Dopisi. Iz Ljubljane. (,,L jubl j a nski Zvon") bode od no^ega leta 1881 počenši vsakega meseca prvi dan v zvezkib po 4 tiskane pole 7elike osmerke obsežnib, hodil na svitlo. Po svojej 7sebini skušal bode ,,Ljubljan8ki Zvon" U8trezati različniin željam in potrebam slo^enskega čitajočega občinstva: gojil bode zategadel 7 pi'7ej 7rsti leposlovje 7 najšiijem pomenu te besede (roniane, po^esti no7e!e, pesni. potopise itd.); piiob8e7al bode sestavke in spise znanat^enega obsega iz različnib oddelkov člo^eskega znauja; zbiral bode raznovrstuo narodno blago; skrbel bode za obširen pregled sodobnega alovenskega slo^stva in imenitnejšib proiz7odo7 drugih slo^anakib literatur ter naposK-d poročal bode o uapredo7an|i in delo^anji domačib in občeslo^anskih literarnih diušte^ in umeteljuostnib zavodo^. Nadejaoio se, da naiu bode možno ta mnogoobsežni progiamm do^oljno iz7rae7ati, ker se je okoli našega lista zbialo uže štirideset pisatelje^ in učenjako7 slo^enakib. Slo7enski omikani S7et pa pozi^ljamo a tem vabilom, da iiam z obilnim naiočevanjem pomore točno iz7iše7ati naao nalogo. nLjubljanski Zvon", ki bode i/.liajal 4 pole obaežen po jeden pot na mesec, stane: za 7se leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za eetrt leta 1 gld. Dijakom je naročnina znižana na 3 fl. 60 kr. Naročnina pošilja se upra^ništvu nLjubljanskega Z^ona" 7 ,,Nai-odnej tiskarni" 7 Ljubljaui. Domoljube slo^enske prosimo, da bi se z naročili oglasili o pra^em času, ker se lista ne bode tiskalo dosti 7eč nego toliko iztiso7, kolikor bodc naro8niko7. Vsa pisma in 7se poailjat^e, ki se tičejo uredniškega dela, prejema uredništ70 ,,Ljubljanskega Z^ona" 7 Ljubljani, ali kateri koli izmej podpisanih štirih izdatelje^: Josip Jurčič, gla^ni urednik rSlo7enskega Naroda", Janko Eersnik, notar na Brdu, Fran Le^ec, c. kr. 7elike realke profesor, Dr. Ivan Ta^čar, ad7okatmski kandidat. Iz Slov. Gradca. (Nagle smrti) so umrli trije dela^ci 7 soboto 27. no^embia pri 87. Janži blizo Spodnjega Drauburga. — D^a delavca Gregor Zaberčnik in Jožef Čanč sta kopala 7 soboto neko sorto kamenja za Prevalske fužine. Opoldne prinese žena enega izmed deia7ce7 obed in najde jamo zasuto. Enega izmed nesrečneže^ je kamenje popoluoina zakrilo. Le od enega so se noge nekoliko 7idele, ki so prestrašeni ženi pričale nesre8o. Popolnoraa sta uboga moža bila od 7drlega kamenja zdrobljena in se ve da k pri6i mit7a. — Nek tretji delavec F. E. se je 7 ra^uo tistem kraji pripra^ljal z 7ozom na pot; nekaj ae je botel na 7ozi popia^iti, se pripogne in k priči od mrtvuda zadet umerje. — Re^ež še^ je pred malo dne^i priael domo7 iz gornjega Štajerskega 7 domači kraj, kjer je po kratkih dne^ih smrt uajšel. Vse tri nesrečneže so 7 pondjelek pokopali. Od Savinje. (Slovenako urado^anje) sicer napreduje pa 7endar ne tako, kakor bi želeti bilo. Več občiu je že pred leti^ sklenilo slo7enski urado^ati, kakor pri nas Z . . . in G . . občina, pa njih sklepi so le na papirji ostali. Zatoraj na noge bratje slo^enski žnpanje in občinski odborniki, bodimo vsi složni. Začuimo slo-7enski urado^ati, posebno zdaj ob no^em letu, zapustimo enkiat naj^ečji politični greb: neslogo in nenaškutarenje, ter se ne dajmo 7e6 motiti od naših nasprotniko^, tem7e8 bodimo ponosni, da 8mo sino^i matere Sla^e, kakor pesnik S. Jesenko pra?i: rTi ki si naa 7st7aril, Eakor listja tra7e, Skoraj pol 8?eta podaril, — Bil si sinom Sla^e". Ne misli pa nobeden, da bi mi tako Nemce in ujih jezik zaniSe^ali, tega ne. Mi le 87oje zahte^amo, kar nam gre po božji in natorni posta^i in kar nam je že zdavnej od Njib 7elič. a^itlega cesarja zagoto7)jeno. Vsak narod 7 s^ojem jeziku piae in go^ori in zakaj bi mi ne? Vsi ugo7ori zoper to so piaka^i in nič 7redni. Jaz pra^im: Edor sebe, svojega jezika ali naroda ne časti, tudi vieden ni, da bi ga drugi 8astili. Zatorej ae enkiat rečem, kdor ljubi S7oj narod ali bo8e veljati k< t narodnjak, naj 7endar nobene prilike in poata^nega sredstva ne zamudi in naj ne odlaga k temu pri- pomagati. Tudi potrebno ni vlado zdaj za večje pravice prositi, samo teh, katere že imamo, se moranio poslužiti. Drugo pa na primer visoke šole nam bo vlada sama rada dala, ker si drugače pomagati ne bo mogla. Toraj dvignimo se in pomnimo: ,,Da je Slava naša mati, — To poznati mora veak; — Da pošteni smo možaki, — Korenjaki vsaki 6as. Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu) so darovali premilostl. gospod knez in škof za obleko vbožnim učenkam v dekliški šoli šolskih 8e8ter ob letošnji božičnici: 20 gld. Kot ustanovnika sta pristopila našemu društvu 1) 6. g. Anton Lednik, kaplan v Rušah s 50 fl. in 2) Blagorodni g. Jožef Kodela, stavbarski podvzetnik in posestnik pri Mariboru 8 40 fl. Letniuo so odrajtali (s 2 gld. 3) neimenovaa gospod iz celjske okolice, 4) G. Jožef Pilib, posestnik v Ternovljah in 5) Ignacij Primožič, vrtnar v Medlogi. Bog povrni vsem blagim dobrotnikom! — V zadnjo atevilko ,,Slov. Gosp." se je vrinila tiskarska pomota. V imeniku novih udov našega drustva se bere pod štev. 17): blagorodna gospa Marija Jani6, posestnica 7 Zavrčji; blaga gospa ustanovnica pa je posestnica v Žavcu. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Zopet smo zgubili vrlega moža. Velečastiti g. Simon Dobeiniger, dekan za spoduji Rožni dol, župnik v Slovenskej Kapli (pri Dravi) je umrl. H pogrebu ga je sprevajalo 16 dubovnikov in mnogo ljudij, kojim je lepo pogrebnico govoril 6. g. Matija Ambrož, župnik v Svečab. Ranjki bil je izgleden duhovnik, čislan spovednik, izvrsten govornik in katebet. Naj počiva v miru. — Velik del Koroške krije bela odeja, debel sneg. — V Beljaku so zopet osnovali družbo katoliakib rokodelcev; dne 5. dec. t. 1. imeli so v to svrbo poaebno zborovanje. Tamošnja hranilnica je zavoljo računov zaprta do 13. januarja 1881. — Kmetijska aola v Celovci šteje Ieto3 30 učencev; podučuje se le nemški. — C. k. okrajni glavar Weindorfer v Beljaku je staraem in jerobom ostro prepovedal otroke seboj jemati k veselicam, kder je ples. Tako je prav. — Veliko hrupa dela v Celovci to, da je bil ravnatelj meščanske šole g. Kvančnik nagloma prestavljen kot učitelj v Trst. Pravijo, da se je kot okrajni šolski nadzornik bil zameril deželnemu solskemu nadzorniku dr. Jož. Gobancu, pri katerem so ga baje ovadili, da je pospeševal slovenščino v Rožnej dolini. No, in zavoljo takega greba mora dobro službo zapustiti! ?