ZASAVJE ZAGORJE vuiJLDlft] novo vodstvo ■K 3 n r ri n 1 P H F 1 n s A l: j | 1 1 i □ mam _ i J L ■ M J u [J L Zeliščna negovalna kozmetika 1 * n *;« ■ ■ m \ • •<» n c m s - izsušena \ i koža : -izčrpana i : koža hidralmtna dnevna krema GIGLIO SAMO V LEKARNAH ! Spustite sonce v Vaše življenje. Generalni uvoznik za Slovenijo: VITASAN d.o.o. IZLAKE Podlipivica 43, Izlake; tel.: 0601/73 521 y dimiti JuiiJ J/imlfc V sredo, 14. oktobra OTVORITEV ob 16. uri. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure. Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S • UVODNIK • Spoštovane bralke in spoštovani bralci! Ko danes zaključujemo z urejanjem 48. številke Zasavca, in je v naših prostorih tako živahno, da si tudi mravlja ne bi upala prilesti iz svojega bivališča, je pri vas doma že mirno in verjetno uživate ob darilih, ki vam jih je prinesel Miklavž ali pa drugi razmišljate o tem, kaj bi napisali Dedku Mrazu. Tudi Zasavc vam prinaša darilo, ki smo si ga v nedeljo skupaj prislužili. To so župani in svetniki, ki bodo v prihodnjih štirih letih najbolj izpostavljeni občani. Tokrat so bile prve demokratične lokalne volitve in v Zasavju se lahko pohvalimo, da smo jih korektno izpeljali. Kandidatov in kandidatnih list je bilo na pretek in vsak volilec je imel možnost izraziti svojo voljo. Zato je bila izjava nekega volilvca, ki je na glasovnico zapisal/dokler bodo na listah sami komunisti, pri nas ne bo dobro', in je vse kandidatne liste prečrtal, res čudna. Veliko bolje bi naredil, če bi izkoristil ponujeno možnost in ne videl v novem tistega, česar sploh ni. Škoda. V današnji številki vam župani namenjajo enega svojih prvih pozdravov, objavljamo pa tudi imena članov občinskih svetov v zasavskih občinah. Nič ne bo škodilo, če jih boste spoznali, saj bo vsem bolje, če se boste čimvečkrat srečali, pogovorili in dogovarjali. Dovolite mi, da na tem mestu v imenu uredništva Zasavca izrečem iskrene čestitke županu Trbovelj gospodu Janezu Malovrhu, županu Zagorja gospodu Matjažu Švaganu in županu Litije gospodu Mirku Kaplji. Naša čestitka velja tudi kandidatoma za hrastniškega župana gospodu Lepoldu Qrošlju in gospodu Miranu Jeriču, ki sta med petimi kandidati dosegla najvišji rezultat in se bosta 18. decembra ponovno pomerila v drugem krogu volitev. Čestitamo tudi vsem svetnicam in svetnikom, ki smo jim zaupali vlogo odgovornega odločanja v imenu občanov. O vsem, kar se bo dogajalo v novih občinah, pa četudi nič drugačnih kot so bile sedaj, vas bo, dragi bralci in bralke še vedno z veseljem obveščal Zasavc. Do prihodnjega tedna vas lepo pozdravljamo. Ivam NOVIC/M^ Novo, novo.... Novi direktorji, novi župani, novi svetniki, nove ceste. je v tem Zasavju sploh še kaj starega? Lea Turk NASLOVNICA; AD Uroš Klemen Z Markom Planincem v Čaru Novo vodstvo v TIKI Skrb za starejše v Zagorju Pri Zupanovih ometali Ekološko izobraževanje Župani vas pozdravljajo Kako smo volili Tolovaj Mataj Aleksander in Viki Najštevilnejša družina v Litiji Ženski rally D D D Končno plesna pot Branka Potočana Novo v ETI Elektroelement Ali hranite račune za davčno olajšavo Foto: Romana Benko n KOLEDAR 1 Kukom Ptaaluui v ©asu DOGAJANJ 29. novembra - Nekoč, pred davnimi časi, smo na ta dan praznovali. V se teče, vse se spreminja je rekel že Heraklit. 30. novembra - V domu starejših občanov Polde Eberl na Izlakah se oskrbovanci veselijo. Po koncertu pevcev in pevk Svoboda Trbovlje se zaslišita harmoniki in vriskanje nekaterih, ki pred večerjo še zaplešejo. 1. decembra - Svetovni dan boja proti kugi sodobnega časa - letos v znamenju AIDS-a in družine. Pogovarjamo se in premagamo tabuje - tako kot tudi razmislimo, pa še kaj storimo, za čistejši zasavski zrak. O ekološki sanaciji teče okrogla miza v Hotelu Rudar. 2. decembra - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek preko valov Radia Trbovlje potoži, da nekateri zasavski velemožje kar pozabljajo, kako mogočne so tiste zveze na republiki in da je gospod Drnovšek kar sam pritisnil na ljudi v svojem kabinetu češ, naj malo popazijo na njegovo Zasavje. 3. decembra - Proti Mrzlici se vije kolona planincev, ki se v vetrovnem večeru udeležijo že tradicionalne baklade. 4. decembra - Slovenci volimo župane in občinske svetnike. 5. decembra - Nekateri že "neuradno" slavijo, drugi pa so "neuradno" razočarani. Zelo uradno pa izvemo, da Miklavž ponoči zagotovo pride. Pa le k pridnim. Mateja Grošelj Bil je maj tri leta nazaj, ko je v uvodniku prve številke Zasavca odgovorni in pozneje tudi glavni urednik Marko Planinc zapisal: "Zasavc bo časopis, v katerem boste našli prispevke iz Zasavja, o Zasavju, Zasavcih... Korajža velja." Sploh korajže in novinarske "podrepnosti" Marku ni manjkalo. To potrjujete vi, bralke in bralci, pa tudi sodelavci, ki smo z njim delali, se od njega učili, z njim nabirali izkušnje in se z njim strinjali, ali pa tudi ne. Odprt človek, kakršen je, seje včasih sprehodil po pisarni, glasno tuhtajoč in na koncu prižuborel na dan z idejo, kompromisom, argumentom. Mlajšim novinarjem je bil opora v začetniških spodrsljajih, nemalokrat je breme njihovih napak prenesel na svoja ramena. Pač tak je, zato ga imamo radi. Kdor je kdaj obiskal uredništvo, je bil priča ustvarjalnemu sodelovanju. Včasih je bilo živahno, da so se s plakati polepljene stene smejale, včasih pa seje kovalo besede, da seje iz svinčnikov (pardon, računalnikov) kadilo... Naj je bil petek ali svetek, dan ali noč, "cajtng" je moral biti nared za cenjeno bralstvo. Pa kaj bi z večerjo, sendvič jo je nadomestil, spanca pa tako ali tako kronično primanjkuje vsakomur, ki dela v medijih. December je, tri leta po nas tanku Zasavca, in Marko se je dvignil z odgovornega sedeža. Nemirnega novinarskega duha je greh kakorkoli utesnjevati. Ko ustvarjalec začuti, da je iz kakršnega razloga prišlo do česa takega, je čas, da stopi naprej, razširi krila in da neomejene svežine svojim inspiracijam. Zasavc ostaja. Marko tudi, seveda kot novinar, saj ne more iz svoje kože. Po časopisu in radiu se je podal še v televizijske vode. 1. decembra smo skupaj nazdravili in tedaj je nastala tudi zgornja fotografija. Lahko ga vidite, kako sije nadel kavbojski klobuk in pomahal svojimzvestim bralcem. Jezdec na dobrem konju. Kako je že rekel zagorski župan, da se za dobrimi konji vedno dviga prah, ni res? Prah se dviga, se je in se bo dokler bo Markov novinarski nos vohljal naokrog. Korajža zares velja. Vsi njegovi bivši, sedanji in prihodnji sodelavci mu želimo veliko uspehov in emu obljubljamo, da ga ne bomo izpustili iz svojih krempljev. B 11I1II11I Darila, tudi poslovna December je mesec obdarovanja. Poleg otrok obdarujemo, bolj kot po navadi, tudi poslovne partnerje. Poslovna darila so lahko množična, reklamnadarila, ki so jasno označena z znakom podjetja, darila z diskretnejšo oznako podjetja ali bolj osebna darila. Taka darila slikajo darovalca, darilo pa je izbrano na osnovi posameznikovih navad, običajev, želja. Podjetnikom, ki se pri izbiri poslovnih daril ne znajdejo prav dobro, bo v pomoč knjižica dr. Janeza Bogataja o kulturi poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, z naslovom "Majda, dajte mi tisto iz omare". K.R. m 1 podpora m bolnišnici O predlogu osnutka za kategorizacijo slovenskih bolnišnic smo že pisali. 16. novembra na seji skupnosti revirskih občin so predstavniki Splošne bolnišnice Trbovlje kočljive predloge v osnutku predstavili predsednikom skupščin in izvršnih svetov občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Svet revirskih občin se je hitro odzval in svoja stališča sporočil Ministrstvu za zdravstvo, predsedniku medicinskega sveta pri Ministrstvu prof. dr. Jožetu Lokarju, komisiji za bolnišnično dejavnost pri Ministrstvu, Zdravniški zbornici Slovenije ter poslancema Državnega zbora Miranu Jeriču in Miranu Potrču. "V Zasavju ne moremo in nočemo pristati na kakršnokoli degradacijo statusaSplošne bolnišnice Trbovlje, kar se z navedenim osnutkom nedvomno hoče storiti. Uvrstitev Splošne bolnišnice Trbovlje v najnižjo kategorijo bolnišnic predstavlja za Zasavje bistveno poslabšanje sedanjega nivoja bolnišničnegazdravljenja.Zasavjeima glede naekološko situacijo ter strukturo industrije prav gotovo zelo specifično patologijo, ki jo Splošna bolnišnica Trbovlje v veliki večini primerov uspešno obvladuje. Prometna izoliranost Zasavja ter izjemno slabe ceste do Celja in Ljubljane prav gotovo ne opravičujejobistvenegapovečanjatransporta pacientov v navedena kraja, saj je večkrat prav faktor časa najpomembnejši za usodo bolnika," so sprejeta stališčaSvetarevirskih občin Hrastnik, T rbovlje in Zagotje ob Savi. T.P. fr -4 Srečanje krvodajalcev Prejšnji četrtek so se v Zagotju srečali krvodajalci, ki so letos prejeli plakete za 25 in večkrat darovano kri. Srečanje je organizirala Območna organizacija RK Zagotje. Med udeleženci sta bila tudi dva, ki sta darovala kri 80 in 70 krat, to sta upokojenec Ivan Lebeničnikin delavec ETI Robert Zakrajšek. Prisotne sta pozdravila predsenik OO RK Zagorje dr. Franc Grošelj in generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Poleg krvodajalcev, katerim je bilo srečanje namenjeno, bodo letos prejeli plakete še tisti, ki so darovali kri pet, deset ali večkrat, do 25 krat. V Zagorju so še posebej veseli, ker je med krvodajalci veliko mladih. Aktivnih krvodajalcev je v tej občini okoli 2000. V torek za Miklavžev dan je OO RK obdarila predšolske otroke socialno ogroženih družin in begunčke iz Bih, vseh skupaj 76. I.L. Shirlie poje za mamograf V začetku letošnjega leta je v Trbovljah stekla akcija zbiranja denarja za mamograf. Kako zelo je takšnega aparata trboveljska bolnišnica potrebna, skorajda nima pomena pisati. Trenutno je zbranih približno polovica sredstev. Akcija se nadaljuje inv njenem okviru bo 13. decembra v trboveljskem DD dobrodelni koncert angleške pevke Shirlie Roden. Koncert je pripravila Menči Klančar. Shirlie je začela peti že pri šestnajstih letih. Nastopala je po folk klubih v Londonu. Po uspešno končanem študiju jetri leta nastopala z glasbeniki Pink Floyd, Ultravox, Mike Oldfield, David Gilmour... Napisala je nekaj uspešnih muziklov in rock oper, V svoji samostojni karieri jeizdala dva odlična albuma Skydance in Path of Daring. Shirlie je v Sloveniji nastopila že petkrat in imela kar 25 koncertov, večinoma s pevcem Johnom Christianom. TAŠ Brez sprememb v banki Zasavje - V slovenskem bančništvu doživljamo nekatere spremembe in dopolnitve. Banke, ki niso zbrale predpisano višino jamstvenega kapitala (dve milijarde 40 milijonov tolarjev) so bile ob dovoljenje za zbiranje deviznih vlog občanov. To je kar dokajšen poseg, ki je imel tudi svojevrsten odziv na Slovenskem. Ljubljanska banka, banka Zasavje d.d. Trbovlje ni med bankami, ki jim je bila odvzeta pravica zbiranja deviznih vlog občanov. Ustrezno višino jamstvenega kapitala je zbrala v predpisanem času. zato posluje brez sprememb. Sicer je bilo slišati kar nekaj ugibanj ali bo domača banka kos zbrati omenjeni znesek jamstvenega kapitala. To je očiten dokaz, da ljudem ni vseeno ali bomo imeli vsaj na področju bančništva doslej utečene posle, po drugi plati pa je prepričanje dobršnega dela Zasavčanov, da če država dobesedno jemlje Zasavju vlogo regije, bi izguba dokaj samostojne domače bančne hiše še dodatno preprečila možnost obstoja tega območja. Res je, da tistih šest ali sedem slovenskih bank, ki ni zbralo dovolj jamstvenega kapitala in ki po novem ne smejo več zbirati deviznih vlog občanov ne pomeni, dale-ti ne morejo svobodno razpolagati s svojimi deviznimi, deponiranimi sredstvi v omenjenih bančnih hišah. Toda eno je svobodno razpolagali, se pravi dvigati svoje devize, drugo jih tudi vlagati. In ta čas je vlaganje bolj pri srcu velike večine lastnikov deviz. Milan Vidic Specialne knjižnice da ali ne? Zasavje - Novembra je bil v Ljubljani posvet knjižničarjev sekcije specialnih knjižnic Zveze bibliotekarskih društev, katerega se je edina iz Zasavja udeležila tudi predstavnica knjižnice TKI Hrastnik Jelena Šteh. Na posvetu s seminarjem "Kakovost storitev specialnih knjižnic" so podrobno spregovorili o perečih težavah na tem tako dolgo zapostavljenem področju. Spregovorili so o razvoju centralnega informacijskega sistema, brez katerega ni mogoče doseči zadovoljive konkurenčnosti in kvalitete izdelkov podjetij. Specialne knjižnice morajo biti povezane z državnim centralnim informacijskim sistemom in tako nuditi informacije inovativnim službam v podjetjih in menagerskemu timu. Žalostno je, da se mnogo vodilnih menageijev v podjetjih tega še ne zaveda dobro. Vse to narekuje potrebo po povezovanju strokovnih delavcev v specialnih knjižnicah in oblikovanju strokovnega regionalnega združenja. Jelena Šteh je pripravljena pobudo za ustanovitev takšnega združenja v Zasavju tudi izvesti. Vsi somišljeniki naj se obrnejo nanjo. T.P. Okleščen proračun Hrastnik- Nazadnji seji hrastniškega izvršnega sveta so poleg ostalega obravnavali rebalans zaključnega računa oziroma bilance prihodkov in odhodkov. Vzrok okleščenemu občinskemu proračunu je, da so se pojavile nekatere naloge, katerih v pripravi proračuna niso predvidevali. Tu gre predvsem za plače, ki jih je še v tem letu potrebno izplačati, za vse delavce uporabnikov proračunov. Polega tega so tudi težave na investicijskem področju in v tem, da nekatere organizacije in podjetja ne izvajajo plačil za stavbno zemljšče. Odprtih sredstev je trenutno 20 milijonov tolarjev. Upajo, da bodo z dogovori dosegli manjšo številko. Na seji so zaključili, da izvedejo vse aktivnosti in v končni fazi pripravijo usklajeni proračun, tako na prihodkovni in odhodkovni strani. Rudi Špan Janez Drnovšek v Zasavju V sklopu predvolilne kampanje se je v Zagorju 2. decembra kot zadnja predstavila Liberalna demokracija Slovenije. Vse zasavske občine je obiskal tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. V zagorskem DD je zbrane pozdravil kandidat za zagorskega župana Matjaž Švagan. Pogovor s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom pa je vodil in povezoval poslanec LDS v Državnem zboru Tone Partljič. Dr. Drnovšek je predstavil svoj pogled na zunanjo politiko in zaplete v odnosih z Italijo. Kritičen je bil do dela Lojzeta Peterleta, ki je samovoljno podpisal sporazum z italijansko delegacijo. Slovenija si želi v Evropsko Unijo, vendar ne za vsako ceno. Če bi Slovenci popustil Italiji, bi se podobne težnje po nepremičninah pojavile še pri Nemcih in Avstrijcih. Petrletu je ponudil priložnost, da prepreči razprodajo nepremičnin Italijanom, vendar mu ni uspelo popraviti zavožene situacije, ki jo je povzročil s podpisom sporazuma. Drnovšek je bil mnenja, daje predvolilna kampanija zagorskih kandidatov LDS zelo dobro organizirana, vso svojo podporo pa je izrekel kandidatu za zagorskega župana Matjažu Švaganu. BarbraRenčof Kdo ima prav? Predlog proračunskega memoranduma za prihodnje leto je doslej naletel na največ resnih pripomb v gospodarstvu. Podjetja so prepričana, da tak, kakršen je zdaj ne omogoča ustrezne gospodarske rasti. Zato zahtevajo širši poseg v sedanji obseg javne porabe, se pravi zmanjšati prispevke za delo, nanovo ovrednotiti nekatere pravice, tudi pokojninske, odpraviti zunaj proračunsko porabo, doseči enakomernejšo obremenitev vseh zavezancev, poiskati nove možnosti obdavčevanja premoženja. Plače bi kazalo bolj obvladati, korenito zmanjšati obresti. Slišati je predloge, po katerih veliki R ne bi smel presegati 10 odstodkov, pasivna obrestna mera bi smela biti največ 6 odstotna, dodatek bank pa 4 odstoten. Cene, ki so pod državnim nadzorom bi morali še bolj zadrževati, sprejeti ukrepe pri monopolnih cenah ter tiste na nemenjalnih področjih. Vlada ni ostala gluha do teh mnenj in predlogov, vendar ugotavlja, da se obremenitve gospodarstva zmanjšujejo. Zdaj je večina dajatev vezanih na plače, sporna pa ni toliko višina prispevkov iz plač, kot so spotakljive razlike v njihovi višini po posameznih panogah vključno tudi podjetjih. Nadveri trkajo nove obveznosti, ki se jim ne bo moč izogniti; kot vzemimo dodatki družinam z več otroki, vrniti pokojninskemu zavodu precej milijard tolarjev. Pogledati bi kazalo, kaj se dogaja s privatizacijskimi dohodki, ki se bodo vsak čas stekali že v sedem skladov. Leto, ki je pred nami, bo zahtevalo od države tudi vračanje odloženih posojil komercialnim bankam in pariškemu klubu. Velike so obveznosti do graditev cest; naložbe v šolstvo, kulturo in drugam so dogovorjene, potijene in še nismo vsega našteli. Če strnemo: zdi se, da gospodarstvo in država še vedno dokaj različno ocenjujeta sedanje stanje pa tudi možnosti in včasih se ni mogoče izogniti vtisu, daje posredi igra, kdo bo koga oz., da niti gospodarstvo niti država nekako ne razumeta drug drugega. Milan Vidic B V prejšnji številki Zasavca smo pisali o odstavljenem vodstvu TIKE. Ob dogodku smo uspeli prikazati le mnenje odstavljenega direktorja Bojana Gorjupa. Druga stran izjav ni želela dati. Po tem je v TIKI začel z delom novi v.d. direktorja Bogdan Simerl iz Hrastnika, ki je bil do prihoda v TIKO svetovalec na Ministrstvu za obrambo. 2. decembra je sklical tiskovno konferenco, na kateri je prikazal stanje v tovarni in načrte kot jih vidi on. Menil je, da se o usodi tega podjetja širijo špekulativne govorice, ki škodujejo kolektivu, ki je vendar v večini zavzet za delo. Glede razvoja TIKE je optimist. Sicer pa je bila njegova prva naloga nabava materiala in deblokada računa. Hitre odločitev Bogdan Simerl je dejal, da nekatere delavce že dlje pozna in je imel možnost opazovati stanje, ki seje slabšalo. V dani situaciji seje ob temeljitem razmisleku hitro odločil. Zanj je bil, kot je dejal, to izziv, saj pozna to panogo kot perspektivno. Zaveda se konkurence, ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Trbovljah. Po njegovem je večina ljudi v TIKI pripravljenih delati. Na zboru delavcev je bil predstavljen 29. novembra. Zahteval je, da ljudje morajo izvedeti dejansko stanje, dodal pa je, da pričakuje v bližnji prihodnosti nekolikšno poslabšanje na finančnem področju. Glavni problem TIKE Novi direktor ga vidi v pomanjkanju materiala. Skladišča so takorekoč prazna. V nekaj dneh so sicer navezali stike z dobavitelji, ki so bili pripravljeni pomagati. Dejal je, da v prvem trenutku novo vodstvo dejanskega stanja v tovarni še ni spoznalo - ne vedo, koliko je odprtih obveznosti, te pa jih dnevno presenečajo, omenil je tudi problem izdaje akceptnih nalogov, ki dnevno prihajajo v vnovčenje.... Kje vidi rešitev? Poskušali bodo povečati proizvodnjo, kajti trg obstaja. V času, kolikor je v TIKI, je pripravil smernice sanacijskega programa, ker pa še nima jasne slike o dejanskem stanju, dokončnega izdelati ni mogel. Meni pa, da ga bo pripravil v nekaj dneh. Ke| be z delavci Bogdan Simerl je zagotovil, da delavcev še ne odpuščajo. Novo vodstvo poskuša sanirati obstoječe stanje. Govorice, ki nakazujejo stečaj, so po mnenju vodstva trenutno neutemeljene. O pre|šn|em vodstvu Ker njihovega dela ne pozna, ga ni želel komentirati. Povedal pa je, da so vsi razporejeni na ustrezna delovna mesta v okviru podjetja, vendar s tem niso zadovoljni, zato bodo razgovori še potekali. Odstavljena vodja financ in komerciale sta že zaprosila za sporazumno prekinitev delovnega razmetja, bivši direktor Bojan Gorjup pa je pripravljen pomagati, in njegovo pomoč bodo tudi sprejeli. Cll|l novega vodstva Po izjavah v.d. direktorja želijo stanje sanirati in TIKO postaviti ponovno na visoko mesto, ki gaje imela. O številkah ni govoril, saj meni, da se iz dneva v dan stanje spreminja. Podatki so zaskrbljujoči, ne pa nerešljivi. Plačilni dan Želja novega vodstva je, da 10. v mesecu osebne dohodke izplačujejo tudi vnaprej. Do takrat bo vodstvo poskušalo vse, da bi izšli iz blokade in osebne dohodke izplačali v višini, kakršni pač bodo, je dejal Bogdan Simerl. Omenil je, da se bodo morali delavci zavedati, da glede na stanje tako visoki kot so bili, verjetno ne bodo. Poskušali pa bodo narediti vse, da bi bili. Karate Trbovl|e In TIKA Tika je generalni sponzor Karate kluba iz Hrastnika, Bogdan Simerl pa je njegov glavni trener. Na vprašanje, ali je to pomagalo k njegovemu prihodu, in koliko bo sedaj klubu lepše, je dejal, da sprejem nove odgovornosti s športom nima povezave. Ko se je zaposlil v TIKI, si s stem rešuje tudi lastno eksistenco, saj je v prejšnji sredini delovno razmerje odpovedal. Dokler bo podjetje v težavah, o pomoči klubu niti razmišljal ne bo. Prav pa je, da firme pomagajo športnikom in znano je, da dobre firme stojijo za dobrimi športniki. V tem trenutku bo trboveljski karate pač na slabšem. Strokovni kadri Ocenil je, da v podjetju so ljudje, ki imajo znanje, niso pa imeli vodstvenih izkušenj. Trenutno so dobili široka pooblastila. Sanacijski program bodo delali timsko. Funkcijo direktorjevega svetovalca ima upokojeni direktor TIKE Ivo Trentelj. Trenutno z vsemi močmi iščejo možnosti za izteijavo številnih terjatev. Prav tu bi lahko negativne številke močno zmanjšali. V prvi fazi pa se kreditom ne bodo mogli izogniti. Trenutno bo strokovni kader poskušal najti v firmi, zaveda pa se, da za dobro poslovanje potrebuje dober kader, in če ga v podjetju ne bo dovolj, ga bodo iskali zunaj. Po njegovem pa je prav zaradi govoric o stanju v podjetju malo pogumnih, ki bi se z izzivom spoprijeli. K|e se rezerve? Po podatkih, ki jih je Bogdan Simerl dobil ob prihodu v tovarno, so zmogljivosti v TIKI izkoriščene le od 60 do 80 odstotkov. Zato se trudijo, da bi dobili material in delali s polnimi zmogljivostmi. V petek so novo pošiljko že dobili in delo je steklo. Kupcev niso izgubili, čeprav so zaradi govoric o težavah v podjetju obstajale bojazni. Konkurenci v Zasavju pa bo Simerl povedal, da bodo med proizvajalci znotraj občine morali obstajati pošteni odnosi, kajti trg obstaja za vse. O stečaju v TIKI ne razmišljajo Na vprašanje, ali TIKA lahko doživi stečaj in ali je on tisti, ki naj bi to nalogo opravil, je Bogdan Simerl dejal: "Nimam izkušenj in znanja, da bi delal stečaj. Nalogo sem sprejel kot izziv in podjetje bom poskušal sanirati. Zavedati se moramo, da je ob vsej brezposelnosti, ki jo imamo, v TIKI zaposlenih 140 ljudi, to pa ni le 140 ljudi, pač pa 140 družin in interes vseh nas je, da bi bilo v Zasavju čimveč uspešnih firm. Imam nekaj izkušenj iz organizacije in timskega dela. Zavedam se in prepričan sem, da bom sposoben organizirati strokovni tim, ki bo vodil TIKO do rešitve. Obstajajo ljudje, ki imajo še več izkušenj kot jaz in takšne bom poskušal privabiti. Ljudje pa lahko delajo le takrat, ko imajo široka pooblastila. Seveda pa se morajo zavedati, da za svoje napake odgovarjajo sami. Z relacijami, ki so bile v TIKI prej, nisem bil in se z njimi tudi ne bom obremenjeval. Želim le, da bo TIKA spet kvalitetno podjetje." Ivana Laharnar Misel na starost in na minljivost našega življenja je le malokomu prijetna. Toda dejstvo je, da se bomo vsi nekoč postarali in bomo potrebni pomoči iz svoje okolice. Morda bi se prav zaradi tega morali zamisliti in se vprašati, kaj naredimo za tiste, ki so sedaj potrebni pomoči. Pregovor pravi, da kolikor boš dal, toliko boš dobil nazaj. Pomagajmo torej starejšim, da bo takrat, ko bomo mi potrebni pomoči, nekdo pomagal nam. Če želimo ali ne, problemi na tem področju obstajajo. Populacija v Sloveniji je vse starejša. Rojeva se vse manj otrok in življenjska doba se daljša. Kako je v zagorski občini s strani države poskrbljeno za starejše in pomoči potrebne smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki delajo s starejšimi. Center za socialne delo Direktorica Centra za socialno delo Dani Kurent je dejala, da za probleme, ki j h imajo starejši in pomoči potrebni, najpogosteje izvedo od svojcev, sosedov ali pajih zaprosijo za njihovo pomoč kar ljudje sami. Na Centru naj prej ugoto vij o, kakšen j e problem, socialni pogoji, kdo skrbi za starejšega človeka, ki ima probleme. Prvi so za starejšega človeka dolžni skrbeti svojci. Vedno namreč bremena ne more prevzeti država. Svojci se včasih vse premalo zavedajo, da so po zakonu dolžni skrbeti za svoje starše, ko ostarijo. Obvezuje jih zakon o zakonskih zvezah in družinskih razmerjih. Ena izmed možnosti pomoči starejšim je tudi laična nega. Če pa varovanec potrebuje celodnevno nego, mu poskušajo priskrbeti nastanitev v Domu starejših občanov. Ljudje, ki gredo v Dom starejših občanov, pogosto obdržijo svoje stanovanje. Prehod iz domačega okolja v domsko skupnost je za veliko ljudi namreč še vedno zelo velik šok. Če je le mogoče poskrbimo, da ljudje ostanejo v domačem okolju in mu omogočimo nego na domu. Veliko morajo seveda narediti tudi svojci, zelo dobrodošla pa je medsebojna pomoč sosedov. V Centru za socialno delo menijo, da nihče ni prepuščen sam sebi, če se obrnejo nanje po pomoč. Seveda pa obstajajo primeri in problemi, za katere na Centru ne vedo. Laična nega na domu Maja letošnjega leta so s podporo ustanovitelja občine Zagorje pričeli izvajati laično nego na domu. Nego vodi in organizira patronažna služba Zdravstvenega doma Zagorje, nam je v pogovoru povedala patronažna sestra Jana Vovk. Na področju laične nege sta trenutno zaposleni dve delavki, ki skrbita za dvajset oskrbovancev. Vsakemu oskrbovancu posvetijo oddve do deset urtedensko, odvisno od potreb posameznika. Oskrbovancem nudijo pomoč pri osnovnih opravilih, umivanju, ureditvi postelje, čiščenju, prinašajo jim živila, spremljajo starejše k zdravniku in jim prinašajo kosila. Stroške za nego delno krijejo iz občinskega proračuna, nekaj stroškov pa morajo kriti tudi oskrbovanci sami, če imajo dodatek za nego in pomoč na domu ali pa dovolj visoke prihodke. Jana Vovk meni, daje laična nega tista, ki lahko v naj večji meri pomaga starejšim, ki so potrebni tuje pomoči in da bo zagorska občina v prihodnje namenila še več sredstev za tovrstno pomoč. V prihodnje naj bi na področju laične nege delalo pet patronažnih sester, zaposliti pa nameravajo tudi strokovnjaka, ki bi organiziral delo. Starejšemu človeku velikokrat več kot vsa pomoč pomeni pogovor z nekom. Pogosto so starejši ljudje namreč zelo osamljeni in jim veliko pomeni, če jim nekdo prisluhne. Pomoč starejšim občanom je najbolj potrebna v mestih, medtem ko je v vaških sredinah mnogo višje razvita zavest, da je potrebno pomagati in skrbeti za starejše ljudi. Dem starejših občanov V Domu starejših občanov Polde Eberl -Jamski imajo prostora za 180 oskrbovancev. Trenutno jih v Domu živi kar 190 in so zato njihove kapacitete resnično polno zasedene. Nerešenih ostaja veliko prošenj, ki jih preprosto ne morej rešiti. Vedno so polno zasedene postelje, namenjene za nepokretne oskrbovance. V ečkrat se zgodi, da s voj ci, ki želij o namestiti nepokretnega svojca v Dom, grozijo in žalijo zaposlene v Domu, ker ne rešijo njihove prošnje dovolj hitro. Trenutno imajo več kot petdeset nerešenih prošenj. Za dom se veliko svojcev odloči takrat, nam je povedala glavna sestra Frančiška Drnovšek, ko sami ne morejo več skrbeti za starejšega človeka. Tisti, ki so sami nekaj časa skrbeli za nepokretnega, tudi znajo ceniti naše delo. V Domu starejših občanov tudi poskrbijo za kulturno in družabno dejavnost. Redno organizirajo nastope ansamblov in pevskih zborov, organizirajo izlete in športne aktivnosti za aktivne, nam je povedal Boris Drenik. V Slovenijije v Domovih za starejše občane trenutno 12.500 postelj, kar je po mnenju Borisa Drenika veliko premalo. Vse več je prošenj za namestitev v domove, le redko pa se odpre nov dom. V Hrastniku bodo odprli nov dom, ki bo zagotovo takoj poln in problem še zdaleč ne bo rešen. Skrb svojcev Veliko bi za starejšega člana družine lahko naredili tudi člani družine. Včasih bi se z malo potrpljenja in sožitja lahko rešili problemi in ne bi bila potrebna nastanitev v Domu, ki je za veliko starejših ljudi še vedno velik šok. Ljudje tudi vse prepogosto preveč pričakujejo od države in so mnenja, da je država dolžna poskrbeti za starejše ljudi. Premalo odgovornosti pa so pripravljeni prevzeti svojci, prijatelji, sosedje in ljudje sami, nam je dejala Dani Kurent. Barbra Renčof cc < o 3 CC GOSTINSKO c > PODJETJE 3i trg revolucije 26 TRBOVLJE RUDAR p.o. Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar * Bar FONTANA od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje * Hotel RUDAR * Slaščičarna ZANZI BAR Vabimo vas tudi v naše lokale: * Slaščičarna KEKEC * PIZZERIJA V HOTELU RUDAR (bivše kegljišče) do 15.12.94 VSAKO DRUGO PIVO ZASTONJ, za pet kuponov ENA PIZZA ZASTONJ ! tudi PIZZE Z MORSKIMI SADEŽI * Bife KOLODVOR ‘Bife ZASAVJE * BISTRO 75 ‘ Gostilna Klek * Restavracija ZASAVC V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE. VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE/ mnr- pin d.o.0. Podjetje za projektiranje in izvedbo nizkih gradenj TRBOVLJE razglaša prosto delovno mesto 1/ DIPL. ING. GRADBENIŠTVA - tehnično vodjo 2/ STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE za delo na rovokopaču in bagru Pogoji: 1. - 3 leta delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - poiskusno delo 2 meseca 2. - KV strojnik gradbene mehanizacije - zaželene delovne izkušnje, vozniški izpit C kategorije - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh na naslov: IBTPIN, d.o.o. Gimnazijska c. 16 61420 TRBOVLJE Ir Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, ff Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, a Aleša Kaplje 6 TRBOVLJE |R Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje JI tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fex: +386 601 26 228 gostišče 1 Zagorje, tel.: 61 007 zraven pa s Nudimo vam malice, kosila, prirejamo bankete, gl poročna slavja ... Skratka vse kar si vi zaželite. Gostišče Kum vas vabi vsak dan o d 8.00 - 23. ure VB ■* .................j m Ukinitev dvoizmenskega pouka Zagorje - Vseh osnovnošolcev v Zagorju je letos 1880. Na OŠ Ivan Skvarča je v izmenični pouk vključenih skoraj 45 odstotkov otrok, na OŠ Tone Okrogar pa še nekaj odstotkov več. Da dvoizmenski pouk pomeni marsikatero težavo, ne le v organizaciji dela ali dopolnilnih dejavnostih, pač pa tudi v družinskih sredinah ali pri prevozih, najbrž ni potrebno posebej dokazovati. Prav zato v Zagorju razmišljajo o ukinitvi dvoizmenskega pouka. Tu pa se prično prve težave, saj so s tem neizbežno povezani prostorski pogoji, ki brez dozidav ali nadgradenj niso v oporo enoizmenskemu pouku. Investicijske študijesožeopravljene.Vnaložbo, katere orientacijska vrednost znaša 700 milijonov tolarjev, so zajete podružnične šole Tone Okrogar, adaptacija in izgradnja telovadnice organizacijske enote šole v Kisovcu, nenazadnje še izgradnja športne dvorane pri šoli Ivana Skvrača s prostori, ki bi šolo in dvorano povezovali ter adaptacijo že obstoječega objekta. Med študije je vključena tudi adaptacija baletne šole v okviru Glasbene šole, celotna dokumentacija pa je bila, kot je povedala Mateja Amšek, na občini zadolžena za družbene dejavnosti, že obravnavana na Ministrstvu za šolstvo in šport. Z zelano lučjo, da bo republika financirala polovični delež investicij, občina pa preostalih 50 odstotkov, bo najprej objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacije in izbor inženiring podjetja, do uresničitve prehoda iz dvoizmenskega na enoizmenski pouk, ki je povezan v vsemi investicijami, pa se ne tiče podružničnih šol, so tako čemšeniška, podkumska, senožeška in šola na Mlinšah, vse enoizmenske. Prehod ne bo povzročal kadrovskih sprememb. Kljub temu, da so v "igri" le osnovne šole, pa je v Zagorju vse več želja in potreb po zagotavljanju primernejših pogojev dela tudi v tamkajšnjih srednjih šolah. Mateja Grošelj Nerodna Avguština zaplesali. Sledilo je slikanje. Vsaka družina je izbrala svoj motiv povezan z zgodbo Nerodne Avguštine. Med slikami, so bile tri izbrane in poslane v Ljubljano na skupno razstavo vseh izbranih slik slovenskih družin. Slike je izbrala petletna Nika. Nika in družine izbranih slik so prejeli poster. Za konec so zopet zapeli. Ob kavici in soku so spoznali, daje bil dan v družbi Nerodne Avguštine več kot prijeten, tako za otroke, starše in vzgojitelje. T.P. Pri Zupanovih ometali Jesenovo - Solidarnostna akcija gradnje doma za Zupanovo družino, ki seje pričela lani februarja, avgusta so zabetonirali temelje nove hiše, novembra že pokrili. Letos novembra pa so zidarji pri Zupanovih zaključili notranje omete. Zupanovi in organizatorji akcije se zahvaljujejo: Razvojnemu centru Tivoli iz Črnuč, Jožetu Rinku in Janezu Konciliji iz Zagorja, podjetju IGM in njihovemu bivšemu direktorju za materialno pomoč, zidarski ekipi Franca Gaj zarja iz Kisovca ter zagorski Karitas. Letos je tudi družina sama prispevala za gradnjo hišo pomemben delež sredstev, saj so bili stroški precejšnji. Ko je bilo nabavljeno stavbno pohištvo, napeljane elektro instalacije, kar je brezplačno opravila Strojna-elektro industrija Zagorje, material pa je delno prispeval Elektroprom Izlake in vodovodna napeljava, so krona letošnjih del zagotovo zaključeni notranji ometi. France Zupan, družinski oče, predvideva, da se bodo v hišo lahko vselili prihodnje leto, saj je potrebno pred vselitvijo napraviti vsaj še tlake. Odbor za pomoč pri izgradnji novega doma je sklenil, da bo svojo pomoč družini še vedno nudil, vendar odslej predvsem v obliki strokovnega nadzora, ki ga iz vaj a član Odbora Sašo Anžur, diplomirani inženir gradbeništva. Sicer je Odbor mnenja, daje hiša dograjena do faze, ko bo družina sama zmogla delo dokončati. Solidarnostna akcija je tako v materialnem smislu zaključena. Vsem, ki so pri gradnji novega doma družini Zupan kakorkoli pomagali v imenu družine in Odbora za pomoč velja iskrena zahvala. Tadeja Nimac Hrastnik - V hrastniškem vrtcu na Novem Logu so pust novembrski dan popestrili z veselo družinsko igro "Ti, jaz, moja družina in nerodna Avguština". Vabilu se je odzvalo precej družin. Akcija je potekala v sodelovanju z republiškim projektom skupaj z EFTO založbo naj lepših slikanic. Zgodbico o nerodni Avguštini so otroci poznali, staršem pa sojo ob slikanici predstavile vzgojiteljice. Vzdušje se je sprostilo ob pesmici, ki so jo zapeli otroci pa tudi starši Hip hip hura. Otroci so l/n sladko žadjenje (>o lažje Prazniki se nezadržno približujejo. Domače mize bodo obložene s številnimi dobrotami. Mnogi bodo ob njih pomislili tudi na odvečne kilograme. Preden boste opustili misel na sladke grižljaje, preberite naslednje vrstice. Dijaki Srednje šole Zagorje vam bodo pod vodstvom učiteljev 15. decembra ob 15. uri v restavraciji Marela v Kisovcu pripravili degustacijo in predstavitevjedi iz Natreena. Ob tem bodo izdali brošuro preizkušenih receptov, ki bodo prav gotovo dobrodošel pripomoček vsaki gospodinji. Vabilo velja vsem. Predstavitev bo zagotovo mnoge navdihnila z novimi idejami za obložitev praznične mize, ki bo tokrat malo lažja. Prireditev bo popestrila modna revija, namenjena najmlajšim. Tudi oni naj v novo leto zakorakajo oblečeni po zadnjih modnih zapovedih. Veliko kulinaričnih in modnih užitkov vam želi Jasmina Buneta E Ekološko izobraževanje Zasavje - Za obnovo porušenega naravnega ravnotežja v Zasavju je poleg volje in denarja potrebno tudi znanje. Marsikaj lahko dosežemo že s tem, da vsem posredujemo spoznanja o povezanosti človeka z naravo, o trenutnem stanju našega okolja, o prihodnosti, ki nam jo napovedujejo ekologi in o možnih poteh za povrnitev naravnega ravnotežja. Mlade vzgaja šola, ostalim pa preostanejo knjige in mediji. Strokovna literatura, ki ne zadeva našega dela, najpogosteje ne najde poti do naše mize. V medijih pa poljudnoznanstvene prispevke navadno preskočimo. v Zavedajoč se velike potrebe po okoljski vzgoji odrasle zasavske populacije, je direktor Revirske ljudske univerze (RLU) prof. Drago Sotler leta 1992 dal pobudo za pripravo projekta ekološkega izobraževanja, ki bi zajel čimvečZasavčanov. Program naj bi bil znotraj zastavljenih ciljev, kar najbolj prilagojen strukturi slušateljev ter njihovemu življenjskemu okolju oziroma potrebam. Prof. Sotler je predlagal, naj bo program za slušatelje brezplačen. V ta namen mu je uspelo zagotoviti republiška in občinska sredstva. Prvi dve leti je ekološko izobraževanje potekalo v zasavskih podjetjih. Letos seje RLU odločila, da svojo aktivnost razširi še na vzgojno - varstvene zavode, saj želi z ekološkim izobraževanjem zasavskih vzgojiteljev in učiteljev dopolniti in obnoviti njihova ekološka znanja. Okoljsko dovolj osveščen in strokovno podkovan vzgojitelj lahko svojim varovancem na lahek in igriv način vcepi osnove okolju prijaznega ravnanja. Program projekta je podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Zagotovilo bo del sredstev, ostalo pa bodo krile zasavske občine. Program ekološkega izobraževanja v vzgojno - varstvenih zavodih želi slušatelje seznaniti predvsem z osnovnimi ekološkimi pojmi, naravnimi zakonitostmi, vlogo človeka pri ohranjanju biološkega ravnotežja na Zemlji, posledicami prekomerne onesnaženosti okolja in metodami nadaljnega posredovanja pridobljenega znanja. Celoten program obsega 22 šolskih ur. Trenutno poteka v VVZ Pikapolonica, vanj pa je vključenih 22 trboveljskih vzgojiteljic. V treh zaporednih tednih so že predelale osnove ekologij e, zgradbo ekosistema, naravne in umetne ekosisteme ter zdravstveno ekologijo. Sledi prikaz metod ekološke vzgoje otrok v vrtcih in ekskurzija po Ekološki poti Zasavja. Natalija Vidergar Gorjup Ekološka sanacija Trbovlje - Sklad za financiranje programa varstva okolja Trbovlje je 1. decembra pripravil okroglo mizo o ekološki sanacij i zraka. Udeležence j e pozdravil predsednik UO Sklada Lado Lindič. Sanacijski program in aktivnosti občine je predstavil predsednik IS Franc Beravs. Občina je finančnim težavam navkljub sprej temu ukrepu o varstvu zraka namenila 100 milijonov DEM. Jože Medved iz sekretariata za urejanje okolja je predstavil brošuro, ki naj bi bila prikaz dela odgovornih pri sanaciji ozračja, vodjaDezamalztokStaničpabrošurooekološkipoti. Direktor Janez Malovrh je predstavil vlogo Cementarne. Ob razpravi, ki seje vrtela okrog sežiganja posebnih odpadkov je padel predlog, da bi bilo pametneje nabaviti monitoring sistem opazovanja onesnaževalcev in katastra. Moteča je bila morda opredelitev kritike na enega in ne vseh ostalih onesnaževalcev, od TET, TKI, Steklarne in tudi individualnih kurišč in mestnega prometa. Rudi Špan Marolt za folkloro Šmartno pri Litiji - Ob svoji 15 letnici delovanja seje Folklorna skupina Javorje v soboto predstavila vdvorani Kulturnega doma Šmartno. 22 plesalcev pod vodstvom Ide Dolšek pleše plese vseh slovenskih pokrajin. Gostjeprireditve so bili Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje in pevci Kvarteta Šmartin. Prisotne je pozdravil litijski župan Mirko Kaplja. Predsednik ZKO Litija Boris Žužek pa je slavljencem podelil srebrne in bronaste jubilejne Maroltove značke. Bronaste Maroltove značke za 5 do 10 letno delovanje so prejeli: Jože Berčon, Pavla Bijec, Mojca Slapničar, Tine Hostnik in Renata Šuštaršič. Srebrne za 10 do 15 letno delovanje pa: Nuška Balant, Jože in Ida Dolšek, Andrej Hostnik, Toni Grom, Sabina Matoz in Joži Šuštaršič. M.Š. in harmonikar. Med udeleženci je bila tudi ena izmed ustanoviteljic organizacije RK v Litiji Fani Sluga, stara že 96 let. RK se za darovano cvetje in sadje zahvaljuje cvetličarnama Ciklama in Vijolica ter trgovskemu podjetju Begaj. M. F. Pohod na Tišje Litija - Litijsko PD vabi 11. decembra vseplanincena 14. tradicionalni spominski pohod na Tišje. Na startu pri Plečnikovem spomeniku NOB med 7. in 10. uro bodo udeleženci po plačilu startnine 150 SIT prejeli kontrolne kartončke, kijih bodo potrdili na Tisju, v zadružnem domu v Veliki Kostrevnici pa bodo prejeli vpis udeležbe v posebno izkaznico in posebna priznanja. Bronasto značko za drugi pohod, srebrno za četrti, zlato za sedmi ter plaketo za deseti pohod. Tura je dolga od tri do štiri ure. Iz Velike Kostrevnice bodo vozili posebni avtobusi do litijske železniške postaje v Litiji. Cena vozovnice bo enaka dnevni ceni lokalnega prevoza. Pohod bo v vsakem vremenu. B.V. Čili in zdravi Srečanje starejših Litija - Krajevna organizacija RK Litija - levi breg je 26. novembra pripravila srečanje starejših občanov tamkajšnje KS, starejših od 73 let. Srečanje preko 60 udeležencev v bistroju Valvazorje popestril kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Gradec, družina Kolenc iz Vač Litija - Nabor v Litiji je bil letos izveden v maju in novembru, ker vsi naborniki do maja še niso zaključili z zdravniškimi pregledi. Kljub temu, daje bilo več kot polovica obveznikov nabornikov napoteno na specialistične preglede in preiskave, je njihovo zdravstveno stanje boljše od lanskih nabornikov. M. F. Pisma bralcev Zasavc objkvlja^odmeve na prispevke v časoph^vm mnenja je r,H,rr!.di prostora omeje-rednlšlVo^gi pridržuje pra-tekst ali pa objaviti daljšega, čebeegi, da bi s em preveč okrnili zanimivo vsebino. Mitmna Odpuščena in zavržena V Slovenskih novicah 23. novembra je pisec Vojko Zakrajšek objavil zelo enostranski in z vrsto neresnic opremljen članek "Odpuščena in zavržena". V zvezi z njim, bi javnosti radi sporočili naslednje: Pavlo Zajc sta 13. oktobra letos nenajavljeno v naš dom pripeljali socialni delavki zagorskega Centra za socialno delo. Prosili sta za začasno namestitev, poudarili nujnost sprejema in obljubili, da bosta v tednu dni skušali zadevo ustrezno rešiti. Vedeli sta, da redni sprejem ni mogoč. Uradna kapacitieta doma je namreč 180 postelj, vdomu pa jih je zasedenih 192, z vsemi rezervnimi posteljami vred. Imamo preko 50 nerešenih prošenj. Ob prezasedenosti gre tudi za velike fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Žal je tako opaziti tudi drugje po Sloveniji in to nas zelo skrbi. Namestitev Zajčeve je bila mogoča le v mansardno -triposteljno sobo, ki ima le urgentni in začasni značaj sprejema, kar ne odgovarja predpisanim standardom in normativom. Naši postopki sprejemanja in odpustitev so zakoniti in korektni. Sprejem Zajčeve se je iz enega podaljšal na štiri tedne, ko smo jo premestili na Dermatološko kliniko v Ljubljano. Ob sprejemnem postopku, v katerega sodi tudi kopanje, se je pri Zajčevi namreč pojavil sum nalezljive bolezni, kar je potrdila domska zdravnica. Takoj ji je predpisala zdravljenje in varnostne ukrepe. Oskrbovanka je bila pokrctna in obolenje se je širilo na oskrbovance in osebje doma. Da bi to preprečili je bila omejena na gibanje v svoji sobi. Ker obolenje ni izzvenelo, je bila premeščena na Dermatološko kliniko. Klinični in epidemiološki potek priča, da je šlo za nalezljivo bolezen. Vsa medicinska dokumentacija je na voljo izvedencem medicine. Ti lahko ugotovijo, ali je šlo res za uprizarjanje bolezni, kot v članku trdi pisec. Res je, da je voznik rešilca 18. novembra pripeljal Zajčevo iz infekcijske klinike ponovno v dom. Iz odpustnice je bilo moč razbrati, da bolnico odpuščajo iz bolnice v domačo oskrbo in ne v dom, zato je tudi šoferju bilo rečeno, da za sprejem ni bilo nič dogovorjenega, ker pač ni prostora. Taka je naša plat zgodbe, zato obsojamo enostransko in neobjektivno pisanje pisca, ki na sila nizkoten način poskuša stigmatizirati vodstvo in delavce Eberlovega doma na Izlakah. Da je to opravil hote, sam že ve zakaj in za koga, priča tudi to, da če bi bil vsaj kanček moralen, bi se o zadevi lahko, če že ne moral pozanimati pri vodstvu doma na Izlakah. Novinarska etika, kazenskopravno varstvo časti in zasebnosti se zdijo silno potrebne zadeve tako pišočim novinarjem, kot je Vojko Zakrajšek. Prav je, da javnost seznanjamo s socialno problematiko. Vendar naj to počno tisti, ki so ustrezno senzibilni in humani. Bodimo vendarle človek človeku v pravem smislu. Direktorica doma starejših občanov prof. Irena Drenik Kaj se dogaja v TKI? Nerad poglabljam problematiko v TKI, saj sem v 14. letih dela ljudi v podjetju vzljubil. Glede na nekatere poudarke v članku Kdo bo koga v TKI žal nimam izbire. Iz naslova članka je možno prepoznati spopad med Lebarjem in Peršakom, kar je zgrešena domneva. Lebar je formalno še vedno direktor, jaz pa sem iz vodstva de facto odstranjen junija letos, kmalu po razrešnici z mesta vodje sektorja za kadre, organizacijo in splošne zadeve. Ko sem uvidel, s kom imam opravka, sem podpisal dogovor o odhodu iz TKI z 31. 12. letos. Stolčku glavnega direktorja sem se odpovedal lani, ko sem zavrnil ponudbo vodstva, delavskega sveta in sindikata in pripeljal v hišo g. Lebarja. Zakaj sem bil razrešen, ne vem. To gotovo ni bil program lastninjenja. Ob razrešnici mi je g. Lebar dejal, da je zelo zadovoljen z mojim delom, že prej pa je najino sodelovanje večkrat ocenil kot izredno uspešno. Pri pravici po neargumentirani razrešnici je vztrajal tudi na del. svetu, čeprav je to izrecna kršitev individualne pogodbe. Program lastninjenja so do junija podpirali vsi iz vodstva podjetja, zanj se je posebej ogreval vodja financ in komerciale; slednji zaradi tega ni bil razrešen. 20 odstotkov deleža je možno zbrati, ta postavka je bila zajeta že v prvi varianti lastninskega programa, sklicevanje na mnenje agencij, NEBRE in Razvojnega centra pa je zavajanje. O mojem vplivu na sindikat: menim, da je sindikat sam prepoznal dejstva in na osnovi teh v imenu večine zaposlenih izrekel direktorju nezaupnico, kar bo moral slednji upoštevati. Namigovanje o vodljivosti sindikata je podcenjevanje možganske skorje zaposlenih. Ljudje imajo visoko pripadnost do podjetja ne do posameznikov in si kljub ustrahovanjem upajo to izreči. Članek je dejansko torzo. Namestnik del. sveta ima prav: konflikt je montiran. Glede na dvome in sumničenja zaposlenih in javnosti bo potrebno pogledati za kulise: Zakaj vse to? Marjan Peršak Vandalizem v parku Kopija pisma, naslovljenega odgovornemu uredniku Radia Trbovlje z željo avtorice, da ga objavijo tudi drugi mediji: Spoštovani, V skladu z zakonom o javnih občilih in skladno z ustreznimi zakonskimi določili zahtevam, da v zvezi z vašim komentarjem v zasavskem dnevniku dne 29. novembra letos, v katerem mi očitno podtikate, da svojih delovnih obveznosti ne izpolnjujem, objavite naslednje pojasnilo: Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje je v skladu s svojimi pristojnostmi zadolžen tudi za komunalno urejenost mesta. Naša skrb je med drugim tudi urejanje javnih površin. Z obžalovanjem pa se žal vsak dan znova srečujemo s posledicami namernega uničevanja našega nekoč prijetnega zbirališča. Zaskrbljeno spremljam odziv nekaterih lokalnih občil na vandalsko uničevanje komaj zgrajenih in urejenih parkovnih površin in opreme v parkih (klopi, razbite luči, potrgani koši in razmetane smeti), ki kar tekmujejo v obsodbi tistih, ki smo si prizadevali za izgradnjo parka, o vandalih pa molčijo. Ob podobnem ravnanju v ljubljanskem Tivoliju je obsodba nacionalne TV hiše veljala uničevalcem! Z vso odgovornostjo trdim v imenu vseh, ki smo kakorkoli sodelovali pri načrtovanju, ureditvi in opremljanju parka, da za uničevanje nismo odgovorni. Nasprotno! V okvir programa urejanja javnih površin, za kar je IS občine sklenil pogodbo z JKP Komunalo, se naroča tudi vzdrževanje novega parka. Žal je odzivni čas Komunale daljši od upravičenih pričakovanj občanov in tudi naših zahtev, vendar pri trenutni organiziranosti JKP Komunale in občinske uprave Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora na odgovornejši odnos izvajalca vzdrževanih del (JKP Komunala) ne more vplivati. Načelnica oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Dubrovka Oberžan, dipl. ing. rud. Vtisi iz javne tribune ZLSD Udeležila sva se javne tribune ZLSD Hrastnik v prvi vrsti kot občana Hrastnika ter člana SNS. Že v pozdravnem govoru je g. Perger vse prisotne nagovoril s tovariši in tovarišicami tako, da sva se počutila nezaželjena, kajti smisel javne tribune je v tem, da se je lahko udeležimo tudi drugače misleči občani, ki se ne smatramo za tovariše in tovarišice. Ob govoru "tovarišica" iz ZLSD se nama je zazdelo, da pregovor -dobro blago se samo hvali - ne velja več. Slišati je bilo le to, da je vse storjeno v Hrastniku zasluga ZLSD, prispevki in zasluge ostalih za razvoj Hrastnika pašo ničvredni. Komentarji g. Pergerja - nismo edini, smo pa le mi sposobni voditi občino - so se nama zdeli neumestni, kajti niso vsi direktorji in poslovneži člani ZLSD pa vseeno uspešno krmarijo na čelu priznanih firm. Javno tribuno sva zapustila razmišljajoč, kaj se bo zgodilo, če ZLSD ing. Grošelj ne bosta dobila velike podpore volilcev. Ali bo občina Hrastnik res propadla? Prepričana sva da ne, kajti v naši občini imamo dovolj mladih in perspektivnih ljudi, ki niso nujno člani ZLSD in čakajo na priložnost, da iz Hrastnika naredijo prijazno, lepo in zavidanja vredno mesto. Denis Meterc in Igor Zavrašek, Log, Hrastnik mfsfr Nikoli ne reci nikoli Smrt jenajvečja uganka. K sreči le malokdaj pomislimo, da ves čas hodimo po robu življenja in nehanja. Ko umirajo stari in bolni, rečemo, da so se rešili. Omenimo, ko pride vest, daje cesta vzela mlado življenje, četudi je fant umrl iz objestnosti in nepremišljenosti. Najbolj neverjetno in nerazumljivo se nam zdi, ko si človek vzame življenje sam. Teh pojavov je v Zasavju vsako leto veliko. Vzroke iščemo v utesnjenosti dolin, v zraku, v brezciljnosti in strahu pred prihodnostjo. Ali smo res tako nemočni, da omagamo pod težo neuresničenih želja, prevelikih hotenj? Nas res ne more nič več razveseliti? Smo tako obupno prazni, da ne vidimo drobnih sreč, ki se ponujajo, pa se jih je treba samo oprijeti in si z njimi polniti dušo? Hodimo drug mimo drugega. Površni smo v pogovorih, pogledih. Ne opazimo, da se je nekdo iz naše bližine nenadoma zaprl vase in le še vegetira. Brezbrižno zamahnemo z roko in rečemo: "Spet ga nekaj drži!" Pa bi bila beseda marsikdaj rešitev. Obupanega bi vprašali, kaj mu je in ko bi začutil našo resnično skrb in naklonjenost, bi se odprl in izpoved bi mu bila v uteho. Pozabljamo na reklo: "Ne obsojaj, da ne boš obsojen." Nasvetuje vse mogoče. Ničemur več šene smemo čuditi. Vse je človeško. Dajemo si opravka s slabo vestjo. Sprašujemo se, kaj bodo drugi mislili o nas, če naredimo kaj takega, za kar nam je žal in se dejanj sramujemo. Kdo pa ima vedno čisto vest?! Dostikrat nehote koga prizadenemo. Besedapadobi težo in novo ime: Bolečina. Mladi ljudje hočejo včasih s poskusom samomora opozoriti nase. A to ni izsiljevanje, je le obupen klic na pomoč. Če pride samomor iznenada, brez kakršnihkoli predznakov, je bilo dejanje storjeno v stanju zožene zavesti. Težko je biti notranje močan v tem podivjanem tempu. Na vse načine si pomagamo ohraniti ravnovesje. Ko je najbolj hudo, poskusimo s samodopovedovanjem: "Zdrav sem. V meni je harmonija. Ljubim sebe in druge. Dosežem vse v življenju." Če so naše želje omejene, smo srečni in bogati. Moč je treba črpati iz sebe. Pa vendar - misel, ki se je komajda zavedamo, svari: "Nikoli ne reci nikoli." Manja Goleč PLAČO BI RAD?! KJE NAJ PA VZAMEM <-i/s___DENAR?! Poduk vsem i strankam Dokaj pičla udeležba na nedeljskih volitvah bo sicer sprožila val razčlenjevanja, mnenj, pogledov, sodb in stališč, pa tudi dvignjenih kazalcev. Pravi odgovor pa je že znan: ljudje so siti nenehnih strankarskih razprtij, medsebojnih obtoževanj in hude spolitiziranosti vsega našega ravnanja. Če to ne bo izučilo politikov, jim skorajda ni pomoči, smo slišali minule dni iz ust preprostih občanov. Utegne se Zgoditi, da bo udeležba v drugem krogu volitev, ko bo treba izbrati župane povsod tam, kjer niso bili izvoljeni prejšnjo nedeljo, še slabša, čeprav slabša kotje bi la že skoraj ne more biti. Ne glede na to velja omeniti, da smo obrnili nov list v zajetni knjigi nove lokalne samouprave. Kar dosti jih bomo morali še prelistati, preden bo takšna, kakršno želimo imeti. Pri tem mislimo tudi na odločbo ustavnega sodišča, pa izkušnje, ki jih bo praksa dan za dnem ponujala v novih občinah. Ne nazadnje: pravica ljudi, da sami odločajo, v kakšnih skupnostih hočejo živeti, ne sme biti več poteptana. Marsikje je namreč ostal grenak priokus, da njihova referendumska volja ni bila uresničena; mirnega srca lahko rečemo, da je bil referendumski duh ne le načet, temveč grobo poteptan. Predaleč bi zašli, čebinašte\’alikajvsečaka novoizvoljene občinske svete. Upam le, da se ne bo zapletlo Že pri prvih dejanjih, ko bo namreč treba sprejemati občinske statute in pri drugih začetnih stvareh. Vendar nič preveč ne rečemo, če pravimo, da se bodo morali vsaj spočetka občinski sveti spoprijemati zmaterialnimi problemi vsehvrst, ponekod pa se prebiti tudi skozi Scilo in Karibdo pri delitvi občinskega premoženja. Čeprav se je kar preveč razbohotilo mnenje, da bodo prenekatere nove občine bolj podobne sedanjim krajevnim skupnostim, vseeno to ni zgolj obrobni pojav. Zato ni naključje, če se marsikje vprašujejo, kaj bo s slednjimi? Na vso srečo je v doslej sprejeti zakonodaji s tega področja tudi določilo, ki je povsem nedvoumno: najmanj v letu dni ali petnajstih mesecih po sprejemanju novih občinskih sta tutov morajo biti razpisane volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki bodo nadomestile sedanje krajevne skupnosti. Koliko in kje naj bijih ustanovili, naj povedo ljudje sami, ker bodo tudi sami sooblikovalci njihovega vsakdanjega delovanja oziroma dogajanja. Vsekakorbi kazalovsestransko okrepitivlogo teh enot, če jimsmemo tako reči, saj so sedanje krajevne skupnosti nedvomno dokazale svoje sposobnosti reševanja prenekaterih skupnih pa celo posamičnih zadev ljudi, Milan Vidic 4. decembra 1994 smo se volilci v 147. novih občinah zbrali na prvih demokratičnih lokalnih volitvah. V Hrastniku, Trbovljah in Zagorju smo izbirali med petnajstimi kandidati za tri župane in med 456 kandidati za 72 svetnikov. V Trbovljah in Zagorju so župana izvolili v prvem krogu. Kandidata iz Hrastnika, ki sta med volilci dobila največ glasov, pa se bosta pomerila v drugem krogu 18. decembra. Spoštovane Trbovelj čanke in Trboveljčani - dragi prijatelji! Iskreno se Vam vsem skupaj zahvaljujem za vašo podporo, ki ste mi jo izkazali. Lažji del posla smo skupaj že opravili, sedaj pa nas čaka trdo in odgovorno delo. Obljubljam Vam, da bom delal po svoji najboljši volji in znanju v dobro Vas, moji volilci. Že sedaj pa Vas prosim za sodelovanje, ker le složni bomo za Trbovlje lahko kaj naredili. Vaš župan Janez MALOVRH Spoštovane Zagorjanke in Zagorjani! Ob izvolitvi za župana občine Zagorje ob Savi se Vam najlepše zahvaljujem za izkazano zaupanje v želji, da bom Vaše zaupanje v svojem štiriletnem mandatu kot župan vseh Zagorjanov uresničil. Svoj slogan "NADALJUJMO ZAČETO" smo že spremenili v "NADALJUJEMO ZAČETO", katerega bomo uspešno realizirali s pomočjo vseh nas in ZA VSE NAS -ZAGORJANE. Vaš župan Matjaž ŠVAGAN Občinski svet Trbovlje 1. Jože Medved, roj. 12.11.1953, Trbovlje, Sallaumines 9, Zeleni Slovenije 2. Vinko Medvešek, roj. 07.11.1936, Trbovlje, Golovec 23, Slovenska ljudska stranka 3. Franc Vene, roj. 02.02.1942, Trbovlje, Pod gozdom 1, Lista obrtnikov in podjetnikov 4. Franc Malgaj, roj. 02.04.1939, Trbovlje, Gabrsko 30/a, Lista obrtnikov in podjetnikov 5. Aljoša Kink, roj. 19.03.1947, Trbovlje, Keršičev hrib 4, Liberalna demokracija Slovenije 6. Vinko Kovačič, roj. 07.11.1933, Trbovlje, Kešetovo 10/a, Liberalna demokracija Slovenije 7. Franc Princ, roj. 04.10.1949, Trbovlje, Vreskovo 60/a, Liberalna demokracija Slovenije 8. Jurij Kolenc, roj. 14.06.1953, Trbovlje, Novi dom 29, Liberalna demokracija Slovenije 9. Samo Fakin, roj. 31.07.1957, Trbovlje, Vreskovo 75/a, Liberalna demokracija Slovenije 10. Franc Majnardi, roj. 23.06.1948, Trbovlje, Kešetovo 7, Liberalna demokracija Slovenije 11. Darinka Kostanjšek, roj. 30.05.1951, Trbovlje, Trg svobode 7, Liberalna demokracija Slovenije 12. Božo Marot, roj. 17.06.1957, Trbovlje, Bevško 45/b, Združena lista socialnih demokratov 13. Darka Lipičnik, roj. 30.08.1947, Trbovlje, Ulica Španskih borcev l/a, Združena lista socialnih demokratov 14. Uroš Nučič, roj. 16.11.1961, Trbovlje, Leninov trg 7, Zdmženalista socialnih demokratov 15. Slavko Potrata, roj. 19.08.1928, Trbovlje, Kolonija 1. maja 5, Združena lista socialnih demokratov 16. Ljubo Cvar, roj. 15.06.1956, Trbovlje, Kešetovo 11, Združena lista socialnih demokratov 17. Janez Malovrh, roj. 09.02.1941, Trbovlje, Sallaumines 5/b, Združena lista socialnih demokratov 18. Jože Skušek, roj. 18.03.1956. Trbovlje, Gabrsko 32/a, Združena lista socialnih demokratov 19. Branko Amšek, roj. 27.07.1956, Trbovlje, Gimnazijska 15, Slovenski krščanski demokrati 20. Jadranka Bencak, roj. 27.09.1956, Trbovlje, Keršičev hrib l/a, Slovenski krščanski demokrati 21. Anton Naglič, roj. 04.02.1945, Trbovlje, Majcenova 17/a, Slovenski krščanski demokrati 22. Aleksandra Forte, roj. 03.08.1954, Trbovlje, Majcenova 1, Lista socialdemokratske stranke Slovenije 23. Edvard Petrič, roj. 18.03.1930, Trbovlje, Trg revolucije 15, Lista socialdemokratske stranke Slovenije 24. Metod Kurent, roj. 23.05.1971, Trbovlje, Opekama 20/b, Slovenska nacionalna stranka 25. Simona Pečarič, roj. 17.10.1971, Trbovlje, Nasipi 17, Slovenska nacionalna stranka 26. Bari Kramar, roj. 01.09.1965. Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 11, Slovenska nacionalna stranka 27. Jože Kramar, roj. 12.09.1957, Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 11, Slovenska nacionalna stranka Občinski svet Zagorje ob Savi 1. Marijan Manfredo, roj. 23.02.1938, Zagorje ob Savi, Marnova 9, Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS 2. Alojz Pavlovič, roj. 20.06.1952, Zagorje ob Savi, Ulica prvoborcev 24, Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS 3. Vladimir Kojnik, roj. 09.06.1946, Zagorje ob Savi, Gasilska 3, Združena lista socialnih demokratov 4. Staša Baloh - Plahutnik, roj. 29.11.1956, Zagorje ob Savi, Prešernova 19, Združena lista socialnih demokratov 5. Tomislav Garantini, roj. 24.04.1950, Zagorje ob Savi, Fakinova 6, Zdmžena lista socialnih demokratov 6. Tadeja Nimac, roj. 04.05.1963, Jesenovo, Jesenovo 40, Slovenski krščanski Z volilnim rezultatom v prvem krogu sem zelo zadovoljen in mislim, daje to odraz zaupanja volilcev v izvajanju programa, katerega temelj je bila skrb za enakomerni razvoj celotne občine. To potrjujejo volilni rezultati, saj sem od 10 krajevnih skupnosti dobil večino glasov v osmih. Nekoliko pa sem presenečen, da sem dobil v naj večji KS Rudnik, v kateri živim in sem soustvarjal njen lepši izgled, 32 glasov manj kot g. Jerič. Morda je razlog v tem, da nekatere načrtovane naloge v tej KS iz meni "neznanih" razlogov niso bile dokončane. Vendar kljub temu pričakujem, da mi bodo tudi volilci iz te največje krajevne skupnosti dali ustrezno podporo. Zato pričakujem uspeh v drugem krogu. Leopold GROŠELJ udeležite drugega kroga volitev. Hvala za zaupanje vsem volilkam in volilcem, ki so omogočili prepričljivo zmago Liberalne demokracije v občini Hrastnik in me podprli v kandidaturi za župana. Pričakujem, da me boste volilke in volilci, ki ste dali svoj glas kandidatom LDS in ste podprli naš program, volili tudi v drugem krogu za župana. Naša stranka je najmočnejša v občinskem svetu, zato menim, da bi z mojim sodelovanjem precej lažje izpeljali naloge iz našega predvolilnega programa. Spoštovane volilke in volilci, vabim vas, da se 18. decembra Miran JERIČ demokrati 7. Andrej Dolšina, roj. 14.03.1952, Izlake, Izlake 48, Slovenski krščanski demokrati 8. Jože Smrkolj, roj. 07.02.1936, Izlake, Spodnji prhovec 5, Slovenski krščanski demokrati 9. Rudi Regancin, roj. 08.10.1941, Zagorje ob Savi, Ulica talcev 33, Meni Slovenije 10. Matjaž Švagan, roj. 21.05.1963, Izlake, Izlake 19, Liberalna demokracija Slovenije 11. Anica Ule - Maček, roj. 17.07.1954, Zagorje ob Savi, Trboveljska 7, Liberalna demokracija Slovenije 12. Sandi Grčar, roj. 01.08.1965, Kisovec, Petelinkarjeva 11, Liberalna demokracija Slovenije 13. Janez Groboljšek, roj. 14.08.1953, Zagorje ob savi, Senožeti l/a. Liberalna demokracije Slovenije 14. Greta Pregrad, roj. 11.03.1942, Čemšenik, Čemšenik2, Liberalna demokracija Slovenije 15. Drago Butja, roj. 05.11.1949, Izlake, Orehovica 10, Liberalna demokracija Slovenije 16. Ivan Zore, roj. 18.07.1946, Kisovec, Cesta 15. aprila 3, Liberalna demokracija Slovenije 17. Janez Vovk, roj. 22.07.1959, Kisovec, Trg pohorskega bataljona 9, Liberalna demokracija Slovenije 18. Janka Bantan, roj. 15.06.1964, Izlake, Narof 30, Liberalna demokracija Slovenije 19. NandeRazboršek, roj. 18.10.1932, Zagorjeob Savi, Cesta zmage7, Liberalna demokracija Slovenije 20. Ana Režun, roj. 12.08.1951, Zagoije ob Savi, Kidričeva 2/c, Liberalna demokracija Slovenije 21. Slavko Jelševar, roj. 25.07.1955, Zagorje ob Savi, Selo 61, Slovenska ljudska stranka 22. Franc Zore, roj. 04.06.1945, Vače pri Litiji, Kandrše 29, Slovenska ljudska stranka 23. Rihard Majcen, roj. 22.10.1952, Zagotje ob Savi, Pečarjeva 10, Slovenska ljudska stranka 24. Katarina Kastelic, roj. 06.11.1968, Zagorje ob Savi, Farčnikova23, Slovenska nacionalna stranka SNS 25. Bojana Kos, roj. 19.08.1963, Zagotje ob Savi, Prešernova 19/a, Slovenska nacionalna stranka SNS Občinski svet Hrastnik Volilna enota 1 1. Miran Jerič, roj. 06.06.1958, Hrastnik, Trg F. Kozarja 14, Liberalna demokracija Slovenije 2. Miran Grohar, roj. 22.04.1953, Hrastnik, Novi log 7/b, Liberalna demokracija Slovenije 3. Jelka Markovič, roj. 06.11.1957, Hrastnik, Trg F. Kozarja 14, Liberalna demokracija Slovenije 4. Martin Rotar, roj. 07.04.1950, Hrastnik, Prapretno 42/a, Liberalna demokracija Slovenije 5. Josip Urbajs, roj. 15.03.1927, Hrastnik, Prapretno 60, Slovenska ljudska stranka 6. Sanja Logar - Bočko, roj. 21.02.1960, Hrastnik, Pot Josipa Brinarja 5, Socialdemokratska stranka Slovenije in narodna demokratska stranka 7. Marijan Viktor Pergar, roj. 19.01.1939, Hrastnik, Cesta padlih borcev 16/a, Združena lista socialnih demokratov 8. Valentin Potušek, roj. 07.03.1930, Hrastnik, Boben 31, Združena lista socialnih demokratov 9. Denis Meterc, roj. 15.11.1965, Hrastnik, Log 29, Slovenska nacionalna stranka 10. Igor Zavrašek, roj. 09.03.1969, Hrastnik, Log 22, Slovenska nacionalna stranka Volilna enota 2 1. Marko Orožen, roj. 22.03.1940, Dol pri Hrastniku, Trg borcev NOB 13, Liberalna demokracija Slovenije 2. Marjan Dolanc, roj. 29.09.1946, Hrastnik, Dolska cesta 1, Liberalna demokracija Slovenije 3. Marko Planinc, roj. 28.08.1959, Dol pri Hrastniku, Črdenc 12, Liberalna demokracija Slovenije 4. Ljudmila deželak, roj. 22.06.1949, Hrastnik, Dolska cesta 1, Liberalna demokracija Slovenije 5. Jurij Bantan, roj. 25.04.1962, Dol pri Hrastniku, Slatno 25, Slovenska ljudska stranka 6. Martin Mlinar, roj. 01.11.1935, Dol pri Hrastniku, Pod hribom 12, Združena lista socialnih demokratov 7. Vinko Černelič, roj. 22.07.1959, Dol pri Hrastniku, Krištandol 13, Združena lista socialnih demokratov 8. Maijeta Bantan, roj. 30.01.1970, Dol pri Hrastniku, Slatno 25, Slovenski krščanski demokrati 9. Milan Kolar, roj. 11.10.1952, Dol pri Hrastniku, Partizanska cesta 76, Slovenska nacionalna stranka 10. Bojan Kirn, roj. 24.01.1954, Dol pri Hrastniku, Brdce 55, Slovenska nacionalna stranka Ivana Laharnar lokalne Rezultati volitev Hrastnik - V tej občini so imeli dve volilni enoti. Prva je obsegala območja naselij KS Rudnik, Prapretno in Boben, druga pa KS Dol, Steklarna, Kmice-Šavna peč, Mamo, Podkraj, Turje-Gore in Kovk. V obeh volilnih enotah je bilo skupaj 31 volišč, v volilnih imenikih pa je bilo vpisanih 8295 volilcev. Glasovalo jih je 6095 ali 73,5 odstotkov. Za mesto župana se je potegovalo pet kandidatov. Dragoljub Milinovič je dobil 8,04%, Miran Jerič 35,46%, Rudolf Napret 7,04%, Leopold Grošelj 43,88% in Branko Milinovič 5,59% glasov. Ker nihče od kandidatov ni prejel več kot 50%, sta se Leopold Grošelj in Miran Jerič, ki sta dosegla najvišje število, uvrstila v drugi krog volitev 18. decembra. V prvi volilni enoti je za občinski svet kandidiralo sedem list, iz teh vrst je bilo izvoljenih deset svetnikov, v drugi volilni enoti pa je bilo na ogled sedem list, tudi tu je bilo izvoljenih deset članov sveta. Ob seštevku obeh volilnih enot je v Hrastniku lista Liberalne demokracije Slovenije dobila 34,8%, Slovenska ljudska stranka 12,2%, Socialdemokratska stranka Slovenije in Narodna demokratska stranka 7,4%, Slovenskarepublikanska stranka 1,5%, Združena lista socialnih demokratov 19,2%, Slovenski krščanski demokrati 6,3%, Slovenska nacionalna stranka 16,2% in Dragoljub Milinovič in skupina volilcev 2,3%. V sorazmerju s temi odstotki so bili tudi razdeljeni sedeži v klopeh dvajsetčlanskega sveta občine Hrastnik. Trbovlje - V Trbovljah je bila ena volilna enota. Po občini je bilo razporejenih 27 volišč, v volilnih imenikih pa vpisanih 14.520 volilcev. Svojo voljo je prišlo izrazit 9140 volilcev ali 62,95 odstotkov. Za župana so kandidirali štirje občani. Dubravka Oberžan je prejela 13,55%, Aljoša Kink 25,20%, Aleksandra Forte 10,44% in Janez Malovrh 50,81%. Slednji je postal župan Trbovelj. Stranke in posamezniki so za občinski svet predlagali trinajst list. Jože Konciljajeprejel 2,7% glasov, Zeleni Slovenije 5,7%, Slovenska ljudska stranka 4,6%, Lista obrtnikov in podjetnikov 7,1%, Nadstrankarska skupina za interese občanov 1,4%, Zdravko Pestotnik 0,9%, Liberalna demokracija Slovenije 22,7%, Združena listasocialnih demokratov 22,0%, Slovenski krščanski demokrati 10,5%, Lista socialdemokratske stranke Slovenije 8,3%, Slovenska nacionalna stranka 11,9%, Narodni demokrati 1,1% in Andrej Železnik 1,3% glasov. V svetu občine Trbovlje je 27 sedežev. Zagorje - Tudi v Zagorju ob Savi so imeli eno volilno enoto. Volilci so volili na 46 voliščih po svojem okolišu. V imenike je bilo vpisanih 12 859 volilcev, glasove pa sta oddala 9602 volilca ali 74,69 odstotkov. Šest kandidatov seje potegovalo za mesto župana. Ginter Kržišnik je dobil 2,83% glasov, Rihard Majcen 9,93%, Gabrijel Brezovar 2,91%, Andrej Dolšina 6,00%, Matjaž Švagan 68,44% in Marijan Manfredo 9,90% glasov. Za župana je bil izvoljen Matjaž Švagan. Kandidati za svetnike so bili zapisani na devetih listah. Socialdemokratska stranka Slovenijejeprejela 9,4% glasov, Združena lista socialnih demokratov 10,6%, Slovenski krščanski demokrati 12,5%, Zeleni Slovenije 5,8%, Narodna demokratska stranka 1,7%, Lista neodvisnih kandidatov 3%, Liberalna demokracija Slovenije 39,1%, Slovenska ljudska stranka 10,9% in Slovenska nacionalna stranka SNS 9,6% glasov. V svetu občine Zagorje ob Savi je 25 sedežev. Naloge nove občine O pristojnosti in nalogah nove občine govori 21. člen Zakona o lokalni samoupravi. Po volitvah se bodo najprej konstituirali občinski sveti in predsedniki občinskih volilnih komisij jih bodo sklicali že do 24. decembra. Tam bodo svetniki izvolili svojega predsednika, verjetno imenovali tudi občinskega tajnika in sprejeli določene statutarne sklepe za prehodno obdobje. Tri mesece po konstitutivni seji bodo občinski sveti že sprejemali statut. Ta najvišji akt, pa tudi drugi, kot so odloki, odredbe, pravilniki in navodila bodo objavljeni v uradnem listu. Naloge nove občine niso majhne: - upravlja občinsko premoženje - omogoča gospodarski razvoj - ustvarja možnost za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe - pospešuje službe socialnega skrbstva, službe za predšolsko lokalne varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele - skrbi za varstvo zraka, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja - ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju - pospešuje razvoj športa in rekreacije - gradi, vzdržujem urej a lokalne j a vne ceste,javne poti, rekreacij ske in druge javne površine - opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami - organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč - zagotavlja zunaj sodno poravnavo sporov - organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč - organizira upravljanje pokopališke in pogrebne službe - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine - sprejema statut občine in druge splošne akte - organizira občinsko upravo - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena Župan je prvi mož Po zakonu župan predstavlja in zastopa občino. Skrbi in odgovarja za uresničevanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov. Če tako odloči občinski svet ali pa zbor občanov, lahko opravlja tudi določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta. Na osnovi argumentov mora zadržati izvajanje nezakonitih odločitev občiskega sveta ali občinskega odbora, in sicer tudi v primerih, ko bi šlo za naloge, prenesene z države na občino. Župan lahko sprejema tudi začasne ukrepe, ko bi bila ogrožena življenja ljudi in njihovo premoženje, če se svet ne bi mogel sestati. Organizacijo in delovno področje občinske uprave, ki bo konkretizirana z občinskimi akti, bo na predlog župana določil občinski svet. Upravo bo lahko vodil župan, lahko pa tajnik, če bo na predlog župana tako sklenil občinski svet. Vloga, dolga štiri leta Če vmes ne bo nič narobe, se bomo z imeni, ki smo vam jih predstavili v današnjem Zasavcu, in ob nalogah, ki jih bodo uresničevali, srečevali štiri leta. Toliko časa traja mandat, za katerega so bili župani in svetniki izvoljeni. O nalogah občanov pa kdaj drugič. Ivana Laharnar Z baklami na Mrzlico Mrzlica- V soboto, 3. decembra, je Planinsko društvo Trbovlje organiziralo že tretji nočni pohod z baklami na Mrzllico (1122 m). Trboveljski planinci so z njim pričeli z namenom, da poživijo izletniško dejavnost tudi v manj primernem, poznojesensekem času. Mrzlica pa je za takšne izlete kot nalašč. Blizu je in pot je razmeroma složna. Planinski dom na Mrzlici je vse leto dobro oskrbovan, prav pred kratkim je bil proglašen za tretji najbolj priljubljen planinski dom v Sloveniji. Udeleženci pohoda so se v skupinah, večje so imele tudi vodnika, podali na pot čez Golovec, Katarino, mimo Vrhaija, pod Kriško planino in na Mrzlico. Precej se jih je oskrbelo z baklami. Sicer pa so si pomagali zračnimi svetilkami. Odpreko 800 udeležencev se jih je letos kar 87pohoda udeležilo že tretjič. Tiso prejeli v spomin priponko . Najmlajšega in naj starejšega udeleženca je obdaril tudi Miklavž. Ob 20. uri so z vrha Mrzlice v zrak spustili nekaj raket. Prihod na Mrzlico je bil omejen na 21. uro, odhod pa do 23.ure. Nekateri so v planinskem domu prenočili. Tudi letošnji pohod je dobro uspel in cilj je bil dosežen. T.L. Mladi turistični vodniki Trbovlje- Na Osnovni šoli Trbovlje, pedagoška enota Alojza Hohkrauta, so pred nedavnim ustanovili turistični krožek. Člani tega krožka bi se v tem okviru radi seznanili z zanimivostmi svojega kraja in ga tudi komu znali pokazati. Četudi Trbovlje niso tako izrazit turistični kraj, je v temkraju vseeno marsikaj videti. Dosti je zanimivih zgradb, starih in novejših, kulturnih spomenikov, muzej, stare rudarske kolonije in rudarskih objektov. Mladi turistični vodniki se postopoma seznanijo s tem in z raznimi zgodovinskimi dogodki, ki so se odvijali v Trbovljah. Pred dnevi so se seznanili z objekti kulturnega centra, v neposredni oklici Delavskega doma Trbovlje. Tuje Knjižnica Toneta Seliškarja, Revirski muzej, kapela svete Marije, dom upokojencev, dom Delavske godbe Trbovlje, Rudarski dom. V Delavskem domuje TRBOVLJE Trg svobode 1 Ta, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 poleg tega tudi Radio Trbovlje, Revirska ljudska univerza, Relik Dadas in prostori za pevske zbore. V tem centru pa stoje Batičevi spomeniki in znameniti mozaik Marija Preglja. T.L. Invalidi na izletu Trbovlje- Društvo invalidov Trbovlje organizira v soboto, 10. decemra, izlet na Ptuj. Ogledali si bodo grad in muzej ter druge mestne zanimivosti. Imeli bodo tudi pogovor s ptujskimi invalidi o invalidski problematiki. Spotoma sebodo oglasili pri znanemgostincu Budji, kjer bodo pripravili kosilo za udeležeence izleta. T.L. Sejem rabljene smučarske opreme Trbovlje- Smučarsko društvo Trbovlje je prejšnji vikend organiziralo sejem rabljene smučarske opreme. Sejem je bil v Domu Svobode na Trgu Franca Fakina. Predstavniki društva so kupcem in prodajalcem svetovali, na kaj morajo biti pri prodaji in nakupu še posebej pozorni. Naprodaj so bile smuči vseh vrst, smučarske palice, oblačila, pokrivala, obutev, rokavice, maže, pa tudi drsalke in sani. T.L. Državna razstava ptic v Trbovljah Trbovlje- V avli Delavskega doma Trbovlje je bila prejšnji teden državna razstava ptic. Pripravila sta jo Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije in domače Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje. Na ogled j e bilo okoli 1000 najrazličnejših vrst ptic. T.L. Razstava pasemskih muc Hrastnik- Felinološko društvo Zasavje, ki se ukvarja z vzrejo mačk, je prejšnjo soboto organiziralo društveno razstavo pasemskih mačk. Predstavili sojih v avli Osnovne šole heroja Rajka v Hrastniku. A.M. Aerobika in joga Trbovlje- Trboveljski gimnastični klub, ki deluje v domu Partizana, začenja te dni z novimi začetnimi in nadaljevalnimi tečaji aerobike in prvič pri nas tudi joge. V svoje vrste vabijo vse, mlajše in starejše, ki bi se radi fizično krepili in razvedrili. T.L. Ni vzroka, da ne bi ponovili: upokojenci dobro vedo, da sedanji sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja ni večen. Najbolj poučeni že tudi poznajo predloge o tem in sodijo, da doslej upokojenim ne jemljejo doseženih pravic. Manj sprejemljivo pa je zanje vse, kar se napleta v zvezi z opuščanjem poračunov oziroma usklajevanja pokojnin. Ve se, dazdaj tudi vlada predlaga postopno opustitev omenjenih proračunov, kar pa, kot je znano, upokojenska srenja zlepa ne bo sprejela. Res: nič kaj dobrega se ne obeta narodu, kjer mora 1,6 zaposlenega vzdrževati 1 upokojenca, ker je to razmerje resnično nevzdržno. Drugo je vprašanje, kako je do tega prišlo? Ne kaže pogrevati stvari, o katerih pojejo vrabčki na strehi, da jepoglavitnivzrokzatoprekomerno upokojevanje v letih 1990 do lani. Tako ni naključje, če bodo upokojenci nenehno v ogledalu družbe, stalno predmet takih ali drugačnih obravnav, največkrat pa materialnih, tako kot vzemimo ta čas, ko začenjamo uvajati prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Sledimo zgledu razvitih držav po svetu, kjer je ta oblika prevladujoča. Ampak pri nas bo ta novost vsaj vrsto let doživljala lepotno napako. Dodatno se bodo utegnili zavarovati le tisti, ki dobro zaslužijo, vsi drugi, in teh je največ, si še dolgo ne bodo mogli privoščiti tega razkošja. Enostaven izračun to nazorno kaže. Zaposleni, star 40 let, bo do svojega 60. leta starosti vsak mesec plačeval po 150 nemških mark pri eni naših zavarovalnic, lahko tudi pri pokojninskem zavarovanju. Po tem času bo prejemal 370 mark mesečno. In ko bo ta sistem postal prevladujoč, to bo tam blizu večnosti, bo država zagotavljala dosti nižje pokojnine, zmanjšala prispevno stopnjo in s tem tako razbremenila gospodarstvo, da bo konkurenčnejše, dosti bolj, kot jezdaj. Kot rečeno: ta pot bo dolga, zelo dolga, ampak pomembno je, da začenjamo hoditi po njej. Milan Vidic Upokojenske novice Koncert pevskega zbora upokojencev Trbovlje-Jutri zvečer bo v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje slavnostni koncert moškega pevskega zbora Društva upokojencev Trbovlje ob praznovnju 30 letnice zbora. Tokrat se bo zbor, ki ga zadnja leta vodi dipl. ing. Albert Ivačič, predstavil z izbranim programom narodnih, domoljubnih, umetnih in partizanskih pesmi. Pri nekaterih pesmih bo pevce spremljal harmonikar Franci Vrtačnik. Zbor je v času svojegatridesetletnega obstoja in delovanja nastopal ob različnih priložnostih. Največ v raznih domovih upokojencev in oskrbovancev, ne le v Trbovljah, pač pa tudi po številnih drugih krajih. Zbor se postopoma obnavlja številčno in glasovno, ker so pod težo let ali bolezni nekateri pevci prenehali s petjem. Sicer pa ta zbor sodi v sam vrh pevskih zborov upokojenskih društev v Sloveniji. T.L. Nadzidek klubskih prostorov podstreho Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje je že dalj časa pripravljalo adaptacijska dela na svojem domu na Ulici 1. junija 16. V okvir teh adaptacijskih del sodi tudi nadzidava klubskih prostorov. V tem prostoru bodo sledila po končanih delih (verjetno šele prihodnje leto) razna predavanja, tečaji, seminarji, vaje domačih sekcij... V zadnjih dneh so odstranili prejšnjo kritino in strešno konstrukcijo, nadzidali obstoječe prostore ter jih znova pokrili z namestitvijo nove strešne konstrukcije in kritine. Če bo vreme dopuščalo, bodo z nekaterimi deli nadaljevali. T.L. Obletnica pletilj Dol pri Hrastniku- Dolske pletilje-upokojenke se družijo že deset let. Obletnico so praznovale - tokrat brez kvačk in pletilk - s prijetnim družabnim srečanjem. "Presenečene smo bile," je dejala njihova predstavnica Beba Šergan, "da so nam čestitali tudi predstavniki DPM." F.M. Nakupovalni izletna Madžarsko Trbovlje- Društvo upokojencev T rbovlje organizira nakupovalni izlet na Madžarsko. Ta bo v soboto, 10. decembra, z avtobusom. Organizatorji vabijo upokojence in njihove svojce, da se tega izleta udeležijo. Prispevekza kritje prevoznih stroškov znaša 1.500 SIT. Izlet bo potekal po določenem programu. T.L. Zbor upokojenk v Čečah Čeče- V nedeljo, 11. decembra, ob 18. uri, bo Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje pripravil celovečerni koncert v gasilsko prosvetnem domu v Čečah, na Katarini. Zbor bo pod vodstvom Nande Guček pel narodne, domoljubne in umetne pesmi uveljavljenih skladateljev. T.L. Trim pohod z obiskom upokojencev Mlinše- Društvo upokojencev Moravče vsako leto po programu organizira večtrim pohodov v domačem kraju in izven njega. Tako so v letošnjem letu obiskali znane Turistične kraje na Moravškem, Zasavju in središče Slovenije - Slivno. Zadnji letošnji pohod je bil organiziran v mesecu oktobru, na realizaciji: Moravče - Kandrše - Strma njiva - Pšenk - Mlinše -Moravče. Pot je bila za udeležence tega jesenskega trim pohoda primerna in ne preveč naporna. Spotoma so obiskali prijatelje upokojence, se ustavili na Kmečkem turizmu - Pšenk Mlinše in v prijetnem razpoloženju jim je tako dan hitro minil. J.N. Moravski upokojenci Novi Tolovaj Mataj je ime, ki si ga je lahko zapomniti. Nadeli so si ga trije ljubitelji slovenskega ljudskega glasbenega izročila v začetku letošnjega leta. Januarja bodo praznovali prvi rojstni dan. Prejšnji mesec jih je Alenka Razpotnik, učiteljica glasbe, povabila na Dol, kjer so šolarjem predstavili ljudske viže slovenskih obrobij. Vodja ansambla Roman Ravnič je povedal: "Čeprav smo mlada skupina, imamo izkušnje iz drugih podobnih glasbenih skupin. Marino Kranjac in Dario Marušič sta igrala pri Istranovi in še nekaterih skupinah, jaz pa pri znani etno skupini Trinajsto prase..." Oživljajo skladbe z ljudskimi motivi iz Porabja, Prekmurja in Prlekije, Bele Krajine, Istre, Primorske in Benečije, Rezije ter etnične glasbene posebnosti Koroške. Obuditi želijo pozabljeno avtentino, plesu namenjeno, ljudsko godčevstvo. Čeprav upoštevajo ljudsko izročilo, se ne zadovoljujejo le z reprodukcijo oživljene etno glasbe. S svojo domišljijo in glasbenim talentom jo sooblikujejo in žlahtijo. V tem letu so imeli že deset koncertov. Spomladi so nastopili v Križankah, kjer so s svojim nastopom o tvorili drugi večer festivala Druge godbe. Sodelovali so na Folkfestu v Italiji, na petih koncertih Okarina etno festivala po Sloveniji, na dveh koncertih v Češkem Krumlovu ter na koncertu ob simpoziji Gozd in voda v Poljčah na Gorenjskem. Radi se odzovejo tudi povabilu na šole, saj se zavedajo, da seme, ki pade na mlado dušo, lahko lepo vzkali. Zdaj se večina še ne more zavedati, daje treba glasbo naših dedov spoznavati, ohranjati in spoštovati. In se tako zavedati svojih korenin. Brez njih se človek posuši. Takšna ura glasbe je za večino sicer zaničljiva, vendar bi si jo še bolj zapomnili, če bi se naučili kakšno pesem iz njihovega repertoarja - z njihovo spremljavo. N ! 1 WBlM ti *qg .JpRL- ar MSI..*** Naj omenimo še pisano paleto ljudskih glasbil, ki jih poleg svojih glasov uporabljajo: gosli, bajs, mandola, citre, različne piščali, orglice, klarinet, sopel in dude. TOLO\JPtA hATA J FančlMol|k Dou-, ir. Kb % "Kdo je narisatStantju stalnico "Živeti za danes in ljubiti za jutri je norost, saj jutri ni obljubljeno nobenemu," poje Tom Jones nekje na začetku plesno gledališke predstave Kdo je narisal Stanku skakalnico. Premiera je bila pretekli petek v hrastniškem Delavskem domu. Navdušila je gledalce v dvorani, precej pa se jih je v Hrastnik tisti večer pripeljalo iz različnih slovenskih krajev. Branko Potočan seje kot avtor projekta in eden izmed štirih plesalcev pokazal "svojim" Hrastničanom v izredno lepi luči. Tisti Branko, ki je ostal v spominu po folklornih nastopih, še bolj pa po nastopih skupine Gumiflex, se je v zadnjih letih razvil v izjemno plesno osebnost. Njegova predstava, v kateri lahko po Potočanovih besedah iščemo avtobiografske fragmente, je nabila z energijo, gledalce vseskozi preseneča z efekti (svetlobnimi, glasbenimi, plesnimi), plesalci pa dokazujejo izjemno skladnost in notranjo homogenost ekipe. Branko Potočan je zbral za to predstavo, s katero nameravajo najprej gostovati po slovenskih odrih, kasneje pa tudi po odrih širom Evrope, plesalce iz Slovenije. Po dveh uspešnih letih plesanja v Belgiji, je želel delati doma. Dobesedno doma, saj je predstava nastajala štiri mesece v Hrastniku, kjer so imeli ustvarjalci v tamkajšnjem Delavskem domu vse možnosti za odlično delo. Poleg Potočana v predstavi plešejo še Jana Menger, Sebastijan Starič in Dušan Teropšič. Za svetlobno oblikovanje predstavej e učinkovito poskrbel IgorBerginc,kostumografinjapredstave je Katarina Starič, avtor glasbe pa Damir Bogdan. Tudi Bogdan je z glasbo dokazal, da Hrastnik dobiva še enega mladega umetnika, ki mu je zaradi idej, znanja in prodornih zamisli odprta pot v glasbene višave. Branko Potočan je bil z nastopom in odzivom publike zadovoljen. Še posebej je dejal: "Hvaležni smo tudi vsem, ki so nam omogočili projekt. To je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in sponzorji: LDS, Barles Senovo in Ultra Kisovec. Ob premieri se zahvaljujemo tudi KRC 14. oktober Hrastnik, Plesnemu teatru Ljubljana, Milanu Pungeršku in Mladenu Bogdanu." Marko Planinc m ZABEUnO Trbovlje MePZ Svoboda iz Trbovelj je pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak v sredo, 30. novembra, pripravil koncert v Domu oskrbovancev Polda Eberla na Izlakah. Peli so narodne, domoljubne in umetne pesmi, ki se starejšim ušesom še posebno prilegajo. Sodelovala sta tudi harmonikarja Boštjan Štrajhar in Andrej Potrbin. Poslušalci so bili s koncertnim nastopom zelo zadovoljni. Javna predstavitev knjige prof. Jožka Šorlija - Slovenska znamenja je bila 5. decembra v predavalnici DD. Avtorje govoril o najrazličnejših znamenjih, ki vsak po svoje dokazujejo slovensko identiteto skozi stoletja. Pri Svobodi Center že vrsto let uspešno deluje folklorna sekcija. Združuje fante in dekleta, ki se radi ukvarjajo predvsem z narodnimi plesi. Odločili so se, da v svoje vrste povabijo še druge mladeniče in dekleta, ki se želijo udejstvovati na tem področju. Poudarjajo, da ni nujno, da imajo že kakšno predznanje, torej se lahko vključijo tudi tisti, ki nimajo nikakršnih izkušenj, imajo pa veliko ljubezen do narodnih plesov. Vaje imajo vsak petek od 18.30 ure dalje na odru Delavskega doma Trbovlje. Vsakega novega člana bodo zelo veseli. Slikar Ervin Matešič, član Relik Dadasa, je v Novem Mestu pripravil samostojno slikarsko razstavo. Predstavlja se predvsem z akvareli in motivi iz naše krajine. Otvoritev je popestril VIS - Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje. Knjižnica Toneta Seliškarja, ki velja za trboveljsko matično knjižnico, ima v svoji evidenci številnebralce in izposojevalce knjig tako med mlajšimi kot starejšimi občani. Ugotavljajo pa, in to ne prvič, daje med temi izposojevalciprecej takih, ki izposojenih knjig pravočasno in v roku ne vračajo. Zavoljo tega nastajajo večje težave pri nadaljni izposoji, ker bralcem, ki čakajo na želj eno knjigo, ne morejo ustreči. Knjižnica žal nemore priskrbeti večje število izvodov neke knjige, četudi je še Urška Kreže, Dol pri Hrastniku tako zanimiva in aktualna. Prizadevajo si, da bi se disciplina izposojevalcev v tem pogledu izboljšala. T.L. Zagorje Učenci zagorske Glasbene šole so zelo aktivni. 30. novembra so pripravil redno interno produkcijo. Vneto se pripravljajo tudi za božično novoletni koncert. Forrest gump je naslov filma, ki so ga zavrteli 6. decembra v DD Zagorje za 31. filmsko gledališče. Za nekatere je to popoln film in je tudi kandidat za oskarja. Pevska skupina Izvir, ki jo vodi Tomo Brezovar, in pesnik Vlado Garantini so pripravili prijeten sobotni večer v Gostišču Gambrinus. D.H. Rudarski pevski zbor Loški glas je 25. decembra prepeval v zdravilišču Dobrna. Tja so ga povabili pevci MoPZ Dobrna. Zbora sta se z narodnimi in umetnimi pesmimi predstavila številnim poslušalcem. Loškemu glasu je dirigiral vodja Igor Beuermann, koncert pa je v prijetni dvorani zdravilišča povezoval in tudi pel Ladko Korošec. I.L Litija Skupina The Drinkers (one and only) je v petek, 2. decembra, zasedla Dvorano na Stavbah in pripravila Rock Žur. Gostje so bile skupine The Guitars, Requiem in Mr. Horn. V torek, 5. decembra sta bili v knjižnici Litija ob 17. uri in v knjižnici Šmartno ob 18. uri uri pravljic zaotroke. Poslušali so pravljico Beli medvedek vzemi me s seboj. M.F. Razstava grafičnih del Radeče - V petek, 2. decembra, je bila v galeriji trgovine Radeče papir otvoritev prodajne razstave grafičnih del slikarke Lučke Hočevar - Černovšek iz Velenja. Slikarka izhaja iz umetniške družine. Njena sestra je umetnostna zgodovinarka, njen oče pa pri znan kipar. Od leta 1985 do sedaj je imela osem samostojnih razstav. Sodelovala je tudi na dveh skupinskih razstavah v Velenju. Njeno delo je med kulturnim programom, ki so ga izvedli člani orkestra radeških papirničarjev, predstavil likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Ta je dejal, da njene, večinoma na kontrastu belo - črnega z zlatom oplemenitenega prepleta zasnovane slike, pripadajo dekorativni zvrsti slikarstva, ki je po svoji aristokratski odličnosti tuje preprostemu in splošnemu ljudskemu okusu, ki pa zelo imponira in je uporabljeno večinoma v posebne namene v regijah in vladarski hierarhiji. Slikarka vsekakor išče in razkriva svojo - samo njej lastno varianto, saj glede na zdaj znane možnosti snovanja slik s filigramskim prepletom črnih črt s tušem na beli papirnati podlagi, je kaj bistveno drugačnega in novega težko dobiti. Na radeški razstavi je predstavila 16 grafik, od katerih so nekatere imele tudi več barvnih odtenkov. Rudi Špan * ^ Parnasova pota Uredila Denisa Huber Leonida Hauptman Verjela sem, da obstaja nov svet, nekje, a vendarle. Včasih še vedno upam. ■■■‘A Te dni je praznoval rojstni dan Branko Lindič, šarmantni pevec skupine 12. nasprotje in lomilec ženskih src. Čeprav je Branko dopolnil že osemindvajset let, si še vedni ni našel življenjske sopotnice. Tako lahko vse oboževalke računate na Branka. Katero bo izbral za svojo, pa se bo odločil sam. Svoj rojstni dan je praznoval tudi neutrudljivi vodja skupine Zvezde, Andrej Gumilar. Andrej je zabavo za svoj trideseti rojstni dan pripravil v diskoteki Palma, kjer je skupaj z njim praznovalo veliko slovenskih zvezdic in zvezdnikov. Mi pa tako Andreju kot tudi Branku želimo vse naj, naj! Marni ca pa je postala televizijska zvezdica Rosvita Pesek. Pred kratkim je rodila sina Filipa, kiji bo krajšal hladne zimske dni. Tako Rosviti, kot tudi "novopečenemu" Filipu želimo čimprejšen odhod iz bolnišnice. Irena Vrčkovnik je po mnenju mnogih oboževalcev naredila napako, ko je svoje dolge lase postrigla na kratko in zobiskom pri frizerju ni izgubila le denarja, temveč tudi nekaj dboževalcevr 1 Te dni praznujeta svoj rojstni dan tudi Pop designov Tone Košmrlj hi Vili Resnik. Obema čestitamo in upamo, da bosta še naprej, čeprav leto dni starejša, zabavala in razveseljevala občinstvo! S. G. PIVSKA OKUPACIJA Vse kaže, da se trboveljsko-litijska naveza, ki deluje pod imenomThe Drinkers, pripravlja na okupacijo Slovenije. Ko boste brali te vrstice, bodo po vsej verjetnosti že končani tudi njihovi zadnji posnetki, ki jih potrebujejo za kaseto. Ob kaseti bo seveda izšel tudi CD, ime založbe pa je zaenkrat še neznanka, saj fantje še iščejo najboljšega ponudnika. Pripravljajo še eno presenečenje, vendar ga zaenkrat še ne bomo izdali, da ne bo kaj narobe... Sicer pa seje njihov frontman Sandi Kolenc, v oddaji Roka rocka ljubljanske TV, pojavil v prvih vrstah glasbenikov, ki so se zbrali kot nekakšen Band aid. Tokrat je bil (na veliko razočaranje svojih oboževalk) oblečen. Irena, Vili, Andrej in tako naprej: zelo praznični trič, ni kej. MM 3MM&Š river. Po Zvonetovih besedah jim je priredbo pravzaprav predlagal Tomaž Domicelj in fantje so bili takoj za. Čeprav za Lolo niso posneli video-spota (le kaj bi pokazali - britje in šampanjec?), so tokrat ravnali drugače. Video za pesem Mlinar na Muri so snemali na Babičevemmlinu na Muri, kije še edini delujoči v tem koncu Slovenije. Kljub temu, da fantje zase pravijo, da so rockeiji, je njihova glasba vedno bolj komercialna. Tudi uporaba harmonike (?) v naslovni pesmi je malce čuden pristop k rock glasbi. Seveda imajo, tako kot vedno, zadnjo besedo poslušalci. Tomaž A. Štojs Po skorajda letu in pol so ljubitelji Slovenskega rocka (kolikor jih je še ostalo), spet prišli na svoj račun. Novo kaseto ter CD so izdali Chateauji. Naslov je Mlinar na Muri, izšel je pri ZKP RTV Slovenija. To je njihov četrti album zapored in Zvone (Hranjec, kitarist skupine) pravi, da so iz leta v leto boljši. Seveda je to povsem razumljivo, saj je za njimi vrsta nastopov in izkušnje se seveda nabirajo. Tudi v studiu, pri snemanju samih pesmi, se po vseh teh letih počutijo veliko bolj "domače." Novi album j e nastajal relativno dolgo. Člani skupine so gledali predvsem na kvaliteto in tudi to je eden izmed razlogov za malce daljši premor. Zvone je, tako kot od vsega začetka, odkar se je iz skupine Sank rock "preselil" k Chateaujem, avtor skoraj vse glasbe. Za besedila so ob njem poskrbeli še Tomaž Domicelj, Andrej Gumilar in Tone Košmrlj. Tomaž je z njimi sodeloval že pri pesmi Lola, kije dvignila obilo prahu. Prav zanimivo, saj je besedilo dobeseden prevod originalne pesmi, ki pa ni bila nikoli sporna. Tudi naslovna pesem novega albuma je priredba. Že leta 1979 jo je posnela skupina Styx, njen originalni naslov pa je Boat on the Koli je bil na TV - oblečen. njihove nove kasete je Pesmi preprostih © ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO NOTRANji kROq (TIhe iiNNER CIrcIe - ColuMbiA/CF - vidso) Odlična upodobitev Salierij^, Safišin dobesedno čez noč je razlog, da so postali krrti&ijsp. , ppstane Stalinov osebni svetu zelo naklonjeni Tomu operator in del naj ožjega kroga Halceu, čeprav je takrat nekako (neupravičeno) ostal v senci svojega soimenjaka. Z likom kinooperaterja Ivan Sanšina se je Tom Hulce vrnil v prvi plan. Ivan Sanšin je torej filmski operater. V klubu KGB. Ravno poročil se je, ko ga neke noči Stalinovi ljudje brutalno odvlečejo od doma... Toda namesto likvidacije po kratkem postopku Ivana doleti nakaj popolnoma nepričakovanega. Med grozljivim potovanjem po Moskvi, postaja vse bolj očitno, da gapeljejo v Kremelj. Tovariš njegovih privržencev; del Notranjega kroga. Njegovo življenje nikoli več ne bo preprosto. Vdanost, ljubezen, zaslepljenost in strah. To so štirje najbolj opazni momenti, s katerimi je film žene Anastazije (ne, nobene sorodstvene veze naj ne bi imela z umorjenim carjem, da ne bo pomote) pomešano zdrobnimi privilegiji v zameno, se stopnjuje do trenutka, ko je Ivan prisiljen izbirati med domovino in srcem. "Skozi zgodovino se je ruski človek vedno nagibal k skrajnostim, ali je častil boga, ali pa hudiča." Te besede ostarelega profesorja razkrinkavajo Tovariša Borijo, šefa KGB-ja, kot navkljub naivno verjame v Komunizem in Veliko Idejo, ki jo lahko dosežejo le s pomočjo Velikega Vodje... Človeško, pretresljivo, življenjsko in prepričljivo ljubezensko zgodbno, ki se dogaja v času od leta 1939naprej sta po RESNIČNIH dogodkih napisala Anatolij Usov in Andrej Končalovski (Andrej Konchalovsky). Slednji ima na vesti tudi režijo. Tom Hulce (Ivan) in Lolita Davidovich (Anastazija), sta vlogi odigrala odlično in brez napake. Tudi BobHoskins (šef KGB - Berija) je svoje delo opravil pregovorno dobro. Notranji krog je eden od boljših filmov, ki so se zadnje čase pojavili na videu. Tommy Zares je prijetnanaloga, da lahko praktično vsak teden napišem kakšno stvar o zasavskih glasbenikih. Končno se tudi naš del Slovenije na glasbenem področju razvija. O Aleksandru Ježu smo pisali že velikokrat in upam, da bomo tudi v prihodnje. Pred kratkim je izdal novo, svojo osmo kaseto po vrsti. Njen naslov je Ti boš pa moja ostala. Čeprav je na glasbeni sceni prisoten že skoraj 16 let, se mu osem kaset v tem času ne zdi malo. Sam pravi, da je pač avtor, ki ni hiper-produktiven.Lanskoletnauvrstitevna Veseli jeseni (osvojil je prvo mesto, op.p.), ter letošnje tretje, sta lep dokaz, da ga imajo predvsem poslušalci še kako radi. Tudi njegova promocijska nastopa v Trbovljah, lani in letos, sta bila pred razprodano dvorano. vso pozornost je namenila medijem, vendar ob tem ni pozabila na vse, ki bi jo radi videli v živo, saj tudi redno nastopa. Tomaž A. Štojs Po drugi strani, če je Aleksander že zelo znan, si Viki šele utira pot med zvezde. Njena solistična kariera se je " uradno" začela lansko leto. Pred kratkim je izšla njena prva kaseta, Sierra Madre. Nemalo zaslug za to ima prav Aleksander. Viki je predstavil Dušanu Zoretu in potem je Viki spoznala še mnogo drugih znanih glasbenikov, ki soji ob "rojstvu" njene prve kasete stali ob strani. Tudi promocija njene kasete bo v Trbovljah, če ne bo šlo kaj narobe, jo bomo lahko videli 22. 12. Sicer pa Viki trenutno promovira svoj prvenec, Artii\ SIVIVA .IISIM Jesensko listje, megla. Nepoznan izraz na tvojem licu. Ulica, skozi katero me vodiš, se tam nenadoma konča. Sivina, beton brez duše. Solze v mojih očeh. Izpustiš mojo roko in čutim, da sva zašla. Jesensko listje, megla.. Po dolgem času sikvanrapribt' šole, vas zanimajo kakšni si Če vas,i$^teB$pE6i^m|le naslžjdr Nekaj sežfcgjetame(FSjpnjo| Mateja R. (gospTSsje vni ne moi€^zabitiAn®fey^Idek^5arbara L. Petefo (gim.) VmX D. (ek, - —^ C,™«*., (g°sP) se je zavzeli za Primoža N/fkMin.), GorlfflsZf (elek.) se zanima zq^rškoJE^gim.)^nclre|!Ipfdek.) ie~res zasanjan, nadlegujirVIcT^gost.), kij (gosp.) se je zagledala; o iz zagorske srednje fzenslCtdoOTdki na naši šoli? e vrstic: (gosp.&i IgdrjctMZ. (gim.). droja L. VanjaflK. (gosp.) upr.-Lj.) in Se vedno Jst.l Urša C. ko zagledtFSlfvacfc I. (gŽTs|.). Ja|ja\D. (gosp.) si še vedm iščoči praveg; srce za Gregorja[(giji^). Ka bo i znano. O vsem tem seje zal vas pozdrav do naslednjega javnanji ška C. fanti 1 tegaVastdlo, narrTž&lšdmi (ozanimal Peter Pan. Pamp vam želVvaš Peter Pan Avtobusarji pozor! Če vam je moj naslov "Avtobusaiji pozor" padel v oči in ste se odločili, da ga preberete, si po zadnjem stavku vzemite minutko časa in se nad njim zamislite. Namenjen je predvsem uslužbencem SAP-a, pa tudi drugim ne bi škodilo, če bi si ga prebrali. Kot je že vsem znano, naša mesečna vozovnica ni ravno poceni, vendar smo se z njeno ceno pač morali sprijazniti. In tu se že pojavi naš problem. Na zadnji strani mesečne vozovnice so pojasnjena navodila, ki niso napisana najbolj po željah dijakov. Dijaška in osnovnošolska mesečna veljata ob dnevih šolskega pouka, medtem ko delavska vozovnica velja vse dni v mesecu. Se pravi, da so dijaki že tu prikrajšani. Beri dalje. Marsikateri dijak ima tudi ob dnevih, kadar ni pouka, opravke, pri katerih bi mu mesečna prišla še kako prav. Vendar, ker mu ob takšnih trenutkih le ta nič ne pomaga, si mora pač od ust pritrgati denar, da se lahko zapelje do inštruktoija, svoje simpatije, prijatelja... V decembru zaradi praznikov odpade sedem dni pouka , če ne štejemo sobot in nedelj. Se pravi, da nam bo mesečna veljala le približno petnajst dni v mesecu, njena cena pa je kljub temu ostala enaka (enako visoka)! Vsaj sedaj bi lahko ceno znižali, vendar o tem lahko le sanjamo ali pa napišemo božičku in mogoče nam bo to željo izpolnil . Če ste vsaj malo seznanjeni z železniškim prometom, potem lahko veste, da njihova dijaška mesečna vozovnica velja vse dni v mesecu, tudi ob praznikih. Ali to pomeni, da se bomo morali namesto z avtobusi voziti z vlaki. Vsekakor bi bilo ceneje. Prav tako si lahko na železniški postaji kupuješ karto vsak teden sproti in si s tem ob praznikih prihraniš (krvavo potreben) denar. Kaj pa vi mislite o tem? Špela Strgaršek, 2.e ne Aloha amigoO%JtratkiSŠvpo6^ku, se vam zopet oglašava midve. Medtems«Mia»u«midnto nadomeščali neznani avtorji, ki nama delmo konkitirefico. Pada rf&bova dolgovezili, si kar<3gsfesrite==n^ednjiiynukaj vrstiti! Snela S. (eko. je zapustilaKtaAa Uj^£0.)lsflj ji j epe večno všeč stara simpatija.-Ma ŠaJVŠcko.rije Jotitetnamoč preživela z Alcšom F. ifipa jo7evze£|ai» * u 1 * * “*•* ! ( ' 1''C/*:‘7 VC- **1 '* ^e’1 • r» A *» rniff Z / ^Jj n u &*/( ^: Z jC/ J. r> * i $ C F/n 0-fi J tf,t, : a * /«..*, . /' '■*'/ * * ; , * , /;Xy Z Z V-f/f slJ J - ' * A A »» (-y; * St: rt n ti. * 1 *1 pftijrrr ffirt f* z / , ? n z •'J f t < n i<,,y ' v L- ^ y / i frt ti ‘ J ; ^ 7• 1! (HAitr /r ■Z Zf, 11 v ' 'Aj'/ ’ 'j* j ^ Z y S p1 ’1Z'1 z 'r ‘''' Plu 'iS"*-i/ Z’ i’.y '2 J II. r Sl pri n t, t... ■; „ „ 11 4tl ■ r” ''Aa .ItiipP ffJhp/■!+»*<■<$ ,/ pa.f* •/ »««/ 'z„,..rA,K„ JZ/ 9P/pPr-p JulL 'ertz/itrfl ss-cjfvt-r . —y C / ' S 1 / V ... . / Poročilo cenilnega komisarja barona Ignaca Apfaltrerja deželnemu sodišču o opravljeni cenitvi premoženja Marije Konstancije Čop. Ljubljana, 30. aprila 1760 bilo treba po začrtani poti do Brežic. Bil je čas kosila. Po kosilu pa čas nestrpnosti pred naslednjo spretnostno vožnjo, ki je bila še bolj zahtevna od prve. Najbolj "turistična" tekmovalka je namreč porabilakar 9 minut in 50 sekund, da.se je pripeljala skozi množic iz kegljev sestavljenih "ovinkov" in "garaž". Večina tekmovalk pa je progo prevozila v manj kot dveh minutah. Tudi na tej spretnostni vožnji so najbolj zagrete tekmovalke bolj ali manj uspešno demonstrirale z ročno zavoro in smodenja gum. Tokrat jo je skupila ravno guma, kije s tako naglico priletela ob robniku, daje na mestu samem izpustila svojo zračno dušo. Na Brežice pa se je spustila še megla, da bi jo lahko rezali. Po temi in megli so morale čez makadam in med polji tekmovalke še nazaj na Otočec, vmes pa na dveh kontrolah potrditi, da so "na pravi poti". Končno večerja in nestrpno pričakovanje rezultatov, ki pa so v glavnem le potrdili slutene uvrstitve. Zasavčankc so bile dobre voznice, vendar v družbi boljših na sam vrh niso posegle. Ekipa Strmijan-Grden je bila 16., ekipa Zalezina-Gumzej 25., ekipa Benko-Zupan 31. in ekipa Senčar-Holc 44. Vendar so bile v skladu z dvanajsto zapovedjo ženskega turističnega rally-a: "Ne želi si boljšega mesta, kot si ga desegla. Bo pa drugič boljše," z rezultatom zadovoljne vse tekmovalke. Čakala jih je le še varna vožnja do doma. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. Sponzorji ekipe Benko-Zupan so bili poleg Zasavca še: Elektrome-hanika Fele Rudi in Amalija iz Zagorja in AMD Zagorje. Čeprav je večina moških bralcev že ob naslovu obrnila na novo stran Zasavca, ste tisti, ki berete naprej, lahko prepričani, da je vsako podcenjevanje voznic povsem odveč. Še posebno s tem mislim na tekmovalke, ki so se 3. decembra zbrale na Otočcu, kjer je potekal četrti ženski turistični rally "Gradovi na Slovenskem". Rally prireja Beba & JV d.o.o. iz Ljubljane, poteka štirikrat letno in v nekaj letih naj bi redne tekmovalke z njim obiskale vse slovenske gradove. Tokratnega rally-a se je udeležilo 49 ekip iz vse Slovenije. Na Otočec so pripeljali tako Trabanti kot BMW-ji, najstarejšo ekipo sta sestavljali 54-letna voznica in 52-letna sovoznica, naj mlajšo pa 18-letna voznica in 19-letna sovoznica, skupna starost vseh udeleženk pa je bila 3132 let. In da tudi Zasavčanke niso nič slabše voznice od drugih, so v tej pisani druščini dokazovale kar štiri ekipe in Zasavja. Barve Zasavja so zastopale Marina Strmlj an in Bernarda Grden iz Mlinš, Štefka Zalezina in Vanda Gumzej iz Trbovelj, Dejana Senčar in Ana Holc iz Trbovelj ter ekipa Zasavca: Romana Benko in Irena Zupan iz Zagorja. Po startu na Otočcu je bilo treba počasi in varno, skratka "turistično" pripeljati do Semiča. Tu je tekmovalke čakala nič kaj turistična spretnostna vožnja. Cvilile so gume, padali so keglji... Kljub temu pa sem prepričan, da bi na spretnostni vožnji v konkurenci 49 ženskih ekip tudi premnogi moški voznik po uvrstitvi pristal daleč za najboljšimi voznicami. Po spretnostni vožnji je Pozor, ženske za volanom! Med največjimi zanimivostmi Moskve sta brez dvoma tudi osrednji ruski cirkus Nikulin, ki stoji v samem središču mesta in se imenuje po ljudskem artistu Nikulinu, ter podzemeljska železnica, ki jo na kratko imenujemo metro. Tine Lenarčič Zgradba cirkusa je v zidani izvedbi. Tako zunanjost kot notranjost sta izdelani prostorno, arhitektonsko izredno zanimivo, s prostornimi stopnišči in hodniki, kjer so številne prodajalne vsega mogočega blaga. Osrednji prostor predstavlja amfiteater. Zmogljivost ima cirkus 2000 sedežev, seveda pa je vmes dosti prostora tudi za stojišča. Predstave si slede ena za drugo, vsak dan dve. In vsakokrat so predstave razprodane. Vstopnina je primerna za ruske razmere. Obiskovalci so večinoma starši z otroci različnih starosti. Kljub velikemu obisku ni bilo nikakršne nediscipline pri vhodu in razmeščanj u gledalcev. Žena širokih stopniščih in na hodnikih se med publiko pomešajo nastopajoči artisti in klovni ter s svojimi vragolijami opozarjajo nase, prav radi se nastavljajo raznim fotografom in posnetke skupno z obiskovalci. Na programu je bila cirkuška prireditev z naslovom Notranjost cirkusa Mikulin. "Na cvetnem bulevarju, 13". Za ruske cirkuse je znano, da večina njihovih artistov in klovnov izvira iz njihove visoke cirkuške šole. Nastopali so ekvilibristi, akrobatski ansambel (dobitniki najvišjega priznanja iz Monte Carla), žonglerji, telovadci, vrvohodci, severne živali (jeleni, medvedi), nastopi dresiranih gosi, rac, purmanov, psov... Akrobati -artistiso nastopali brez varnostne mreže v višini od 10 do 45 m. Metro - podzemeljska železnica velja v Moskvi za osnovno prometno zvezo med posameznimi predeli mesta. Dolžina vseh prog v treh nivojih znaša preko 300 km. Tekoče stopnice te zapeljejo na v globino od 80 do 100 m. So kot prave umetniške galerije; čiste, močno osvetljene. Vsako od teh poslej je zgradila po ena od tedanjih sovjetskih Republik. Poslikane so z motivi iz ruske zgodovine - bodisi v oljni tehniki, mozaiku, štukaturami, freskami ali ikonami. Električni vlak pripelje na c postajo vsakih 20 sekund. Vagoni so H dobro osvetljeni, polni in kakor je bilo videti se mnogi vozijo naokoli ves dan, dokler metro obratuje. Pravijo, da se od časa do časa na tej železnici zgodi marsikaj; od tatvin do nasilja s tragičnimi posledicami, kar seveda glavnemu mestu tako velike države ni v čast. .■o ti 3EJ :6^^\ f TRBOVLJE 1 ,.,1 , , . 38.1 |f (0601 )21 -358 J V \ ' 26-333 Oddajnik Telefax ||: Oddajniški f ** (060D26-228J 3 center KUM J *> y J ► # Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje > Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, Dodatne dejavnosti | , Organizacija glasbenih in drugih S prireditev, ozvočenja, izdelava Ipgg propagandnih sporočil, S snemanja... WjI\.ir, mm’nr TRGOVINA P R I N|| REMY center LITIJA, tel.: 061/883 476 NOVO V LITIJI S 1. decembrom 94 se v REMY centru v Litiji odpira nova Iskra Servis trgovina z bogato ponudbo programov: - TV, audio. video tehnike; - malih gosp. aparatov in aparatov za osebno - telefonska oprema - pribor in potrošili material za gospodinjske aparate CORONA Do konca leta bo promocijska prodaja s popustom do 15% in ugodnimi pogoji obročnega odplačevanja. KZ. | kmetijsko zadrugo izloke, z.o.o. tel.: 0601/73 524 NAKUPI NAD 1.000 SIT V DECEMBRU 94 V POSLOVALNICAH KZ IZLAKE VAS NAGRAJUJEJO!!! ČAKA VAS 100 LEPIH NAGRAD: - pralni stroj - friteza - salamoreznica - multipraktik - hitri pekač - aparat za sladoled - aparat za kavo - kasetofon - električni nož - mikser - ostale nagrade (20 kavnih mlinčkov in 70 KRAT 1 kg kave) Žrebanje bo 6.1.1995 v prostorih komisije. Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh naših trgovinah. kmetijsko zadruga Izlake z.«.«. ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | ■ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. DOMAČIJO na Marnem pri Hrastniku s 4.800 m2, prodam. Klopčič, Marno 7, Dolpri Hrastniku. STANOVANJE, dvosobno, s centralnim ogr., telefonom in kabelsko TV v Trbovljah prodam za 40.000 DEM. Tel.: 22-614. GARAŽO, zidano, ugodno prodam. Tel.: 26-826. BMW316,1.87, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 21-561. FIAT 126 P, 1. 87, reg. 11/95, prodam. Tel.: 39-134. 126 P, 1. 80, cena 350 DEM, prodam. Tel.: 71-262. ROSIGNOLL open, popolnoma nove, 185 cm, 15.000 SIT, prodam. Tel.: 71-835. OMNI, 180 cm, vezi Tyrolia, sm. čevlje št. 40, vse nerabljeno, prodam. Tel.: 81-948. DIVJA ROŽA (TV nanizanka) zadnja nadaljevanka, posneta na videokaseti! Naročila na tel.: 61 -475. SAMOJEDI, BELI SIBIRSKI PSIČKI, čistokrvni prodamo. Tel.: 74 - 046 INŠTRUKCUE IN ■ernčiut C-64, s kasetnikom in kasetami, disketnik, 3 yosticky, 2 modula, prodam za 350 DEM. Tel.: 24-871. TELEVIZOR, ČB Gorenje, cena 100 DEM, prodam. Tel.: 76-178. HIDROPAK (Hidrofor), prodam po ugodni ceni. Tel.: 81-376. NEMŠČINO in FRANCOŠČINO inštruiram. Tel.: 73-719. FRANCOŠČINO inštruiram (konversacijski tečaj). Ghislaine, Žabjek 5, Trbovlje. KRZNEN PLAŠČ iz nutrija, št. 30-40, prodam. Tel.: 21-561. ŠTEDILNIK Gorenje, rabljen leto dni, 2 x plin, 2 x elek. Tel.: 75-282. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 VAS TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL ZAGORJE d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 LENTI Madžarska 15.12.1994 PLIBERK Avstrija 16.12.1994 PLANICA 94 VABI; 9./10./11. decembra 94 Preživite boiično novoletne praznike z nami v planinah, morju, zdravilišču. Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018. Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTOPREVOZNIŠTVO AVTOVLEK A MIIMIBUS ZAGORJE tel.:(0601)63 206, 62 582 telefaks:(0601)63 206 MOBITEL06090057 PoLIET m DAEWC 11 ■Sr?” MOTOBIKE avtomobili od 17.426 DEM Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel/fax: 0601/62 257 GENERALNI ZASTOPNIK ZA DAEVVOO V ZASAVSKI REGIJI * ugodni krediti z nespremenjeno obrestno mero 10,3%. E A D E AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 3 7, ZAGORJE CELESTION HI-FI Zvočniki MADE in ENGLAND s 70 LETNO TRADICIJO - CELESTION 3 MKII ...36.000 SIT (par) NAJBOLJŠI EVROPSKI ZVOČNIK ZA LETO 94/95) TEL/FAX: 0601/61 575 -ZNIŽANE CENE TV SPREJEMNIKOV -VIDEOREKORDERJI, AVTOAKUSTIKA, GLASBENI STOLPI... DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-l9h ob sobotah 9h-13h SALON POHIŠTVA SMGSCo) Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 ~V/llWL/PW - KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO l /\riLgL jjpviB gr a a jv ru « mm - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13“ Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Teiefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! ! | ti MALIJSKI GENERAL IN POLITIK pred- sednik DRŽAVE (MOUSSA) OBLIKA NASELJA, TRŽNICA ZORANA ZEMLJA STARO- JUDOVSKI KRALJ ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) RUDOLF NUREJEV EUGENE IONESCU CUNJA, KOS BLAGA REKA V JUŽNI AFRIKI TIPALKA PRI ŽUŽELKAH ČEŠKI PISATELJ (JAN) AVTOR: KARU DREMEL D 1] M VRSTA SLADKO- VODNE RIBE, KRAPOVEC DODATEK TESTU PRI PEKI KRUHA STRAHOVIT TROPSKI VIHAR gpgjjUjg hi ► ANGLFILM. PRODUCENT (ARTHUR) VULKAN NA JUGU ČILA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (KIRK) PRETOK KRVI ORODJE FRANCOS KRITIK I (CHA XI PESNIK, ESEJIST RLES) VDOLBINICA ZA RAZSVETLJAVO LEVI PRITOK ODRE TINE OREL KWAME NKRUMAH OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU PLESALKIN PARTNER OTOK V ALEUTIH ZNAN PO JEDRSKIH POIZKUSIH MESTO V NEVADI,ZDA ZEVSOV SIN, PO SMRTI SODNIK V PODZEMLJU NEON MESTO V BELORUSIJI VRHNJI DEL GLAVE SPEJETJE ZAKON- SKEGA OSNUTKA POLICA ZA KNJIGE RITA PAVONE TOVARNA ALKO- HOLNIH puačv MIRNI APOTEKAR KRAJ V NEMČIJI PEVKA RUPEL KRAJ NAD VIPAVO FR.DIRKAČ FORMULE 1 (JEAN) BISTVO, CVET, IZVLEČEK MIRAN RUDAN VERSKA KAZEN PLATNENO BIVALIŠČE ALBERT PAPLER LOVRO TOMAN GRŠKI POTUJOČI PEVEC EPSKIH PESMI VRH V KARAVANKAH NAD SOLČAVO SREDIŠČE VRTENJA SLOVENSKI PISATELJ IVAN DEL TEDNA RIMSKI PESNIK GERMAN- SKI OREL FR SKLADATELJ DEUBES geometer STAREGA VEKA KRAJ PRI KRANJU ŽENSKO IME, ANA PERZIJA LEGA, POLOŽAJ MESTO V ITAUJI MESTO V NEMČIJI KRMNA RASTLINA RADIO- AKTIVEN IZOTOP TORUA HENRIK IBSEN FILMSKA IGRALKA GARDNER OROKV IRSKEM MORJU NADAV, NAPLAČ1LO SLOVENSKI PISATELJ (VRAN) MESTO OB AZOVSKEM MORJU AJDA LESJAK ENAKO- MERNO GIBANJE KRALJICA PRI ŠAHU ROBERT OVVEN SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC FONETIK IN SLOVNIČAR (JAKOB) PRODAJNA VREDNOST ARTIKLA NORVEŠKI SLOVNIČAR ASSEN KRAJ V SEVERNI ITALIJI OB ZGORNJEM TOKU REKE OGUO MENIČNO JAMSTVO SLOVENSKA ŽENSKA REVUA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 14.12.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakaio: 1. nagrada: 12 audio kaset Sony, Videoservis Zalokar Trbovlje 2. nagrada: 8 audio kaset Sony, Videoservis Zalokar Trbovlje 3. nagrada: 5 audio kaset Sony, Videoservis Zalokar Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 46/94 1. nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 S IT, Vivod d.o.o., Trbovlje, Berta LABAR, Rove 19, Zagorje 2. nagrada: Darilni paket v vrednosti 2.500 S IT, Vivod d.o.o., Trbovlje, Slavi GOLOBIČ, Partizanska ul.3, Zagorje 3. nagrada: Darilni paket v vrednosti 1.500 S IT, Vivod d.o.o., Trbovlje, Erika KAVČIČ, Opekarna 13, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 15.12.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 47/94: ABSOLUTIZEM, PREROKOVANA, ENCIKLOPEDIJA, DIAZ, IRO, ODAK, MOŽIC, MET, LOV, RI, ASANA, OLAJ, ROTOR, TANK, ALA, DEKLINA, MRAČNOST, KAJN, CL, ROG, EBONIT, AJA, TRISTAN, TO, DEL, AJD, ROLER, INDIJKA, KIMAVEC, ZORKO, OTIS, TRI, SIREK, ZGOSTITEV, TNALO, FANT, KOSA. asmc M1BEOSERMIS MmEosjnmim Boris ZALOKAR s.p. Trbovlje, Šuštarjeva 3 tel.: 0601/22 466 VIDEOSERVIS: POPRAVILA: VIDEOREKORDERJEV, VIDEOKAMER, AVDIONAPRAV IN RAČUNALNIKOV VIDEOSTUDIO: - SNEMANJE Z VIDEO KAMERO - MONTAŽA POSNETKOV - GRAFIČNA OPREMA, RAY TRACING - RAZMNOŽEVANJE VIDEO KASET -PRODUKCIJA IN PODPORA TV PROGRAMU EDINI DIGITALNI VIDEOSTUDIO V ZASAVJU Samo pri nas 6 MESECEV GARANCIJE! m KRIŽANKA za MLADE - - GORA V JULIJCIH Z nluwl OPERNA GLAVNO Mjm| GORA V JUUJCIH Z ZASAVSKO KOČO (2050m) NIVO, RAVNINA NAGON. GON RIMSKA TISOČ OPERNA PEVKA MEZE GLAVNO MESTO JAPONSKE PRVEN- STVO FRAN LEVEC ► NOBEUJ TITAN ► STARODAVEN NAROD V MAU AZIJI AVTOR: KARU DREMEL MIŠKO KRANJEC PREDMET, KI PRINAŠA SREČO NEKD.RUSKI VLADAR U.ELEKTRO-INŽENIR, NOBELOVEC LETA 1909 (GUGUELMO) ANNA OXA KRASTA PRVI MADŽARSKI KNEZ NIKO GORŠIČ ION Z NEGATIVNIM NABOJEM DOMAČE ŽENSKO IME (KATARINA) PTIČJA SAMICA ŽABJA NOGA FILM. IGRALKA OTA) KITAJSKO BRENKALO IZVRTANA LUKNJA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV OSKAR NEDBAL PIANIST BERTON- CELJ SUKANEC VRHUNSKI ŠPORTNIK KONEC POLOTOKA LOČNICA MED SVETLOBO IN SENCO NA PLANETU ERBIJ GRŠKO MESTO V EPIRU POLOŽAJ TELESA V JOGI HOROSKOP OVEN Bodite malo bolj podjetni in veliko boste dosegli. Težave boste pričeli reševati veliko bolj objektivno in nesebično. V partnerstvu se bodo stvari obrnile na bolje. Št.: 14. BIK Veliko bolj zaupljivi, komunikativni in odprti boste v tem obdobju. V partnerstvu večjih sprememb ni na vidiku. Le samskim Bikom se lahko obeta trajna in globoka ljubezenska zveza. Št.: 5. DVOJČKA Postavite se na svoje noge, saj boste šele tako lahko zadovoljni s seboj. Do svojih bližnjih imejte pravičen odnos in tudi nesoglasja bodo minila. Št.: 30. RAK Tudi samski Raki boste dobili priložnost, da osvojite nekoga, ki vam že dalj časa ne da spati. Za posel boste imeli izostren občutek. Št.: 2. LEV Odleglo vam bo, saj vas partner ne bo več pretirano utesnjeval. Ohranili boste dobre stike s tistimi, ki jih potrebujete, ostalim pa se ne boste pustili izkoriščati. Št.: 7. DEVICA Ne boste preveč družabni, zato raje razčistite s sabo, kaj bi pravzaprav radi. Tudi v partnerstvu je pred vami obdobje, polno preizkušenj. Št. 10. TEHTNICA Tokrat boste bolj spremenlji vegarazpoloženja. Zato je dobro, da se tudi v ljubezni držite bolj na vajetih, sicer se lahko zgodi, da boste razočarani. Št.: 6. ŠKORPIJON Dobro se boste počutili, tako vas tudi večje težave ne bodo spravile z začrtane smeri. U spelo se vam bo uveljaviti na delovnem mestu, v kar je usmerjena tudi vaša energija. Št.: 19. STRELEC Imeli boste priložnost, da se izkažete v službi. Nezadovoljni boste s sabo, vendar ne obremenjujte s tem še partnerja, ki bo v tem času že tako prikrajšan. Št.: 33. KOZOROG Zaupali boste ljudem, kijih dobro poznate. Pazite pa, da se ne bodo poslabšali odnosi s sodelavci. Na ljubezenskem področju boste bolj rezervirani. Št: 21. VODNAR V družbi boste veliko govorili in manj razmišljali, sodelavci bodo vseeno navdušeni nad vašimi idejami. Ne dovolite si, da bi bili neodgovorni do partnerja. Št.: 25. RIBI V tem obdobju bi bilo bolje, če s partnerjem nista pretirano skupaj. Zavedajte se, da ste odgovorni za to, kar počnete in ne sprejmite pasivno vseh stvari. Št.: 25. Rešitve Križani zapade. dveh ugank in rebuse bosie nasilna Sireni 41. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji. Zagorje - V gostišču Kum razstavlja 10 svojih del v oljni tehniki z motivi krajine Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa. Izlake - V Medijskih Toplicah bo do 10. decembra odprta razstava izbranih in povečanih karikatur Franca Jurija in Marka Kočevarja. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kij o dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa. Trbovjje: Ulica 1 .junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. GLEDALIŠČE Trbovlje - v DD Zagorje bo v četrtek, 15.decembra ob 19.30 uri gledališka predstava izven. Predstavilo se bo Mladinsko gledališče Svobode Trbovlje z delom L.F. Rebelle Jutrišnji dan. Delo je režirala Nanda Guček. POHODI Litija - PD Litija organizira v nedeljo 11.12. na 14. tradicionalni pohod na Tišje. Start bo pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji med 7. in 10. uro. KONCERTI Trbovlje - Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje ob praznovanju 30 letnice ustanovitve zbora pripravlja koncert, ki bo v petek, 9. decembra ob 19. uri v gledališki dvorani DD. Trbovlje - v nedeljo, 11. decembra ob 18. uri bo Zenski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, pod vodstvom Nande Guček, pripravil celovečerni koncert v gasilsko -prosvetnem domu na Katarini. Športne prireditve ROKOMET Trbovlje: Dvorana OŠ, 10. decembra ob 19. uri: Rudis Rudar - Prevent (1. SRL). Litija: Športna dvorana, 10. december ob 19. uri: Inženiring Šarbek - Drava (1. SRL). rf............. — ^ DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7,-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 9. do 15. decembra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74- 123. Elektro služba: Dežurna elektro službapotekadopol-dne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelj a in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. 1. -2. VSEPOVSOD LJUBEZEN - Čuki (3) 2. -1. NE BOM TE PUSTIL SAME - Pop Design (5) 3. - 4. Tl BOŠ PA MOJA OSTALA - Aleksander Jel (4) 4. -5. NA ZDRAVJE NAŠIH ŽENA - Andrej Šifrer (2) 5. -/. V UUBUANO - Anja Rupal (1) xx:x: 1. - 5. RA - RA - Rl - Stonnitra (2) 2. -1. HELLO, MRS.J0HNS0N - Joy (3) 3. - 3. ALLIVVANNA DO - Cheryl Crow (5) 4. - 4. TURN THE BEAT AR0UND - Gloda Estefan (4) 5. -/. SIMPLE THINGS - Joe Cocker (1) Mo) naslovi ■ Glasovalce po dopisnicah ne nadev: Radki Titocrtie, svobode 11a, 61420 Trbovlje j I dokxka vlekočem ta*xi Na sporedu ob ponedef* od 12.00 do 12.45. KANAL 10 09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACUE,12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMA-CUE, 20.15KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE IN-FORMA CIJE.l 2.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE IN-FORMACIJE.12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DA-NNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA VIDEO STRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00. 20.00 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET 20.30 AKTUALNA ODDAJA V ŽIVO - KANDIDATI ZA LITIJSKEGA ŽUPANA 10.00INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA ,11.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ 20.00 VIDEOBOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA,21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ. RADIO TRBOVLJE maM.ii.w4 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00SLOVO 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACUE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JEZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA,19.00SLOVO tuntn 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO " * 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP.17.00KON-TAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO MvXvXvXvXv! 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,19.00 SLOVO FoTkA tar tako Gremo na žur. VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Sex Kaj je to: petdeset jih misli na sex? Sindikalni izlet. Bronhi Ko so v plinski celici v zaporu potihnili še zadnji glasovi, je rabelj odprl vrata, pa se mu je ven prismejal Balkanec z vrečko bombonov v roki: "Bronhi, da se lakše diše..." Nato so ga vtaknili v krematorij. Čez pol ure, ko naj bi bil notri samo še pepel, jez notranje strani potrkalo po vratih. "Kurjač" je odprl vrata, Balkanec pa se je nasmejal: "Braunemon, da počrnite, a da ne izgorite..." Na smrtni postelji Gorenje leži na smrtni postelji, okoli njega je zbrana vsa družina, in sprašuje: "Žena, a si ti tukaj ? Žena odgovori: "Seveda dragi - vedno in do konca bom ob tebi." "Kaj pa hčerka, je tukaj?" Hčerka odvrne: "Seveda ate, tukaj sem." "Kaj pa tvoj mož, je tukaj?" "Tudi." "Kaj pa sin?" je bil možakar kar malce že nestrpen. "Tudi on je tukaj s svojo ženo." "Kaj pa potem vnuki?" "Tudi mi smo pri tebi," odvrnejo vnuki. "Kje so pa vsi nečaki?" ga zanima. "Tu poleg," se glasi odgovor. Nato pa možakar vpraša: "Ja, za koga pa potem gori luč v kuhinji?" Pametnejši Zakaj seje most podrl, ko gaje prečkal Gorenje? Ker pametnejši prej popusti. Kanarčka En tip je imel kanarčka, ki je vseskozi pokvarjeno govoril in preklinjal. Nek župnik pa je imel kanarčko, ki je iz dneva v dan samo molila. Nekega dne sta prišla ta dva možaka skupaj in sta se med drugim pogovarjala tudi o njunih kanarčkih. In je prišel župnik na idejo, da bi dala dva kanarčka malo skupaj, da bi njegova kanarčka nehala vseskozi samo moliti. Tip nato pripelje svojega pokvarjenega kanarčka, ta pa reče: "Porka madona, kje je una kurba, dajo bom po***al?" Župnikova kanarčka pa odvrne: "Hvala ti Marija, da si uslišala moje molitve." TnO :z mjuetif) | 'S°T°N I | VNVSV 'V1>IV ‘HOIVNMHHI ‘JLIN TD V 'NO ‘VNLLHA ‘NIM ‘NVŽDI ‘VŽIVIŠ ‘ON ‘GVdHV I ‘OV ‘INOOŽIVIAI ‘LLU3H ‘NIA1 ‘NL1SA33 | ‘ON ‘NVH3 ‘IVIVI>1 d :apeiui bz Btjtrezu^ V J gsfflC V %AQORje GfEVA[ nu -Mi ** U » kazen ^ ** * neko', časa. loke bi *ni, cPe/, /toef, voo/ V Trbovljah ni mogel zmagati nihče drug kot Janez Malovrh, v prostem času pesnik. Zanj je govoril že izbrani datum volitev; dan po Prešernovem rojstnem dnevu. Še bolj pa dejstvo, da glede na proračunske stiske Trbovelj, novi župan preprosto mora biti umetnik. | Z. J. iz Trbovelj sprašuje, ali gre v navedenem primeru za | kršitev volilnega molka. V soboto, na dan volilnega molka, je | namreč pasja mrcina iz Maj ceno ve ulice ugriznila | Trboveljčanko. Pes stanuje na istem naslovu kot županska I kandidatka Aleksandra Forte. 1 | Stvar nikakor ni preprosta, spoštovani Z. J. iz Trbovelj. Kot I si mi razlagamo zakon, zapovedan molk ne velja za živali, | torej pes ni kršitelj le tega. Do kršitve bi lahko prišlo, če bi ogrizena v sveti in upravičeni jezi ne preklela le psa, ampak | tudi kandidatko. O tem pa nam žal ne pišete ničesar. Nerodni demokrati Narodni demokrati so poskrbeli, da so Trboveljčani v soboto imeli v nabiralnikih tudi obvestilo o stanju "skrahirane prokomunistične Jelinčičeve stranke". V nedeljo so skrahiranci nabrali 12,2% glasov ali enajstkrat več kot "Z vami in za vas" narodni demokrati. Največ spolnosti so v predvolilni boj vnesli v Trbovljah. Najprej so krščanski demokrati izračunali, da ima njihovih 27 kandidatov kar 51 otrok. Za cel avtobus otrok se sliši res veliko, vendar produktivnost njihovega občevanja le ni zelo rekordna, saj je celo pod pragom enostavne reprodukcije. f/i az/(/urye o č((na Stari & novi litijski župan Mirko Kaplja je menda v naporni predvolilni turneji po Litiji izgubil kakšen kilogram. Kljub temu j e na dan volitev nasprotnikom dokazal, daje še vedno nekaj kategorij nad njimi. Zmagovalci iz ozadja Njihova konkurenca, Združena lista, je tudi poudarila spolnost, vendar z drugimi poudarki. Da bi v njej brezskrbno uživali, je Mladi forum Združene liste delil kondome dobre volje. Med tistimi, ki so napovedovali zasavski razplet županskih volitev, je šlo najbolje od rok televizijcu Romanu Rozini. Njegova napoved je bila: Hrastnik: 1. Grošelj, 2. Jerič, odločitev v drugem krogu; Litija: Kaplja bo dobil v prvem krogu; Trbovlje: 1. Malovrh, 2. Kink, odločitev v drugem krogu; Zagorje: Švagan bo dobil v prvem krogu. Med zgornjimi trditvami je bila napačna le tista o potrebnosti drugega kroga v Trbovljah. Ker ga je do preroške popolnosti ločil manj kot odstotek glasov, mu bomo za nagrado podarili listek za športno napoved. PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO V POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: m Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa: ■ k.asko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: m 10-odstotnipopust za vsa ostala zavarovanja v paketu: ■ popust za takojšnje plačilo: ■ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: m pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: ■ v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: m turistično zavarovanje za potovanja v prostem času: ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. I zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje I NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 mm Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek | Datum rojstva .... ■ kraji:::i;::: v fl poštna št. | ulica . . . . • /telefon. . datum . podpis . . | NAROČNINO BOM PLAČE V/ sproti, trimesečno, polletno (ustrezne tL: obkroži) t I