko Anglija v prejšnih časih sirila svoj imperij, ne da bi zadela na kak izdaten odpor ali vsaj ne na komblni- * ran odpor združenih zavistnikov.	I
Seveda, tudi Anglija je morala najprvo spraviti na kolena Span- y sko, Hoiandsko. Portugalsko in Frarteijo, predno se je ustanovila v svojem ropu, katerega je izvedla pod krinko trgovskih interesnih r sfer. Njeno stališče pa je bilo lažje kot pa sta lice Nemčije v moder- f nem času. Nadaljni nedostatek Nemčije je obstajal v tem, da je bila t brutalna .odkrita, zaljubljena vase in v svojq moč in da je nudila I vsled tega svojim nasprotnikom več ranljivih točk kot pa kramar- c 6ko-hinavska in zahrbtna Anglija s svojo previdno politiko izigra- * vanja dveh nasprotnikov enega proti drugemu.	'
Boj za demokracijo in prostost se je pokazal v svoji pravi luči ( in razmere kot prevladujejo sedaj v Evropi stavljajo na laž zatrje- * vanja zavezniških državnikov, da bo po premaganju nemškega mi- . I tarizma in imperializma zasijala Evropi nova doba, — doba res- ( nične prostosti in bratstva med narodi.	,
Izvolitev kardinala Ratti na prestol svetega Petra pozdravlja- { jo zavezniki kot svojo zmago, kot zmago zavezniškega imperijaliz- , ma, zavezniškega izkorišeevanja slabih in premaganih, zavezniškega j omahovanja in zavezniške zagrizenosti kot je razvidna iz postopa- ^ nja Italije napram Jugoslaviji in postopanja Francije napram poraženi in obubožani Nemčiji.
.---T • S'
Smrt pred smrtjo. . ;
Vse polno zmotnjav je na svetu in mnogo jih zagleda beli dan tu- J d i po časopisju. Najbolj nerodno pa je vsekakor, ako se komu pripeti,, da me pred svojo smrtjo črta v listih o svojem .pogrebu ali načinu afrtL
Smrt generala Nioxa, bivšega pariškega vojaškega guvernerja, so pred kratkim naznanili vsi več- , ji pariški čaaopisL General pa je bil še popolnoma zdrav in je — : smehljajoč se — čital vesti o svojem pogrebu; vendar pa se mu ni , uiti sanjalo, da bo v resnici čez 14 dni ležal na mrtvaškem odru in da ga bodo pokopali z enakimi ceremonijami, kakor so bile popisane ▼ časopisih ae za časa njego-
Pa ae mnogim dragim so se zgodili podobni slučaji Na primer pred kratkim umrlemu slavnemu francoskemu skladatelja Saint Saeoflu približno pred dvajsetimi leti
Najnatcresaotnejfc pa. je vseka- 1
kor naznanilo smrti pisatelja Aleksandra Du masa starejšega. Dan po aferi v samostanu Saint Merry leta 1832. so poročali nekateri časopisi, da se je moral Dumas st. zagovarjati pred vojnim sodiščem in da 90 ga naito ob treh ponoči ustrelili. Listi so celo navajali vse podrobnosti o njegovem junaškem zadržanju. Duhoviti Nodier je takoj, ko je prečital vest, pisal Du-masu:
"Dragi Aleksander! V časopisih sem čital, da so vas včeraj ustrelili. Prosim vas za uahrgo, da mi nujno sporočite, ali vas to ovira, da bi jutri s Taylorom in z menoj večerjali V arzenalu."
Dumas star. — ki je spoznal, da imajo časopisna poročila o njegovi smrti popolnoma oficijelnd značaj — je odpisal prijatelju, da on nima pravice presojati, ali je živali mrtev, pač pa -da pride na vsak način nat večerjo v azsenai!
Iz Slovenije.
Smrt jedovnika.
i V rajhereburškem samostanu trap isto v je umrl vsled srčne hibe P. Maurus Reberšek.
Male nesreče v Maribora.
ISletni trgovski nastavljenec Jurij Balog je na zledenelik tleh padel in si izpahnil desno roko. tinaka nesreča se je pripetila 82-letni starki Mariji Gradišnik.
Ponesrečen beg.
Avstrijski jetniški paznik Josip Orešek je imel eskortirati do jugoslovanske meje zaradi suma u-mora v Celovcu zaprtega Ivana Korošca iz Celja. Jugoslovansko sodišče je zahtevalo Korošeevo iz-1 ločitev. Nedaleč od meje pa je aretiranec pazniku ušel ter stekel proti gozdu. Paznik je streljal za njim in ga ranil. Korošca so potem naše obmejne čete jprijele.
Lep primer narodnega in človeškega čuta.
Znana rodoljubna rodbina Hin-ka Brillija, lekarnarja v Litiji, ,ie prevzela enega otroka narodnega mučenika Kromarja v popolno oskrbo. Dalje je nad vse požrtvovalna gospodična Cilka Briši nik v Ljubljani nabrala med 375 darovalci lepo svoto 3296 Din 25 par in dva zavitka različnega blaga kot darilo vdovi in otrokom. Kromarjevim. Kosti narodnega mučenika Kromarja se preneso dne 23. aprila na slavnosten način iz Suhega bajerja v Črnomelj.
Kralj Aleksander v Sloveniji.
Pred" kratkim se je pripeljali kralj Aleksander v Slovenijo ter odšel na lov na divje koze v kamniške planine. Kjerkoli je ljudstvo spoznalo kralja, ki je potoval incognito,, ga je pozdravljalo.
Korist zadružništva.
Kako lepe dobičke bi imel slovenski kmet, če bi bolje vpošte-val zadružništvo, nam dokazuje "Splošna gospodarska zadruga v Sevnici ob Savi7'. Dasi je plačala ta zadri«ga svojim Članom v jeseni vse poljske pridelke tako kakor vsi drugi trgovci, je izplačala sedai svojim zavednim članom doplačilo v znesku 64,932 K. Če ne bi bilo zadruge, bi to lepo svoto pospravili drugi. Tako pa je prišel kmetovalec do svojega polnega dobička. Iz tega se najlepše vidi. kako velikanske koristi rodi zadruga. Vsa čast zadrugi!
200 glav živine
se vsak dan pobije v mariborski mestni klavnici. Meso gre v Italijo. Kljirb temu, da je Italija naravnost navezana na našo živino, dela vendarle silne zapreke našemu izvozu. Izvoza našega mesa sicer noče preprečiti, pač pa hoče, da posredujejo za trgovino zgolj Italjani. Slovenski kmet naj prodaja v Italijo meso po 24 do 30 K kilogram, italjanski prekupčevalci pa naj ga prodajajo naprej po 6 do 10 lir. Italija je že vsepovsod i ovirala naš izvoz. — Dočim Italjani vedno bolj otežkočujejo izvoz nnše živine, je Francoska dovolila uvoz naše živine na Francosko celo carine prosto. Ker je francoski frank dvakrat toliko vreden kot italjanska lira. je gotovo. da bi mogli z dobičkom izvažati živino na Francosko.
Tovarno za vagone
j nameravajo zgraditi v Strnišeu i pri Ptuju. Tovarno bodo zgradili deloma z domačim, deloma s tujim (nemškim) kapitalom.
Prati delitvi Slovenije v dve n.	oblasti.
Občinski odbor v Spitaliču je odločno protestiral proti delitvi Slovenije v dve oblasti, posebno pa «e proti temu, da bi se občina Spitalič priklopi!a mariborskemu oblastvu. Le če kaj zaleže!
Palačo Trboveljske družbe
prav pridno grade v Ljuibljani, kamor bo družba prenesla svoj sedež. Mesto bo na davkih s tem' prav znatno pridobilo.
Poročil se je
Frane Lončar, učitelj in posestnik j v Ljubljani z gospodično Štefko Fmc iz Ljubljane.
Smrtna kosa.
V Zagrebu je umrl vrpokojeni tajnik hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva Fran Kuralt, rodom Slovenec iz Mengša, v starosti 74 let. Kuralt je bil svoje-
dobno profesor ua višji kmetijski šoli v Gorici, kjer je urejeval tudi "Gospodarski list". V 25,000 izvodih je izdal "Pouk v sadjereji za slovenske kmete".
V	Jurkloštru je po dolgem bo-lelianju umrl veleposestnik, mesar in gostilničar Anton Gradt, star 46 let.
V	Celju so pokolali trgovca Ivana Zampurattija iz Gradca, rojenega Celjana, ki je umrl tamkaj v starosti 38 let.
Občinsko gerentstvo pri Devici Mariji v Polju.
Prisedniki občinskega gerent-jskega sosveta pri D. M. v Polju, ki so prestali poslovati, so razrešeni svoje dolžnosti. Nanovo so imenovani za prisednike tega sosveta: Frane Jamšek, Franc Grad, Anton Maček, Andrej Avšič, Jožef Hromeč, Jožef Mihelič, Frane Gomolj, Ivan Dimnik, Martin Ci-mernian in Feliks Svetek.
Nova bančna palača v Mariboru.
Petnadstropno palačo prične 'graditi prihodnjo pomlad Zadruž-jna gospodarska banka na Aleksandrovi cesti v Mariboru. To bo | baje največje poslopje v Mariboru. Razen Zadružne gospodarske banke se fco v novem poslopju 'namestil tudi kleriliahii "Tiskovni dom'*.
I
Sedež falske elektrarne v Mariboru.
Falska elektrarna se je že kolikor toliko nacijonalizirala. Vodstvo jugoslovanskih interesentov ima Narodna banka. Kakor po-roea list "Tabor", se premesti sedež družbe v Maribor.
Selška služba pri pošti Grosuplje.
S 1. januarjem se je preuredilo pri pošti Grosuplje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem ptsino-jiioši tako-le: I. okraj obsega kratic: Jerova vas, Gradišče, Perovo, j H rastje. Vrbače, Cikava, Se!a in lirozje; II. okraj pa kraje: Dole-Jnja Slivnica, Malo in Veliko Mla-čevo, Boštanj, Zagradec, Gotina. j Dolenja Dublica. Goreflja Dubli-jCa, Blato in.Prapreče. Dostavlja j se v I. okraju vsak pondeljek, (sredo in petek, v II. okraju pa j vsak torek, četrtek in soboto. Dostava se je uvedla nanovo le za kraje Brezje, Jerova vas in Sela.
Ne gasi,, kar te ne peče.
V	Žabnici pri Škof j i l^oki so priredili fantje igro 'Deseti brat'. Po predstavi so se zbrali v Oblakovi gostilni v Žabuici, kjer so se ga poišteno nasrkali. Polagoma se jim je kri tako razvnela, da so se 'začeli prepirati, nakar se je seve-jda razvil tudi pretep. Posestni-kov sin Matej Šifrer i/ Žabnice je hotel pomiriti razburjene duhove in je stopil zato med pretepače. Kadi tega je bil nenadoma ogenj v strehi. V liietežu sta so po domače Grajski in Met in iz Hitenj vrgla na Šitrerja in ga pričela za njegovo »posredovanje obdelovati |Z noži. Šifrer je dobil težke vbod-|tjaje v glavo, desuo roko in trebuh, tako da so mu izstopila čre-va. Nevarno ranjenega so morali oddati v bolnišnico, vročekrvneže pa je aretiralo orožništvo ter jih odpeljalo v zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki.
Napad na cesti.
Ivan Pristov. Žagar iz Gorij pr Bledu, se je vračal ponoči domov. V temi sta niu sledila delavca Tomaž Jenšterle in Ivan Por ter ga končno zahrbtno napadla. Eden izmed obeh je sunil Prist ova z neko topo stvarjo s tako silo v hrbet, da je bil težko ranjen in sf ga morali prepeljati v bolnico.
Nezvesti hlapec.
V	Ljubljani je bil aretiran hlapec Josip Križe, bivši uslužbenec tovarne za konserve na Vrhniki. Vodstvo ga je poslalo v Ljubljano, da dvigne pri neki banki znesek 15.000 K, s katerimi je potem Križe pobegnil v Bosno in tamkaj veseljačil na žive in mrtve. Ker so se mu že močno positšili. se je vrnil v Ljubljano, kjer so mu takoj poskrbeli stanovanje v zaporih deželnega sodišča.
Slavonija delniška družba za- industrijo drva
je osnovala za svoja podjetja v Madžarski posebno madžarsko družbo s kapitalom v rnesku petih mtljonoY kron.
Peter Zgaga
V New Torku poznam slovensko deklico, ki misli, da je lepa in mlada, pa ni to niti ono. In misli, da zna peti ko.L kanarec, pa se salameiisi:o moti.
(Zadnjič sem jo videl na nekem koncertu. Pol jarda obleke je imela na sebi.
Nekdo mc vpraša, kako mi ugaja.
—	Njena postava je taka — sem odvrnil — kot proračun jugoslovanske ^ lade.
—	Zakaj?
—	Zato. ker je povsod primanjkljaj in nikjer nobenega pokritja.
* * *
Pavlu Zgagi.
Prosim te —- moj brat po sili: .-rpotekarjev se usmili! Prej ljudje so ckslaks pili. a odkar jim z "umotvori** Pavle Zgaga ljubko dvori, vsak prebavija gori. doli,
kdor v torbo mu poškili.
* • •
Ko bo prevel Zvonko svoje delo za Književno Matico v slovenski jezik, bo treba še precej stroškov in veliko dela, da bo nekdo njegov prevod v slovenščino prevel.
• * •
i TTredniku je prazen nepopisan list, ki ga slučajno sprejme po pošti, največji blagoslov tega ?vtta.
# * #
No. papeža so izvolili. In kdo je novi papež? Italjan, seveda. j
Toda vsaka stvar ima svoje luejc. Napočil bo čas, ko to vele-važno mesto zavzemal človek druge narodnosti.
Newyorški rojaki se gotovo spo minjajo razdobja, ko so imeli Ta-
'	- • *	I
sotijj patent na stolico društva sv. Petra v Broklvnu.
Sedaj ga nimajo več . . . * * *
ln Skaza piše v svojem "listu":
—	Ko se boste ponoči prebudili. boste videli v kotu tajinstveno j svetlobo. Vedno močnejše in moč-
1 nejše se l>o svetilo, slednjič se vam ' bo prikazal sam fzveličar. Tega ste lahko deležni, če pošljete dva ; dolarja za ' Edinost/'.
L	,
* * *
Poročeni možki ne more biti nikdar jx-polnoma slab. zato ker
, ima Aedno boljšo polovico. . * * *
O novem papežu poročajo:
Ko je bil papeški nuncij na ' Foljskem. se je z vso silo boril ' T-roti boljševiški propagandi.
Z eno besedo rečeno: on je vre-c!on cerkveni knez in pokoren hlapec mednarodnega kapitala. • • •
Razorožit vena konferenca v Wash in z tonu je dolof*»la, da mora \saka zavezniška d,-žava potopiti toliko in toliko bojnih ladij, i Te določbe je Nemčija že med »ojno izpolnjevala.
* . i
Možki prav lahko ljubi dve j venski — če ženski ničesar ne ve- j
«-ta druga o drugi.
. * * *
Newyorčani so veseli, tla jej Skaza vedno v mislih pri njih.
No. v mi.iiih — to že gre nekako.
« •
Tekom preobrata so kričali po { Slovenskem; "Mi smo mi. potom-' _*i Kvaternika!"
Sedaj preklinjajo svoj rod. ker ' vsake kvatre samo enkrat ,
siti.
Sugnsluuttrtaka	Katnl. 3rJmoJa
Ustanovljena I. 18?8 ^^rfBf Ickorporirar*a L 19Q0 GLAVNI UP.AlD v ELY, MINN.
Glavni bdbomild.
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. lSMh 8t., Cleveland, O. Podpredsednik-: L07IS BALANT, Box 10« Pearl Ava., IiC.mla, O. Tajnik: JOSEPH PISH7.ER, Ely, Minn. Bl&gajuik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnim: JOHN MoVERN, 524 E. 2nd Ave^ W. Dulatt), Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Obio Street, N. S., Pittsburgh, Pa.
Nfcdzcrnl odbor: MOHOR MLADIČ. 2603 So. Lawndale Aw, Chicago. I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washin-ton Street, I>enver, C«la
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Elly, Minn. GREOOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash, FP\NK ZORICH. 6217 St. Clair A^e., Cleveland. O.
£drtiževalnl odbor: VALENTIN PIRC, BID Meadow Ave., Roetdale. Jollet, IlL PAULINE ERMENO, 63t» — 3rd Street, La Salle, IlL JOSIP STEELE. 404 E. Mesa Avenue, Pu**l»lo. Cola. ANTON CELARO 706 Market Street, WaukeKan, III.
- Jednotino uradno glwsilo: "Glas Naroda". *--=-*
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po^JJa-tro naj se pošiljajo na clavneca tajnika. Vee pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. TroSnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovrega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pri[K>roča vsem Jugoslovanom ea obilen pristop. Kdor irli postati clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev Re pa obrnite na gL tajnika. Novo društ^c se lahko v stanovi z 8 člani ali članicami
Jugoslavija irredenta.
Pismo iz Gorice.
Težko je r. mirnim srcem opazovati življenje našega bednega — j ljudstva v liiiliji. Vse nae Pri-| morje je en sam velik spomenik rašega trpljenja. povzročenega od zločinske • rok nasilnega fašizma. Tembolj se moramo čuditi našim trpinom, ko jih vidimo od-j l ;čne in požrtvovalne na braniku 1 domače grude, jezika in običajev, i A" neenaki borbi za obstanek so i vzljubili z novo silo svoj dom in ! njegove svetinje, oživili domače i s'ovstvo in narodno pesem ter se j c-klenili prosvetnih organizaei.jt : S.lvestrov večer je bil velika na-j rodno - kulturna manifestacija: 'številne lepo izvedene prireditve so napravile na vsakega udeležen ca nemil ji vo veličasten vtis. —-Nase ljudstvo, ki ga ho<"*e združejno Italijanstvo iztrebiti s takim! jhnrbarskimi siedstvi krkor ^o pa-lli^e. bonil)e. požigi in jeee. je pn-a j'bilo italijanske oblastnike na slovanske prireditve. V Postojni se je odzval povabilu civilni ko-n :sar C'avalli t. mnogimi Častniki. Večer je končal doeela dostojno, kakor da bi naj bilo to prvo —. skromno zadoščenje r.a vse ogr nn' ne žalitve, ki jih trpi naše ljudstvo.
Toda istočasno nam «>bcta uradna Italija programatično uničevanje. Omenjani le položaj državnih uradnikov jugoslovanske na-rf.dnosti. ki trj>e pod neznosnim pritiskom zajrriziuiih italijanskih '•»varišev in preflst»>jrrkov. Zgo-clo s«* je. da sta bila v kratkem času na isti erožniški postaji o<l laških kolegov dejansko poškodovana dva jugoslovanska karahin-jjerja. en Istran in en Ooriean. —,
i He huje se g<"3i na ž^-eznicah. v mestih pa se čuti to sovraštvo v vesh slojih, celo med otroci. —( j Voditelji laških naeionaleev. ki ,
iščejo vedno novi^j povodnv Ta !
. . . 1 nasilja. s<» spoznali, koliko š!.ode ;
je prinesla izolacija an ek t i ran i h '
krajev od severnejra zaledja in (
ravno to jih je dovedlo, da so na-1
j novo organizirali barbarske napa-J
j de in celemu svetu dokazali svo-^
i je divjaštvo. Za Jugoslavijo j*.'
sramotno, da gleda tako odtuic-' . ! i no na Primorce. X;kdar ne smejmo dopustiti, da bi naS zasužnje- J ni narod klečeč ob pogorišču pro-
sil sovražnikovega usmiljenja. —
i'trpljenje j - ].l « seglo človeške me je. to ve vsak pošten človek — ■tudi Italijani veti o včasih to — • a zadoščenja nam oni ne bodo da-| 1: nikoli, prinese ga lahko le svoboda.
Ustanovitev italjansko demokratske stranke v Trstu.
Obe tržaški italjanski nacionalistični grupi sta se združili v Par-! tito deinocratdčo. I'stanovni zbor, ! ki ga je vodil lvarl Mraoh, se je s]>ominjal slavnili tržaških borcev joti Oberdanka naprej. Po izjavah zastopnikih' cibeh grup in z navdušenjem bojevniškega govorniška se je izvolila komisija za pri-jhodnji zbor.
i Epidemija influence divja
zopet,
_
Preteklo sredo so vsi ameriški (listi objavili naslednjo brzojavko: j"' Xe\v York, dne 31. januarja. — j Slučaji influence so zavzeli epide-mičen obseg, je izjavil danes zdravstveni komisar Copeland. ko objavil ]>oročilo. ki kaže, <la j.^e je tekom zadnjih 24 ur prijavilo 813 slučajev te bolezni in L's:J ;v 11 "čajev pljučnice. 4."i smrtnih slu-!č:ijev je l)iJo iz teh vzrokov.'' Štc-jvilna mesta zapadno od New IVorka poročajo o razmerah, ki kažeja. da ejiidemija influence j vsepovsod hitro narašea. Zdrsi v-sU eni komisar iz Chicaga upa. da !«> influenca milejše oblike kot pa je bila ona. ki je ubila 4i)03 I.;udi v osmih tednih leta 1918 v < hicagu. a kljub tcn;:i je jioložaj zelo opasen in vsled tega naj bi se vsakdo držal glavnega pravila pr; influenci: ''Imejte svoje drobovje odprto!" — Trinerejvo Grenko vino je eno najbolj zanesljivih sredstev v ta namen. Vsak lekarnar ga ima v svoji zalogi. Leta 1918, tekom epidemije, si je Trinerjevo Grenko vino pridobilo na tisoče norih prijateljev. Okoristite se sedaj s to izkušnjo: Trinerjevo Grenko vino izčusti drobovje brez ščipanja in drugih neprijetnih simptomov ter ustvarja obrambe telesa. To je pravo sredstvo za sedanji čas.	(Adv.)
Zrno do zma - pogača,
Kamen do kamna ■ palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega fla "special Interest account", (posebni obTestni račun). Vloge so zas^urane 2 najboljšimi fcondi Državno nadzorstvo!
82 CortUndt"Street,	SAIvSER STATE BANK
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
Edgar Allan Pee:
Čudoviti doživljaji Artuija Gordon
Pyma.
2a "Glas Naroda'* prevel A. Šabcc.
Sedmo poglavje.
Dno 10. julija. Danes so poklicali r.eko Lu'ljo iz Rio, ki je jadrala, proti Norfolku. Vreme je megleno in «k1 vzhoda p!";ia lahea veter. Danes je umrl tudi Hart-liian Rogers, in sieer vsled krčev, ki jih je dobil, ko j«' spil kozarec j.rojra„ Pripadal j ekuharjevi —• stranki in Peters je imel do nj«*-pa veliko zaupanje. Rekel je Av l gust 11, dati" krmar rastrupil Rope rv a ter d i se mora tndi on valovati. sieer pride on na vrsto. Srdaj sta bila pole«; Petersa samo š<* Jones. in kuhar te stranke: drutra stranka je štela pet pripadnikov. (Jovoril j«» r. .Tonesom, če m* bi bilo mogoče vzeti matu poveljstva. toda ta predlog je bil' ye|o hladno sprejet, zato ni več o ■ njpm omenil. Ta previdnost jn bi- , la njegova sreča, kajti popoldne' je kuhar formalno prestopil nn j stran krmarja. .Tones je iskal s T etersom pre p i ra ter je grozil, da 1 bo njegove načrte i«7.kril torarl-1 sem. Sedaj ni bilo izgubljati časa;' 1'ete rje izjavil, da je pripravljen in trdno odločen, polastiti se ladje. samo ee nit: lioee Avgust poma-4 gati. Moj prijatelj mu je takoj pritrdil ter izjavil. drt lahko računa na njeov.vo pomoč, hkratu pa , je smatral tpriliko za ti prodno,' da mu pove o moji navzočnosti na 1 ladji. Presenečenje Petersa je bilo veliko, toda tudi njegovo veselje ni bilo nič manjše, ker se ni mogel na Jonesa v?? zanašati. — Takoj sta odšla pod krov. Avgust me je poki kal ter me seznanil s! Petersom. Sklenili smo. da se pri privi ugodni priliki polastimo ladje. ne da bi pri tem računali na ! Jonesovo pomor. V slučaju, da se1 nam načrt posrei. smo namravali! jadrati v na jbližji pristan ter tam ! rddati ladjo. Peters se je odpove-! dal svojemu prvotnemu naey-fn ! da bi jadral v Tih: nr^an. kajti : brez moštva mu to ni bilo mopo-j če. Računal je na to, da bo potem "j. od sodišča oproščen r. motivacijo, j da je rasrrešil soudeležitev upora j v neprisotnost duha. bi pa bil obsojen, bi ga pa pomilostili vsled j dejstva, da j- ladjo spet strgal iz' oblasti upornikov. Nas pogovor je j bil prekinjen s klicem: — Vsi' možje na krov! Povijte jadra! _\
Kakor navadno, tako je bilo j tudi sedaj vse moštvo pijano, in P redno je sploh pričelo s svojim delom, je val zelo nagnil ladjo naprej, vendar pa se jim je posrečilo, jo zapet naravnati. Komaj je bilo vse v redu, jc treščil p robo krova drugi val, nato t rt t ji. vendar ni nobeden naredil škodo. A nleti je bilo. da se pripravlja vihar. ki se j? kmalu nato res poja-vii z vso sil > r»«I severa in zapada. j Na krovu -o vse predmete trdno privezali in pritrdili ter jmvill vsa jadra. Prišla je noč, vihar je postajal čimdalje hujši in valovi so šli izredno visoko. Tedaj sta prišla k meni Peters in Avgust in pričeli smo s svojim posvetovanjem.
Kmalu smo se zedinili, da si lepše in ugodnejše prilike ne moremo želeti za i/vršitev našega načrta, kakor je sedanja, ker v tem trenotkn nihee ne pričakuje napada. Sedaj ni treba manevrirati dokler ne napoči ugodnjS* vfrm, r.ato pa v slučaju usjiegne izvedbe načrta lahko enega ali dva moža oprostimo, da nam pomagata spraviti ladjo v kako pristanišče. Glavna težkoča ie bila v tem, l.or je bila Tako velika razlika v številu moči Mi smo bili samo trije. onih pa jc bilo devet. Imeli so v svoji postil tudi vse orožje razen par pištol, katere je ime! Peters skrite re pasom, polepr katerih je tičal tudi veliki mornarski nož. Vsled gotovih r.naknv — tako na primer, da sekire in drugo tako orodje ni ležalo na svojem mestu, smo sklepali, da krmar sumi Petersa ter da ee bo opustil nobene priložnosti, da se ga od-k**iža. Kar smo sklenili, to moramo tudi kmr.lu izvesti; to nam je bilo jasno. Toda treba je bilo iti 7. veliko previdnostjo na delo.
Peters j.* nato predlagal, naj gremo na krov. kjer bo on pričel pogovor s stražnikom (Allenom^. 1 aterega b > nato nenadoma vrgel preko ograje. Nfto naj bi prišla jaz in Avgust, oborožena s ee-mnrkoli ter naj bi zasedla vsod v
1 a juto. predno bi mogli oni misliti na odpor. Temu sem jaz ugovarjal. kajti nikakor nisem mogel virjeti. da bi se dal mat. ki je bil prokleto zvit človek, kar tako premagati. Dejstvo, da je bila sTražu na krovu, je zadosto^lo, da smo se lahko prepričali o njegovem sumu. kajti na ladjftht na katerih ni discipline, navadno ne 11 azposta vljajo straž. Prej ni matu V*'koli prišlo t:a misel, da bi dal ,iia krovu postaviti stražo; da je sedaj to naredil in pa dejstvo, da i i bilo sekir na svojem prostoru, nas je popo'noma prepričalo o pazljivosti moštva ter o nemogoe-l osti izvedl e Petersovega načrta. Nekaj pa je bilo treba storiti, in , sieer čimprej tembolje. kajti pričakovati je bilo z cotovostjo. da j bodo poskusili Pelersa, ki je bil ,osumljen, odstraniti pri prvi ugod t ni priliki, ki se jim bo nudila. — I Avgust je nato predlagal, naj Petere ]>od kakršnokoli pretvezo .odstrani kabel iznad onih skritih ,vratic. nakar bi mi morda lahko i r vedi i nepričakovani napad iz notranjščine, iz trebuha ladje. — Ko pa smo to stvar natančnejše premislili, sm omorali priznati, da bi se tak poizkus pri neprestanem zibanju ladje izjalovil, j Nato se j? meni porodila srečna (misel, če se ne bi morda moglo vplivati na prazno veren strah in na slabo vest mata. Citatelji se bodo spominjali, da je eden izmed moštva. Rogers, zjutraj umrl najbrž zato. ker je pil zastrupljeni jrrog. Vsa.j Peters je trdno veroval v to. kajti imel je svoje vzroke. katerih nam pa ni povedal, i Toda naj bo že kakorkoli, tudi ■midva sva verjela njegovi trditvi, i zato smo sklenili, s tega stališča j it i na delo.
Rogers je umrl ob enajstih zju-, traj vsled strašnih krčev in njego-v) truplo je izgledalo takoj po j smrti naravnost strašno. Želodec j mu je neznansko otekel in trebuh
■	se mu je njpel, prav kakor pri utopljencu, ki je ležal dolgo v vo-
jdi. Isto je bilo z rokami, dočim /e postal obraz ves vgrbljen in j popolnoma bel in to bledoto sta oživljala le dva rde.^a madeža, ki j i j nje imel še prej v življenju; e-1 , den od teh se je vlekel preko ce- j lega obraza v podolgasti obliki in i j preko očesa, katero je pokrival kakor rdeča obveza. V takem stanju so prinesli opoldne truplo na k rov. da fra pozneje vržejo preko] krova. Ko pa je mat. zagledal —' truplo v tako strašnem stanju, je i dal povelje, bodisi da ga je pekla vest, bodisi da so ga je polastil -strah ob pogledu na truplo, naj se truplo zašije v vrečo ter z ob i-t čajnimi ceremonijami spusti pre-j I ko krova. Ko je dal to povelje, je' odšel navzdol, kot da bi hotel zbe- i žati pred svojo žrtvijo. Medtem, ko so se mornarji pripravljali, da i i/vrše njegovo povelie. je pričel j vihar z vso silo besnet i, vsled česar I ^o morali pomorščaki odložiti za n določen čas svoje opravilo. Tru-rlo so pustili na krovu in voda. k! je pljuskala preko krova, je je splovila na zadnji konec ladje, kjer je še ob času. o katerem govorim. sem in tja butalo, metano od vode.
Nato. ko smo se zedinili jrlede s.ojega načrta, smo pričeli koliko rmogoče hitro z izvedbo istega. Peters je odšel na krov. kjer > takoj ogovoril Allen, ki je stal tamkaj na straži. Usoda tega lopova je bila kmalu odločena: nadčloveško močan Petere se mu ie smehljaje približal, kot da hoče z njim govoriti, ko pa je dospel do njega, ga je zgrabil za vrat. zavihtel ter treščil preko o-U-aje v morje, predno je mopel rakričati. Nato naju je pozval na
•	I rov. Naša prva stvar je bila. da ' poiščemo kaj, kar bi bilo podob-i i o orožju; pri tem opravilo smo
•	morali biti rkrajno previdni, kaj-! i i ne-raogroee je bilo tudi samo za
-	trenutek st*-.ti na krovu, ee se ni
■	človek držal za kako reč. Pa tudi ' drug vzrok je še bil. da smo mo-F -ali hiteti, kajti.mat bi dal lahko
vsak trenutek povelje moštvu, da j cre k sesa i kam. kajti ladja se je | vedno bolj ]K>lnila z vodo. Po . nekolikem iskanju smo mislili, da . re bomo našli nič boljega orožja
-	kfkor so bdi držaji sesalk; eno .[držalo je vzel Avgust, drugo ' jaz. Nato smo slekli mrtvecu
Poslanik Vošnjak o šibeni-škem incidentu.
Jugoslovanski poslanik v Pragi, dr. Bogumil Vošnjak je izjavil uredniku ''Bohemie" o kon- * fliktu med -Jugoslavijo in Italijo 1
sledeče:
M i ne moremo ničesar drugega I storiti. ne«?o se postaviti strogo ■ na stališče mirovnih pogodb. — : Predvsem pa želimo, da Italija takozvano tretjo cono že vendar I enkrat evakuira. To je predpogoj , za sklenitev trgovinske pogodbe ] z Italijo in za ustvarjenje normal- 1 uih odnosajVv.
Kar se tiče. reškega vprašanja. Jugoslavija tako dolgo na Reko ne bo poslala svojega zastopnika, ciokler se ne izvede evakuacija tretje cone.
« Glede ultimata, poslanega baje od italijanskega konzula v Šibe-itiku na dalmatinsko namestili-štvo. ki ni nič drugega nego or- ; gan ministrstva notranjih zadev, ne moremo dati točnega poročila, ker gre za stvar, ki spada v kom-peteneo ministrstva notranjih zadev. Po poročilih, ki sem jih dose-, daj sprejel, ne morem sklepati, da bi korak italijanskega konzula v Šib en i ku imel kak ultimativ-ni karaVtcr.
Poslanik jc nato v zvezi s temi dogodki prešel na delovanje fašistov in na črnogorsko vprašanje ter rekel: Zdi se. da fašisti izkoriščajo v svoje namene nacijo-nalne borbe v Primorju ter nastopajo proti jugoslovanskemu živi ju. Beogradska vlada je tozadevno že če.-1 o intervenirala ter skuša vse spore z Italijo rešiti mirnim potom. Italijanska javnost pa si nikakor nt' sme domi-1 šijati, da obstoje v vprašanjih zunanje politike v naši državi kake diference. V problemih zunanjo politike ni pri nas nobene razlike med srbskim, hrvatskim ali slovenskim stališčem. Nafie javno mišljenje ne more pojmiti, da — smatrajo v Italiji Jadransko morje kot — mare clausum.
~ ■ —--
Dopis.
Cleveland, Ohio.
V nedeljo 12. februarja bo Slovenska Narodna Čitalnica priredila koncert s sodelovanjem pevskih zborov Zarje in Zvona ter j dramatičnega društva Ivan Can-jkar. Ker zadnjih arp let ni prirejala nikakršnih zabav, se vabi vse! Slovence in Slovenke, da se v o-bilncm številu vdeležite.
Pred nedavnim časom se je tujka j vstanovil Pečlarski klub. Ker Jdosedaj kaj takega ni bilo v naši , naselbini, si je precej pridobil ve-iiiko zanimanje.
j Klubovanaloga je v prvi vrsti podpiratnšlovenski Narodni Dom, I kar <*e je precej dobro izkazal, ku-: pil jo namreč že pet delnic S. N. j Doma. Drugič ima pa tudi dosti i poučnega Ui zabavnega v sebi. j Seje se vrše vsako drugo in zad-njo nedeljo v mesecu ob sedmi juri zvečer v S. N. Domu. Sedaj imamo že čez 50 članov in članic ter upam da se bo v kratkem času še dosti pečlarjev in pečlaric prijavilo, ker čim več nas 'bo, tem več zabave bomo imeli ter obenem pomagali, da se činipreje dvigne nova stavba Slov. Nar. Dom.
Josip PočTbevšek.
6033 St. Clair Ave.
srajco ter ga vrgli \ morje. Peters in jaz sva odšla nato doli. Avgust pa je ostal n^ krovu na straži, in sieer je stal na istem mestu kot preje Allen, in obrnjen s svojim hrbtom* proti vratom kajute, tako da bi vsak. ee bi prišel slučajno na krov, moral misliti, da je to Allen.
Kakorhitro sem dospel doli, — sem se pričel preoblačiti kot Ro-gersov duh. Njegova srajca mi je prišla zelo prav; bila je to čudna srajca, nekaka ženska srajca, katero je nosil mrtvec preko svoje obleke. Bila je iz modre volne, f.reko katere so tekle široke bele prog. Jaz sem to srajco oblekel." spodaj na trebuh pa sem si privezal blazine, tako da sem bil podoben po obliki mrtvemu Bogersu. Nato sem nataknil na roke bele rokavice, Peters pa mi je namazal obraz na j pre je z apnom, nato pa ie tiaredil na obrazu krvave ljse s krvjo, katero je dobil lz svojega prsta, v katerega se je urezal. —■ Ni mi pozabil narediti tudi rdeče proge preko očesa, kar je dajalo vsej moji zunanjosti straSen !zra*.
(Dalje -prihodnjič.)
Gospodarski problem I Rusije.
Obnova Kusije spada med najbolj akutne probleme sedanjosti, ^/e-li pa gospodarska obnova — , brez politične rekonstrukcije dežele mogoča ? Pred spomladjo — ' preteklega leta je imelo to vpra- ' sanje zgolj teoretičen pomen. V zadnjem času pa se je program ' ruske sovjetske vlade bistveno iz- ' premenil. Postalo je očito? da se ( je komunistična eksperimentacija < ponesrečila. To naglašajo celo vo- ] ctitelji današnje Rusije sami. -— ] V ospredje stopa zopet obnovitev i kapitalističnega gospodajrskega , reda z ohranitvijo sedanje poli- , tiiine organizacije. To je takoVva- { ni ''novi kurz". ki bi ga Lenin tudi rad označil z besedo "državni kapitalizem". Bilanca komunističnega gospodarstva Rusi- 1 je v letili 1917. do 1921., je zelo 1 žalostna:
Rusija se je pred izbruhom — svetovne vojne nahajal v stadiju hitrega, toda še ne dovk-šenega razvoja kapitalističnega gospodarstva. V ta razvoj je zastavila svoje ovire najprej svetovna vojna in za njo boljševiki. ki so hoteli uničiti kapitalistični in uvesti komunistični gospodarski red. — Tega programa seveda v celoti ivesti niso mogli, ker je le razdirati lahko, graditi pa neprimerno težje. Njih načrt se torej nI mogel realizirati in posledica te-^a je. da sili kapitalistični gospodarski red zopet / ospredje.
Brez dvoma vlada v Rusiji — čvrsto naturalno gospodarstvo. Poljedelci, ki tvorijo osemdeset odstotkov vsega prebivalstva. — producirajo le za svoje lastne potrebe, ker za sovjetske rublje ne dobijo nobenega blaga. Delo v tovarnah je skoraj izumrlo, edino industrija papirja je §e precej razvita. Vsled slabih prometnih razmer je razpadla ogromna dežela zopet na celo vrsto manjših gospodarskih pokrajin, ki so med seboj v zelo slabih odnošajih.
Za kapitalistični gospodarski sistem bistvena delitev dela je skoraj povsem izginila. Karakteristično je dejstvo, da je velik del inteligence prisiljen, pečati se z najpreprostejšim fizičnim delom. Od gospodarskega procvita pa je v prvi vrsti odvisna višina prebivalstva. Prebivalstva Rusije je danes še vedno toliko, kakor ga je bilo V predvojnih letih; za naturalno gospodarstvo torej pre-gosto. Napetost mel prebivalst-> vom dežele in med produktivnimi silami pa se trajno ne more l držati.	!
K rešitvi tega problema vodi-j ta le dve poti: Prva je povzdiga gospodarske organizacije. Po o-pustošenjih svetovne vojne in po štiriletnem boljševiškem !režimu l.o obnova gospodarstva mogoča šele po preteku nekaj deeenijev. Preostaja torej edino druga pot: zmanjšati število prebivalstva. —-Najenostavnejše sredstvo za redukcijo prebivalstva je, — izseljevanje. To pa je pri sedanjih razmerah v Rusiji povsem nemogoče. Ravnotako je nemogoče preseljevanje v notranjost dežele 1 saj ni skoro nobene za nove po-. goje dovolj redko naseljene pokrajine, drugič pa je tudi nemo-: goče organizirati tehniko preseljevanja. Preostane torej še naj-groznejše sredstvo, izumiranje e-. nega dela prebivalstva. To izumiranje, ki je žalibog posledica 'slabega in neurejenega gospodarstva. je danes že pričelo.
Rusija izumira! Za aktivno politično delovanje, za gospodarsko življenje to gotovo ni vabljiv cilj. Gospodarski težkoče so velike, vendar niso nepremostljive; treba bo drugače začeti in imeti bo treba krepko energijo in veselje do pozitivnega dela. Rusija naj nas uči, kam privede človeka zaslepljenost in slaba življenjska izkušnja! Politično je boljševizem danes še na vladi, toda komuni-' zem kot revoiucijski socialni sistem je v tem največjem eksperi-_ mentu definitivno propadel, in boljševizem se danes drži le še s tent, da odpravlja komunizem in se vrača h kapitalizmu.
Za one, ki potujejo v Trst.
Po naredbi ministrstva za no-« tranje zadeve, se morajo vsi dr-■ žavljani, ki potujejo iz Jugosla-. vije v Trst, zglasiti v Trst« pri i jugoslovanski delegaciji, ne glede i na to. ali jim je potni lLst v Ju-, goslaviji izdan tudi za povratek ali ne.
Izpustitey aretiranih ino-, zemcev, «
u
--9
United States Circuit Court of \ Appeals (federalno okrožno pri- S zivno sodišče) za drugo okrožje i] jc dne 19. januarja v pravdi Ross proti priseiniškemu komisarju ■ "Wallis izrekel razsodbo, glasom katere priseljeniške oblasti a- bodočnosti ne bodo imele pravice c-ržati v zaporu inozemee v svrho deportacije več kot Štiri mesece, potem ko je dotičnik izčrpal vsa * prav&a sredstva. Ako inozemec ni bil deportiran do tedaj, on sme dobiti nazaj svojo svobodo potom sodnega ukaza (writ of habeas corpus), izdanega radi "protipo-stanvenegsr zapora''.
"Pravica deportiranja" — iz-icklo je sodišče — "ne vključuje nikake pravice do neskončnega | zapiranja po dpretvezo, da se čaka na priliko za deportacijo.
"Povelje za to in druge depor-tacije zahteva od pristojnih obla- '
naj povrnejo inozemca v 'deželo od koder je prišel' in to v i svrho 'naj pribavijo prevoznino i za inozemca'.
"V zmislu običajnega zakona | io mora pomenjati. da treba pri- j skrbeti prevozinO in izvršiti de- 1 portacijo v doglednem roku. Kaj | je dogleden rok, je pac odvisn« od okoliščin; tekom svetovne voj- i ne so sama sodišča priznala, da so ' bile prilike za deportacijo jako ; redke in podvržene dolgemu od- K laganju. Sedaj pa-treba vzeti na znanje dejstvo, da je bil napove- j dan mir in da so bile vzpostav- \ Ijene rfcdn3 prometne zveze. Radi tega mi smo mnenja, da ako 1 dotični ino»:cmec ni bil deportiran tekom štirih mesecev, potem ko 1 je izčrpal vsa pravna sredstva. ^ vsako nadaljno držanje. v zaporu i bi pomenjalo proti7>OKtavno aretacijo. proti kateri raj odpomore j
novi "habeas corpus'*.
___ 1
Novi italijanski spomeniki.
V Rimu postavljajo spomenik kralja Emanuela. V kratkem pri- , čno priprave za spomenik Trsta, Tridenta, jZadra in Pulja.	j
Velika Blaznikova Pratika
ZA LETO 1922. 20l s poštnino vred. Večja naročila:
(100 pratik stane........ $12.00 1
| 50 pratik stane ........ $6.50
25 pratik stane ........ $ 3.75 i
Z naroČilom pošlpte tudi denar, i Slovenic Publishing Co., ! 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 1
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam ža- | lost no vest, da jc naša iskreno ljubljena mati oziroma soproga
MARY DEJAK, rojena ŠILC, po kratki, hudi bolezni, previde-na s sv. zakramenti, dne 31. dec. 1921 mirno v Gosipodu zaspala. Pogreb nepozabljene se je vršil v torek 3. jan. ob 10. uri dop.
Tem potom se srčno zahvaljujem v prvi vrsti preč. g. Rev. ilo-dru za sv. mašo in spremstvo na pokopališče. Zahvaljujem se tudi Mrs. Miklavčič, Mrs. Dolens, Mrs. Krek, Mrs. Kopač, Mrs. Pidy, Mrs. Straus in Mrs. Majdič. Ko-neeno kličem: Bog povrni vsem, kateri ste mi skazali naklonjenost v težkih urah usode!
Tebi pa, draga nam mati, ki "si nas zapustila, kličemo iz dna duše: Počivaj v miru! Srce krvavi ob bridki izgubi, a upanje, da se snidemo pri Bogu, tolaži nas in kliče k molitvi, da sledimo tvojo pot, kateri nikdo izmed nas ne uide. Bila, si skrbna mati svoji družini, služila si Gospodu in sedaj uživaj plačilo v nebesih. Po-jčivaj v miru in večna luč naj ti sveti!
Pokojna je bila rojena v stari domovini v Jurjovci in omožena v Ribniei. Tukaj je bila 22 let. V stari domovini zapušča dva brata in sestro, v tej deželi pa enega brata.
Žalujoči ostali : Frank Dejak, soprog. Anthony, Frank, Charley, Rudolf in William, sinovi. Mary, hči. P. 0. P»ox 117, Federal, Pa. _(6-8—2)
VABILO"
na plesno veselico, katero priredi "Brooklvnski tamburaški zbor" v soboto 11. svečana toiyio ob 8.
uri zvečer v dvorani ''Danice''. 92 Morgan Ave., Brooklyn. X. Y. Vljudno vabijo vse Slovence in Slovenke iz Greater Xcav Torka in okolice	Tamburaši.
(8-9—2)
Lchka ae ▼zame — hitro ponaša pri
QM MEHURJA
jjvjBf Vsaka ptfuU (m!DY) Varajte »eponmredt
NAZNANILO* ''Ž '
Rojakom v Conemaugh, Ča., in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik.. -
Mr JOŽE ČERNE ter ga vsem-toplo pri^oročaino ' Uprava Glasa Naroda.
ZAKAJ ik^fcir?
Kevmatu-ji^, iievruijriiae, in buli""iut> v miAicith jo hitro odpruvljniit« s ^riineno vijKirabo	i
4*PAINEXPELLERjA^
Tvomiškn znamka r^p. v p»t. ur. Zilr. dr.
Ciiejte, »1h dobite^>ristne^a— etavne^ra že več kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO trorniško znamko.
Znižanje cene za
femw—Najnovejša 14K. čisto zlata— MW ZAPESTNA URA '
Hy rii' "" žen«! iri dekleta, na 15 ruby fino kolesje, do-
. bite da"es *a $29.50 pri IVAN PAJK,
24 MAIN STREET.	CONEMAUGH, PA.
Knjige! = Knjige!
m "C^—■ a
POUČNE KNJIGI	7. rv.: Prihaja«. Zanimiva po-
Angleško-slovenski slovar __vest ......................... -M
Dr. Kern .... $5.00 » *v.: BreneeU: Kako sen te Slovenska angleški blovar .... 1^,»; jaz likal, 1. zvezek	l.M
Slovensko-angleška Sevnica ____ 1.50 10. *v.: BrencelJ: Kako sem m
Meenški abeedcik ............... »35i jaz likal, 2. zvezek	IN
NemSko an^ld tohna« ........to u. zv.: BreacHi. Kak. « * ' '
LitET VC ^iU r............ -50, j«	3. zvezek	1.H
Slovensko-nem.ški slovar —	.. >D r „ ., .,,__^ „
(Janežlč Bartol) 4M	l4r BT": BrecceU : UubUanske «11-
Angle^lna brn UltHJa ........ M	(Podohe 1JuDiMuake^ me" „
a^Ahtm. Navodilo n čit«nje ta	7......'
pisanje srbg«^ v clrilkl .... JMI	J^	..
DekletoM. Spisal Anton B JeglM Ji	živl^nJ«
Goflpo^instvo — FurgaJ. Prafc.	zv- v Aatertkc. Po resaRoiii
tična knjiga za r,a5e gowr^ll-	dogodbafc. .....................7!
nje.(TVdo rtzana.) .......... ItC
Praktični rainiiar ............ j®	piPILMANGVE POVESTL
Knjiga o lepem ve^Hijo Urban m,	_
(Trdo vezano) ..............IM	2 vr '' Mnrom* klanski deček la
Mladeničem, An t. 3. Jogia •	Libanona .................... JK
I. eveark, ...................s - Marijina	povest la
II. rvezek .................. «#< kavkaSkib gora ............... JU
Na«vet* ttUtlrt iom. Kortirtna	4- ^ : PraSki Po*«*t, It
knjiga za vsako hlSo ........i.0«	EatI" ........................
Pravila sa olika Dr. J. Dostojen .65	L :Trl indija« povertl...... M
Vartna kuhr.rica, xn slabe ln dob-	9- : l^^UWin nežak. Zgrxlorln-
re čase ......................Bka I^eaf iz Japonskega ---- JH
10. zv. :Zr»»ll sin, povest la vlade
RAZNE POVESTI IN COMANL	Akbarja Telikega ............ JU
_	, ^ , .	11. zv.: T-de-'a ln bela vrtnica, po-
Ldova Leruz, detektivski roman l.#0	^
rfofc JnrtU, 4. CveC scd. 12. ^ iSjta'' irati."	la
Hči mestnem so^i^a Itd. ..	.75 mIs,Jono- v Koreji............ M
Jn*. Jnrp, 5. zv: Sooedov .in. Sin 1S. B.j hi J^ pov«t i.
lunetskega cesarja ..............75 Amana	M
Jos. Jurat, 6. Doktor Zober, 14 „ . Prl^' Wn«^^''gi»-romnn. - Trgoraer, twgedija	rar)% ^ ^^^
»ve sliki — Keavei Me«to............M \ URdskn	^^	«
Hud. breadno. Ni v« zlato, kar m U
iJ^!™	i 8lrn p0^ .................. .h
P^tna. povtest la irske junažke do- ;ltJ „ . ziato^^ ^^ ...... j«
„Lf *•••••*;----V.............. -^[17. »v.: Prr.l KKd Endljanfl aU
od svobodami eolncem, t«odovln-	vtrfnja r Nikaragoc .......... M
P^®®1: L z7.............18. ZV.: Preganjanje tndiMdb mi-
©d svobodnim solneem, rgodovln-	Sonarjev ................... jf
ska povest, 2. zv.............L25 Q „ . ^ - .	_ M
Povesti slovenskemu Sodstvu v ' 0'	povert M
poduk tai zabavo, Kalan.............15 J
Komariea, povest ................MiSPISI HA MLADINO.
Sisto o Šesto, povest iz Abrnoev	M\
Slike fa povesti, K saver MeSko	.35 ^	...... 3%
Student naj be, — Nai vsakdmajl {Dedek h p»vU, »navljlc« ......
kruta .........................MI
Veselo povesti: Za moiezn, — V MOLITVENIM, pustiv je Sla. — Pravda mert
bratocsa ..............................JU Skrbi za
/ojnimir aH poganstva tn krst,	v usnja vezano ..............jlW
Ix>veHt ..........................v plr.tHo vezano ...................90
eter Zgaga .................. M
Doli s oroijem ................ jI iujhk2 giatt^r
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj <3t*4 str.) ...... M 7 P"»tno	.............. JO
Mesija (1. zv.) .............. JO » kos', vezano ............... 1.70
Mesija (2. sv.) ...........................v usnje vezano .............. 1M
Zgodovina slov. naroda. (5. zv.) .83;	...
Zgodovina slov. naroda (0. sv.) J# ZEMLJKVIDL Mladim srcem (2. av.)
Spisal K. MeSko JfO ZdrnioaOi driar ................ Jt
Cajlga ca tadikominemo ijndi,	Zemljevid hlermlje ..............JC
Spisal I. Tanka? ..............1.75 ZecijevW Kvropr .............. 30
'et teduov v zrakoplovu ........ t.O* „ ....	. ____.,,
•merika k Amerikand ..........».0f VeLka *eo** ^^ .........
jZaDtjevku: New lork, Illln Is, Oo-
_,	__1 o rado, Kansas, Motana. Min os-
JVUSKA KNJIŽICA — POVESTL MUt Wyoming iti Alaska f-
L sv Znamenj« Mirita. Povest ia	Ttmki 90 f
tektiva Sherlock Holmes ....	.00 PennslyvanU ................. JU
2. zv. Darovana. Zgodovin oka po-	West Virginia ..t............40
povest 'j dobo faoranskib-apostolov..................................................M RAZGLEDNICE:
3	Znagova«, r-ove^t. , 7.	^ ...	M
- Med Plazovi tirolsfea povest.	J®1 ^^ razUtoe'	M
4. sr. Malo i«vlje«je, povest	.61 Newyorfike, rczlične, ducat, JO (L sv.: Zadnja kmečka vojska, Panorama mest« New Ysri,
teodovinska povest ..'..............71	28 slik	M
6. sv. Gozdarjev sin — Vto&ar,	Panorama mesta Celje, 21 pal-
povest ............................JI cev dolge .*......,...,.., tk.
Z ZADNJO POSUiJATVUO SMO DOBILI NASLED-
NJE XNJIGE:
Strie Tomova K061 .......................00	Godierski Katekizem ...... L..., Jt0
Sv. Notburga ......................JtS	Beneška Vedeievalka ...............33
Pravljice za Mladino, S. Košu bilk	J50 Materina žrtev....................jjo
GozdoTiuk, (2 zvezka) ..........L00 Cvetke ...................7T77	J5
Cvetina Borograjska ............	M	Pozigalče .....................43
Dostojno vedenje ......JS0	Svetna co« ..........!!!!!.!!!!.	.23
Pravljice H. Bfajar ..........................JO	Ciganov* osveta.......... ..... j|
t^L * ^ ^ Slovenic Publishing Co.,
v gotovini, money order poitne
to gotovino, rekomandirajte pismo, 82 Cortlandt St.,
Ne naročajte Imjig, katerih nI v 00-
g^K^. Mm^ ^ New York
-n-r - ji-.14}--—-
^— — -	•, j
GLAS NARODA. 8. FEBR. 1922
32
—	Madama, to ni moja stvar. .Jaz? Kilo st m jaz.' Le slepo orodje v rokah drugih.
Prvikrat je pr šlo tedaj ubogi deklici ua misel, da bi se mogel njen načrt izjaloviti. Kljub temu pa j«* še enkrat poskusila, s solzami V oeeh.
—	lirami gospod itlanžcn. pomislite vendar name. Ali hočete odbiti mojo prošnjo.' Ali ne vote, kdo da sem! Ali ni vaa žena nikdar govorila o meni.
.bvnr je bil nf-ividno ginjcn, ko je odgoccril;
Jaz vem. da dolgujeva ju'/ in moja žena dosti vaši naklouje-jn >ti. luadama. Jaz pa imam svoja povelja in vi vendar nočete, tla bi jaz izgubil svoje no sto, inadjima?
—	Ce boste izgubili svojo službo, vam ponujam jaz Dionizija de andore. dvakrat tak« dobro službo kot jo imate sedaj.
—	Madama!
Vi v end a r ie »ivomite o moji besedi, gospod 15'anžen?
___liojr obvjiiu.i Ni pa le meje mesto, katero bi i/tnibil. Povrh
bi me še strogo kaznovali.
Markiza je i/ «»lei:išanja je« a rja spoznala, da ga D'otiiziju lic bo megla preirovoriti. \ si«! te«;i j. rekla:
Ne ustrajaj pri svoji zahtevi. «b-te moj«-. Pojdiva.
K ;t j Ne da bi zvedela, kaj s«- trodi za tem neusmiljenim zi-lovjeni f Ne da bi vfiieiH, če .je Žak živ ali mrtev?
Očividuo s.« i*> vršil v srcu ječa rja hud bo j. Naenkrat je vrgel nage! pogled naokrog **>r rekel nato:
Sieer lo ne sin«-i *rov«»riti a ne iuor<-m pustiti pror ne «la bi vinu | »o veda t. d ii se gospod «b- Hoaskorau popolnoma dobro počuti.
—	Ali!
Včeraj k« s< >j;t privedli semkaj, j«- lul takorekoč ves potit Vrgel - e je na posteljo tej- ležat tam nepremično več kot dve ari. Mislim, da se ie solzil.
Vzdih, katereg.i liionizija ni mojrla zatreti. je presenetil Blaii-žena.
Zagotavljam vam. madama. — j«' hitro dostavit. — da ni to Jolgo trajalo. Kmalu .;<- «josjM»d de Boaskoran vstal ter rekel naglas:
—	Kakšen tepee t<i bil. če bi o'oupaval.
—	Ali ste ga slišali reči tako? — - je vprašala markiza.
—	Ne jaz. Trum. ne ga je slišal.
—	Trumenc ?
—	Da, eden naših ptičkov. On jr potepuh, * drugače dober človek. Dobil je povelj«- stati na >uay-i pred celico Hoaskorana ter ga
liti za trenutek izpustiti iz oči. Na t«. idej<» j« prišel gospod Gal-pin. kajti jetniki s> pogosto v svojem prvem obupu naveličajo življenja in preprečiti kaj takega je bila naloga Trumenea.
Stara markiza se je stresla od irroze. ^ele ta pripomba ji je rti/odela vso resnos položaja. v katerem se je nahajal njen sin.
—	Kljub temu — j«- nadaljeval ječar. - pa se ni treba niče-:ar bati. Gospod de B«»askoran je »»ostal zopet popolnoma miren ter celo lahko rečem, da vesel. Ko je vstal danes zjutraj, potem ko jo v pat eelo noč kot polh. j«» dal poklicati mene te*1 me prosil za pero, papir in črnilo. Vsi Jetniki prosijo to drugi dan. Jaz sera dobil naročilo. da mu smem «lati to ter -em mu tudi dal. Ko som mu prinesel zajutrek. mi je izročil pismo za gospodično de Sandcre.
—	Kaj. j«> vzkliknila Dionizija. — vi imate pismo zame ter ni i ga ne daste?
—	Sedaj ga ninrun več. madama. — je odvrnil ječar. — Izro-fil sem ga. kot ie bila m«>ja dolžnost, gospodu Galpiuu, ko je prišel. «la zasliši Tioaskorana.
—	In kaj je rekel ?
—	Odprl je pismo, ga prečita I spravil nat< v žep ter rekel: — Dobro.
Solze jeze so s • \ tem času pojavile v oeeit gospodieue de Š;U1-«lore. Vzkliknila je:
—	Kakšna sramota! Ta človek je privital pismo, katero je Žak
jiibal metli. To je podlo!
Ne da bi se zahvalila Blai.žetiu je potegnila Dionizija staro Uiaikizo za seboj m po celi i>oti nista izpregovorHi niti ene besedice.
—	1'bogo det«-, ni se ti posrečilo. — sta rekli obe stari teti. ko sta videli priti nečakinjo nazaj.
Ko pa sta culi vse. sta rekli -
__Dobro, hočeva videti tega sodnika, ki je Še do včeraj lia vse
•iiiplie dvoril nam. da dobi roko naše sorodnicr. Iločeva mu povedati resnic«. Če ne h.,va mogla oprostiti Žaka. ga bova vsaj vznemirili v njegovem zmagoslavju ter nekoliko ponižali njegov ponos.
Uboga Dionizija ni mogla nič drugega kot sprejeti modrovanje obeh starih devic, ka.ii i njih nrčrt ji je nudil neposredno zadovoljstvo ter jo obenem potrjevat v njenih prikritih upanjih
_ Da, prav imata, dragi teti. — je rekla. — Hitro in ne izgubljajte nobenega časa	______	_	_
Napotili sta se ne da bi se brigali za boječe ugovore markize.
Dobri stari devici pa sta se strašno motili glede duševnega razpo-leženja gospoda Galpina. Prejšni snubec njih sorodniee ni nikakor ležal na postelji, posejani s cvetkami. V pričetku te zadeve se je lotil z velikansko unemo, kajti smatral jo je za izvanredno priliko, na katero je že dolgo časa čakal in ki naj bi otvorila vrata k poti napredovanja. Ko se je lotil preiskave, ni imel niti trenutek časa, da bi razmišljal o celi zadevi. Odnesel ga je hudournik in z nekakim bolestnim zadoščenjem je opazoval, kako so dokazi krivde rasli, dokler ni bil prisiljen poslati svojega prejšnjega prijatelja v ječo V onem času je bil kot omamljen vsled najbolj sijajnih pričakovanj. Ta ugodna preiskava, ki je v teku uar ur do vedla do razkritja kr.iv-ea. na katerega bi v celi provinci najbolj nazadnje padel sum. ni mogla drugega kot ustanoviti njegovo veliko bistroumnost in zmožnost.	~	* * * +
Par ur pozneje pa se ni Galpin več- oziral na vse te dogodke z istim očesom. Pričel j- razmišljati. Pričel je tudi dvomiti o svoji posobnosti ter se vpraševati, če ni mogoče prehitro postopal. Ce e bil Žak kriv. je bilu stvar seveda dobra. Kaj pa. če bi bil Zak nedolžen? Ko mu je prvikrat prišla ta misel, se je stresel prav do mozga svojih kosti. Žak ned«džen! To je pomenjulo njegovo lastno obsodb«), konec karijere, uničenje upanj in proptost vseli njegovih načrtov. Žak nedolžen. -- to je pomenjalo zanj nečast in sramoto. Po »žali bi ga proč iz So v ter. kjer bi ne mogel ostati p«> takem škan dala. Izgnan bi bit v kako gnezdo, t rez upanja na napredovanje.
Zaman je skušal prepričati samega sebe, da je izpolnil le svojo dolžnost. Ljudje bi rekli. č«» bi sploh hoteli odgovarjati, da je najti /mote. škandalozne zmote, katerih ne sme zakriviti noben sodnik; da je v interesu postave, da se preje izogne kazni krivec kot da bi ? se kaznovalo nedolžnega.
T;iko nemirnih misli, ki morejo le pretresati dušo ambicijoz-nega človeka, je gospod Galpin našel, da je njegova blazina poseja-na s trni. Vstal j«' « b šestih. Ob enajstih je poslal po svojega pisarja Mešineta in oba stj odšla skupaj v ječo. da nanovo pričeta z zakisanjem. Takrat mu je ječar tudi izročil pismo, katero je napisal Žak za Dionizijo. Tr je bilo kratko obvestilo, katero bi napisal vsak razumen človek, ki ve. da ne more ostati njegov i korespondenca tajna. Pismo ni bilo niti zapečateno, česar pa ječar ni zapazil: Glasilo se je:
_ Draga Dionizija! Misel na strašno boh^t. katero ti povzro
am. je najbolj mučna ter predstavlja skoro mojo edino žalost. Ali ti moram zagotoviti, da sem nedolžen ? Prepričan sem. da mi tega ni treba. Jaz sem žrtev usodepolne kombinacije okoliščin, ki niso mogle drugega kot spraviti pravico na napačno sled. Ponavljam pa ti da bodo upapolmi. Ko hrt prišel čas. bom uredil vse stvari kot
Žak.
(Dalje prihodnjič.)
»i»' • v
SLOVENSKO-AMER1KANSKI
KOLEDAR ZA LETO 1922
Cena 40 ccntov.
t^V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga ie nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto.
GLAS 82 CorUandt St.,
KARO D A
New York, N. Y.
Ime ................
Naslov .............
Mesto in država ...
treba.
Nesramna izzivanja Italije
'.Jutro" piše v svojem uvodniku :
Naša mladina je manifestirala proti najnovejši pljuski. ki jo j<* Jugoslavija dobila od svojega dobrega soseda.
Delia Torretta. ki je doživel s svojo politiko nekaj neuspehov, rabi *opet nacionalistično gonjo, da utrdi svoj položaj. Aparat mu je dobro funkcioniral. Promptno so šli laški mornarji na šibeniško ulico izzivat, promptno so sledili pripravljeni streli in diplomatska zahteva, da moramo mi prositi za odpuščanje.
Drugi del šibeniškega incidenta je še bolj poniževalen. Proti vsemu mednarodnemu pravu sc nahajajo laške bojne ladje v naših vodah, in k oizroča laski zastopnik neki zahteve, ne stori tega potom našega zastopnika v Rimu. odnosno svojega zastopnika v Beogradu, manee izroči neko zahtevo šefu pokrajinske vlade. Tako nekako, kakor da smo navadna afriška država, kjer se ni treba obračati na njenega vladarja. marveč zadostuje, če obvestiš enega ali drugega Meneli-kovega glavarja rodu.
To obnašanje oholih' izzivačev in prisotnost njih ladij, to je — druga pljuska, hujša od strelov
ladje. Ali smo evropska država in član Zveze narodov, ali smo nekakšna Liberia ali Abesinija?
Kdor je rasledovnl dogodke v zadnjih letih, jasno vidi, da tie! v laškem izzivanju premišljen sistem. .Tetiva se poleže eno razburjenje. se izzove drugo. Za drngim tretje. Takšnih izzivanj je bilo že eela serija. — vmes pa " kaznujejo '* goriške ali istrske Jugoslovane s požigi — in celemu svetu pripovedujejo, kakšni barbari smo — mi. Pritisk na nas se izvaja neprestano od vseh strani, z diplomatsko intripo, z gospodarsko »plet-ko. s političnim izzivanjem in na vse načine.
Nam je stavljeno vprašanje: — Kako pravzaprav z Italijo? Ali res ne bo konca večnih pouličnih diplomatskih in drugih intrig, ki se pleto okrog nas v krogu od Rima čez Pariz, Pešto. Bukarešto. Sofijo in Albanijo? V krogu so tudi Radič. "črnogorski** in "hrvatski" emigranti itd. Ali r« ne bo konca? Kako naj si pomagamo ?
Eno sredstvo samopomoči je umna zunanja politika.
Ta pa ne more imeti dovoljnih uspehov, če se ne opira tudi na dobro organizirano pomoč tam kjer zunanja politika nima neposrednega vpliva.
Predvsem mislimo« na gospodarsko politiko. Naša trgovinska
bilanca kaže velikansko pasivnost v prid Italiji, ki nam prodaja drago in malovredno svojo robo Tu in le tu moremo sami vrnit nesramnemu sosedu stotero, kar je zaslužil in tu si lahko sami pomagamo. Neposredno naj občuti posledice nesramne politike tržaški trgovec. Ponovno pravimo: — Bog varuj, da bi na tržaškem pomladnem sejmu kak Jugoslovan kupil le za en centesimo blaga!
S tem pa seveda ta samopomoč še dolgo ni izčrpana. Italija ima mnogo gospodarskih težav (baš sedaj moratorij.) Tu se lahko o-tresemo njene vsiljivosti, če organiziramo točen nadzor našega medsebojnega prometa in če nadomestimo laško blago z drugim, naprimer s češki mali nemškim a-li rancoskim. Tu je hvaležna in potrebna naloga za poseben gospodarski in statistični oddelek Jugoslovanske Matice, in zaTr-govsko in obrtno zbornico, ki je poklicana, da v taksnem nacionalnem gospodarskem momentu r.ajde temelje za razvoj našega gospodarskega življenja. Samo z besedami in brez strokovnjakov seveda ni nič.
Tako se je naprimer Turčija leta 1908. branila proti Avstriji, — r uspehom. Na mesto avstrijske trgovine je stopila druga. Isto je pri nas mogoče in potrebno, če vzemo reč v roke ljudje, ki imajo resno voljo, sposobnost in ideale.
Tržaški in goriški bratje danes trepečejo. Danes so jih fašisti popisovali. Jutri naj "Popolo di Trieste" prinese vest. da je kdo pljunil v okno tukajšnjega laškega predstavnika, pa bo jutri pogrom na zasebno last in življenje naših bratov. Poštenjak težko živi v soseski v roparjem.
Revizija zunanje politike nam je potrebna, gotovo. Toda pometajmo pred svojim pragom in poglejmo, kaj smo storili koristnega sami. In potem stopimo na na delo pod geslom; Italiji zasebni gospodarski bojkot, ne pri pomarančah marveč pri milijonih!
Ali pa pustimo vse sltupaj in raje kar prosimo Lahe odpuščanja za svoje dosedanje In bodoče grehe in za svoj izvirni greh, da hočemo biti svobodni Jugoslovani.
Olajšave pri povračanju preplačanih davkov,
Vsled odloka Treasury Department a, ki je stopila v veljavo dne 16. decembra preteklega leta, so bile uvedene znatne olajšave v svrho hitrega poravnavanja dav-koplačevalnih tirjatev za povračilo in znižanje federalnih davkov. Dosed a j ako so davčne oblasti ob .pregledu dohodarinskih prijav (ineome tax return) dognalo. da je bil dohodninski davek previsoko izračunan oziroma preplačan. je bil davkoplačevalec povabljen, naj vloži prošnjo /a r.nižanje naloženega davka oziroma za povračilo p rc plač an e ga davka. Taka prošnja je potem čakala na rešitev, dokler je prišla na vrsto. Ker je bilo jako mnogo teh prošenj. je stvar precej zavlačevala.
Po 15. decembru pa davčne oblasti ne bodo več povabile dav koplačevalea. naj vloži prošnjo za povračilo davkov. plačanih čez znesek, ki ga zakonito dolguje marveč bo nn dobil naravnost potrdilo. da so mu naložili previsok davek (Certificate of Overassess-ment) in ček v povračilo pre plačanega davka. Ako davkoplačevalec še dolguje del dohodninskega davka, se preplačilo Vporabi a poravnavo še dolžnega zneska in ostanek se takoj povrne. To po stopanje bo a* veliko korist toliko za davkoplačevalca, kolikor »a vlado, kajti odpravlja potrebo posebn? prošnje s strani davkoplačevalca in zmanjšuje delo urada za reševanje davkoplače-valnih tirjatev.
Dav koplačevalr-i smejo tudi se-laj vložiti prošnje za znižanje oziroma povračilo davka, ali pričakuje se. di bo nova odredba znatno znižala število teh pro-šeij. Dohodninski urad se trudi, da reši vse še nerešene prošnje tekom št stih mesecev in da bo kasneje reševal iste kar spro-to. Po dohodninskem zakonu od leta 1921 je vlada v nekaterih okolšeinali dolžna plačati obresti na preplačani davek, in sicer od dneva pla-'ila do dneva povračila. Nova naredba bo znatno znižala znesek teh obresti, ki jih \lada mora plačati.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
FINLAND	11	febr. —	Cherbourg	POTOMAC	18	marca	— Bremen
LA SAVOlf	11	feb. — Havra		AQUITANIA	21	marca — Cherbourg	
CARMANIA	11	febr.	— Reka iN. AMSTERDAM		25	marca	— Boulogne
POTOMAC	11	febr. — Bremen		HOMERIC	25	m šrc a	— Cherbourg
ORBITA	17	febr — Hamburg		YORK	29	marca	— Bremen
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa J	ORBITA	31	marca	— Hamburg
OLYMPIC	1S	febr. —	Cherbourg	HUDSON	1	aprila	— Bremen
N. AMSTERDAM	18	febr. — Boulogne		OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg	
PARIS	21	febr.	— Havra	KROONLAND	1	aprila — Cherbourg	
MONGOLIA	23	febr, — Hamburg		LA LORRAINE	1	aprila	— Havra
KROONLAND	25	feb«*. — Boulogne		MAURETANIA	4	aprila	— Cherbourg
HUDSON	25	febr, — Bremen		PARIS	5	aprila	— Havre
MINNCKAHDA	36	febr. — Hamburg		LAPLAND	8	aprila	— Cherbourg
NOORDAM	23	febr. —	Cherbourg	PR. MATOIKA	8	aprila	— Bremen
AQUITANIA	23	febr. —	Cherbourg	SEYDL1T2	12	aprila	— Bremen
SEYDLIT2	1	marca	— Bremen	FRANCE	13	aprila	— H avre
HOMERIC	1	marca —	- Cherbourg	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
ORDUNA	3	marca -	— Hamburg	FINLAND	22	aprila	— Cherbourg
ZEELAND.	4	marca -	— Cherbourg	MAURETANIA	25	aprila	— Cherbourg
LA LORRAINE	4	marca	— H »vrt	HANOVER	26	aprila	— Bremen
PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen	ROCHAMBEAU	27	aprila	— Havre
SAXONIA	7	marca	— Bremen	OROPESA	28	aprila	— Hamburg
ARABIC	8	marca	— Ganna	ZEELAND	29	aprila	— Cheroourg
LA SAVOIE	11	marca	— H%vr»	LA SAVOIE	6	maja	— Havrb
RYNQAM	11	marca	— Boulogne	YORK	10	maja	—v Bremen
OLYMPIC	11	marca —	- Cherbourg	LAPLAND	13	maja	— Cherbourg
AMERICA	11	marca	— Bremen	ORBITA	12	inaja	— Cherbourg
PAR! S	15	tr area	— H avre	MAURETANIA	IS	m a	— Cherbourg
HANOVER	15	marca	— Bremen	MAJESTIC	20	maja	— Cherbourg
QROPESA	17	marca	— Hamburg	ORDUNA	26	maja	Cherbourg
FINLAND	IS	mnrca -	- Cherbourg	' BERENGARIA	zo	maja	— Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
POZOR, ROJAKI!
Rad bi izvedel od rojakov Slovencev, če ima kateri "bulldog" psico zrn prodati, staro od 7 mesecev do 1 leta. Kateri bi imel, naj se oglasi na ta naslov: John Spiller. Box 84, Panama, DI."
(7-9—2)
^ i
JUGOSLAVIJ A j
Hitre zveza z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadestna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu. Vss u-dobnostl modernega parnlka.
Odplujejo vsaki teden, NEW YORK v PLYMOUTH, CHER. . BOU'vtG In ANTVERPEN
^FINLAND ............ 11 febr •
GOTH LAN O ......... is", "ebr. |
KROONLAND ....... 2o. febr. '
ZEELAND ........... 4. marca j
»Vstavi v Halifaxu sem in tja. V HAMBURG, GDANSK in LIBAU 5 VSR VOI>XE PROGE DO POLJ S K K j SAMLAND (samo 3. razred) .. 7- marca'
^AMEBtUNltMS
NEW YORK V PLYMOUTH, CHERBOURG. HAMBURG
MfNNEKAHDA ...... 8. marca
♦ MANCHURIA ...... 22. marca
*N*a poti tja se vstavi v Quee-nstown
White Star
V CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC ...................... febr
MAJESTIC (največji na, svetu) 20. maja IZ NEW YORKA V MADEIRO, GIBRALTAR, ALŽI R, GENOVO, NAPOLJ, ATENE. ALEK8AN DRI JO ZA EGIPT IN NIL.
ADRIATIC ................ 18. februarja
ARABIC ...................... a- marca
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMFANJ?
120 parnlkov — l.SOO.Od« to*. No. 1 BROADWAY. NEW YORK CI-*"/ aH pri lokalnih acentih.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužjiim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 12. januarja na zastrupljen ju krvi umrl moj ncpozabljeni mož in dobri oce svojih otrok
FRANE KRALJ.
Pokojni je bil doma iz Zabu-kovja, fara Raka, Dolenjsko. Yr Canadi jc bival 15 let in je bil povsod priljubljen bodisi med domačini kakor tudi pri ljudeh tuje narodnosti.
Tem potom izrekam naj iskre ucjso hvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
Bodi mu lahka zem-Ijica!
North Cedar, Nanainio, Li. C-Canada.
Žalujoči ostali: Jenny Kralj, soproga. Jenny, Josephine, Frank, Vency, Adolph, Tony, Joseph, Genevieve,
otroc-i.
John Kralj, brat tukaj. Mary Stoj d, sestra v starem kraju.
Najhitrejši moderni p.irnlk! na svetu. Izborna postrežbi potnikoiw.
V	vašem mestu ali bližii.t jc lokal-
ni agent.
V	Jugoslavijo, Bolgaiikc, Rumunsko in ?4adžarsko,
Preko Reke in Trata:
ITALIA
24. marca
Karta — Davek *.».
Železnica l.jubljan« $1 ♦"<5. Preko Cherbourg:
AQU1TANIA
SAXONIA
C8. febr. T, mar,-a
HAMBURG
Direktna plovba z novimi l&djnmi.
ORBIT<\ 17 feb. —31 mar —12 maja OREUNA 3 mar—14 apr.—26 maja OROPESA 17 mar. — 28 apr. —9 Jun. Zaprte kabir.e ca ženske fn otrok«. > THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. i
26 Broadway	New York
117 W. Washington Street, Chlca^ ali pri lolalcih airetit-h.
ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V .SDR. DRŽAVAH.
£
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčul*. Kotor, Kranj, LJubljana, Marloori Metkovld, Sarajevo, Split, l^lbenik. Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat, Opatija, Zadar.	Dunaj,
IZVRŠUJEMO bttro in poceni denarna izplačila v Jugoslavia*. Italiji,, fn Nemški Avstriji ter izdajamo ceke \ kronah, lirah in denarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih po-dražnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje In za vse tr te. (Vidi zgoraj kretanje pamikov.) Kadar ste na potu v staro domovino in se nahajate v Neiv lorku, m Vam bo Izplačalo, ako se zglasite glede v redit ve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu na^e banke v prvem nad-stropju brez ozira n» to,
ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali se bodo poaViievsJl
naše banke.
Frank Sakser State Bank
POTOVANJE IZ EVBOPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga /amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konznln t. atnerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljate? v U. B. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov} in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko:
Frank Sakser Slate Bank, 83 Cortlandt St., New York, H. T.
IŠČEMO DEKLE
za kuhati, štirim osebam v staro- ( sli orl 17 do -JU let. Plača oo do-; govoru. Naslov: Frank Gašper-' šič, Box 74. Kellettville, Pa.
6UQVENSKA BANKA
v
Zakrajšek & Ceš&rek
70 — ttfc AVE., NEW YORK, N.Y
(med 16. In 16. ceato) poillja denar v Jugoslavijo. Italijo
Ri; — prodaja vozne listke za vs«
važnejše trte: — Izvršuje nourokt
posla, Maovzvezl s starim krajsm. — Cene vedno med najnl2j!:n(. — Telefon Watklna 7529
;tMMMMMHMMIMIMM
Dospelo je novo suho grozdje.
Mu.škatel zelo sladke debele jagode. boksa SO funtov .. $6.50 Cipar grozdje največje in naj-sladkejše jagode, boksa 50 funtov ...................... $?<50
Malo črno grško groždje, aelo sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 Cesplje fant po 10 centov. Za
večja naročila posebne cene. PsUJlt« M. r.% račun wamkm boksa ki naroHf to PoalaU bomo takoj.
BALKAN IMPORTING CO. 51*53 Cherry Street New York, N. If,
Dr. Koier
SLOVENSKI ZDRAVNIK TZL
638 Peon Aye. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koier fa aaj~ ataraJM
■drmTcflc
Ost v Pittsburgh«,
kt tea. M-Mai
prakso ▼ Mravlja-
iutnM«]« kr-Tl ftdAVt a SO«, kl xa. Je Iromal tr. p*oL ■rtlak. Ca (aat* mc«a|$o all mafcur-** saiawi. ▼ Uta. Intduje laa. totaStoa ▼ kcj&afc. prldlta ta 1kmu boot ferl 19a Bakajt* tow t* ba-laaaa ulna
i Vaa »oSke bolani adrarl« po a-
Utru cyutU adrarja, rsa iakm]. pnolta la Jar vaa (a bom air
Hjtooqio Ul vodno kito oMravto
'	ta ■tcw>	U«.
Bolaael ewbrHe. kf ponroMo ba-'e«aa ▼ krilu to brbta to rlaafcfc jti p«Mazc« voda, aafcaitoa ■

bolaetoa e-
W Baatama.«o vslad" •to krri, oadravta v kratkem «aaa ® nl potiafcao lata ti. Kakatarl «ra*t sdr^vnlkS rabUo tal-»<a, «a vaa rasamajo. Jm *t>VL v la atare#a kraja, mzto -^a
Ob
ab dalavaiktk uf B. «a L 01 I. M i
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJT« VRČJI SLOVWSPI DMRVHIK V SDR. DRIAXAS. J

(Nadaljevanje.)
'JL	--
FRAKOOSKI DETEKTIVSKI BOMAN.
r -	___/»
Spisal Emil« G&bori&n, Z» *'GIm Naroda" preval G. P.