Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXX.
Celovec, 2. grudna 1911.
Št. 57.
Notri zo novo zodružno posiovo.
n.
Kazenski zakon določuje v § 486., da mora vsako podjetje ali vsak zasebnik, ke dar presegajo njegova pasiva njegova aktiva, napovedati Konkurz, če noče biti strogo kaznovan kot goljuf. Aktiva imenujemo, kakor je posojilničarjem znano, svoja posojila, zaostale obresti, naložen denar, na kratko svoje premoženje; pasiva pa so vrednosti, ki jih je posojilnica dolžna:	n. pr. hranilne
vloge, zaostale obresti od vlog, tudi deleže in rezervni fond štejemo med pasiva, ker se pri rednem delu z njimi ne sme razpolagali. Pri trgovcu so aktiva blago in tirjatve, pasiva so njegovi neplačani računi in drugi dolgovi. Pri kmetu so aktiva posestvo in inventar, pasiva njegovi dolgovi. Če hi se tedaj pri kaki posojilnici zigodilo, da so pasiva višja, kakor aktiva, bi bil odbor dolžan napovedati konkurz: to se pravi, odbor mora ustaviti delo in mora premoženje, kar ga je, pravično razdeliti, da na vsakega upnika pride primerno enaki del njegove tirjatve. Recimo, da ima zadruga 100.000 K vlog, po računu pa se izkaže, da se je vsled izgub njeno premoženje skrčilo na 80.000 K, potem mora nehati z delovanjem in napovedati konkurz. Kdor je imel vloženih 100 K, bo dobil iz konkurza 80 K, 20 odstotkov bo pa vsak izgubil. Po sedanji postavi bi bil odbor dolžan, napovedati konkurz, kakor hitro mu primanjkuje tudi le 1 odstotek aktiv. Nova postava to spremeni ter dovoli, da smejo dolgovi do neke meje presegati premoženje. Do določene' meje ni treba napovedovati konkurza, da pa bi moral v takem slučaju odbor takoj zahtevati od zadružnikov doplačil. Ako pa taka zadruga delovanje ustavi in se razpusti, ni treba konkurza napovedati, četudi primanjkljaj doseže polovico vrednosti jamstva.
Zgled naj stvar pojasni: Centralkasa je bila n. pr. zadruga, pri kateri je vsaka
Podlistek.
V tatarski sužnosti.
Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega.
Napisal H. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K.
(Dalje.)
Kadar nisem dobil dovolj kobilic, sem hioral trpeti lakoto. Večkrat so mi prinesli 11 jetniki, ki so jih nabrali po vrtovih; ko Sem pa zvedel, da so bili radi tega tepeni, Spovedal sem jim, da ne smejo nič več te-
storiti. Gledali so me samo s tužnimi °č'mi in so govorili:
»Kaj se neki godi z našim dobrim gospodam?«	i
Sedaj so pričeli strožje postopati z ujet-rnki, s strašnim gnevom so se obnašali Proti na,m Tatarji.
Mladega, nedolžnega kozaka, po imenu rolko, so nataknili na kol, na katerem je brnrl. Zadnje njegove besede so bile: Jezus! Jezus!
Ponoči smo ga sneli s kola in pokopali njegovo mrtvo truplo na morski obali; vsi smo prosili za tako lepo smrt. Felko bode gotovo postal v nebesih plemič in dosegel bo najvišjo slavo.
I udi jaz sem mislil, da se bom preselil a drugi svet, ker sem se hranil že več ko
pridružena zadruga, ki je imela 100 udov, imela vplačana dva deleža po 20 K, če je imela 150 udov, 3 deleže, 200 udov, 4 deleže po 20 K vsak. Delež pa je jamčil za 1000 K; vse zadruge, vkup 54 zadrug — je jamčilo za 170.000 K. Po naši postavi je taka zadruga bila dolžna napovedati konkurz, kakor hitro so pasiva presegala aktiva. Po novi postavi bi lahko izkazala v računu primanjkljaja eno četrtino jamstva, to je: 42.500 K. A če bi račun ta primanjkljaj izkazal, bi morala zadruga takoj zahtevati, da udje (zadruge) vplačajo to jamstvo. Če bi po novi postavi zadruga imela primanjkljaja 42.500 kron, bi morala delovanje ustaviti, ali konkurza bi ji ne bilo treba napovedati, če primanjkljaj ne presega polovico jamstva, v tem slučaju 85.000 K. Šele če bi bil primanjkljaj večji, mora napovedati konkurz.
Kaj pa je konkurz? Prej smo povedali, kako denarno razdelitev prinese konkurz. Veliko važnejše, lahko uničevalno pa je, da se v slučaju konkurza vzame oskrbovanje premoženja odboru zadruge, in da se to oskrbovanje izroči upniškemu odboru, ki mu predseduje od sodnije določen odvetnik. Gorje, če bi prišla katera naših posojilnic ali zadrug v konkurz in deželna sodnija bi izročila oskrbo nemško - nacionalnemu odvetniku. Ta bi v takem slučaju lahko napravil n a j ve č j o škodo li n povzročil naj večjo gospodarsko nesrečo. Odbor pozna razmere in lahko počasi ozdravlja rane; konkurzni oskrbnik pa ima navadno pri tem največ zaslužka, da povzroči brez ozira največ ko mogoče tožb in da brez vsakega ozira iztirja v gotovem obroku izlepa ali izgrda, kar se da iztirjati.
Na popil1 ju je stvar jasna, v življenju pa ne.
Kdaj pa je kaka zadruga pasivna? Vzemimo zopet žalostni slučaj Centralkase. V račun se postavi posojilo, dano na premogovnik. Številka je popolnoma pravilna, posojeno je 1,500.000 K. Zdaj pa nastane vpra-
en mesec samo s kobilicami, ki jih je bilo vedno manj. Silno sem shujšal in težko sem že stal na nogah. Mehove, polne z vodo, sem. še komaj prenašal, ves utrujen sem se vsedel kraj živine na slamo, ker se nisem mogel nič več gibati. Tedaj so stegovale te nerazumne živali, ki so imele bolj usmiljeno srce nego pogani, svoje glave preko ograje in me lizale v znak pomilovanja.
Nekoč sem opazil v temi, kako je prinesla Ila zame hrane in pijače. Rog mi je dopustil v svoji blagohotnosti, da sem sanjal o dragi domovini. Čestokrat sem videl tudi Marysjo v sanjah, oblečeno v belo obleko z angelskimi peruti na ramah in s temi mi je varovala glavo pred vročino.
Prihajala je vedno opoldne, o najhujši vročini; zvečer pa, ko sem bil naj slabši, čul sem v zraku krasno doneče pesmi.
Moral sem ležati nekaj časa v onesvesti, ker nisem čutil, kaj se z menoj godi. Nato se mi je zopet vrnila zavest in razločil sem kup slame, ograjo za živino in proti nebu dvignjene glave te živali. Nekega dne je stopil k meni Sukiman ter mi rekel:
»Priznaj moč prerokovega služabnika!«
(Nakar sem mu odgovoril:
»Priznaj potrpežljivost Kristusovega, služabnika.«
Kmalu je prišel velik tatarski praznik: čačuk bajram. Ko se je stemnilo, vzeli so Tatarji baklje ter hodili v velikih gručah po vasi.
sanje, ali je premogovnik toliko vreden? Kdo pa mi to pove? Račun premogovnika? A ta še ni začel delati in prodajati, torej smo v popolni temi.
Pred par tedni se je zgodilo, da je neka nemška mestna šparkasa izgubila pri neki graščini, ko je prišlo do prodaje, 30.000 K.
Vzemimo slučaj, da ima enako posojilo nov posojilni zavod, ki še nima rezerv: imel je aktiven račun, potem pa se izkaže, da je pasiven! Odbor pa bi bil dolžan konkurz napovedati in je kazniv, ker ni napovedal, torej nastanejo homatije in nečuvene krivice. Da, lahko se pri kakem posojilniškem zavodu izkaže pasiva in vendar ga ni! Vzemimo slučaj, da bi kaka posojilnica izgubila
60.000	K in bi imela rezervo le 15 000 K in
10.000	K deležev. Ali je zdaj pasivna? Seveda, bo kedo odgovoril, in vendar ni, če pri rednem delu izkaže 2250 K letnega dobička. Podjetje se ne ceni po stavbi, podjetje se ceni po sodu, po koristi, ki jo iz njega lahko dobivamo. Trgovec, ki ima na dobrem mestu hišo, blago in trgovino, bo kupcu prodal: 1. hišo, 2. blago po vrednosti nakupa in 3. trgovino kot tako. In če po knjigah dokaže, da trgovina nese na leto čistih 2500 K po odbitku režijskih stroškov, bo podjetje samo računil na 50.000 K, če tega ne, pa bo hiša tem dražja.
Podjetje kot tako si lahko mislimo kot kapital, ki je dan na obresti, kapital, ki nese 2500 K, pa je 50.000 K vreden, ker se toliko obrestuje. Zato pravimo, da je posojilnica, ki ima 15.000 K rezervnega fonda in na leto nese 2500 K, vredna 65.000 K, in če bi 60.000 K izgubila, še ni pasivna, porabila bi z rezervnim fondom 15.000 K, potem bi naprosila dolga 45.000 K, ki ga obrestuje z 2250 K, 250 K pa bi ji ostalo kot čistega dobička, ki zopet raste, če raste posojilnica in v teku let celi stare rane.
V takih razmerah je potrebno, da se s posojilnicami ne postopa kakor z navadnim trgovcem in da konkurzni red za ta slučaj dobi izjemnih naredb. (Dalje.)
Ril je ravno poln mesec; dvignili so oči proti nebu in glasno klicali Svojega boga in njegovega preroka; pri njih je ta navada, da hodijo vso noč ter molijo. Ta dan dele tudi razne milosti. Sužnji sede kraj ceste ter dobe obleko in hrano, če jo prosijo.
Nekaterim skrčijo sužnjost; nek kozaški vodja, ki je rešil neko tatarsko dete iz vode, je bil puščen na svobodo. Ta dan uslišijo vsako prošnjo.
Vsled tega vlada ta dan veliko veselje med ujetniki; nihče ne trpi lakote, nihče ni bičan in nobenega ne obsodijo na smrt^
Sukiman je šel mimo mojega ležišča. Poleg njega pa Ila, v svojem ^ponosnem vedenju me še niti pogledala ni. Vendar mi je vrgla iz košarice ječmenov kolač, gledajoč medtem na drugo stran. Sukiman je mislil, da bodem tudi jaz prosil za kako usmiljenje, kakor so drugi; gotovo mi ne bi ničesar odrekel. Čeprav že nisem imel dolgo časa nič v ustih, zdelo se mi je vendar, da je nedostojno za plemiča, da prosi kot prostak; rajši sem trpel lakoto.
Sukiman je rekel navzočim:
»V resnici ima ta človek železno voljo! Človek bi ga moral prositi, da bi imel sam s seboj usmiljenje, ker njemu je ponos nad vse.«
Pogan ni vedel, da je bila ravno takrat moja duša najslabša, da skoro nisem padel pred njegove noge, ker moje muke so bile močnejše od mene.	(Dalje.)
Dnevne novice in dopisi.
Zaplemba. Državni pravdnik nam je zopet zaplenil v zadnji številki dopis iz Rože-ka, tičoč se orožništva. Te prakse državnega pravdnika res ne razumemo! Še o roini-Strih je dovoljeno pisati, le o orožništvu ne, to pa samo v — Ljubljani! Če gospod državni pravdnik ne verjame, mu bomo pa dokazali!
Miklavžev večer v Celovcu se vrši dne 10. decembra v Veliki dvorani hotela Trabe-singer. Začetek ob pol osmih zvečer. Spored: Veseloigra »Sokratov god«, petje, nastop Miklavža, obdarovanje otrok itd, Vstopnina 20 vinarjev za osebo, lože 1 K. Za M.klavža se sprejemajo darovi tudi na Miklavžev večer pred nastopom Miklavža.
Slovenski organisti in praznik sv. Cecilije. Dne 22, novembra so praznovali slovenski koroški organisti prvokrat praznik sv. Cecilije na Koroškem. Ob 9. uri je imel prečastiti gospod Fr. Smodej slovesno sv. mašo pik sv. Duhu v Celovcu, pri kateri so pod vodstvom društvenega predsednika gospoda Leopolda Remota proizvajati mašo Missa Angelica od A. Boegnerja, na orgle je igral društveni tajnik gospod Albin Prek. Izvajalo se je nepričakovano dobro.
Po sveti maši je bil sestanek pri Trabe-singerju. Društveni konzul ent, prečastiti gospod prelat dr. M. Ehrlich pozdravi vse navzoče in izrazi vcsePe, da se je društvo že v prvem letu svojega obstanka spomnilo zaščitnice cerkvene glasbe, sv. Cecilije. Društvo, ki samo narodnost povdarja in ne sloni tudi na verski podlagi, se ne razvija dolgo, ampak je samo v začetku navdušenje v njem, katero se kmalu ohladi, društvu pa, ki stoji na trdnih verskih načelih, se ni treba bati za obstanek. Da ima to društvo trdno versko podlago, je to pokazalo javno na današnji dan; zato upamo, da se bode pod pokroviteljstvom sv. Cecilije vedno po svojih načelih razvijalo in delovalo v pro-speh slovenske cerkvene glasbe na Koroškem. Sestanek je počastil s svojo navzočnost jo prečastiti gospod dekanijski upravitelj Fr. Mihi iz Žihpolj, kateri je pristopil k društvu kot podporni član. Med veselim petjem nam je hitro potekel čas. Kot dar sv. Cecilije je naklonil društveni kon-zulent 5 K v društvene namene.
Veliki ženski shod v Velikovcu se vrši dne 3. decembra ob 3. uri popoldne v Narodnem domu.
Veliki ženski shod v Dobrlivasi se vrši dne 10. decembra ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Dekleta in žene, agitirajte za udeležbo! Pristop imajo samo ženske.
Od celovške električne povožen. Dne 24. listopada je bil na šentvidski cesti pri novem mostu ob Glini povožen od električnega voza brezposelni vrtnarski pomočnik Jožef Fradl. Vozil se je s kolesom in je hotel kaka dva metra pred električno čez progo na drugo stran; pri tem ga je zagrabil voz in vrgel s tako silo na tla na desno stran izven proge, da je prihiteli zdravnik, dr. Teuber mogel konšlatirati le še smrt. Fradl je bil rojen leta 1878. v Wietingu in je sam zakrivil' nesrečo, kakor poročajo očividci.
Nesrečna električna. Dne 22. listopada je celovška električna butnila na senenem trgu v ročni voziček, ki ga je vozil neki hlapec. Hlapec se ni mogel pravočasno ogniti. Voziček je poškodovan. Predkratkim je električna zagrabila neko šolarko, ki pa se ji ni pripetilo kaj hudega, ker električna ni vozila hitro.
Od železnice povožen. Dne 26. listopada je prišel pri premikanju tovornega vlaka št. 483 zjutraj ob šestih pod vlak ha postaji Vuzenica sprevodnik Franc Šavcer, rojen leta 1873. v Bistrici pri Pliberku, in je bil na mestu mrtev. Truplo rajnega so prepeljali v Pliberk. Rajni, zapušča štiri otroke v starosti od 6. do 11. leta, ki so dne 19. ki-movca t. 1. izgubili tudi mater.
V celovški blaznici je umrla dne 28. listopada 211etna Marija Otovic iz Podgo-rij v R.
Izpred celovškega sodišča. Zaradi več tatvin, ki sta jih uganjala v celovški okolici, sta bila dne 27. listopada v Celovcu obsojena Egidij Tscharf iz Prevalj in Jožef Moser iz gmartna pri Celovcu, in sicer prvi na devet, drugi na osem mesecev težkega zapora. Ko so ljudje delali na polju, je Mo-
ser opravljal službo čuvaja, Tscharf pa je odpiral razne kovčeke, omare in predale.
Razglednice igre »Miklova Zala« je založilo »Slovensko Krščansko - socialno delavsko društvo v Celovcu«. Dobijo se v Ko-sarnski ulici št. 30 ali v Pauiičevi ulici številka 7.
Požar. Hlev je zgorel dne 28. listopada ob dveh ponoči v Št. Petru pri Celovcu, last posestnika Maksa Hahernika iz Dobja pni Žrelcu.
Eekštanj. Poročil se je dné 27. listopada v Maloščah pri Bekštanju Vrli narodnjak Ivan Kandut, posestnik z Lujizo Koller, Umelnovo od Sv. Joba pri Brnci. Ženin je brat g. Cirila Kanduta, bogoslovca v Celovcu. Bilo srečno!
Nekaterim nemškim duhovnikom — ljubiteljem nemškega »Schulvereina«. Uso-jamo si tukaj zabeležiti, kar je pisal nemški list »Hausfreund« v 20. številki od 21. oktobra 1911 pod naslovom: »Die Wahrheit liber den deutschen ,Schulverein’«: »Kakor znano, je nemški »Schulverein« judovsko liberalna izumitev. Mi, stari, dobro vemo, da k nemškemu »Schulvereinu« nobeden pristen Nemec ni hotel pristopiti, ker je bil judovsko liberalna ustanova. Nemški »Schulverein« se zategadelj tudi ni mogel razvijati, manjkalo mu je udov in zato tudi sredstev, dokler mu ni ljudski pisatelj; Peter Rosegger s svojim opominom pripomogel do par milijonov. Zakaj je Peter Rosegger to storil, naslanjajoč se na judovsko liberalno društvo, je težko uganiti. A ta uganka se reši, če pomislimo, da pusti Rosegger, akoravno katolik, svoje otroke vzgojiti luteransko, kakor je izdal to lutrovski pastor. Skušnja pa uči, da tisti, ki mu je vera deveta briga, se tudi ne zavzema za svoj narod. Vzgled za to dobiš pri naših radikalcih. Nekdaj antisemitje so postali najboljši prijatelji j u d o v, ko so odpovedali zvestobo veri. Zdaj, ko ves svet govori o draginji, da le-to povzročajo judovski oderuhi, veletrgovcii, karteli, borza, iščeš zaman v radikalnem časopisju kaj o judovskih kartelih. Da, radikalni listi celo zagovarjajo jude!«
Debela laž »Bauemzeitunge« o papežu.
Lutrovska »Bauernzeitung« je zopet objavila debelo laž, o kateri ne moremo molčati. Pod zaglavjem »Ne ubijaj!« poroča, da je papež blagoslovil orožje laške voj sike in da ukazuje moliti za ohranitev laškega bro-dovja. In ker tako-le suho poročilo morda ne bi moglo dovolj razburiti potrpežljivih čitateljev lutrovske »Bauernzeitung«, zato je ta umazan list temu poročilu dodal še tole: »Kako lahko pozabi gospod na svetem, rimskem stolu samem 5. zapoved: »Ne ubijaj!« — Turki so si izmislili laž, da se je sv. oče v laško-turški vojni postavil na stran Laške. Iz te izmišljotine so katoliški cerkvi sovražni listi zvarili še večje laži, kakor je zgorajšnja od »Bauernzeitung«. V laškem listu »Osservatore Romano« je bila objavljena oficielna izjava svete stolice, ki se glasi: »Razni listi (laški seveda, op. ur.), ki so si postavili kot nalogo, da zastopajo katoliške interese, več duhovniških in posvetnih govornikov, se je izrazilo tako, kakor da hi bila vojna v Tripolisu sveta vojna in kakor da bi jo podpirali cerkev in vera. Pooblaščeni smo izjaviti, da sveta stolica ne odklanja samo vsako odgovornost za take izjave, ampak da jih marveč obžaluje, ker mora ostati popolnoma izven sedanjega konflikta.« — Sveta stolica je torej odločno obsodila celo tiste laške katolike, ki so iz ljubezni do svoje domovine sla-' vili vojno med Lahi in Turki kot neko sveto vojno. Temmanj more biti govora o bla-goslovljenju orožja. Toda lutrov. »Bauern-izeitung« pobere vsako laž, če je le naperjena proti katoliški cerkvi, preklicala pa še nobene ni! Obžalovanja je zelo vredno, da se nahajajo še ljudje, ki se štejejo še za katoličane, pa naročujejo tak list in teden za tednom požirajo iz njega take ostudne laži!
Das Encle der PfarrerkalhL Lutrovska »Bauernzeitung«, ki teden za tednom prinaša izpod peresa lutrovskega vikarja krive nauke in laži o katoliški cerkvi, in »Šta-jerc« (to je »B. Z.« v slovenskem prevodu) sta po socialno demokraških listih objavila vest, da je papež izdal »motu proprio«, v katerem prepoveduje duhovnikom žensko postrežbo. Seveda porabljata to priliko, da bi duhovnike pred ljudmi postavila v naj-
slabšo luč. Take lumparije so zmožni pač le listi »Šiajerčeve« in »B. Z.« barve. »Acta opostolicae sedis«, oficielno glasilo za papeževe odloke, o takem motu proprio niti črke niso objavile. Kadar zmanjka grdim listom gradiva zoper katoliške duhovnike, si pa kaj izmislijo, da ne hi njihovi zapeljani oitatelji pozabili, da so duhovniki »največji hudodelci na svetu«, za kakršne jih vedno opisujejo in sicer ponavadi najboljše in najbolj poštene duhovnike. Obžalovati moramo le, da državni pravdniki v Avstriji dopuščajo take laži o cerkvi, o papežu in duhovnikih, dočim o kakem navadnem orožniku katoliški list niti besede ne sme zapisati. To je nevzdržljivo!
Pri občinskih volitvah v celjski okolici so v HI. in II. razredu zmagali Slovenci. Prvi razred so dobili Nemci in nemškutarji.
Žirovnica pri Sinčivesi. (Neprevidnost — nesreča.) Vsled lovske neprevidnosti bi se lahko bila zgodila nesreča. V gozdu ob železniškem tiru se vrši lov. Hitri zajček skoči iz grmovja na tir, da bi zbežal v varno zavetje na drugi strani tira. Lovec ustreli nanj, v tem pa po tiru pride železniški nadzornik, kateremu je švignil strel trdo mimo ušes. Priporočamo lovcem več pazljivosti! — V sosedni Peračici je posestniku Posodu ponoči krava vdušila junico.
Melviče. (P o t e p uh iz N e m či j e) je beračil dne 24. in 25. nov, v občini Brdo. Obnašal se je ošabno; hvalil se je s tem, da je več časa v ječi kakor prost; pravil je, da je bil nekdaj katoliška duhovnik! govoril je proti veri; napadal je Avstrijo, avstrijske oblasti in cesarsko hišo ter je želel Avstriji, da bi bila od Lahov ponižana; odobraval je umor cesarice Elizabete itd. A mož, ki je rad pil žganje, ni pomislil, da se nahaja v hiši župana, ki ga je takoj naznanil orožnikom, kateri so ga djali pod ključ, kamor si je bržkone že sam želel. Ko bi bil ta potepuh Slovenec, bi se reklo:	»Takšni
so Slovenci«.
Melviče. (BI a g o s 1 o v 1 j e n j e pok o-p a 1 i š č a.) Naše pokopališče v toliko ni odgovarjalo zdravstvenim zahtevam, ker leži na skalnatih tleh in je bila zemlja preplitva, dà bi se mogli grobovi kopati 2 metra globoko, kakor je predpisano Zato so farmani vsled ukaza c. kr. okrajnega glavarstva v Šmohoru navozili na pokopališče čez pol metra globoko nove prsti. Dne 26. novembra se je to pokopališče od domačega provi-zorja po primernem nagovoru na novo blagoslovilo in sicer s pooblastilom od bolehnega č. g. dekana.
Možica. Dne 28. novembra t. 1. je na Torcovi žagi, kjer je v delu nova žaga in je mnogo delavcev iz vseh krajev vposlanih, ponoči okrog 9. ure nekdo napadel starega delavca v njegovem prenočišču, ga začel daviti in ga oropal mesečne plače. Sumljivega človeka je orožništvo vklenilo in odgnalo v zapor. Vprašanje je, če so pravega?
Nevoščljivost »Štajerca«. »Štajerc« očita g. dr. Brejcu, da ima v gledališču ložo in da plačuje zanjo 1200 do 1400 K. Strašno! Sicer ni res, da bi imel g. dr. Brejc celo ložo, ampak samo četrtino lože. To je sicer čisto zasebna reč g. dr. Brejca, ki ne briga drugih ljudi, najmanj pa »Štajerca«. Značilno pa je, s kakimi sredstvi da skuša »Štajerc« izpodkopati zaupanje slovenskega ljudstva do svojih voditeljev. Vsi nemški velikaši, deželni predsednik, vitez Met-nitz, ki imata vsak po celo ložo in sicer najlepši dve loži, deželni glavar, knez Rosenberg in razni nemški trgovci, višji uradniki, meščani, zdravniki, advokati itd. imajo v gledališču svoje lože, pa nobenemu slovenskemu listu še ni prišlo na misel, očitati jim to. Če imajo le denar! Seveda Nemcev »Štajerc« nikdar ne vidi. Tam je vse zlato! Le Slovenci so zanj kozli, v katere se zaganja. Bolje bi bilo, če bi »Štajerc« svojim backom povedal, da je stalo celovško gledališče 1 milijon kron in da morajo tudi za ta milijon in za drugih 17 milijonov dobro stati tudi vsi — kmetje v deželi, katerim »Štajerc« laže, da jih ljubi. Tega seveda ne bo nikdar povedal, ker se slabo sliiši za nemškega nacionalca in župana Metnitza, .Da, da, pristaši »Štajerca« so res v izobrazbi strašno zaostali, da ga ne spoznajo!
Kako »Štajerc« hujska. Strašna suša je vladala na Koroškem, sedaj je prišla
zlasti na Zg. Koroškem in v celovški okolici še kužna bolezen na parkljih in gobcih p^i živini, lačni kmetje pa še krajcarja podpore niso dobili vsled te suše in kuge. Kaj delajo nemškonaicionalni poslanci profesor Waldner, Hofer, Lučovnik, Nagele itd.? Takole, pa še vse hujše bi mogel »Mir« pisati, če bi hotel posnemati ptujsko žabo, ki očita posl. Grafenauerju, da kmetom ni doslej izposloval podpore. Ali so jo izposlovali že tsvjim vollilcem nemškonacional. poslanci? Seveda ne! To ve tudi »Štajerc«, da taka reč ne gre tako hitro, vendar pa hujska, ker si misli, marsikak kmet bo bral in si mislil: Res je! Da pa taka reč ni tako, kakor če bi metal golobom zrna, tega seveda tak kmet ne bo razumel. Tako grdo špekulira »Štajerc«. Značilno pa je, da je posl. Grafenauer zaradi slabe letine prvi storil v državnem zboru korake. Lučovnik n. pr. je prišel še-le več kakor cel mesec pozneje do prepričanja, da bi tudi za celovško okolico bilo dobro staviti kak predlog, enak Gra-fenauerjevemu. Pa »Štajerc« o tem noče nič vedeti. Če »Štajerc« poudarja, da so svoj čas kmetje dobili krmo, ga moramo že poučiti, da so jo dobili po posredovanju g. Podgorca, denar za seno in slamo pa je dobila kmetijska družba od države in tam je izposloval to — g. Grafenauer! Če pa kmetje po trditvi »Štajerca« — kojega informator je Šumi — prodajajo živino, je to bolj krivda Šumijeva, ki bi moral — saj je plačan zato — kmete poučiti, da naj ne prodajajo živine, ker je ministrstvo obljubilo podpore. Ko bi Šumi in d e ž e 1 n i k u 1-turni svet storila svojo dolžnost tako, kakor jo g. Grafenauer, bi kmetje na Koroškem stali v gospodarskem oziru čisto drugače kakor danes stojijo; zakaj poslanec more pri vladi izposlovati le podpore, a ta podpora se izroči potem — ne poslancu — ampak kulturnemu svetu, da jo potem razdeli. Kje je tistih 134.496 K, ki jih država daje za povzdigo živinoreje za Koroško vsako leto do 1. 1917.? »Štajerc«, vprašaj deželni kulturni svet, zakaj teh Podpor ne da »lačnim kmetom«? Vprašaj Šumija, ki te ima tako rad, zakaj ne stori Pri deželnem kulturnem svetu svoje dolžnosti, čeravno je plačan! Poišči zajca tam, kjer tiči, v grmu, ne pa tam, kjer ga ni! Najboljši odgovor na »Štajerca« bo, če ga koroški slovenski kmetje vržejo iz svojih hiš, kakor so ga na Štajerskem, kjer temu hujskaču in lažnivcu že zmanjkuje sape!
Podkiošler. S4. novembra si je pri nalaganju desk na kolodvoru zlomil nogo delavec Moro, oče številne družine. Prepeljali so ga v Beljak v bolnišnico.
Žabnice. Umrla je učenka prvega razreda Ludmlla Kofler. Umrla je za Škrlatico, ki se pa drugod še ni pokazala. — Živinska bolezen na parkljih in gobcu se je nekoliko razširila. Bo treba nekoliko bolj paziti, ker drugače bomo sami imeli škodo!
št. Jakob v Rožu. O žalostni smrti gospe Zvitterjeve v Št. Jakobu v Rožu smo prejeli poročilo: Gospa Zvitter-jeva, gostilničarka v Narodnem domu v Št. Jakobu je bolehala že dalje časa na neozdravljivi bo-Jeziii na pljučih. Zadnje dni pa je popolno-ponehal kašelj, ali čutila se je bolj bo-j:u;a kot prej. V prsih jo je.tiščalo neznosno, akor je potožila svojemu možu, in spanje Popolnoma izgubila. Dozdevalo se ji je da se ji um temni, kar pa očitno ni bih,2^ mo^ na niej- Tolažil jo je, kar mu je
v močeh, in ji je omenil, da si le domi-
jUJe. S tem se je žena zopet pomirila. Do-sovoriia sja se mirno, da bo treba vprašati travnika. Starejši sinček gre poprosit na 1 osto za prostor za mamo do Rožeka. Pri om pa odvrne ona, da je znabiti boljše, če ,)1 se malo shodila, na kar se napravi na pot e ez slovesa. Ko pride fantek s poročilom, a P°šta že prihaja, začnejo povpraševati p marni, ali mama je hodila že proti Šent T)?tau; Skrbelo je g. Zvitterja, čeravno je j !0;1 kratkim tudi sam sebi trdil, da si žena aznost le domišljuje. Zdel se mu je čuden kn n ,iilho'1’ a|b tako hudo pač ni siutil, ka-rnesfe ^ godilo. Pošta je ni dohitela in na-0i 'p.0 c?,z Dravo, se je nesrečnica nagnila v LU.'XaV1 r,'avz<l°l ; ob tem času ji je postalo io io 1 kotovo hujše, da je izgubila pamet in ie	a zvabila v šumeče valove. Težko
prot°-e na°iVal-g‘ Zvi!tcr sv°je ljubljene somov «o .	. '|0 nj bilo ob pravem času do-
sa je lotila čudna slutnja. Urno se
je peljal do zdravnika, kjer je izvedel, da je ni bilo tam. V joku jo je iskal mož in cel Št. Jakob zaman, na’suhem je ni bilo'. Sklepali so vsled tega in iz gotovih virov, da se je ponesrečila v Dravi, ali niso je mogli najti radi motne in velike vode. Čez tri dni, ko je voda malo padla in se' sčistila, zapazijo ob robu njeno telo, moleč noge proti vrhu; nekaj korakov zgoraj so našli ruto na. pesku, katero je pustila voda, ko se je znižala, telo pa je zanesla na kraj, kjer valovi niso imeli več moči zanesti jo dalje. Pogreb je bil 17. listopada. Mnogo ljudstva je prihitelo od blizu in daleč, vseh oči so se rosile žalosti. Milo je donel misererò pod vodstvom preč. g. Ražuna in kaplana Menteja in preč. g. Žela, na grobu so ginljivo zapeli domači pevci pod vodstvom preč. g. Žela. Pokojna je bila mati štirih otročičev, vseskozi krščanska, vzgledna žena in vsled svoje prijaznosti, uljudnosti in poštenosti splošno priljubljena. Žalost in bojazen, kaj bo z njenimi otročiči po njeni smrti, ji je otemnela um. Blagi rajnici naj sveti večna luč, ugledno Zvitterjevo družino pa naj tolaži usmiljeni Bog!
Žiiaravas. (Tatovi.) Gostje, katerih si pač nihče ne želi in pred katerimi smo imeli v naši okolici dalje časa pokoj, se oglašajo letošnjo jesen pri nas, ali ker nimajo prave sreče, upamo, da se bodo premislili. Pred par tedni so hoteli vzeti pri nekem kmetu na Proboju svinjo iz hleva, a jih je gospodinja prepodila. Par dni potem so vlomili skozi okno v neko kajžo v Vinogradih; ker pa dotična stranka sedaj začasno ne biva tam, tudi ni imela nič posebnega v sobi. Tat, ki je vlomil, je odšel zopet prazen. Boljši kšeft pa je bil v nedeljo, dne 26. t. m., zvečer. Tedaj so odnesli pri Brezarju na Bregu enega prašiča, eden pa je ležal ubit v hlevu. Menda tatovi niso imeli dovolj časa, da bi odnesli še tega. Upamo, da se ta nebodigatreba ne oglasi več.
Slov. Piajberk. Že meseca julija smo dobili pri nas nove orgle, izborno delo gospoda orglarskega mojstra Janeza Kuharja iz Zakamna pri Vetrinju. Orgle smo imeli, organista pa ne. Dobili smo novega občinskega tajnika, ki zna tudi dobro orglati in je mladino že lepo privadil petju. Upamo, da ga dolgo ohranimo. Gospoda Kuharja cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočamo !
Št. Rupert pri Velikovcu. (Vabilo.) Naznanjamo, da bo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja dne 8. decemb a t. 1. novi aitar sv. Alojzija v popravljeni stranski kapelici tukajšnje župne cerkve sv. Ruperta slovesno blagoslovljen in se bo pri tej priliki tukaj tudi vpeljala dekliška Marijina družba. Slovesnost se bo vršila, po tem sporedu: Ob Vc9. uri zjutraj slavnostna pridiga, govo: i mil. g. prelat dr. Martin Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu, potem bo č. g. Š. Čemer, dekan v Celovcu, blagoslovil novi aitar in bo prvikrat opravil ob novem altarju sv. mašo, nato sledi spre-jern članic v Marijino družbo in velika sv. maša. Pridite tedaj verni Slovenci na prihodnji Marijin praznik udeležit se naše izredne cerkvene slavnosti in občudovat dela slovenskih obrtnikov in umetnikov!
Borovlje. Znano nem škon acion al no sudmarkino gostilno »Jagerheim« je prevzel sredi meseca g. Tomaž Olinowetz (nekdaj Olinovc, rojen v Šmarjeti v Rožu). G. Oli-nove je puškar in ga je zadela mila sreča, da je prišel na Ogrsko k nekemu puškarju, kjer se je postavljal za poslovodjo, a si niti pred vajenci ni znal ohraniti potrebnega rešpekta. Toda sreča mu ni ostala mila; že po lOmesečnem delovanju je moral sramotno zapustiti svoj posel, ker se je zvedelo, da je bil v zvezi s puškar j evimi konkurenti. Kak poštenjak je, je pokazal njegov odhod. Še predno j,e smel zapustiti kolodvor ogrskega mesta, je moral odpreti svoje kovčeke policiji, ki mu je — vzela, kar ni bilo njegovega. In tak človek bo tedaj igral ulogo gostilničarja?! Občini je vse to gotovo znano, in če ni, bi župan imel dolžnost, da se prepriča, komu hoče dati dovoljenje, ali zaupanja vrednemu ali nevrednemu, in to ne samo kot župan, ampak tudi kot lastnik koncesije za go' s t i 1 n o. Pa zdi se, da za Borovlje velja le ena postava, da mora biti nemčur in pristaš Sudmarke, vse drugo ne šteje. Sploh vlada glede oddaje go-stilniških koncesij čudna praksa. Kako pri-
de, da ima župan, podnačelnik »Unterrosen-taler Spar- und Vorschutikasse«, svetnik trgovske in obrtne zbornice, ud upravnega sveta, puškarske zadruge, zraven vseh teh titelnov še tri koncesije za gostilniško obrt? Slovenci pa, še tako pošteni ljudje, ki se ljudem kot Olinovec sploh ne dajo primerjat, se zastonj potegujejo za svoje pravice. Tako je n. pr. na Wundrovi hiši 90 let bila koncesija za gostilno, a kakor hitro je hišo kupila Slovenska posojilnica, SO' ji vzeli koncesijo in Slovenci je kljub mnogim pritožbam niso dobili. In če je 90 let stara gostilna bila nepotrebna in odveč, zakaj pa je število gostiln v Borovljah na-rastlo na 26, zakaj se še pomnožujejo gostilne, posebno še, ko je občini znano, kako težko nekatere izhajajo?
Žvabek, dne 26. novembra 1911. Shod izobraževalnega društva, ki se je vršil danes po blagoslovu, se je vrlo dobro obnesel. — Zbralo se je okrog 120 ljudi in sicer precej kmetov in kmetic in ravno tako tudi odraslih fantov in deklet. — Nad vse je treba pohvaliti ljubezniv nastop Lutnikove Zofije in Jugovega Aleša. — Vidi se, koliko talentov je zakopanih v naših ljudeh, in sveta (dolžnost ravno izobraževalnih društev (Je, te zaklade dvigniti. Ali niso nam solze priigrale v oči, ko je korajžen Aleš nebeško glorijo tako ljubko opisoval? Govornik iz Celovca, podpredsednik Zveze, je govoril o zgodovinskem poklicu Avstrije. Proti jugu je zavarovala celo Evropo pred turško nevarnostjo, svetu naj pa bodi Avstrija zgled, kako lahko vsi narodi pod šotorom katoliške cerkve prebivajo. Prava avstrijska straža na jugu so od nekdaj bili Jugoslovani in bodo tudi zanaprej. Sveta dolžnost Avstrije torej je, varovati Slovence, ki, dokler so Slovenci, nočejo postati niti Prusi, niti Lahi. Govoril je tudi o potovanju na Turško. Posebno pohvalo zasluži mešani pevski zbor iz Žvabeka. Glasovi v tem zboru so izredno lepi. Žvabek, le kmalu spet na plan! Naše ljudstvo je žejno po izobrazbi in po omiki!
Slovensko podjetje v št. Lipšu. Znani narodnjak Primož Lužnik, po poklicu tkalec, je otvoril tukaj na vodno silo strojno tkalnico in izdeluje iz domače preje zelo močno platno. V sedanjem času, ko se je zavoljo zelo težkega in utrudljivega dela tkanje platna na statve že skoraj popolnoma opustilo, mora pač. vsak kmet to podjetje z veseljem pozdraviti, ker bo tja lahko pošiljal svojo prejo v izdelovanje platna. Ker je omenjeni slovenski narodnjak in je z obilnim trudom takorekoč lastnoročno postavil in otvoril na svojo roko strojno tkalnico, je dolžnost Slovencev, da ga z delom podpirajo. Zato opozarjamo na inserat v današnji številki.
ŠL Rupert pri Velikovcu. (O »N aro d -
ni šol i«.) Take hude šolske borbe, kakršna je bila tukaj v zadnjih počitnicah, pri nas še ni bilo dozdaj, ali z velikim zadoščenjem moramo slovenski javnosti poročati, da je naša šola to borbo srečno prestala. Povsem nedopustni in nedostojni agitaciji velikovškega nadučitelja se je sicer posrečilo večje število otrok kakor v prejšnjih letih naši šoli odvrniti, ali, akO' je ta gospod nameraval našo šolo uničiti, tedaj se mora reči, da se mu je ta nakana popolnoma izjalovila, Zakaj na novo je vstopilo v našo šolo zelo veliko, namreč 54 otrok, tako da šteje naša šola približno ravno toliko otrok, kakor lani, namreč 194 otrok. Po razredih je v prvem razredu 43, v drugem 45, v tretjem 61 in v četrtem 45, skupaj 194 otrok, od teh je 56 dečkov in 138 deklic. Po šolskih okoliših jih je iz velikovškega okoliša 105, iz vov-berskega 33, iz želinjskega 19, iz šmarješkega 13, iz škocjanskega 10, iz št. peterskega 7, iz dobrlovaškega 4 in iz tinjskega 3 otroci. Po župnijah jih je: iz št. rupertske župnije 99, iz šent štefanske 18, iz šmarješke 20, iz vovbrske 19, iz škocjanske 17, iz klošterske 4, iz št. peterske 7, iz dobrlovaške 4, iz veli-kovške 3 in iz tinjske 3 otroci. V šolskem internatu je 18 gojenk. Versko-narodna je naša šola, zavoljo tega naj vsi verni Slovenci v bližnji okolici pošiljajo svoje otroke le v našo šolo, vsi zavedni Slovenci pa naj jo podpirajo z vsemi močmi!
Sinčaves. (»P ustna nedelj a«) se zove med ljudstvom razen prave tudi zadnja pobinkoštna nedelja. Ta dan se dostikrat napravi, enako kot po pustu, raznim »preostalim« ženitninskim kandidatom ali
njih »mešetarjem« kakšen dovtip. Takega je moral občutiti v zabavo cele soseščine, katera se je tani zbrala k nedeljski maši, v bližini nek posestnik, ki je za mlajšega prijatelja hodil brezuspešno v svate. Hudomušni fantje so mu črez noč postavili na streho* slamnato »babo«, ki je zanikovalno stegovala roko proti domu zaželjene neveste. V desni pa je trdo držala sledeč napis:
Ljubi moj . . ., tedle je bla bosa, jaz sem prišla pa okovana in spoštujte me zvesto, čel’ sem tudi visoko.
Prej sem b’la ponižana, zdaj sem pa povišana!
Povejte mi, kdaj bom dol’ spravljena?
Št. Rupert pri Velikovcu. (Poporav-1 j e n a kapelica.) Naša že itak lepa župnijska cerkev je dobila zdaj še nov kras. Po triletnem trudu se nam je zdaj vendar le posrečilo popravljanje edine tukajšnji župnijski cerkvi na južni strani prizidane lepe gotične stranske kapelice. V starih časih, ko je imela tukajšnja v romaničnem slogu zidana župna cerkev še zraven lesen strop, je bila ta kapelica po veliki odprtini s cerkvijo zvezana. Ko se je pa pozneje, da se cerkev zavaruje zoper nevarnost požara, napravil v cerkvi sedanji težki kameniti obok, je bila ena onih obsežnih oprog (stebrov), na katerih sloni cerkveni obok, postavljena ravno pred vhod v to kapelico. Zavoljo tega so takrat ves vhod v kapelico zazidali in napravili, kot vhod v kapelico samo nizke duri. Kapelica bila je od tiste dobe odtegnjena božji službi in se je porabila za zakristijo. V tej zakristiji je, kakor stari ljudje pripovedujejo, v poprejšnjih časih, ko ljudje še niso bili vezani v šolo zahajati, št. rupertski župnik imel v postnem času pred popoldansko službo božjo, med tem, ko je ljudstvo v cerkvi opravljalo križev pot, za otroke krščanski nauk, učil je male, kakor so rekli, pet štukov (resnic). Ko je bila 1. 1888. zakristija prenešena v prostor pod 'zvonikom za glavnim altarjem, se je v tej kapelici samo nahajala še spovednica in nekaj cerkvenega orodja, sicer je bila kapelica zelo prazna. Marsikateremu izvedencu, ki je videl to v čisto gotič-nem slogu zidano kapelico, se je škoda zdelo, da ta lepa stavba ni božji službi izročena. Lotili smo se tedaj dela popravljanja, ali zadeli smo na toliko ovir, da se je popravljanje zavleklo cela tri leta. Pri popravljanju cerkve se zdaj postopa zelo strogo in morajo se vsi načrti predložiti c. kr. centralni komisiji na Dunaju. Le-ta pa je nam naše načrte za novi aitar in za spovednico zavrgla in so se morali napraviti novi načrti. Konečno smo le vse zadržke premagali. Lani že smo nap. avili z darsko delo, odstranili smo vrata do kapelice in v isto napravili širok in visok vhod po načrtu g. Horčičke, arhitekta v Celovcu. Da se kapelica zavaruje zoper vstop mokrote od zunaj, smo izkopali zidovje do temelja in vse temeljno zidovje zunaj in iznotraj s port-land-cementom ometali. Napravil se je tudi krasen tlak iz kneza Liechtensteinove tovarne v Poštorni. V letošnjem poletju je kapelico krasno slikal cerkveni slikar Ach-leitner iz Gradca, steklar Supersberg iz Celovca pa je izvršil slikana okna. V tako popravljeno kapelico sta konečno zdaj prišli dve umetnini prve vrste kot edina oprava kapelice, namreč aitar sv. Alojzija in pa spovednica. V naj čistejši gotiki izvršeni aitar je najlepše delo, katero je dosedaj slav-noznani naš slovenski umetnik g. Vekoslav Progar, akad. podobar v Celovcu, izviršlil. Načrt je napravil g. Progar in je altarni načrt glede arhitektonike posnetek glavn. al-tarja v mestni cerkvi v Velikovcu, katerega je tudi napravil g. Progar. Aitar je umetno in najfinejše izdelan, zelo bogato pozlačen in zelo okusno polihromiran. Glavna podoba je sv. Alojzij, kot dvorjanič napravljen, ki kleči pred 'kipom Mat. božje. Pred svetnikom se ne nahajajo druga navadna znamenja tega svetnika, krona in bič, ampak samo lilija. Vodilna misel tega predstavljanja je: mladina posvečuje svojo nedolž-
nost Materi božji. V ta namen smo tudi to kapelico popravili, da bo* služila v svetišče naši mladini, sosebno dekliški Marijini družbi, ki se bo na Marijin praznik dne 8. decembra t. 1. tukaj vpeljala. Nad kipom sv. Alojzija nahaja se na oblakih iz nebes prišedši angel, ki nosi v rokah napis: »Blagor njim, ki so čistega srca.« Celo zgorej je še kip angela variha, ki drži roki raztegnjeni nad mladino. Ta krasni aitar je bil v letošnji obrtni razstavi v Celovcu razstavljen in splošno občudovan. G. Progar je bil radi tega aitar j a odlikovan z zlato kolajno. Iskreno čestitamo g. Progarju na tem velikem odlikovanju in ga vsem cerkvenim predstojništvom v obilna naročila najtopleje priporočamo. Druga umetnina popravljene kapelice je pa krasna spovednica. Načrt za isto je v lepem gotičnem slogu napravil stavbni svetnik g. Kirstein na Dunaju. Napravil je spovednico iz hrastovega lesa naš šele 26 let stari ali zelo spretni slovenski mizarski mojster g. Martin Vehovec v Velikovcu, jako skrbno im dovršeno. To je pač najlepše delo, katero je mladi in zelo nadarjeni obrtnik dozdaj dovršil. Ker je g. Vehovec še začetnik, ga še posebno slovenskemu občinstvu najtopleje priporočamo. Nova spovednica je nekaj izrednega, ima namreč tri vrata, tako da tudi spovedanci vrata za seboj zapirajo. Zgoraj nosi napis: »Pojdi in nikar ne greši več!« Stroški popravljanja kapelice so bili sledeči: Načrti so stali 235 K, zidarsko delo 1383 K 51 vin., aitar sv. Alojzija 2500 K, spovednica 980 K, slikana okna 325 K, slikanje 406 K, altarni križ in štirje svečniki 384 K, skupaj 6213 K 51 vin. Stroški so tedaj veliki, ali delo pa tudi krasno!
Slovenci, pclpiiie jr z mm\m\
Iskrena prošnja.
Mrzli zimski čas se nam zopet približuje. Kateri človekoljub bi pač ne imel sočutja z ubogimi šolskimi otroci, ki jih tudi v tem hudem času kliče dolžnost v šolo. Okrog 200 otrok obiskuje letos zopet našo »Narodno šolo« in večina teh otrok so otroci ubogih staršev in nujno potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvaterno sredo dne 20. decembra t. L, na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost se že vršijo. Zaupljivo se tedaj obračamo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi letos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že kratek in nakupovanje in razvrstitev darov za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalo poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 21. novembra 1911.
Vodstvo »Narodne šole«.
Društveno gibanje.
Socialni kurz v Št. Janžu v Rožu. Slovenska krščasko- socialna zveza za Koroško priredi dne 13. decembra 1911 enodnevni socialni kurz v Št. Janžu v Rožu v prostorih pri Tišlerju. 1. Govor ob pol 9. uri dopoldne: Varčevanje in knjigovodstvo*. 2. Govor ob 10. uri dopoldne: Draginja in karteli. 3. Govor ob 1. uri popoldne: Zadružna organizacija na Danskem. 4. Govor ob 3. uri popoldne: Pravi avstrijski patriotizem. Mladeniči iz Roža in sosedna društva, agitirajte za udeležbo! Pristop je vsakemeu prost. — Odbor S. K. S. Z.
Melviče. K. sl. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 3. decembra, ob 2. uri popoldne v župnišču svoj občni izbor. Pride govornik iz Celovca. Na sporedu je tudi zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Vse ude in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
Železna Kapla. V nedeljo, dne 10. decembra, se vrši po drugi božji službi v župnišču shod abstinenčnega odseka. Predava govornik iz Celovca. Vljudno vabimo prijatelje abstinente na ta shod.
Cerkvene vesti.
Imenovan je provizorjem na župnijo Hohenpressen č. gospod Anton Maschek, kaplan v Požarnici.
Prestavljena sta gg. kaplana:	Andrej
Truppe iz Pliberka v Železno Kaplo in Alojzij Nagelschmied iz Železne Kaple v Pliberk.
Škocijan v Podjuni. (Misijonska t r i d n e v n i c a) se bo vršila v naši župni cerkvi k v a t e r n i teden, od 21. do 24. grudna 1911. Ob tej priliki se bo blagoslovil novi križev pot. Pobožnost bodeta vodila dva gospoda iz frančiškanskega reda.
Književnost.
»Matica Slovenska« opozarja in prosi, da bi ji p. n. gg. poverjeniki nemudoma poslali imenike in udinino. Nadalje prosi vse lanske ude in vse tiste, ki šele mislijo stopiti v krog Matičarjev, naj se takoj prijavijo in pošljejo udnino. Drugi del Letopisa za leto 1911, kjer izide imenik Matičinih udov, pojde te dni v tiskarno. Da bo imenik popolen, naj se oglasi takoj vsak, ki hoče biti kot član Matice v njem tiskan. Za leto 1911 izide osem knjig in sicer: 1. Zbornik, 2. Knezova knjižnica (II. del romana »Brambovci«), 3. Zabavna knjižnica (s spisom Ks. Meška itd.), 4. Hrvatska knjižnica (roman »Tudjinac«), 5. Mencingerjevih zbranih spisov 1. zvezek, 6. Slovanski jubileji in spomini, 7. Narodne pesmi in 8. Letopis za 1911. Vse knjige so že do malega gotove.
Gospodarske stvari.
Zahteve in želje kmetov-konjerejcev na Spodnjem Koroškem.
Znano je, da rede Korošci večinoma konje težke (pincgavske, norične) pasme ter dobe iz konjereje, posebno za žrebeta in tudi za vozne, hribovske konje, lep izkupiček. Izvzeta in primorano ločena od noričnega okraja je cela Podjunska dolina, sodnijski okraj Celovec, politični okraj Velikovec (Velikovec, Dobrlavas, Žel. Kapla in Pliberk), kjer so nastavljeni na c. kr. žreb-čarskih postajah samo žrebci lahke kobi-larske pasme. Četudi imaš težko kobilo, ti vendar od takega žrebca obrejena kobila povrže navadno drobnejše žrebe, za katerega se seveda veliko manj skupi, kot bi se skupilo zanj, če bi bila mati kobila obrejena od težkega žrebca. V Št. Vidu in v Celovcu vidiš na letnih sejmih, za kako drag denar prodajajo konjerejci konje norične pasme, medtem ko morajo naši podjunski slovenski kmetje svoja drobna, četudi dobro oskrbljena in lepo rejena žrebeta naravnost za slepo ceno ponujati in — vsiljevati raznim prekupcem iz grabštajnske in celovške okolice. Žalostno je bilo, kako so letos na konjskem sejmu v Celovcu tako-rekoč za slepo ceno (največ 300 K!) razni prekupci kupovali od naših kmetov žrebeta, medtem ko so jih Nemci prodajali za zelo visok denar. — Tolaži se našega kmeta z e r a r j e m in zato ta res redi, pita in »nudla« svojo ostalo mrho za erar; doda, ker večinoma nima višjih zvez in konj tako pripravljenih kakor si jih razni gospodje pri komisijah žele, jih vzamejo v Grabšta-nju na »Remontenmarktu« prav malo in le izvoljene od izvoljenih. Tako torej pride, da se konjereja, ki bi bila lahko našim kmetom krasen vir dohodkov, lepo počasi opušča in ne goji tako intenzivno, kakor bi se pač morala.
Pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe koroške spomladi 1. 1910. v Celovcu so razni zastopniki iz spodnje Koroške zahtevali težke žrebce, a vlada se izgovarja, da kobil (težkih) ni, in da c. kr. vojno ministrstvo tega ne dovoli. To kratkomalo n i r e s ! Težkih kobil imamo posebej v velikovškem okrajnem glavarstvu dovolj, ker jih večinoma ali kot žrebeta ali pa za voz zelo pripravne naši kmetje kupujejo na Spodnjem Štajerskem, kjer imajo večinoma težko
ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajstorici K 8-60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
konjsko pasmo. In ko dobimo enkrat težkih žrebcev, se bo počasi sam od sebe zboljšal tudi materij al kobil.
Kakšna torej je naša zahteva in dolgoletna, že na več shodih kmetijskih podružnic izražena želja?
Za okraj Pliberk se naj nastavijo izključno žrebci s r e d n j e t e ž k i, norlične pasme, odkoder se sedaj le prav redkokedaj proda kak konj erarju. Zelo pripravni bi bili tudi žrebci murinsulanske pasme (plod ogrske kobile in lavantinskega žrebca), ki se je za vsakdanjo vporabo za kmeta pokazala kot izvrstno, ki gre tudi izpod nog; je sicer težek konj, a vendar ni tako neroden kot pincgavec.
Za okraj Velikovec zahtevamo na vsak način vsaj polovico žrebcev hladnokrvne pasme.
Za okraj Dobrlaves (žrebčarska postaja Goselnaves) se naj da vsaj en žrebec težke norične pasme, ostala dva naj ostaneta vročekrvne pasme.
(Merodajne kroge prosimo, da nas v naših opravičenih željah podpirajo.
Svetujemo Vam, da revmatičnih in protinskih bolečin v križu in po udih ter trganja v ledjih ne zanemarite. — Dvanajsterica za poizkušnjo Fellerjevega fluida z znamko „Elza-fluid“ stane samo 5 kron. Učinljive prvine rabarbara-korenine, ki pospešujejo preosnovo, tedaj izboljšujejo kri, vsebujejo bolečine utehajoče, tek pospešujoče, krč olajšujoče Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško).
Loterijske številke.
Praga, 22. novembra:	13	7	78	30	83
Dunaj, 25. novembra:	3	22	21	36	49
Gradec, 25. novembra:	47	31	19	26	85
Knpujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ !
1	I
Zalivala.
Povodom prerane smrti čast. gosp. kaplana
i Frana Vastel i
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem številnim pogrebcem, ki so ga prihiteli v H v daljni St. Vid na Glini spremit k večnemu počitku. Osobito se zahvaljujemo vsej navzoči čč. duhovščini, društvu slovenskih organistov za ganljive nagrob- Bj niče in veleč. gosp. župniku Mat. Riepl-nu za pretresljivi nagrobni govor. Bog plačaj ! B
V Doberlivasi, dne 23. listopada 1911.
Žalujoči ostali.
Izjava. Jaz Ivan Schellander, pd. Krušic, vMošče-nicah sem dne 6. novembra t. 1. v gostilni Scheinig v Bilčovsu y razburjenosti razžalil gosp. Pavla Seher gostilničarja in zapriseženega lovca v Volnjavesi! Javno prekličem svoje žaljenje in se zahvalim gosp. Pavlu Seherju, da je odstopil od sodnijske tožbe.
Celovec, 23. novembra 1911.	Iv. Schellander.
omečete sebe in svoje otroke
najceneje, če naročite ostanke sukna. pri slavnoznani tvrdki *0IS Stodola, prvi ekspedicijski zavod v[Chroustovlcich. za	111 nujlepših ostankov damskih, modnih sitken
in j 'ek° in bluze, kanafasov, platna, zelirov, barhantov r* samo za 24 K po povzetju in plačano ali pol bale za '	12 K nefranko.
Dobiva se samo pri meni.
Wòteljnc
šPerje-
1 sivega skubljenega K 2-—, boljšega K 2-40. polbelega pi ima K 2-80, belega K 4'—. prima puhasto mehkega K 6 -—, najfinejšega K ?•-, 8*- in 9-6U. Siv puh K 6--, ?•- bel ima K 10-—, prsni puh K 12-—. Od 5 kg naprej franko.
Napolnjene postelje
(nank’6*6'?a r<*e®eSa> modrega, rumenega ali belega ihleta dvem11^! ?ern‘ca ca* 180 cm dolga, 120 cm široka, z po vol ^ blaz‘nama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, poste!'10* na^>0\nJena n novim, sivim, puhastim in trpežnim K ‘ 24.^lln^Jl)Grjem K 16"—, napclpuh K 20-—, puhasto perje Posami« 0^?mezne Pern>ce K io —, 12 —, 14—, 16—. velik^K ilblaZÌne K 3'~ 3'50’ 4'-- Pernice 200X140 cm
K 4 50, 5._ r.-10 ""-' ,8'—> 20—. Blazine, 90X70 velike
180 X116 ptvJ i°i' ?P°dnje pernice iz najboljšega blaga velike K 13-— jp	15.— odpošilja po povzetju
]yjak« t,	Proti predplačilu
erger v Deženicah štev. 444 a, šumava,
Noben riziko k	Češko.
vrne Borati ’-i	^ z.ainenJava dovoljena ali se denar
mm	1 us r‘ ceniki vseh posteljnihjnaprav zastonj.
Že v prastarih časih
so pri skrnini, protinu, nevralgiji in ozeblinah rabili zdravniki nekatere sestavine, uporabljene sedaj v novi učinkujoči obliki kot toplo priporočeno sredstvo, imenovano
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
Izdelovatiilj in glavna zaloga
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-IIL, vogel herudove ulica šlev 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico |
Pozor
5-„ —
na ime
5 škatlic 10 „
! W
delka, izdelovatelja varstveno znamko!
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt.
Redka prilika!
Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih
flanelastih odej
najnovejših vzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju, in sicer: 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in vzorcev za K 91—, 4 odeje (konjske) za K 10-—. — Kdor bere to ponudbo, naj takoj naroči — in ne bo se kesal.
Oton Bekera, c.U.naUiiili v p., Hached, Češko.
f Sli
H v sredi .zadnja 'večerja, okrog ut,kane 11 podobe iz življenja Jezusa Kristusa. Fin damasi, za prati, v belih, rumenih ali modrih barvah, 130X160 cm velik, obrobljen kos po 8 K. K temu primerne servijete, bele, 6 kosov K 7-20. Ne smel bi manjkati v nobeni krščanski hiši. Pošilja se po povzetju o<4 2 kosov naprej franko.
Jožef Steidl, Plešnic, pošta Uliitz, Češko.
I Kdor rabi |_^
dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste
kanafase, ceiire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
Jaroslav Marek
v Bislrcm pri Km» nesi« oh Met. IČtškel.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, fi anele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko.
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme
Friderik Grimmi v Celovcu.
◄	b	4	>
	r	%	
	Krajsko del nanfa zolrif v LIÉIjaii (dež. dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo velika zalogo priioano izboroib, rristii kranjskih vin Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 561 naprej. Postrežba ločna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! 0 dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepriča pri javnih v.nskih pokušnjah, katere se vršijo redno vsak četrtek od 5. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa“. Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago.	
◄	Ih	4	►
	F	f	
Zahvala.
flamesto 40 kron samo 6 kroniII
Gamssoa brada
p:.ff* krasotni izvod "»L41 podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj
(k45“ samo 6 kron.
Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad
L. Fenichel, Dunaj, IX., Altmtittergasse 3/43.
Midva podpisana se s tem javno zahvaljujeva slavni »Vzajemni zavarovalnici v
Ljubljani« za hitro in natančno izplačilo zavarovanega zneska, katerega nama je izplačala brez vsakega odbitka povodom požara dne 28. kimavca 1911, ter priporočava ta zavod vsakomur.
VKazazah, župnija Sv. Štefan ob Žili, dne 4. listopada 1911.
Anton Millonig,	Pavel Dekan,
pd. Svedar.	pd. Peruben.
pozor! Slovensko podjetje! Pozor! hi
Tkalnica za domače platno
Primož Lužnik I
Št. Lipš, p. Doberlavas, I
sprejema domačo prejo in izdeluje platno v vseh poljubnih širokostih najnižjih cenah. Prepričajte se san zadovoljen.
Jožef Božič iCeSn¥CM
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Ne obsojajte
pred poizkusom. Če kašljate, poizkusite z zdravniško priporočenim, prijetno dišečim in naglo učinkujočim
Thymomel Sciliae
in bodete zadovoljni.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2-20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K T—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—.
Izdelovatelj in glavna zaloga
leharna B. FB1IXB, c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA-III., ogel Nerudo ve ulice št. 203.
Pozor na ime Izdelka, iz-delovatelja in varstveno znamko!

Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Outt.

VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. „ Zaloga pri Jv.PerdanuvLiubljani.il
asi>9«3%
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžigalice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubljam.
ffnMUNAAlffio.
sovo ridd rlntnsv.:£imla;i nM etod^
^lik
En poizkus
zadostuje, da se prepričate o neizogibni potrebnosti in dobrotljivosti.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano
Draško. Domače mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
B. FRAGNER, c. In kr. dvori doRoviieli
lekarna „Pri črnem orlu"
Frasa, Mala siraoD, vogal NeruDove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Cult, Vikt. Hauser.
^Glavna zaloga:
Učenec
iz dobre rodbine, ki govori slovensko in nemško, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Brata Kulterer v Velikovcu.
iJeiTi-ji balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Lekar-
narja
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnimboleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5-60.
Lekarnarja JI. liiierni-ja
edino pristno
centifoliisko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3’60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva so skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medioinaldrogerijah.
Mlein echter Balsam
■us der Schutzinsel-AptthekiUi
A-Thierry in Pregrada
hti Imfcihwfc- S—rfcfMHU
Zaradi bodočega novozidanja
■ ■ ■ ■
hiše je krojno blago po
■■
■■
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekupce posebne cene.
Z velespoštovanjem
HIITOII RENKO, CdotKC,
vogel Novi trg in Kramerjev« ulice.
Sukno. Koci. Konjske odeje. Vezivo
(Stickgarn) v različnih barvah in vsaki velikosti se dobiva v Velikovcu v tovarni volnenega blaga Jakob Pogatschnigg. Tudi kupujem in v zameno z blagom prejemam ovčjo volno.
Lovske puške

vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
«: PutGr tali,
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Zaloga sukno, platna, modnega in manulakturnega blaga.
Franc Souvan sin
Ljubljana, Mesini trg 22 in 23.
Ulna veletflia. Karoli Dolielie.
Kajvečja zaloga preprog. □□□□□□□□□□□□□
Popolne opreme za neveste.
Gnojite travnike in pašnike
Thomasovo moko!
Najboljša krma!
Zvezta^^ziiaÉa
Velik pridelek!
Zvezda na vreči in plombi jamči sigurno za čisto in nepopačeno blago.
Pt*ed manjvrednim blagom svarimo.
Tovarne Thomasfosfata
z. z o. z., Berolin W 35.
Zalogo ima: Franc Kraut v Pliberku, Koroško.
Hotel Trabesinger o Celovcu
Velikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo tj j- t j ž c*	pozimi
služi	zakurjeno.
Sf senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode in veselice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Denarne vloje	I	I/	(JI ornine vie
obrestujemo no »J	/2 J () ilo dne vzia.
Kolodvorska cesia 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v LjuMjaiii. Mnižiiice y Splielu, Trslu, Sarajevu in Conci.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurze.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.