52. štev. Pavlalnl frank« v državi SHS. V Ljubljani, v četrtek 4. marca 1920. Lete IV. I*ha|a rasen ponticFfka In dneva po prašniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica &t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise fjrankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Bnostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice in lahvale po K 8*—, ras-plasi in poslano vrstica po K 2-50 . večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Glasilo Jugoslov. socilalnp»demokratične stranke. Posamezna Stav. stane —— 80 vinarjev. —• Naročnina: Po poiti ali a dostavljanjem na dom za celo ieto Is 120, za pol let8 K 60 za četrt teta K 30, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 1 i2, za ostalo tujino in Ameriko K 140. — Reklamac je za Hst so poštnine proste. Opravniitvo ie v Liubljani, Frančiškanska ulica iL6 L, UčiteliRka tiskarna. Telefonska it. 312. Pismo iz Italije. (Od našega poročevalca.) Milan, 1. marca. Težko je podati v kratkem članku popolno sliko sedanjega razburkanega gospodarskega m političnega življenja Italije. Malokatera država v Evropi preživlja tako hude notranje socialne boje in vsakovrstne krize, kakor baš mlada, v svetovni vojni izkrvavljena Italija. Stavka sledi stavki, in ne samo v mestih, roflrveč, kar je značilno, tudi na deželi. Nimamo le stavke industrijskega delavstva, imamo tudi obsežna gibanja kmečkega proletarijata. Ta moment le za revohicijnnami cilj socialistične stranke sila ugoden. Kmetje žive večinoma v najhujši mezdni odvisnosti vsled prevladovanja veleposestnikov. Naravno, da skušaio potom lastnih, zelo močnih , kmečkih organizacij in potom velikih stavk, ki se navadno raztezajo na cele province, priboriti si več blagostanja in pravic. Tudi delavske stavke so večinoma gospodarskega značaja, vendar ie pa očito. da zasledujejo vsa ta ogromna in neprestana ljudska gibania razločni politični cilj. da ie pravzaprav razredni revolncijonarni moment gonilna sila vseh teh boiev. ki iih vlada že ne more več obvladovati. To zavestno in bojevito zadržanje italiianskeea proletarijata ie velika zasluga italijanske sociialistične stranke, ki ie ostala od vsega začetka svetovne vo*ne zvesta temelkUm načelom socializma, ter sleikoprej vzeoievala ljudstvo v razredno revolucionarnem duhu. Da se itatijanskemu delavstvu ne gre več zgolj za trenutne pridobitve, marveč za cilj, ki mu postaja pod uplivom ruske proletarske zmage jasnejši in jasnejši, nam pričajo zopet ravno zadnje stavke v raznih krajih, speciielno ona v l.iguriji. ki je nekak centrtim italijanske takozva-ne težke industrije. Tu so kovinar-skl delavci nenadoma stopili v stavko. in ker se ni njihovim zahtevam takoj ugodilo, so kratkomalo šli trn delo. imenovali obratne svete ter prevzeli tovarne v lastno režijo. Delali so tako nekaj dni. nakar se je Poslalo nadnje policijo In vojaštvo, ki ie pa bilo brezmočno. Spričo vsesa tetra so se podjetniki takoj na celi črti ndali. Ta poskus je nato dobil takoj posnemalce celo med kmeti. V Turinu so stavkuioči delavci prevzeli na enak način fabrike, stavkuioči Kmetie v Romajmi pa zemlio! Pred -nOT1; bo)a »malo delodajalci menda izreden strah, ker priznavajo delavcem in kmetom, ki se poprimejo takega sistema, takoj vse 7-ahfpve Že vedo zakaj... Da ne olajšujejo take stvari položaja vlade, ni treba poudarjati. Pa r LISTEK. Ilil uši »aieii pil (Poslovenil Fran P o g a č n i k.) Sreča in nesreča. Umrl je mužik in zapustil dva sina. Oba se oženita. Starejši vzame bedno, mlaiši bogato ženo. Živijo lepo skupaj in si ne dele imetka. Kar se začneta ženi med seboj prepirati in svaditi- Prva pravi: »Jaz sem žena starejšega brata; jaz bom stanovala zgorai. Druga odvrne: »Moje bo stanovanj zgoraj, bogatejša sem!« Brat^ gledata in ko spoznata, da se ženi nočeta pomiriti, razpolovita očetovsko imetie in se razideta. Starejšemu bratu se rodi vsako leto dete. a gospodarstvo gre rakovo pot Prkle colo tako dateč. da popolnoma obuboža. Dokler ie imel denarja in kruha, se ie veselil pri pogledu na deco. a ko ie osiromašel, fudJ otrok ni bil več vesel. tudi za socialistično strnko samo ni v takih razmerah delo lahko. Dejstvo je pač. da se mora delavstvo vsled neprestanih stavk in konfliktov naposled silno utruditi. Zato skuša tudi zmirom rešiti delavske spore kolikor mogoče mirnim potom. Seveda se ji to vedno ne posreči, bodisi vsled trmoglavosti delodajalcev ali nespretnosti vlade, bodisi vsled razjarjenosti prizadetih delavcev ali kmetov, ki hočejo priti končno v čim višji meri do svojih pravic. Zato pa pripravlja strankino vodstvo vse potebno v sviho koncentracije delavskih sil na glavni točki njenega bližnjega cilja. Ta svoj cilj naglaša ob vsaki priliki prav odkrito: Iz vsega sedanjega kaosa Je samo ena rešitev: proletarska diktatura. V to svrho naj se predvsem obirajo moči. Ker je pa za vse to treba časa, organizacije tn vzgoje, Je stranka sklenila, izdelati načrt sovjetov, ki bo odgovarial italijanskim razmeram. Ta načrt je izdelal in objavil sodr. Bombače, in sodeč po debati, ki se je o njem takoj vnela v listih, je ta načrt res neka} temeljitega. Vsi ti pojavi v socijalr.em življenju Italije so vsekakor dovolj zgovoren dokaz, da se bližajo za to državo časi velikih izkušeni in izpre-memb. Konflikt med delom in kapitalom je tu zavzel že take dimenzije, da ga ni mogče več ublažiti. Ootovo ne pojde tako enostavno, gotovo najde podjetnik in agilni italijanski kapitalizem še v sebi momente odpora in moči. vendar se boj ne bo skratka pomiril. Zato je stališče strankinega vodstva pravo. Če skuša ohraniti intaktne delavske moči za večje, odločilne trenutke. Če vse trezno in hladnokrvno presoja. če se ne spušča v prenagljene korake. Tako se maščujejo tudi nad italijansko buržuazijo zločini stoletnega delavskega izkoriščania in štiriletne svetovne vojne. Proletariat noče več nazaj. Kako sJ bo ta bur-žuazila v zadregi pomagala, ni jasno. Gotovo bo do skrajnosti koncendi-rala. In če treba, žrtvovala tudi svojo italijansko industrijo, za ceno socialne republike, v kateri bi mogla kolikortoliko ohraniti sebe. Če se bo proletariiat zadovoljil zgolj s tako iznremembo. Je seveda vprašanje, vendar ie to iavna tajnost, da računa itaHlanska buržuaziia v skralnem sla- tudi s tem. da raiša sama žrtvuje dinastijo, kakor da bi ž njo vred padla še ona. Toda o tem in o marsičem drugem izpregovorimo nekaj več ob nrilikj. Delovanje frankovcev v Gradcu. Zagrebška »Nova Istma« prinaša v svoji nedeljski Številki iako važno pismo, katerega vsebino objavljamo v naslednjem: Ootovo hočete vedeti, kakšen Je položaj nas, jugoslovanskih delavcev v sedanji Avstriji, posebno v Gradcu. kjer se nahaja generalni štab frankovcev. Danes Vam hočem opisati delo naših »patrijotov« in vas opozoriti na nevarnost, ki Vam preti. Pred vsem so sklenili tukajšnji fran-kovci. izzvati v Hrvatski in Slavoniji nemire, pod imenom komunistov, in bi se kot taki vtihotapili v vrste vaših organizacij po deželi, in če Iv bilo mogoče, tudi v Zagrebu. Nadelajo se. da se lim bo to sedai lažje po srečilo, kaiti pravijo, da so sedai oni na vladi. Ko so izvedeli, da ie odstopila demokratsko - socialistična vlada. so bili izredno veseli in so prirejali v Oradcu pravcate orgije, govorili so in klicali: Sedaj Je prišel naš čas. V Oradcu so dr. Oagliardi. Ivica Frank, Klobučarič.? Sachs, major Sti-petič. Gjoko Petrovič, Vranci in še nekako 12 frankovcev. Od tu potujejo na Dunaj, v Švico, Italijo, na Reko itd. Žive iako dobro. Imaia milijone. lastne vile in neprenehoma rulejo iti spletkarijo sporazumno z italijanskimi agenti. V Oradcu .ie tisoč jugoslovanski', delavcev. Vse te delavce so hoteli frankovci izrabiti v svoje namene, za propagando proti Srbom in Srbiji. Hvala gre socialistični zavesti naših ljudi. da iim to ni uspelo. Ko fran-kovcem ni uspelo na ta način pridobiti tukajšnje naše delavce za svoje črne namere, so zahtevali od vlade, da izžene Hrvate in Srbe kot inozemske državljane. A to se Jim ni posrečilo, ker so nastopili proti temu etiodušno socialistični delavci. Po vseh ponesrečenih spletkah so začeli frankovci denunciiati jugoslovanske delavcc. da so boliševiki in da podžigalo ostalo mirno patrijotič-no delavstvo na upor proti avstrijski ustavi, da nameravajo vprizoriti prevrate itd. Toda niti to Jim ni uspelo. Nasprotno. organizirano jugoslovansko delavstvo v Oradcu je energično Piotestiralo in priredilo tri demonstracije proti frankovcem. Dve sta bili v decembru, a ena v januarju, in ob tei priliki se ie pted ostalim meščanstvom razkrinkalo to habsburško gnezdo. Njihove vile so bile namazane s tinto ■ • • f rankovcem se je posrečilo pridobiti za sebe policiio. ki ie poslala pr°t> c‘enionstrantom tzv. Volkswehr. Toda proti temu te nastopilo tudi ostalo delavstvo. Naslednji dan po demonstraciji *?.re.’e^ jugoslovanski delavci od policije nalog, da asgaeaBBjgga •“1*117 ijTižfgjinn Gre k mlajšemu bratu: »Pomagal mi v bedi!« Ta mu odgovori: »Živi, kakor veš in znaš; Jaz Imam lastne otroke!« Čez nekaj dni pride bedni zopet k/bogatemn in ga prosi: sPosodi mi vsaj za en dan konje, nimam s kom orati!« »Poidi na polje in vzemi jih za en dan. a nikar ml Jih ne izmučil« Bedni gre na polie in vidi. da drugi Hudje orjejo zemljo z bratovimi konji. »Stojte,« zakriči. »Povejte, kdo ste!« »Čemu vprašuješ?« »Zato. ker so to konji mojega brata!« »Ali ne vidiš,« mu veli eden izmed oračev, »da sem Jaz sreča tvojega brata? On pije. šeta ki ničesar ne ve. a mi delamo namesto njega.« »KJe pa tiči moja sreča?« »Tvoja sreča leži tam pod grmom. Rdečo srajčko ima. ter noč in. dan počiva in spil« »Prav.« si misli mužik. »Že prideva skupaj!« Gre, vreže debelo palico, se prikrade k svoJi sreči m jo lopi z vso močio po boku. Sr£č,a se Predrami in vpraša: .Kal me btieš?« »Še boli te bom Dovolj mi je tega! Dobri lindle orjejo, a ti kar na* prei spiš!«' »Misliš, da bom jaz orala mesto tebe! Kar čakaj!* »Kako! Kar naprej boš ležala pod grmom? In Ja« naj na ta način umr-jem od gladu?« Jaz sem vašega dela neveš. se razumem na trgovanje.' »Začni kupčiio. če veš s čim! Ni-mam sam ničesar, kamoli da bi prodajal!« . - i i • »Vzemi svoji ženi stan predpasnik in ga prodaj! Za te denarle kupi novega in nato prodaj tega! Pomagala ti bom tudi jaz; niti korak se nf> umaknem od tebe!« »Dobro!« Zjutraj pravi bedni brat svoji ženi: »Zena, pripravi se, poideva v mesto! se izselijo... na želio frankovcev. Ob tej priliki Je graško delavstvo zopet pokazalo svolo solidarnost, a Jugoslovani so zagrozili z ustavitvijo dovoza živil Avstriji. Tako Je doseglo organizirano delavstvo popolno zmago in Jugoslovanski delavci morejo še nadalje živeti v Avstriji, vzlic vsem mahinacijam frankovcev, nemških monarhistov-kapitalistov. Glavna kuhinja frankovcev je »Hotel Elefant«. Ravno — svoji k svojim. Od tu širijo ti frankovci vse zlo. Če pride kak Jugoslovan semkaj v Gradec in če mu ie položaj popolnoma neznan, ga frankovci takoj vporabijo za svoje nmazano delo. Frankovci ga nasitijo, mu dajo denar. a tndi letake, na kateri način se jim je posrečilo že marsikaterega nevedneža nahujskati proti Srbom. Te letake se v naivečii meri vtihotapi preko špilJa. kjer imajo svoje plačane zaupnike. Taki nepoučeni Jadni delavci so povečini prijeti, ter Je niih v Mariboru 16 sirot, žrtev ogabnega frankovskega dela. Glavni agent za nabiranje teh nesrečnikov ic Gjoko Petrovič. Vsakemu gladnemu Jugoslovanu da 20 K. ga pozove, da pride ob določenem času na razgovor in ga tako preparira za svoje delo. Če zvedo za to organizirani sodrugi. tako opozorc Žrtev. da io rešijo nesreče. Dr. Oagliardi Je bil večkrat v Italiji in na Reki. kjer se ie posvetoval z d’Anmmzijem. Vedno huiska na voino. nai Italiia prične volno z Jugoslavijo in prikazuje kako zaslombo imaio na Hrvatskem. Tu Ie večkrat rekel, da le Radič njiliov človek in da bo spuščen na svobodo, čim pridelo »naši« na vlado. Njihova kombinaeiia je ta: Radikalci hočejo veliko Srbijo brez Hr-vatsko in Dalmacije. Bosna. Vojvodina in del Srijema naj pripade veliki Srbiji. Zato bodo oni najnepopust-HiveJi v Jadranskem vprašanju. V Hrvatski so prišli zopet na vlado frankovci. bolie povedano njihovi eksponenti in tajni priiatelii. kJ bodo zopet igrali s svoie strani vlogo radikalnih nacijonalistov. V vseh ostalih vprašaniih se bodo pokazali skrajno liberalne, da bodo pridobili simpatije širših sloiev. ter bodo tndi orti hujskali na voino z Italijo. Računajo, da Srbi vsled dolgega voievanja ne bodo hoteli v vojno. Hrvatov Je premalo. a tudi frankovci bodo s svoje strani pripomogli, da bo poraz več};. Z druge strani unaio v tem sporu uu pomoč Horthvievih čet in Rumunov, ki bodo vdrli v Banat*, pa tudi Avstrijci in Italijani bi prišli na pomoč. Tako zatrjujejo. da bo v naislabšem slučahi prišlo do ustanovitve »repu-hMke*. ki bi morala preje ali pozneje »Čemu?« »Postanem meščan hi začnem trgovati!« »Ali si znorel? Niti otrok ne more nasititi, pa sili v mesto!« »To Je mola stvar! Zloži hnetek, vzemi deco in pojdi!« Pripravita se. pomolita in hočeta trdno zapreti kočico. Tu začujeta. da nekdo v koči bridko plaka. Gospodar vpraša: »Kdo plaka?« »Jaz sem. nesreča!« »Zakaj plakaš?« »Kako bi ne plakalal Tl odhajaš, a mene puščaš tu!« »Ne, mila moja! Ne zaoustim le, vzamem te s seboi!« »Žena,« pravi, »izložl Iz skrinje ropotijo!« Žena izprazni skrinjo. »No. nesreča, zlezi v skrinjo’« Nesreča zleze vanjo, on pa Jo zaklene s tremi ključavnicami. Skrinjo zakonlie v zemlle in reče: »Pogini, prokleta. na veke!« Bedni brat pride v mesto z ženo in otroci, naiame si stanovat'ie in začne trgovati. Vzame feni stari pred- pripasti z Madžarsko in Avstrijo le novi monarhiji. Zato bodo sedaj frankovci vrgli velike množine letakov med narod. Tako ie bil aeroplan. ki je pred kratkim obiskal Zagreb, delo frankovcev. Upajo, da iim bo dobrodošla tudi Radičeva akcija med kmeti. O njem praviio: »ToJenaščlovekU Ravno tako nameravajo pričeti i izdalaniem lastnega lista na Dunaju. Obenem so stopili v službo tukajšnjih monarhistov in vrše veliko agitacijo proti socialistom. Politika — morala — prosveta. Samo tri besede so to, ki iih pri nas vsak modrijan razlaga po svoje. Nekateri smatrajo stvar za resno, drugi pa le za pomoček. geslo, s katerim hočeio doseči svoj namen, navadno sebični namen. Če preprost čitateli čita članke in nasvete o morali in prosveti, se mu nehote zbuia nekako spoštovanje do pisateljev dotičnih.pozivov k resnobi v političnem in kulturnem delu. Seveda se tako godi le tistemu, ki ne pozna globljih vzrokov in namenov moča-radie politike nasprotnikov Hudskih delovnih slojev. Ozrimo se na nedavno minulost Dokler so bili liberalci in socialisti v vladi v Belgradu, nisi čital v klerikalnih in še nekaterih drugih listih prav ničesar drugega, kakor blatenie sočilalliiov. ne niihovega delovanja, marveč povsem osebno. Niso tu udeležene samo klerikalne m radikalne stranke, marveč tudi druge. ki so ponatiskavale obrekovanja klerikalnih listov proti socialistom, dočim so pustili demokratsko ?.a-Jednico domala v miru. S svojim obrekovanjem so hoteli, kar Je popolnoma očitno, ubiti ugled sociial-no-demokratične stranke in s teni pomagati sebi na noge. Tak bol mora smatrati vsak poštenjak za nemoralen in nepošten, in sedai. ko so zasedli vlado klerikalci in radikalci. Je ves tisti boi (ki bi se sedui prav lahko ponatisnil, le imena bi bilo treba izpremeniti) popolnoma ponehal. Pondhal. pravimo, dasi Je politika nove vlade reakcilonarnei-ša, draginja večja. uvaja vlado hierarhije. Nič za to. kal ne. oblast imaio v rokah in utrditi Jo hočejo: drugi pa molče. češ. čim gorje, tem bolje. Ves ta razvoj nam dokazuje, da pri nas ni resnili političnih strank, vsai ne takih, ki bi imele namen razširiti politično resnost, zavest, razumevanje med ljudstvom. Vsa politika je zgraiena na osebnostih, zato ni ne resna, ne poštena. Tesno v zvezi s tem, kar snuJ povedali. Je tudi prosveta. Besedo prosveta gospoda zlorabila. Kleri- pasnik. ga nese na sejem in proda za rubelj. Za ta denar kupi nov predpasnik in ga proda za dva rubila. S tako srečno kupčijo, da ie prodal vsako reč za dvoino ceno. le v kratkem času obogatel in vstopil med trgovce. To izve mlajši brat. pride k nje* mu v mesto in ga vpraša: »Prosim te, povej mi, kako si to izpeljal, da si postal iz berača bogatin!« Kupec odvrne: »To ie bilo čisto preprosto; zaprl sem svoio nesrečo v skrinio in zakopal v zemlio.« »Kje?« V vasj. pri stari hiši.« Mlaiši brat komaj solze zadržuje od zavisti. Takol hiti v vas. Izkoplje skrinjo in izpusti nesrečo. Pravi ji: »Pojdi k mojemu bratu in ga upro-pasti!« »Ne,« pravi nesreča, »ostanem raiše pri tebi in ne maram k njemu! Ti si dober človek, osvobodil si me iz skrinie. a oni ie zloben, ker me je v zemljo zakopal.« V kratkem času le bil mlajši brat na beraški palici. Stev. 5ž, Kalni politik dela prosvetno. 5e vzgaja svoje poslušalce versko in politično fanatično, liberalec, če lih vzgaja antiklerikalno in nacilonalno Šovinistično. To pa ni prosveta. To Je le vzgoja k fanatizmu, ki jo smemo najmanj imenovati prosvetno. Prosvetna vzgoja ic potrebna, a mora biti objektivna, mora sloneti na realnosti življenja in usposobiti človeka. da brez predsodkov razume in presoja, kai jc nrav in kai ne. in zakaj. Takega prosvetnega dela pri nas na Slovenskem še ni bilo mnogo; na žal moramo priznati, da doslej tudi ni bilo zlasti med inteligenco pravega razumevanja za tako delo. To ie velik vzrok, da ie slovensko ljudstvo v svoji politični zavesti tako nestanovitno. Piavi madež je to v slovenski kulturni zgodovini. Prav take so stvari. Zato menimo. da se soci&lno-demokratična stranka ne sme baviti s stvarmi, ki jih izrablja buržoazila proti njej. Naš boj je resen, le utemeljen v socijaJ-nih razmerah. Če skušajo druge stranke voditi boj s frazami in gestami. mora ostati naš boi razreden, smotren, da postanemo vredni član5, v vrstah svetovnega organiziranega pro?etarijata. Ce druge stranke hočejo nepošten boi. nas to ne briga. Naša pet ostane pot prosvete k čisti razredni zavesti, k cilju. To ie edino prava pot. Bolniške zavarovanje pri nas in drugod. Neštetokrat se sliši razno zabavljanje črez naše bolniške blagajne, češ da so slabe in ne nudijo svojim članom tega, kar bi morale, da so tudi nieni zdravniki slabi, da so zdravila nezadostna in še več drugih takih in enakih očitkov. Vse to pa ie zgolj neopravičeno natolcevanje in člani so sami krivi, ako se Jim v njihovi bolezni ne ustreže tako, kakor je potrebno za njih zdravje. Dolžnost vseh članov je. da sami vpoštevaio In skrbne pazijo na to. predvsem za revne delavske sloje tako zelo važno inštitucijo. Ako bi vsi člani bolniške blagajne to svojo dolžnost v resnici tudi Izpolnjevali, bi pripravili bolniško blagaino tudi v položaj, da iim v slučaju njih obolelosti laliko veliko več nudi. kakor le morda to sedaj mogoče. Oglejmo si samo naše delodajalce! Nekateri izmed njih znaio namreč prav dobro prikrivati svoje de-loiemalce. da iim ni Dotreba plačevati prispevkov, kakor bi jih vsekakor morali. Zopet druei delodalald Imalo svoie polnoletne delavce priglašene kot valence, tretji iih imalo priglašenih premalo itd. iz navedenega rs torel iasno razvidno, da morajo delavci sami vse to natančno nadzirati in se prepričati v katerem razredu so ali pa če so sploh priglašeni. Ce bodo delavci v tem dosledni, bodo tudi lahko zahtevali od bolniške blagajne vse druge udobnosti, katere sedaj pogrešajo. Edino na ta način se bodo bolniške blagajne gmotno dvignile. Ozrimo se na naše sosede v Avstriji! Tam nudiio bolniške blagajne delavstvu vse kai drugega kakor pr» nas in to le vsled tega. ker lih delavstvo samo skrbno Ščiti, med tem ko bi iih pri nas vsakdo nairaiše samo izkoriščal. V A vsi nji bodo bolniške blagaine v kratkem pričele z izplačevanjem (Jraginiskih doklad pri podporah, izplačevale bodo nadalle podpore za otroke, kar Je seveda vse le moeoče. ker so bolniške blagajne dobro fundirane. Tudi znesek podpore ie v Nemški Avstriji višji Fran Brkin: Um tnost, kšeft in šund. Za umetnost se ie storilo pri nas doslei tore malo. Masa liudstva je bila brez vsake sistematične umetniške vzKoie; iara gospoda, ki ji pri nas oraviio »boljši krogi«, nekateri pa celo »inteligenca«, na za to hčerko b'*žio indi ui imela prav nobenega smisla. Popolnoma naravno ie tedaj, če so vsi naši večji talenti mogli uspevati le v tuiini. kdor ie ostal vsled prevelikega idealizma doma. Je navadno poginil, zasmehovan, od lai 'e. Spomnimo se le Oroharia in njegovega nosrreba. ki bo v večno sramoto ljubljanskim »boljšim krogom«, pravilneje* — »liberalnim krogom*. Kdor Je liotel živeti pri nas iz/ umetnosti in za umetnost, je bil že vnanrei obsojen na smrt. včasih celo na sramotni oder. Pa, v naših lludeh Je včasih toliko idealizma, da se ne kakor pri nas. IzplaČuie se menda dnevno 12 K, pri nas pa le 6 K. Temu primerno je kajpada tudi vplačilo večje, kar bi pri nas gotovo vzbudit« mnogo piidušanja, če bi se zvišali prispevki. Nemški in češki delavec dobro ve. kai pomeni zanj bolniška blagajna. Zelo potrebno je torei. da se tudi slovenski deiavec zaveda svojih dolžnosti naprarn tej važni zavarovalni inštituciji. In če se bo to zgodilo, je delavstvo lahko uverjeno, da bodo bolniške blagaine izpopolnile svoj delokrog tako. da bo odgovarjalo delavskim željam. Zahrbtno govorjenje in zabavljanje pa stvari nikakor ne bo izboljšalo. S*e enkrat torej: Delavstvo naj svojemu bolniškemu zavarovanju posveča več zanimania in skrbi, da bodo sploh pravilno priglašeni. Na ta način se bodo uspehi gotovo takoj pokazali v korist vsega trpečega delavstva. T. Kakšen je vaš program? Ust »Jugoslavija«, po svojem rojstvu nestrankarski je avtomatično avanziral in postal strankarsko glasilo. Čuden slučai! Navadno je ta reč narobe. Kapitalizem, ki te porodil neprostovoljno, dočim je drugega sociialcev. Seveda, da ie prvega ro dil neprostovoljno, dočim ie druge hote poklical v življenje. In narodni sociialci se zavedajo svoie misije, ki io jim nalaga kapitalizem — v polni meri! Gospodje Iz NSZ smatralo za svojo glavno in edino nalogo, da pobijajo socijalizem. To se da sklepati iz vseh njihovih govorov na shodili, kakor tudi iz pisave njihovega glasila. Samo svoie metode so zadnji čas izpremenili. Kadar namreč ho-čeio udariti po sociialistih. lopnejo po boliševikih in komunistih, zato ker bi si gospodje radi nadeli pavovega perja in postali na ta način nekaki »socijalisti«. ali bognedai so-cljalni dmokrati. Ta zadnji pojem si raje dele z gospodi, »Jugoslavija« si že nekai časa sem vsak dan privošči ali Trockega ali pa Marksa. Iz teh člankov se pa vidi. da gospodie plešeio po iaicih. kadar govore o teh stvareh. Ne vedo. ali bi hvalUi ati grajali in tako store obole hkralf. Toda to ni glavno. Glavno je namreč, da gospodie. ki imajo svoje glasilo, še sedal nimajo nobenega programa, čeprav so volitve že pred durmi. To pa vsled tega. ker ima vsak od gospodov voditeljev NSZ svoia lastna načela. Gospod Jarh ie n. pr. 16. novembra I. I. na železničarskem shodu v Mariboru rekel, »da bi se mi in oni nrav lahko strnili, če ne bi bili mi mednarodni in ako ne bi tako hudo nastopali proti kapitalistom. ker kapitaliste tako nujno potrebujemo kot delavce in ker eni ne morejo obstojati brez drugih. Samo proti čezmernemu kupi-čenju milijonov je g. larh. med tem ko drugi stradajo, to le. kapitalistom naj bi se le nekaj malega odvzelo. Tudi proti socijalizaciji ie g. Jarh. »Samo kai malega bi se nai podru-žabilo«. Pred tednom dni pa čitam v »Jugoslaviji« poročilo o shodu NSZ v Mariboru, na katerem Je imel g. Roglič. tovariš g. Jarha, govor, kjer le izvaiai. da nas more le delo in obilna produkciia rešiti iz današnje revščine in pomanjkanja. »Ampak«, je pristavil g. Roglič. »potrebna ie socijaiizaciia, ker delavec ni več tako neumen, da bi garal za kapitalistične pijavke«. — To ie torei za nas nov poiav. Ne vemo. ali je sa vstrašiio niti teh žalostnih šentflorjanskih razmer, sprejmejo boi z vsemi in proti vsemi in iz kljubovalnosti so ostali mnogi naši umetniki na domači grudi ter vsiljevali umetnost »boljšim krogom« in io odkrivali masi naroda. Ta svoi idealizem so siccr plačali z življenjem, a njihova žrtev ni ostala brezplodna. Zmagali so. zmagali v toliko, da danes tudi domovina vendarle skromno preživi par naših umetnikov in da semtertja celo kdo izmed naše iare itospode zadeKlamira o potrebi umetnosti in o umetniški vzgoji ljudskih mas, čeprav imaJo te mase več naravnega smisla in liubezni do umetnosti, nego deklamatorii sami. Dokaz so delavske predstave v našem dramskem gledališču. Vkljub vsemu se le torei obrnilo zadnja leta vendarle nekoliko na bolje. Da. napredovali smo celo toliko, da smo dobili med volno podjetje, ki nai bi se pečalo le z »Umetniško propagando«. Začelo ie prav lepo. Izdajalo Je umetniške razglednice ter prekupčevalo tudi druge mo g. Roglič postal boljševik, ali pa se je v NSZ izvršila kaka notranja revolucija. In kako stališče zavzamejo g. Jarh in drugi gg. v 1. 1920? Čakamo Ie še tretjega, ki izjavi, da ie mednarodnost nujno potrebna proletarijatu v boju proti kapitalizmu. Samo te dve malenkosti, pa smo združeni, kaj ne da? Torej, gospodie. ki nočete veljati za zaščitnike kapitalistov, samo malo se požiirite. pa boste videli, da bo šlo! —n— KOROŠEC DEMENTIRA IJDU Beograd, 1. (Uradno.) Vest, ki jo je priobči! ljubljanski »Slov. Narod« v svoji številki z dns 28. m. m. o nekakem nesoglasju med ministrskim predsednikom Protičem in ministrom dr. Korošcem, ne odgovarja resnici. Presbiro je pooblaščen, da to vest najkategoričneje demeai •• tira. Jovanovič poverjenik na Cetinju. L.DU Beograd, 1. Nova vlada bo poslala poverjenika na Cetinje g. Jovanoviča, ministra za notranje stvari v času solunskega procesa. NOVA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO TN ITALIJO. LDU Pariz, 2. (DunKU-Brezžič-no.) Po informaciji »Petit Parisiena« se zdi, da je italijanska diplomacija zavzela stališče glede začetka novih pogajanj, ki se bodo vršila med Italijo in Jugoslavijo kot posledica intervencije predsednika Vilsona. Glavna težkoča se nahaja v reškem vprašanju. Po »Messaggeru« bi se Nitti odpovedal teritoriialni zvezi med reškim pristaniščem in Istro, zato pa bi pač zahteval italijansko suvereni teto na Reki, dočim bi se rešlco pristanišče stavilo pod kontrolo zveze narodov. Ne ve se še, k-ako bo ta predlog sprejela nasprotna stranka. Pisemska cenzura v Trstu. L.DU Trst, 1. marca. Tukajšnje poštno ravnateljstvo sporoča: Odpravilo se je cenzuriranje pisem za Cehuslovaško in obratno. Od sedaj dalje bodo torej podvrženi poštni cenzuri le pisma iz Jugoslavije in za Jugoslavijo, iz Srbije in za Srbijo, iz Crnegore in za CrnoRoro, iz Madžarske fn za Madžamo. Cenzuriranje pisem iz Pimorskega v omenjene dežele in iz teh dežel za Primorsko se bo vršilo na cenzuri tukajšnjega generalnega civilnega komisa-rijata. Ustanovitev prometne nadzoritvene komisije na Dunaju. LDU. Dunaj. 2. (DunKU.) Kakor doznava »Neue Freie Presse«. se ie ententa z nujno noto obrnila do vlad nasledstvenih držav in Poljske, kjer jih pozivlie. nai čimnrei inienuiejo člane za prometno nadzorstveno komisijo, ki se sestane na Dunaju. Nadzorstvena komisiia bo zborovala pod predsedstvom francoskega strokovnjaka. Nota zahteva nadalje, naj države, ki prihaiaio v poštev, daio svojim zastopnikom obširna pooblastila, ker se sedanje žalostne prometne razmere morejo odpraviti le z aktivnim sodelovanjem komisije. Stavka nameščencev donavske pa-roolovne družbe. LDU. Dunaj, (DunKU.) Del nameščencev donavske paropiovne družbe in Ogrske rečne in jezerske paropiovne družbe ie vsled zahtev no povišaniu preiemkov začel stavkati. Iz isteea vzroka so začeli stavkati uslužbenci strojne tvornice Kraus & Co. umetnine, zato smo se ga vsi prav od srca razveselili. Začetek je bil torei lep in dober in tudi dobiček ne majhen. Sicer gotovo ni ravno v najlepšem redu, če se zlorablja tudi umetnost v nekake »verižniške« svrhe. a kdo bi danes gledal na vsako malenkost, sai ie na koncu vseli koncev vsa trgovina samo golo ve-rižništvo. Med »spodobnimi« in »nespodobnimi« verižniki ie razloček menda le ta. da se spodoben verižnik zadovolji z neko gotovo ipeio in mero dobička. med tem. ko ie pohlep »nespodobnega« verižnika po dobičku neomejen. Kupčuje z vsem. kar mu pride pod roko in zlorabila v dobičkarske svrhe pogosto naiieoše firme in etikete. Prav gotovo ni zato prav nič pretirana zahteva, da bi v dobičko-lovstvo posegla tudi lavna uprava, kot naivišia zaščitnica javne morale in prisilila vsako podietie, oziroma vsako verižništvo. da nosi »ako firmo. kakoršnjo zasluži. Veliko pohujšanje Je namreč, če se nadeva kako dobičkolovsko podjetje s plahto Železničarska stavka v Italiji končana. LDU Pariz, 2. (DunKU.) Agence Havas poroča: Železniški ravnatelji in železničarji so se sporazumeli. Zveza železničarjev je sklenila, da se delo zopet prične. Postopanje profl vojnim krivcem. LDU. Berlin, 1. (DunKU.) Narodna skupščina ie zakonski načrt o dopolnitvi zakona glede postopanja proti vojnim krivcem oddala ustavnemu odseku !n potem nadaljevala posvetovanje o državnem dohodninskem davčnem zakonu. Sklep strassburškega kongresa. LDU Berlin, 2. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Curiha: Privatne vesti o socialističnem kongresu v Strassburgu pravijo, da ie kongres v nedeljo z ogromno večino glasov sklenil najprej, da izstopi Iz druge internacionale, potem pa da je pri drugem glasovanju sklenil, da vstopi v tretjo internacionalo. Ruski ubežniki. Cujemo, da je prišlo v Slovenijo več Rusinov, ki so pribežali k nam iz strahu in slabe vesti pred sedanjo rusko sovjetsko vlado. Baje pa jih pride večja kolonija, ki bi se rada začasno ali pa tudi za stalno naselila v Sloveniji. »Slov. Narod« je že priobčil članek, v katerem se javnost poživlja, da iz človekoljubja pomaga tem ubežnikom, ki so sedaj brez vsake strehe. Mi bi sicer rajše imeli, ko bi se izvestni krogi zavzeli za uooge trpine, voine ujetnike, revne delavske otroke, brezposelne in drage, ki so brez vsakršnih sredstev in ki jih bo v Sloveniji na tisoče in tisoče. Ruski ubežniki sona večalimani iffiovitj Jiudie in imovite ruske bur-žuie podpirati menda nikakor ni na mestu. Dosti so ti elementi mrcvarili ubogo rusko liudsivo v času ca-nstičnega režima, in prav dobro so nam te ruske meščanske kapacitete grofov in generalov v spominu izza časov našega uietništva. Na tisoče primerov bi lahko navedli, kako so ti ruski gospodje ravnali z našimi ujetniki, jih izstradava-li. bičali vezali ih morili ter ugo-nabljaii z najtežjim prenapornim delom v rudnikih in tovarnah, med tem ko so si nemški ujetniki služili celo po 1 in pol rublja na dan. Kar je bilo ^ inteligentnejših ujetnikov s šaržami. so iim odvzeli te oznake, da so iih porabliali za naisfabša deJa. Navedem le še en primer: V mestu Caricin v Saratovski gubemiii je nekega dne prišel povelinik nietni-ške?a tabora kapetan Zima Ivanovič in zapazil ujetnika starega 45 let, ki se Je čistil. Takoj le zarjovel nad niim: Sutkin sin, ubadi sičas ze iz barake, svinja prokletaia. Sičas že tebie posadim nod arest. iesli zd5es uši ubirat hudeš. (Psice sin. fakoi iz barake! Ako boš tu iskal uši. dam te zapreti.) Mož prestrašen potegne na ramo srajco, ki si je preje ni mogel popolnoma sleči, ker ie imel zvezane roke. Po štirih dneh pa ie umrl in doma pa ga je pričakovala žena s sedmero otroki... Ruskih ubežnikov se. umliivo, nikakor ne veselimo v naš! sredi in že vnaprel protestiramo proti temu. da bi iih ccntralna, kakor tudi deželna vlada kakorkoli podpirala. Ruskih kontrarevolu^ijo-narcev nočemo v naši sredi. kaJ šele. da bi iih, itak bogate, državno podpirali. ko država ne skrbi niti za naj-revneiše domače slole’ -4. umetnosti, njegov namen ie pa kšeft in v ta edini namen ne vprega ie umetnosti, ampak ščeeeta nerazsodno občinstvo tudi s šundom. da le le dobiček večji. Da govorimo iasno! Pod firmo »Umetniške propatrande« se ie zadnje čase začelo pitati naše slovensko občinstvo z nailascivneišim šundom. kakoršniega doslej Slovenci, hvala Bogu. nismo poznali. Dunajski Židje so sicer pred leti preplavljali tudi Slovenijo s Črnimi 1 ur ji. Grofico-beračico in podobno robo, a slovenski založniki si s tako »duševno hrano« navadno niso mazali rok. Kjer so nekoč nehali nekrščeni žid-Je. so pričeli sedai krščeni, ki so se ugnezdili na naši zemlji. Grofici-beračici sledijo liubice Habsburžanov in s oerverzno naslado se odkrivajo odele »plemenitih« cesarskili postelj, da je le kšeft in d<»biček boljši. Javna uprava, pod katere patro-nanco bi bale spadalo varstvo javne morale, se za take stvari ne zmeni Norci ali otroci? V sedanjih zmedenih časih imajo najrazličnejl pustolovci, agenti-pro* vokaterji in šaljivci le prepogostoma priliko, da izrabliaio lahkovernost ljudstva v svoje sebične namene aii pa kot najeti provokaterii za to ali ono stranko, kliko itd. Poizkusi, ki lih napravljajo taki odkraia malo-vredm elementi, so časih naivno smešni, časi pa utegneio povzročiti nepotrebno nesporazumljenje. Dokaz takemu pustolovstvu ali morda tudi le dovtipu, ki sicer v tem primeru ne more imeti nobenih posledic, ie priporočeno pismo. ki ga ie prejel zaupnik v Trbovljah iz Zagreba. Pl« smo se glasi: Zagreb. 3. februaria 1920. Cenjeni gospod — Trbovlje, Prosim bodite tako prijazni, ako Vam je mogoče pojasniti koiko imate socija! radničke stranke (komunista) organiziranih v Hrastniku, Sa-gor in Trbovljah. Prosim Vas, da se v slučaju splošnega štrajka ali revolucije v Zagrebu zjedinite. in mi v to svrho iz štttmpiljo in init^nov zavez & pošlele poiasnila. V to svrho dobite 30 tisoč, reci trideset tisoč kron pod" pore. za slučaj dalnjega prestanka dela. Denar se Vam tio takoi nakazal na Vaš naslov, katerega boste razde* lili po Vaši previdnosti. Prosim, da kaj storite in to Hrastnik. Sagor. Trbovlje. Zamorete vse na eno polo storiti, teko da bo razvidno potrdilo načelnika (organizatorja), tajnika in nekoiiko drugih. Za Vaš trud, zamudo. plačani bodete separatno, ko konferenca odobrava priključek. Pričakujem do nedelje sigurno Vašo izjavo. Z odličnim spoštovanjqem (podpis). S teni imenom se ie nekoč že ba-vila zagrebška »lstinae sovražnik delavstva in ie v službi drugih političnih strank in organizacij. ki imajo namen oslabiti delavsko solidarnost, in če vse to ni. je pa nesposoben organizator. Organizacije se morajo otresti teh sovražnikov, iih prezirati in hoditi po poti. ki Io kaže svetovnemu proletarijatu soci-ializem. Novice. — VerižsdškI urad za Bosno la Hercegovino. V Sarajevu ustanove tudi centralni urad zoper verižnlke po vzoru ljubljanskega. — Velik cerkven rop. Iz Subotice javljajo: V nedeljo po noči so neznanci vdrli v tukajšnjo veliko cerkev Sv. Terezije, razbili tabernakelj ter odnesli zlate monštrance X dragocenimi dragulji in osem kelihov v skupni vrednosti pol milijona kron. — Železniško zvezo Sv. Luclja-Predil hočejo Italijani zgraditi in je železniška direkciia v Rimu sklenila. da se takoi izdela načrt za napravo železniške proge Sv Lucoa-Predil. Proiekt ie smatrati zamujen. v svojem jugoslovanskem navduše-niu. h kateremu spada seveda tudi habsburgofobstvo. To ie vse prav in v redu. reagirati in sicer prav krepko reagirati bi morala pa naša javnost. Raznim krščenim Židom bi se moralo prav krepko in enkrat za vselej povedati, da Slovenci za enkrat še prav nič ne potrebujemo in ne želimo takozvane šundtiterature. ki ie naivečii strup za ves narod, zlasti pa za mladino. S tuici. ki bi nas hoteli osrečevati s tako robo. bomo znail prav hitro in tudi prav temeliito obračunati. Naša mlada kultura, zlasti pa umetnost, ie še tako krvavo potrebna naiizdatneiše in vsestranske pomoči. da /-& šund pri nas še dolgo, dolgo ne bo prostora, ne časa. ne smisla in ne denaria. Kdor misli pri nas delati kšefte s tako robo. naj blagovoli pobrati čim preie šila in kopita ter izginiti z naše zemlje. To prav kreoko povdariti. ie dolžnost vseh. ki jim je na srcu zdrav zarod, Z zgradbo te črte hočejo Italijani do-fceči prometno neodvisnost z Jugoslavijo. — Ropi in tatvine na Dunaju, Število ropov in tatvin na Dunaju z vsakim dnevom narašča, ter presegajo vsote, ki se odnesejo, tedensko več stotisoč kron. Podzemeljski kanali se vsak teden Večkrat Preiščejo in ob takih prilikah pride vedno do krvavega boja med policijo in v kanalih se skrivajočimi zločinci. V zadnjem času so se spravili tatovi posebno na pokopališča, kjer so iim zlasti bakreni predmeti dobrodošli. Na centralnem pokopališču so pred kratkim odnesli bakreno posodo z ostanki umrlega profesorja dr. Hanca. — Plača madžarskega državnega upravnika. Po zakonu, predloženem v madžarski narodni skupščini, je državnemu upravniku Horthviu določena častna plača treh milijonov kron. — Židovski bankovci. Iz Odese Javljajo; Banka Rotschild je začela tzdaiati bankovce v hebrejskem jeziku pisane. Podobni so angleškim sterlingom. — Višinski rekord. Kakor poroča londonski »Times«, je ameriški major Shroeder dosegel višinski rekord 36-020 čevljev. — Friedrich Paulsen. nemški učenjak in vseučiliški profesor pravi: Nikomur ni neznano, v kako visoki meri uničuje pijanost življenje modernih kulturnih narodov. Na Nemškem so kraii. kjer propade znaten del moškega naseljenia neposredno na posledicah pijanstva; ni dežele, v kateri bi se iz tega vira ne razširialo naivečie zlo čez vse življenje. Ono nam razdira gospodarsko življenje, ovira in pridi družinsko življenje, dela surovo in pusto duševno-nravno živlienie. slednjič umira na njem tudi telesno živlienje, — to so prve posledice pijanstva. Revščina, zločini, cela vrsta bolezni, omračenje uma. samomor, duševno in telesno pokvečenie potomstva so njegovo žalostno spremstvo. Da tiči tukaj velika nevarnost za ves daljni ražvoi živlienia kulturnih narodov, le nrenričanie. ki se v naiuoveišem času vedno bolj širi med resnimi in dalekovidnimi možmi. — Le .lenne. belgiiski iustični minister; »Alkohol je bič. ki grozi zdraviu in nravstvenosti našega rodu. njegovemu duševnemu življenju, njegovemu blagostanju In narodni časti!« NAKUPOVANJE POSESTEV V MARIBORSKI OKOLICI. LDU Ljubljana, 2. Iz Maribora in Celja je prišio več pritožb, da tujci, zlasti Italijani za svojo malovredno valuto nakupujejo pri nas posestva in da se naseljujejo v teh dveh mestih oziroma v njuni okolici ljudje, ki so v narodnostnem oziru zelo sumljivi. Poizvedbe so pa dognale, da so bile tozadevne pritožlre pretirane. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bilo v 1. 1919 za mesto Maribor vpisanih 116 slučajev prenosa lastninske pravice, od teh je bilo 26 primerov, ko je bil kupec tujec, ki ni bival preje v mariborskem mestu in v treh slučajih je bil kupec inoze-mec Od 26 tujcev je bilo 6 Primorcev 9 Hrvatov in 3 Nemci. efrSTT. žs ,e cembra 1919 440 nrenosov lasinint ske pravice vpisanih. Le v so slučajih je bil kopec tujec, ki ni bival stalno v okolišu tega okrainega sodišča in sicer spadajo trije slučaji na Primorce. 9 na Hrvate. 2 na Čehe in 1 na Nemce. V treh primerih je bil kupec inozemec. Pri okrožnem sodišču v Celju je bilo 15 prenosov lastninske pravice vpisanih, nd katerih odpadajo trije na domačine in 12 na tujce, ki so naši državljani. Večje število prenosov le hilo vpisanih pri okrajni sodniji v Celiu. namreč 636. od katerih je bil v 47 nrimerih kupec tujec, ki ni bival v okraiu. a ie bil naš državljan, v 2 primerih pa Avstrijec. Tu je število prenosov izdatno poskočilo, in sicer vsled izseljevanja Nemcev in .priseljevanja beguncev iz zasedenega ozemlia. Dnevne vesti. Brez moke. Kakor stoje zdaj stvari, je pričakovati. da bo Slovenija ob Veliki-noči brez moke. Enkrat ni bilo vagonov. drugič ne denarja, tako. da smo se čez zimo komaj, komaj prerili Zdaj na so vagoni in ie denar, pa se je zgodilo nekai druzega. Žitnefnu zavodu in Nakupovalni družbi so brez povoda zaplenile vojaške oblasti v Banatu cele garniture, cele vlake pšenice, iz katere bi omenjena zavoda krila potrebe po moki za prihodnje mesece. Kaj bo iz tega nastalo, le vsakemu Jasno Brez moke bodemo. To so že menda sadovi nove vlade. Drugi blagoslov za Veliko-noč bo pa tale: Če se bo tudi posrečilo dobiti kaj pšenice, bo kruh iz te pšenice strašno drag. Cene rastejo od dne do dne in vsi naši zavodi bodo primorani povišati cene moki. Sistematično delo nove vlade. »Slovenec« od 2. marca poroča pod tem naslovom: »ministrski svet je odobril pogodbe z različnimi tovarnami za popravo 400 lokomotiv. Čez tri mesece bomo že dobili prve popravljene lokomotive«. Krasno! Imenitno! Samo pobožni »Slovenec« naj pove: kdo le te pogodbe sklenil? Koliko je sodelovala pri tem »nova vlada?« —- Razume se, da orav nič! Kaj nam le Kristan zapustil? Pod tem naslovom torkov »Večerni List« priobčuje neke trditve iz belgralške »Politike«. Ne verjamem, da bi belgraiska »Politika« to pisala, kar ji »Večerni List« podtika. Ali -— naj bo karkoli: izjavljam s tem. da so trditve v »Večernem Listu« zlagane in da jaz nisem nobene pogodbe podpisal, ki bi imela take pogoje in to iz čisto enostavnega razloga, ker je vse tehnične pogodbe za lokomotive itd. podpisal in izvršil načelnik strojnega oddelka v železniškem ministrstvu g. Miša Pavlovič, ki je priznan strokovnjak. Gospodje, ki informirajo »Večerni List«, to do- v®do. ali kaj njim resnica, ko je njih edina deviza — lagati Anton Kristan. Demagogi. »Slovenec1* in »Večerni List« sta bobnala, da bo prva točka na dnevnem redu »Narodnega Predstavništva* — davek na vojne dobičke. Kako samohvalo sta oba lista pela Protič-Koroščevi vladi zato!! No — sedai pa je ministrski svet ob pritrjevanju podpredsednika Korošca sklenil, da bo dnevni red tak-le: 1 deklaracija; 2. mirovna pogodba z Nemčijo: 3. krediti in 4. Še-le — davek na vojne dobičke. Torej ne na prvem, ampak na zadnjem mestu je tedaj davek na voine dobičke . . . Laž »Slovenca« in »Večernega Lista« ima pač kratke noge! Razlika med »klerikalci« In »liberalci«. Prave razlike ni med obema, ker sta obe zagovornici rneščansko-ka-pitalistične družbe. Če pa že hoče kdo vedeti razliko, mu jo tudi povemo. Ta je: Klerikalci hočeio uveljaviti svojo politiko z denarjem in nerazsodnostjo vseh ljudi, liberalci pa z denarjem in sodelovanjem svojih ljudi. To ie ena in ista tendenca. Kam se ta ali ona stranka naslanja, je pa ono. kar ju razlikuie? Mislimo. da bo slavna V. p. vsaj to razumela ! Iz krogov državnih uslužbencev. Prejeli smo: V »Jugoslaviji« ie nekdo pisal: »Povsod ob Gorenjski se tihotapi čez demarkacijsko črto, toda varnostni organi se le malo brigajo za to...« Take in enake kritike moramo varnostni organi vedno poslušati. nikdar pa nihče ne pove kako smo orožniki slabo plačani. Služimo že več kot 12 let. pa smo zadnji mesec dobili z vsemi dokladami vred nič manj kakor 751 K 4 vin mlajši pa še celo komaj 686 K. Povišala se nam le sicer plača za 100 dinarjev. a srno žal prejeli le 532 K plače v drugi polovici preteklega meseca. Vsakdo lahko izorevidi, da naše plače nikakor ne dosegalo niti eksistenčnega minima. Država nai bi se za nas torej tudi drugače pobrigala in ne samo z raznimi službenimi odredbami, potem nam pa ne bo treba hoditi h kmetom beračit za živež in se bo tudi služba vestneiše izvrševala. * * Ruski begunci. V Rusiji se je dolgo časa vršil boj med revoluciionar-nimi in belimi četami. Po zlomu velikega dela protirevoluciionarcev so bežali krivci in nekrivd v tuie države. Tudi v Jugoslavijo jih je prišlo nekai. ki iščejo zavetja. Ruski kru-žok se je zavzel za te ljudi in gospa Jenkova, ki tudi vodi to akcijo pri nas. pravi, da pozna samo človekoljubje. kakor ga ie poznala vedno in zato se je zavzela v področju kruž-ka za nastanitev teh Hudi. tli so morda sokrivi ali pa tudi ne. zlasti družine, ruskega medsebojnega boja. Ta misel, da moramo biti vsi plemenitega srca. ie vodila kružok. češ. pozabimo grehe drug drugega. S tega stališča opazuje omenjena gospa vso akcijo. 1 čilski soliter sedaj trenutno še ni mogoče uvažati, ker je zaradi ne-urciene valute še predrag. Kakor hitro bo kupovalna moč našega denarja nekoliko boljša, pa bo še mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o upvrabi gnojil, naj sporoči svoj naslov: Delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani. Miklošičeva ulica št. 3, II. nadstr. Napačni detektiv In lire. čedno farso sta izpeljala Anton Petrovčič, profesijonalni verižnik iz Logatca in s 60% za delo nezmožni Josip Dacar, invalid s 60 K mesečne podpore. Petrovčiču je dala njegova teta Katarina Perhavčeva 1450 lir, da Jih zamenja. Petrovčič je lire zamenjal za 10.850 K. Ni se pa vrnil k teti. Josip Dacarja !e poslal k njej. Ta se je predstavil kot »tajni detektiv« ter jej javil, da so Petrovčiča Pri »Slonu« aretirali, čeprav ie njegov dober prijatelj. kajti »služba je služba«. Javil jej je, da bo v pondeljek povabljena na sodnijo in da tara dobi Ure nazaj. — Včeraj. 2. t. m. sta stala pred ljubljansko poroto. Porotno sodišče ie Izreklo sodbo: Anton Petrovčič dva meseca strogega zapora, ker je kriv prestopka poneverbe in Josip Dacar pet dni zapora, ker ie prvemu potuho dajal. Sodišče je med drugim sodbo utemeljevalo tudi s tem. ker so porotniki rekli, da 1450 K ni 400 K. — Državni pravdnik je prijavil ničnost. Hazardlstl. Policija ie v Ivan Stritarjevi kavarni odkrila družbo ha-zardistov. Ovadila jih ie državnemu pravdništvu. Čevljarski mojster Josip Vidmar ie zaigral 20.000 K, ki so bili last brata njegove žene. Uradne ure pri podružnici Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani so od 5. marca naprej za stranke od 11. do 14. ure. Dražba zaplenjenih konl. V soboto. dne 6. marca se vrši na Zelenem hribu pri Dolenjskem kolodvoru prodaia tihotapcem zaplenjenih konj potom iavne dražbe. Pričetek dražbe ie ob 3. uri popoldne. Društvo zobozdravnikov daruje mesto venca pokojnemu dr. Bretlu 200 K pokojninskemu zakladu za vdove in sirote zdravnikov SHS v Ljubljani. k. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaliuiem. vsem . sorodnikom, znancem, ter gosp. Bidovcu in nevskemu zboru »Svobode«, za izkazane mi dobrote, ter pomoč ob bridki izgubi moje mlajše sestre Karline, katera le po mučni bolezni sladko zaspala. — Franc Lisičar. Loke št. 224. Trbovlje I. Izgubila se le v pondeljek pred 8. uro zvečer na Krekovem trgu ored Mahrovo hišo ura z zlato ver Ico. Pošten najditelj se naproša da jo vrne proti nagradi na policiji. Nsšš Amerikanci. Naši ameriški sodrugi se našemu listu oglašajo vedno pogostejše in so se mnogi tudi že naročili na naš list, želeč natančnejše spoznati razmere, ki sedaj vladajo pri nas. Danes objavljamo naslednje pismo, ki so ga nam poslali podpisani sodrugi in ki v kratkem opisuje njihovo življenje v Ameriki: Ker smo d°ma & Ljubljanske okolice, obveščamo naše rojake in sotrpine o splošnem našem položaju med vojno, kakor tudi o sedanjem. V svetovni vojni, ki so se je udeležile tudi Zedinjene države, so nas vedno in vedno navan.iali k delu in snubili, da bi se kot vojaki udeležili voine v Franciji. ^ In res so se tudi mnogi naši roiaki javili kot prostovoljci. ker so se Hm obljubljali zlati gradovf. lepe službe, nagrade itd Seveda da mso dobili od vse~a te h srca žeh”-n vmtfve med ro!ake. v s vole ro»stne kraie. odkoder smo sv-o’čas bežal? pred zlobno mačebn Avstriio. Kar se tiče n a Jih osebnib razmer st večinoma vodimo rrncnp^inbH-vo. čenr->v SC rnrorle ?p^e nad nami. ralJi svatih slovenskih ro-iakinl. da vem ob *v>vrtiitvl poreko: »Znam kuhati, znam orati. znam hišmn očistiti...« Pozdrav vsem zavednim sodru-goml Aloiz Kosmač. Franc, EefdH in Matej Maček. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Iz stranke. Pododbor Trnovo - Krakovo politične organizacije za Ljubljano vabi vse člane tega okraja na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. M. Sokliča. Pred konjušnico z običajnim dnevnim redom. Sodrugi in sodružice, ki stanujejo v dvorskem okraju, se opozarjajo, da pripadajo trnovsko - krakovskemu pododboru. Sodrugi in sodružice, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani naznanja, da se bo vršila skupna sela dne 3. marca ob 7. uri zvečer v gostilni Celarc v Spodnji Šiški. — Seja ie velike važnosti, zato vsestranska udeležba dolžnost! Krajevna skupina splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo v Zidanem mostu sklicuje v nedeljo, dne 7. marca ob 4. uri popoldne v hotel Moser v Zidanem mostu shod »vseh prožnih delavcev progovnega odseka Zidan most s sledečim dnevnim redom: 1. Položaj in regulacija plač prožnih delavcev: 2. odstavljanje in odpuščanje prožnih delavcev iz progovzdrževalne službe; 3. pritožbe in raznoterosti Prožni delavci proge Litija, Zidan most. Brežice, udeležite se vsi tega važnega shoda za vaše interese in da protestirate proti omalovaževanju vaših zahtev In pravic. Trbovlje. Občni zbor »Svobode« se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri popoldne v »Delavskem domu«. Člane in članice prosimo polnoštevilne udeležbe, — Odbor. m poročila. DELO NOVE VLADE... LDU. Beograd, 2, Govori se, da je stavjjen predlog, naj se dnevnice narodnih poslancev povišalo od 50 na 80 dinarjev. DVANAJSTINE. LDU. Belgrad, 2. Presbiro do-znava, da je glavna kontrola včera. odobrila po vladi g. Stojana Protiča zahtevane proračunske dvanajstine za mesec marc. NOVA WILSONOVA NOTA V JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU. Washington. 1. (ČTU.) V političnih krogih govore, da bo Wil-son ta teden odposlal novo noto v jadranskem vprašanju O nieni vsebini še ni nič znanega. SPLOŠNA STAVKA V MILANU. . LDU. Berlin, 2. (DunKU). »Vos-sische Zeitung« javlja iz Lugana: V Milanu je'prišlo po nekem anarhističnem zborovanju na javni cesti do spopadov med delavci in orožni-štvom. Dva delavca sta bila težko ranjena in sta nato v bolnici umrla. Vsled tega se le izvedla v Milanu 24 urna splošna stavka. OBČNI ZBOR KRŠČANSKIH SOCIJALCEV V AVSTRIJI. LDU. Dunaj, 2. (DunKU.) Listi Javliajo- Občni zbor krščansko-so-cijalne stranke se je danes opoldne končal. V strankino vodstvo so bili izvoljeni: Za načelnika poslanec Kunschak, za prvega načelnikovega namestnika Lackner (Salzburg), za drugo načelnikovo namestnico poslanka dr. Hildegarda Burjan. MANIFEST VRHOVNEGA SVETA O BODOČI SVETOVNI GOSPODARSKI POLITIKI. LDU. Pariz. 2. (DunKU.) Lrmdon-ski poročevalec lista »Fcho de Pariš« iavlja. da je gospodarski odsek vrhovnega sveta izdelal manifest, ki bo najbrž danes objavljen. Temeljne misli komunikeja so: 1. Vse združene države naj streme za tem. da svoje proizvajalne sile v najvišji meri razvijejo in da dosežejo višek proizvajanja. V olajšanje življenja delavcem sklenjeni zakoni nai se upo-rabliaio v tem smislu. Nikdar več se ne smemo vrniti k sistemu, ki ga ie rodila vojna, nego nai velja kot glavno načelo, da predstavlja v vsaki deželi problem proizvajanja ne narodne temveč mednarodne interese. 2. Na polij proizvajanja vladai največja štedliivost. 3. Evropa nai tvori gospodarsko enoto. Da zopet ozdravi je potrebno, vse evropske države vzpostaviti. Gospodarsko proizvajanj bo. ali Dovsodi. ali na nikier normalno. Zato ie treba Nemčiji in Rusiji omogočiti, da prispevata v gospodarskemu življenju celote. Dopisnik pristavlja, da se le o zadnjem odstavku vnela dališa debata in da so se predlagali posebni pridržki. PISATELJ LEFEBRE ARETIRAN. LDU. Pariz. 2. (DunKU.) Po poročilih iz Strassburga je bil včeraj po končanem občnem zboru socljalu stične stranke v Strassburgu aretiran pisatelj Raimund Lefebre. češ da je grozil bivšemu predsedniku Poin-careju. SOVJETI ZA MIR. LDU. Moskva. 2, (DunKU. >-•« Ukrajinska sovjetska vlada se Je pridružila mirovni pogodbi ruske sovjetske vlade Rumuniji in je rumun-sko vlado naprosila, naj se začne nemudoma pogajati, ŽELEZNICE V ZEDINJENIH DRŽAVAH PRIDEJO ZOPET V ZASEBNO LAST, LDU. Washington, 2. (DunKU). Predsednik .Wilson je tKrdpisal zakou glede izročitve železnic v zasebno last. NEMIRI NA JAPONSKEM. LDU. London, 2. (DunKU-Brez-žično). Po poročilih iz Francije Je položaj na Japonskem radi delavskih’ nemirov še vedno resen. NESREČA NA MORJU. LDU. London, 2. (DunKU-brez-žlčno). Lloydov parnik »Bohemia« se je pri Sambru v silnem snežnem metežu razbil. Po poročilih iz Hall*. faxa se je potopilo 184 potnikov in vse moštvo. Iz Slovenije. Jesenice. Občni zbor osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, Podružnica Jesenice, se je vršil dne 22. febr. t. 1. dopoldne ob 9. uri pri Jelenu na Savi. Sodrug Žnidar kot predsednik podružnice je občni zbor otvoril, pozdravil navzoče člane in. prečite! dnevni red. Govoril ie o delovanju podružnice, o raznih težkih bojih, ki jih je bojevala podružnica; s podjetjem, ter o uspehih, ki jih ja dosegla v korist delavcev. Sodrug Marčič kot tajnik je prečital zapisnik zidnjega občnega zbora. Odbo-rovih sej je bilo v minulem poslovnem letu 12 rednih, 6 izrednih. Za-upnišklh sestankov je bilo 14, članskih sestankov je bilo 6, in 7 društvenih shodov. Imeli smo tudi krajevno konferenco skupno s politična organizacijo. Mezdna pogajanja smo imeli 3, in sicer eno dne 14. marca, drugo dne 17. julija 1919 in tret j« dne 15. januarja 1920. Pri vseh teh pogajanjih smo imeli srednje dobro uspehe. Nadalje je sodr. Marčič obširno poročal o delovanju podružnice. ter o delovanju osrednjega društva sploh. Pojasnjeval je vzroke povišanja prispevkov In potrebo tega. Sodrug Moretti je kot blagajnik podal natančno poročilo o blagajniškem delovanju, ter o staniu lokalne blagajne. S. Ferjan je kot pregledovalec računov, skupno z Rotarjem redno vsak mesec pregledal račune, kakor tudi letni računski zaključek, ter našel vse v najleošent redu in predlagal, da se blagajniku da odveza, kar se je tudi storilo. Ker se Je za sestavo novega odbora postavilo posebno komisijo, je ta komisija izvršila tudi volitve z listki. Po poročilu komisje so bili izvollenl sledeči odborniki: Žnidar Anton. Moretti Jožef. Marčič Martin. Mulej Ivan. Ferian Ivan, Burnik Franc, Ferčej Matevž, Batagelj Andrej, Rozman Ivan. Košir Ciril, Jeratn Martin in Sušnik MafHa. Ker pa sodr. Sušnik iziavlia, da ne more vsled drugih poslov spreleti te funkcije, se je pa Izvolilo sodr. Dagarin Tvan-a. Konečno se ie vnela še prc-cp4 obširna in stvarna debata olede nadalinega delovanja. S. Žnidar j« poživljal novi odbor k smotrenemtt nadalinemu delu in bodri! člane k vztrainosti v tesni enotni organizaciji ker le v skunnem delovanju b« možno biti uspešne boje, ki jih imamo že v predvidiku. Nato se Je zborovanje zaključilo. Stmlšče pri Ptuju. Tudi nam beguncem v Strnišču, le prišla v roke mariborska klerikalna golida »Straža«, ki ie v 17, štev. od 20. februarja priobčila zlobni pamflet, v katerem očita socila-listom. da so sredstva, ki so namenjena beguncem, porabili v strankarsko namene. Pobožni žurnalisti so zopet enkrat odprli svolo greznico In zasmrdelo fe do neba. Ne čudimo se sicer takim izbruhom strankarskega fanatizma, ker smo vaieni takih očitkov in obrekovani v Ustih, kakor so »Straža«, »Slov. Gospodar« in drugt. Vemo tudi. kam pes taco moli. Me-i begunci ie orecei takih, ki nočelo ‘n nočelo trobiti v klerikalni rov. zato ie treba izumiti laži, s katerimi se doseže med beguhci vsai nekaj uspeha, žato lop uo sodrugu Prepeluhu, ki je kot poverjenik za soc. t>krb uporabil denar, ki ie bil name* nien m bcsnmee, v strankarske namene in povzročil tako bedo in po-manlkanle med begunci. Ampak go-$podie. zagotovimo vam. da se lahko obrišete pod nosom. Sodrug, v katerega ste zalučali blato iz vaše kloake. le med begunci — In ne samo med rdečimi — preveč spoštovan, da bi mu vaši fanatični izbruhi škodili na ugledu. Begunci vemo prav dobro, da se ie poverjenik za soc. skrb vedno potegoval za begunce, dočim so razni kaplani na Spodnjem štajerskem na javnih shodih na nesramen način obrekovali begunce, osobito one iz Strnišča. in lih obkladali z raznimi psovkami. Dokaze o ,’el naši trditvi imamo na razpolago. Kakor že omenieno, se prav nič ne čudimo izrodkom v klerikalni »Straži«. Čudimo se na. da take napade obiavlia list. v katerega uredništvu ledi tudi gosp. dr. L.enard. ki pozna vse to delo nrav dobro, in o katerega poštenosti ne dvomimo niti za las. Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhovniških plač. Cna 10 v. Tajnosti španske Inkvizicije. !I„ III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Vladimlra. Cena 50 vin. Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost. Cena 70 vin. Sociiaiizeni in moderna veda. Cena 1 K 20 vin. Strahovi. Cena 30 vin. Cerkvene pristojbine ali štotnina. Cena 30 vin. Razprave VII. rednega zbora iuposl. soc. dem. stranke Iz 1. 1909. Cena 60 vin. Razprave X. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke Iz I. 1917. Cena I K 50 vin. Koliko or?tiče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin. Mainlške razglednice. Seriia po 1 K. Pripovedni In zuansiveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Dr. .lanez B!eiwcis in njegova doba. Cena 1 K. Primož Trubar In naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k socijalizmti. Dr. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. Slezke pesmi Bezruč-Albrecht. Cena 7 K. Demokracija, letnik 1918, nepopoln I. zvezek k 1 K, drugi letniki po 10 kron. Pogled v novi svet. Cena 60 vin. Demokratizem in ženstvo. Cena 60 v. Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%. Sodrugi, sodružice! Naročajte zgomie knjižice naravnost ali do do- pisnici pri upravi »Napreja«. Ljub« liana. Frančiškanska ulica štev. 6, f. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zeorai navedenih brošur. Casu primerno čtivo kupujte, čitajte, razširjajte BROŠURE: Temeljna načeta soclkdne demokracije (Erfurtski program). Spisal Karel Kautskv. I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Profetarilat. Cena 30 vin. lil. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država nrihodnjosti. Cena 40 vin. Propagandni soisi: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 10 vin. Vojna in socijalna demokracija. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. O konsumnih društvih. Nlih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin. Prvi majnik 1918. Cena 1 K. Primož Trubar in slovensko ljudstvo* Cena 80 vin. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doDrinese Vam Ferier-iev nravi Eiza-fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 24 K. Trpite na počasni orebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza - krogliieami. 6 škatljic 21 K. — Želodec okrepču-joča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller. Stupica donja, Elzatrg št. 252. (Hrvat?,k !. —D- 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolt (ioloult Tisk »Učit. tiskarne« v I inbiiani |Ss%n kiilsj Se dobro ohranjeno, se kn-i.fcslfib BUHI pi. Naslov pove uprava Napreja. iti svojega geta ,3; Terezijo vsi trije v Ameriki. Alojzij Centru, Poljan--ha cesta št 71. v Ljubljani, Jugoslavija. 287 Isb tap» »Srt,3; dobro IdoCo mizarsko obrt tu v Ljubljani. Ponudbe upravi „Napreja* pod „kompanjon“. 805 Kupim Marija TKar. T@warnil§ta zaloga LjyiiSjana fpi ip§911|pi Stitnburgon ulica. ;; in razglednic :: ali pripravno za Špecerijsko Irgovino v okolici Ljubljane. Posredovalcem dam visoko provizijo; plačam v kronah ali dolarjih. Prijavo upravi .Naprej* pod .Hiša*. 263 ki so vajeni pi@«eRja nogavic na ročne stroje kakor n. pr. na „Wederman“ ali “Styria“ se proti dobri plači in oskrbi takoj sprejmejo. Hermina Spiller, Mehanična pletiona čarapa, Osijek I, Anina ul. 1. 299 Modni salon Stuchly-Maike Ljubljana Iltesla el. 3 - - Dvorski trg 1 Priporočam veliko izbiro naj-novejših svilenih . klobukav to iepic za dame ia deklici. Popravila točno in cena Žalni klobuki vedno v zalogi. 380 Anton Černe ✓ , & ORAVEUR . N Ovof^ d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmodenieje opremljena in da Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. ======= Izvršuje: r— ........................ = knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma m zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejš.e vrste. :: Vse lično in po z m e r n i h c e n a h. Konsnmna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 ^^30 Ljubljana Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela a pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Zi m intima deta jamtim 4n liti. piESKrsmufiffi? In tchnlSka pisarna inženir dr. Mlrosl. Kesal, oblastveno poverjen stavbeni inženir Liubljsna, HilSerjeva ulica St. 7. Špec. stavbeno podjetje za betonske, ielezobetonske in vodne zgradbe. Izraba vodnih si). • Prevzema v izvršitev vse stavbe stavbeno inženirske stroke in izvršitev vseli tozadevnih i ačrtov. Zi stopstvo strank v tehn.škili zadevah. Nasveti itd. Kupi se denaturlran sledeče vrste za premogovnik Raihenburs Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 15. majnika 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbo na Bratovsko skiadirco Trbovlje. m y Obliki prahu. Ponudbe na Vsvške p pirnice v Vevčah, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 801 priporoča na debelo: uUrsnus Papirnica6* Ljubljena, testni trg Stav. 11. „$fardar“ » sledna kava • izdelek I. jugoslov. tovarne eladne kave Jove Gigovič, Nova Gradiška, Slavonija. V zavojih po 200 in 500 g v originalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni, franko vsaka želez, postaja so dobiva pri I. (SIGOV!*, Maribor IV., Oiavnl trg 21. 245 = resistrovsna zadruge z omeleno zm&m sprejema tlF&flSElie VlGgG vsak delavnik od 8. do 13. in jib obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoiu. Poselila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. S Edini, res delavski denarni zavod. ESE Sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem 1.marca 1920 ©tvoril :: stavbeno in pohištveno mizarstvo :: v Kolodvorski ulici št. 39 (predilnica). Priporočam ee cenjenemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela. Sprejemam vsa popravila in jih izvršujem točno in hitro. Za solidno delo jamčim. 304 IVAN GOLTES, mizarski mojster. deske In trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Jupu"»LjMiljaBl, Inku trs 10. OeinISk« stavnica K 30,» OO.OOO. vrednostnih papirjev, financira crarične nobavo in dovoljuje — vsakovrstne i- rodite. — Sprejema vioff© na bnji-Žice in tekoči račun proti |rTirrr1|liraawnisUwnM— >1— 1 na— irm ■ nsn ugodnemu obrestovanim mm Brzojavni naslov: Banka. m» v Ljubljani. ■n* Telefon štev. 261, mmm PodruSnite: V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru In jgorovijab ter bančna et*sposifura v Pt Ju. NAPREJ. Ste v. 52.