r Ho KuteS svoj značaj i Ljubimo resnico! Glasoviti francoski diplomat in državnik Tal-leyrand je dejal, da ima človeška govorica zgolj ta namen, da človekove misli prikrije. Kes lepo bi bilo na svetu, ko bi noben človek drugemu no mogel in ne smel zaupati ter verjeti njegovi besedi. Po besedah tega francoskega mojstra v laži bi ljudje 6ineli drug drugemu lagati, drug drugega slepariti, in 6icer ne le v politiki in trgovini, marveč v vsem zasebnem in javnem življenju. Laž, zahrbtnost, obrekljivost — to se je temu francoskemu državniku zdelo nekaj koristnega in samo po sebi umevnega. Minister Talieyrand je s svojimi dejanji dokazal, da se svojega nauka res drži. Bil je Napoleonov minisler in kancler Bil pa je tako zvijačen, da se ga je sam veliki Napoleon bal. Odpustil pa ga ni, ker ga je potreboval. Toda že takrat, ko je veliki cesar bil še mogočen, ga je izdajal ter njegove načrte skrivaj ilajal Angležem t»r drugim Napoleonovim sovražnikom, Ko je Napoleon padel, je kajpada njegov kancler sovražnikom pomagal cesarja ponižati, nakar je poslal minister rodovina Burhonske. Kajpada je mož imel »uspehe«. Toda v zgodovini slovi njegovo ime kot ime največjega lažnika, izdajalca in prevaranta. Laž je nekaj grdega. Sveto pismo nam tako nazorno pokaže, da je oče laži sam hudič, ki si jo z lažjo pomagal, da je preslepil prva dva človeka in ju zapeljal v greh. To je bil izvirni greh, ki šo dandanes bremeni človeški rod Izvirnega greha in vseh njegovih nesrečnih posledic, kalere od Adama do današnjega dne larejo človeški rod, je kriva hudičeva laž. Ko dandanes gledamo, kaj se po naši slovenski zemlji dogaja, vidimo, da je največ nesreč zakrivila Inž. Spomnite 6e še morebiti tistega veličastnega dne, ko je rajni nadškof dr. deglič v Celju imel katoliški slovenski mladini listi svoj zadnji govor. Takrat je dejal, da Satan zbira svojo fronto, da pa 6e morajo katoliški ljudje zbrali v bož> Ironto, da bi Satanova fronta ne zavladala po slovenski zemlji. Takrat je vsakdo, ki je listi čudoviti in preroški govor poslušal ali bral, sklenil, da so: bo držal božje fronte ter se bojeval zoper Satanovo. Malo let je minilo od tislega govora, ki ga ljudje še niso pozabili, vendar je marsikateri izmed nekdanjih poslušalcev medlem bil zašel v Satanovo fronto, ker ga je zvabila mamljiva — hudičeva laž. šele po tolikšnem trpljenju in razočaranjih se zaslepljenim siromakom oči odpirajo. l.až je tisli strup, ki v človeški družbi lahko naredi največje razdejanje. Slovenski človek je od nekdaj sovražil laž. Kako modro govori naš pregovor: »Kdor laže, tudi kradel« Kakor iz lenobe izvirajo grehi in zablode, ki temelje v slabotni človeški volji, tako iz laži izvirajo grehi, ki so doma v zlobi in hudobiji. Navadno pa se »boje skupaj pomeša. Dokler je v kaki soseski en sam človek, ki laže, še ni lake škode. Ljudje ga poznajo in na njegove besede nič ne d.1,0. Kadar pa se laž javno razpase, postane velika socialna nesreča, iii lahko v nesrečo pahne cele narode. . Le verujte nam, mladi ljudje, da 60 že bili časi, ko je laž vladala narodom, včasih domala vsem narodom-sveta. In tudi to. da so lisli časi za svet bili huda 'preskušmja, ker so lo bili časi velikega trpljenja, joka in solza. Resnica je hčerka božja. Zato se je vsekdar drži, fant moj, pa boš postal mož, ki ga bodo vsi spoštovali. Včasih je zaradi resnice treba ludi kaj trpeti. Kdor pa za resnico ni pripravljen trpeti,' tak je špekulant, ki bi bil takoj pripravljen s hudičem kompromise sklepati, če bi mu lo kaj neslo. Od takih mož-pa'nikar ne pričakujmo srečne prihodnosti I — Zalo ljubimo resnicol ■ Na dvorišču grada v Polhovem gradcu Vojni dogodki preteklega tedna Neustrašena bramba na Siciliji Italijansko vojno poročilo št. 1164 od dne 2. t. ni. se glasi, da so osne čete na Siciliji z živahnimi protinapadi zadrževale vztrajno sovražno ofenzivo na severnem in srednjem odseku tega bojišča. — Pri bombardiranju Neaplja in salernske obale je sovražnik izgubil pet letat. italijansko vojno poročilo št. 1165 od dne 3. t. m. naglaša, da je sovražnik svoje napade razširil tudi na južni odsek sicilskega bojišča, kjer so se razvili hudi boji. — V vodah južne Kalabrije so italijanski motorni torpedniki imeli boj s sovražnimi motornimi torpedniki ter so vzdržali njihov napad. — Pri letalskih napadih na mesto iu okolico Neaplja, na razne kraje na Siciliji in Sardiniji je sovražnik izgubil 8 letal. — Nad Sardinijo je samo en italijanski letalski roj zbil v ponovnih spopadih 12 sovražnih dvomotornih letal. Italijansko vojno poročilo št. 1166 od dne 4. t. m. navaja, da na sicilskem bojišču že cele itiri dni divja silovita bitka, ki.je posebno huda na srednjem odseku med krajema Regalbuto in Centuripe, kjer je sovražnik ponovno poskušal predreti osne vrste, katere pa se žilavo branijo. — Nad vzhodnim Jonskim morjem je sovražnik izgubil pet letal. Italijansko vojno poročilo št. 1167 od dne 5. t. m. pove, da so osne čete neustrašeno odločno zadrževale ponovne sovražne sunke sovražnih sil na sicilskem bojišču. Nemška bojna letala so bombardirala pristanišče v Palermu, kjer »o potopila en rušilec ter dva jiarnika s 13.000 tonami, poškodovala pa eno križarko, tri rulilce in osem trgovskih ladij s 30.000 tonami. — Sovražnik je spet bombardiral mestoNeapelj, kjer je razdejal mnogo stanovanjskih hiš, pri čemer je izgubil sedem letal. Italijanska letala pa, ki spremljajo prevozne spremljave, so uničila še lest letal. Italijansko vojno poročilo št. 1168 od dne 6. t- m. naznanja, da se na srednjem sicilskem bojišču italijansko-nemške enote žilavo bore. Mesto Catania, ki pa je sovražnik cele tri tedne napadal in od vseh strani bombardiral, je bilo izpraznjeno. Civilno prebivalstvo se je vzorno vedlo. — Italijanski in nemški bombniki so bombardirali sovražno ladjevje v pristaniščih Palermo in Augusta. — Osni lovci so uničili 5 sovražnih letal. — V noči na 4. avgust je italijanska podmornica vdrla v sidrišče v Gibral- tarju, kjer je potopila dva parnika no 7.500 ton ter eno 10.000 tonsko petrolejsko ladjo. — Med bombardiranjem Neaplja je bilo 210 ljudi ubitih, 464 pa ranjenih. Boji na Ruskem se nadaljujejo Nemško uradno poročilo od 2. t. m- pripoveduje, da so nemške čete ob reki Mills zavzele važno sovražno postojanko in da so južnozn-hodno od mesta Orel bili odbiti sovj. napadi. Nemško uradno poročilo od 3. t. m. omenja, da je pri Kubanju bilo odbitih več sovražnih napadov, da pa se je nemški napad pri Kujbi-Ševu uspešno nadaljeval. Pri Orlu je sovražnik nadaljeval svoje napade, pa so jih nemške čete junaško odbijale- — Dne t. in 2. avgusta je sov ražnik izgubil 227 letal. Nemško uradno poročilo od 4. t. m. objavlja, da so v silni bitki pri reki Mius nemške čete razbile sovražne vdorne napade, pri čemer je sovražnik izgubil 17-895 ujetnikov, 730 tankov. 703 topove, 398 metalcev min in mno^o orožja. Ob reki Doneč in pri Bjelgorodu je sovražnik poskušal predreti nemške postojanke. Pri Doncu je bil predor prestrežen, pri Bjelgorodu pa se boji še nadaljujejo. — Pri Orlu so bili sovražni napadi odbiti. — Sovražnik je včeraj iz gubil 118 letal. Nemško uradno poročilo od 3. t. m. pravi, da so včeraj Rusi ob reki Mius začeli hudo napadati' novo dobljene nemške postojanke severno od Kujbiševa, da pa so se vsi ti napadi ponesrečili. Tudi ob srednjem teku reke Doneč so sovražni napadi bili brez uspeha. Pri Bjelgorodu pa se boji, polni sprememb, nadaljujejo-Mesto Orel je bilo v noči med 4. in 5. avgustom izpraznjeno, ko so bile uničene poprej vse vojaško pomembne naprave. Nemško uradno poročilo od 6. t. aa. razglaša, da je sovražnik pri reki Miusu z vsemi sredstvi skušal dobiti nazaj izgubljene postojanke, da pa ni dosegel nobenega uspeha. Pri Bjelgorodu se krvavi boji srdito nadaljujejo. Južnozahodno od Orla je sovražnik na enem kraju vdrl, pa je bil takoj zajezen. Drugod pa so se vsi njegovi napadi ponesrečili. — Včeraj je sovražnik izgubil 209 oklepnilov in 84 letal. Od začetka te velike bitke na vzhodu, torej v enem mesecu, so Nemci na tem bojišču ujeli 69.164 ujetnikov, uničili ali zaplenili 7848 oklepnikov, 3083 topov in 1620 metalcev min. Letal je sovražnik izgubil 3731. Drevesa je dvigal v zrak V španskem Cercelanu se je pojavil nedavno tračni vrtinec, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Vihar jc ruval drevesa, jih dvigal s tal ter jih j* nosil po zraku do 200 m visoko. Izreden jav je bil po ljudski sodbi v zvezi • potresom, je trajal vet čas zračnega vrtinca, to je nad rao uro. Nad nogometaše so se spravile V nekem južnočeškem kraju je čebelni roj napadel nogometno igrišče v trenutku, ko >o nogometaši igrali. Igralci in gledalci so bili pognani ▼ beg in čebele so obvladale igrišče, dokler jih niao z ognjem pregnali. Sele čez tričetrt ure so »»ogli nogometaši nadaljevati svojo igro. Več nogometašev to čebele opikale in so jim morali nuditi zdravniško pomoč. Podzemska jama kot zaklonišče Podzemska jama pri Miihlspeu na Weatfalskem, ki j« domačemu prebivalstvu nudila zatočišče že t nasledstveni vojni pred Spanci in Švedi in med 30 letno vojno pred Rusi in Švedi, spet nudi prebivalstvu varno zaklonišče pred letalskimi napadi. Jama je dolga 8 km, je razsvetljena z električno lučjo. Iz zgodovine cigarete Cigarete eo začeli uporabljati v Evropi Sele pred eto leti. To modo eo prav za prav uvedle Spanj jolke, ki so začele kaditi cigarete namesto pip iti cigar. Po drugem viru pa je Francija vpeljala cigarete v Evropo, in eice.r po vojakih, ki eo ee vra-lali iz Alžira, kjer kadijo domačini že od nekdaj tobak v ovitkih. 2» Varčevanje s steklom Budimpeštanski župan je pozval prebivalstvo, naj v toplih mesecih sname notranja ali zunanja okna, da v primeru sovražnega letalskega napada ne bo razbitega preveč stekla zaradi zračnega pritiska. Oblaatva bodo nadomestila samo polovico razbitih stekel. Bolgarija bo pridelala mnogo krompirja Letoa te obeta v Bolgariji izregno dobra letina krompirja in časopiti ie opozarjajo, da bo treba na veliko izveati tuienje krompirja, ker bo pridelek tako velik, da tvežega ne bo mogoče porabiti vsega. Vinsko borzo bodo ustanovili madžarski vinogradniki v Budimpešti. Borza naj bi preprečila premočno kolebanje vinskih cen. Dosedaj je v tem amislu delovala zadruga vinogradnikov, ki ao te prepričali, da bi vintka borza boljše tlužila temu namena. Vintka borza bi tudi pospeševala pridelek boljših vin. Pet letin Znano nemško podjetje Ig. Farbeniadustrie ima veliko preizkuševalmico, kjer delajo izkušeni vrtnarji razne poskuse e sočivjem. Zemljo umetno segrevajo, za kar uporabljajo iz industrijskih naprav toplo vodo, ki eo jo spuščali prej v reko. S to vodo segrevajo gredice, ki bo ograjene t betonskimi stenami ia pokrite s steklom. Sprednje stene lahko odstranijo, kadar obdelujejo gredice. Umetno segrevanje zemlje omogoča mirno izkoriščanje že v začetku pomladi in pospešuje rast rastlin, tako da dosežejo pet ali celo šest letin v letu. KRATKE Obvezne delovne knjižice za delavce, namc-ičence in male obrtnike je uvedla Romunija. Zaradi hudih zim (I. 1939-40 in 1941-42) je padlo število tadnih dreves v Nemčiji za 28% na 110.9 milijonov dreves. • 1,936.000 glav goveje živine šteje »sedaj Hrvatska, ki hoče s celo vrsto ukrepi doseči 3 milijone repov. Nova samottojna država Birma je napovedala vojno Združenim državam in angleškemu imperiju. Dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Maj-tki te ne bo več vrnil na tvoje tlužbeno mesto. Na stotiae prostovoljcev za indijsko narodna vojtko proti Angliji te vtak dan priglasi v Sumu. Za izrednega komisarja pri mladinskih ustanovah razpuičene fašistične stranke je imenovan general Giovanni Benedetti. Umrl fe predsednik čongkinške Kitajske King Lin Sen; bil je zadnje čate hudo bolan. Na mine je zadela švedska podmornica Ulbca; 32 mrtvih. M novih poljedelskih potkntnih šol za izobrazbo kmetov in kmetic to odprli v Bolgariji. 12M poletov |s dotlej izvršil nad sovražnikovim ozemljem nemški stotnik Hant Ulrich Rudel. Aten tki Ust »Nea Estis« priobčuj« pet Petrar-kovih sonetov (12, 22, 54, 95, 147) v grškem prevodu. Približno M% vsega zlata na sveta imajo sedaj Združene države ameriške. 4M vagonov tednik sokov bo imela letot na razpolago Romunija. fctevile prašičev te |e v Angliji med to vojno •krčilo za nad dva milijona. Vse strehe je odnesel vihar v ameriškem mesta Baldestonu v državi Tesat. Uporabo živil to omejili in rszdeljevanje uredili sedaj tudi na Portugalskem. Eksplozija |t povzročila silovite požar« v di-namitnem skladišču Montain pri Redingu v Kaliforniji. MM letal fe fe sestrelil nemški lovtki roj Moeldert pod poveljstvom podpolkovnika Nord-manna. Prvi tečaj za stenografijo in strojepisje za vojne tlepce to zaključili te dni v zavodu za tlepce v švedskem Stockholmu. Znatne količine pomaranč in citron je Slovaška naročila v Španiji zaradi ugodnih cen. Zaradi avoza več sto vagonov bolgarskega premoga vodi Bolgarija pogajanja z Madžarsko. 28 novih sodobnih tramvajskih voz bodo dobavile bolgarski Sofiji italijanske in nem. tvrdke. Vsi ko tisti človeških žrtev je zahtevala poplava v indijskem mettu Vijainagar. Relu NU ie al imela nikdar tako malo vode kakor letot. Daevao letalsko zvezo to uvedli med egip-tovtkim Kairom in Motkvo. 29. falija ie minilo 2M let.Sbdkar je cesarica Marija Terezija proglasila Subotico za mesto. 9 milijonov šolarjev je imela preteklo šolsko leto Nemčija. 2apan v argentinskem metla Bnenos Airesa js prepovedal kazati tovjettki film »Vojni dan*. Napolitanski nadškof {e izdal duhovnikom oklic, naj v teh časih todelujejo z oblastmi. Omiko, Izročilo, Evropo, da, celo gospodarski liberalizem in angleški ter ameriški kapitalizem branijo le evropske tile, piše romunski list »Po-runca Vretni«. OdstopU je kot kr. poslanik pri Sv. stolici grof vitez Galeazzo Ciano. 344 milijard dolarjev znaša ameriški vojni proračun, kakor ga je objavil te dni državni predsednik Rootevelt. Novo bogato žilo kroma so odkrili v okrožja Sarubuna na Japontkem. Z marsičem, kar mora vedeti sleherni Izobraženec — Vas ^Vf I bo SEZNANIL ,,JlLl t Dekan Ivan Tomažič Dne 3, avgusta popoldne se je v Trebnjem smrtno ponesrečil s kolesom po vsej naši škofiji znan duhovni svetnik in trebanjski dekan g. Ivani Ev. Tomažič. Z njim je škofija izgubila enega naj-« bolj delavnih dušnih pastirjev v vsej naši pokra« jini. Ivan Tomažič je bil po rodu iz Most pri Ljubljani, kjer mu je zatekla zibelka 1885. Nov« mašo je daroval 12. julija 1909, nato pa službovat na Seiu pri Kamniku, pozneje kot katehet v Ljub« ljani. Leta 1929 je bil imenovan za dekana v Treb« njem, kjer je uspešno pastiroval do svoje pre« zgodnje smrti. Pokojni g. dekan je bil izvrsten; prosvetni delavec in večkratni odbornik Prosvetno: zveze, dalje predsednik trebanjskega prosvetnegal okrožja, posebno veliko zaslug pa si je pridobil kot zadružni delavec. Ohranimo ga v spominu iol molimo zanjl Brata Stanko in Metod Erjavec Zadel ju je močan električni tok. V Višnji gori se je v torek 2. avgusta pozno zvečer zgodila huda nesreča. Žrtvi električnega toka sta postala sinova pokojnega višnjegorskega župana Josipa; Eijavca, brata 28 letni Stanko Erjavec, elektro-monter, in kmet Metod Erjavec, 25 let star. Prvi je v bližnji vasi Polje napeljaval glavni vod električne naprave, drugi mu je pri napeljevalnih delih' pomagal. Zadel ju je okoli 20.30 po nesreči močan električni tok. Bila sta na mestu mrtva. Vsaka' zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Oba brata; sta bila dobra in odločna fanta. Pogreb obeh bra« tov je bil v četrtek, 5. julija, na farno pokopališča v Višnji gori. Bodi pokojnikoma ohranjen častea spomin, sorodnikom naše iskreno sožaljel Stalno na zalogi knjige „Slovenževe knjižnice" Peteiltn Molili, trafika, Vel. laiit Komunisti so poklali vso Hudnikovo družino i nnmii Bilo je lani pozno v je-«-—--"TTTJTjB seni novembra). Pridne * kmetske roke so že pospravi j lUHj vile, ko so komunistične TS11 tolpe prišle »osvobajat« tu-■B m 4»JH| di Dobrovo. Tega večera so HHn »„Mm Pr'ž" v '"So P' d. Martinov-ISislI^i^^B 111 na Sclo zahtevali Hud-iSš&mdF^m "ikovo družino, da gre z Sp*^ j njimi. Po kratkem času so [\P|lPw "dPeljali v gozd; Matija (roj. I i i ' 'i ■ '' Poldeta (roj. 1909). Mimo-' lludnikova grede so vzeli še sina Ivana mama (roj. 1908) in njegovo ženo Ivano (roj. 1911). Vse so odpeljali v gozd in pobili. Lojzetovu žena, ki je oii prihodu komunističnih tolp pudla v nezavest, je nekaj dni potem zaradi prestane groze umrla. Takoj po njenem pogrebu so komunisti prišli še po moža Lojzeta. Otroci so se obešali na očeta in jokaje moledovali okoli komunistov, naj jim spustijo očeta, pu zaman. Od takrat za 1 nj/etom ni več nobenega sledu. Čez. nekaj dni mi prišli še po mater. Kakih deset minut zunaj v.isi -o ljudje slišali strel. Našli so pozneje tudi grob, v katerem je ležala mrtva mati. Morilec ji je s krampom rtizmesnril del prs. Morilec Reliar i/. Dobrove, ki je zakrivil vse te zločine, je že spomladi prejel plačilo. Drugih lliiilniko-vili do danes šc niso našli. Daj Gospod, da bi tudi strašne žrtve poštene lludnikove družine ne bile zaman za vse naše ljudstvo! V Smartnem pri Litiji je umrl eden najstarej« ših gasilcev 84 letni Frane Hauptman pd. Polarievl stric. — V Ribnici so pokopali absolviranega juri« sta Zlatka Flega, doma iz Laškega. — V Mokro« nogu je odšel po večno plačilo veleposestnik Slav« ko Strel. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino! posestnikova žena Frančiška 2itnik roj. Ponikvar, Močnik Julija, pisateljica Lea Faturjeva, diplomi« rani filozof Zdenko Aljančič, 76 letna Močnik Julija. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi Obnova ruskih kmetij Nemški državni minister za zasedene vzhodne dežele Alfred Rosenberg je izdal naredbo 0 vzpostavitvi zasebne lastnine nepremičnin v generalnih komisariutih Estonske, Letonske in 1 it ve. Postopno bodo obnovo zasebnih kmetu Izvršili tudi na ostalem zasedenem ozemlju, v ' krajini so Nemci že lani ustanovili 300.000 samostojnih kmetij, in sicer na ta nučin, da so 1«»% prejšnjih kolhozov, odnosno poznejših skupnih gospodarstev spremenili v zasebne kmetije. Do spomladi prihodnjega leta bo v 1 krajini že en milijon samostojnih kmetij. 1 " razdelitvi zemlje upoštevajo okolnpst, da mora J''ti kmetija tako velika, da lahko preživlja kmetovo rodbin uno V Bolgariji gojc kavčuk V Bolgariji so pričeli gojiti kavčukovo bilko Kokt-Sagis. Bolgarski zavod za poljedelske poskuse je iiakunil večje količine, semena ▼ ii se'je Pv bolgarski zemlji zelo dobro obneslo. Bilke vsebujejo 9 do 10 odstotkov čilega kavčuka. Na hektarju zemlje pridobe do -00 kg dragocene kavčukove surovine, Lojze z nevesto Francka in Ivan Albina in Polde Ivanka in Matija 70 letnica obstoja ljubljanske tobačne tovarne ' V petek 6. avgusta je poteklo 70 let, odkar je začela tobačna tovarna obratovati v sedanjem poslopju na Tržaški cesti v Ljubljani. Dve leti prej je tovarna poslovala v »cukrarni«, kjer so delali v prvi vrsti le smodke in zato so nekateri imenovali tovarno z domačim imenom »smodkar-■lica«. Tovarno je sezidala družba, ki ji je načelo-val stavbenik Samek. Vsa stavbna dela so bila preračunana na 215.505 goldinarjev. Tovarna |e zaposlovala nad 1000 delavk in nekaj delavcev. Smodke tovarne so zaslovele daleč naokrog. Ko je bila tobačna tovarna v »cukrarni«, te 10. januarja- 1872 izbruhnil silovit požar. Neka delavka se je smrtno ponesrečila, 9 delavk je bilo hudo poškodovanih. 2upnim uradom in našim zastopnikom Tiskovine zn naročanje »SLOVENCEVEGA KOLEDARJA« smo poslali vsem župnim uradom in zastopnikom. Ce jili niste preje i, pišite ponje. — Poskrbite, da bodo naročila za koledar čimprej pobrana. — Držite se poslanih °-od,f.igLovENfEv ^^ LJUBLJANA d Zlati maini jubilej je obhajal na dan farnih pttronov »v. Mohorja in Fortunata znani primorski župnik in dekan g. Valentin Pipan. Na mnoga l«tal d Osemdesetletnik je postal tesar Ignac Rozman z Vrhnike. d 30 let ie vzorno deluje na kmetijski Soli na Grma strokovni učitelj Franjo Malasek. Na mnoga >«ul ■ d Sestdesetletnik jc postal zaslužni slovenski redovnik p. Valerijan Učak. Bog ohrani jubilanta te mnogo let Cerkvi in narodu v največjo koristi d Sedemdesetletnico rojstva je praznoval nedavno v Varazdinu Jakob Zadravec, znani slovenski industrialec in priznan strokovnjak v mlinskih zadevah, doma iz Središča ob Dravi. d Začasna omejitev obsega dnevnikov. Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden na dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovo in nedeljsko številko, opoldnevniki pa s četrtkovo in sobotno številko. d Posle civilnega komisarja za črnomeljski okraj vrši dr. Pcpe Ferdinand. d Nova maša v Cerknici. Dne 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja, bo v naši župni cerkvi pel novo mašo naš rojak g. novomašnik Ivan R o v a n. Novomašni govor bo imel g. dr. Al. Tome. G. novomašnik se bo v soboto 14. avgusta popoldne pripeljal na Rakek, kjer bo v soboto popoldne ob 6 v novi iupni cerkvi pri slovesnih večernicah podelil vsem župljanom na Rakeku novomaini blagoslov. Po blagoslovu se bo odpeljal v rojstno župnijo, kjer ga bomo sprejeli ob 7 zvečer. Naslednji dan, v nedeljo, pa bo ob pol desetih pristopil v naii iupni cerkvi k Marijinemu oltarju, kjer bo pel prvo sveto maio. Vsa župnija se veseli te velike sreče, da bomo imeli pri nas novo mašo. Veselimo se prihoda g. novomašnika in iskreno čestitamo g. novomašniku in vsej Rovanovi družini. Namesto venca na grob prečastitega pokojnega gospoda Ivana Tomažiča, dekana in župnika, poklanja za izseljence 500 lir škofijskemu odboru Hranilnica in posojilnica v Trebnjem. d Na odgovor poklicani. Z ukrepom, ki je v teku, je bila ▼ Rimu sestavljena posebna komisija, ki bo imela za nalogo uradno ugotoviti po podatkih pristojnih finančnih organov način hitrega naraščanja posesti premičnin in nepremičnin tistih oseb, ki so opravljale javne službe v času politične delavnosti od 22. oktobra 1922 do 24. julija 1943. Komisija bo tudi ukrepala o morebitni predaji tega premoženja državi. V kmetijsko gospodinjski šoli Ubogih šolskih sester de Notre Dame t št. Jerneju na Dolenjskem se bo pričel redni pouk I. oktobra 1943- Tečaj bo trajal do 31. marca 1944. Pogoje za sprejem daje vodstvo šole. d Ljubljančani se pridno kopajo. V vročih pasjih dnevih so vsi kopalci in ljubitelji kopalnega športa zelo zadovoljni in je sedaj kopalna sezona v polnem razmahu. Glavni val kopalcev z vsemi Erirattki prihaja tja na Ljubljanico, ki je ob obeh regovih že od zgodnjih dopoldanskih ur do poznega večera gosto obljudena. Vrvenje ob največji vročini je res podobno vrvežu ob velikih morskih kopališčih. Dnevno se ob Ljubljanici zbere do 10.000 in ie več kopalcev. D« je Ljubljanica tako obljudena, je pripisovati tudi velikemu dotoku kopalcev iz bežigrajskega okraja, iz Šiške in drugih okrajev. d V Ljubljanici {e pri kopanja utonil 30 letni pekovski pomočnik Sliviek France iz Gmajne. To je te tretja letošnja žrtev Ljubljanice. d Toča aa Dolenjskem. Iz Si. Lovrenca na Dolenjskem pišejo dne 28. julija: Včeraj popoldne je zadela večino naše iupnije silna nesreča, ker jo je pobila huda toča. Po prav soparnem dnevu je začelo okoli 6 popoldne grmeti, bliskati in treskati in kmalu nato se jc vsula prav debela in gosta toča, ki jc klestila blizu pol ure med hudim viharjem in silnim nalivom. Bila je debela kakor orehi in nekatera šc debelejša, ki je pokrila tla, da je bilo videti, kakor bi bil sneg zapadel. Priila je nekako od St. Vida sem in je pobila, kakor pripovedujejo, posebno v 2ubni, pa tudi Gornje rra-preče, Mekote in Medvedjek, od tam pa našo Martinjo vas, Vrhovo, Mačji dol, Dolgo njivo, Prapreče in Sent Lovrenc, pa tudi Kukenberk, malo manj pa Veliki Videm in ie manj Mali Videm in Krtino. Skoraj nič pa ni pobila na 2abjeku in Mali Loki, prav nič pa v Mačkovcu, Trnju ln na Veliki Loki. Tudi na Korenitki se ne pozna toča, pač pa je bil tudi tam hud vihar in naliv. Ravno tako je ni bilo nič v Stehanji vasi. Toča je uničila, koder je pobila, koruzo, proso, ajdo, fižol in tudi druge pridelke, tudi sadje j« uničeno in drevje okleščeno. Veliko škode pa je naredil tudi naliv, ki je odnašal zemljo z njiv. Toča je pobila tudi nekaj šip po oknih. Take toče s takim viharjem in nalivom ne pomni pri nas nihče, tudi ne najstarejši ljudje. d Petelin kot zobozdravnik. V Rovinju jc neka žena krmila kokoši. Domači petelin ji je zobal zrnje kar iz roke. Nenadoma pa se jc zagnal v žensko, se zasekal s kljunom v njeno čeljust ter ji izpulil zoK Dogodek je zbudil daleč na okrog nemalo zanimanje. d Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 6. d + 32.8'1 C |e zaznamovala v sredo 4 avgusta trnovska vremenska opazovalnica v Ljubljani. d V zadnjih 15 dneh je bilo rojenih med letalskimi napadi v Neaplju 15 otrok. Trinajst je bilo živorojenih, dva sta pa prišla mrtva na svet. d Vinske cene letošnjega pridelka se bodo ravnate po alkoholni stopnji. Za vsako alkoholno stopnjo je določenih 45 lir. d Na črni borzi v Alessandriji so pristojni či-nitelji zaplenili prekupčevalcem 30 kg olja in 190 jajc, ki so jih nato razdelili med siromake. d Ea vagon krompirja za ljubljanske gostilničarje je nakazal »Prevod«. d V Rašči v Ponikvah Jc utonil pri kopanju 22 letni Vinko Vidmar iz Zagorice. d Vinski ceniki za podeželje se dobe v pisarni Združenja gostinskih obratov v Ljubljani. Vsak obrat mora imeti javno izvešen vinski cenik, ker bo sicer kaznovan. Zastopniki posameznih občin naj se zglase v pisarni Združenja, kjer dobe cenike za vse gostilniške obrate njihove občine oz. kraja. Ceniki so veljavni za podeželje, dasi je morda v posameznih oddaljenejših občinah manjša občinska troiarina, ker io prevozni stroiki vina toliko večji. d Pod orožje io poklicani bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tovarniški zaupniki in skvadristi U ustanov razpuičene fašistovske stranke. d Prva avgustov* nedelj* Je bila vroča. V scnci je kazal toplomer nad 30 stopinj Celzija. d «000 italijanskih rojakov sc vrača iz italijanske Vzhodne Alrikc. Dospeli bodo t določena pristanišča t drugi polovici avgusta. d Nesreča a« počiva. V Kočevju i« • tovornega avtomobila padel 42 letni delavec Janez Vidmar in si zlomil desno nogo. — Zakoviek Janez, 35-Ictni delavec n* Vrhniki se je pri cepljenju drv usekal » desno nogo. Poškodba je huda. — V Zlebiču pri Ribnici j« doletela pred dnevi kova-ikega mojstra, 44 letnega Alojzija Starca, nenavadna nesreča. Koval je konja in zabijal žebelj v podkev. Pa mu jc odtetel in ga z ostrino zadel v desno oko. — Pri padcu z drevesa si je zlomila desnico 15 letna Hcrma Jakičeva iz Velikih Lašč. — Pri padcu pod voz je dobil notranje poikodbe Anton Leskovec, 74 letni posestnik z Vrhnike. — Ko je padel s kozolca, si jc zlomil desnico Janez Svetek, 11 letni zidarjev sin iz Slivnice. — Z lestve je padel in si poikodoval desnico 40 letni delavec Jakob Andrejka iz Ljubljane. — Pri padcu po stopnicah *i je zlomila levico 12 letna Valetina Ogri-nova x Vrhnike. Okrog sosedov s Ob silnem neurju v Ziljski dolini je strela zažgala več kmetijskih poslopij. Pogorelci so Matija, Štefan in Anton Trajar, vdova Tomanov* in kmetovalec Tomaj. s Mesto Kranj, ki bo v nektj letih obhajalo tisočletnico svojega obstoja, je največje in najpomembnejše mesto na Gorenjskem. Kakor poročajo nemški listi, bo postal Kranj mesto z 20.000 prebivalci. Danes iteje Kranj 14.000 prebivalce*, ki stanujejo v mestu, poleg teh pa je v mestu zaposlenih še 2000 ljudi, ki stanujejo v raznih okoliških občinah. Na obronku Kranja pa gradi neko velepodjetje za svoje uradnike in nameščence stanovanjsko naselbino v večjem obsegu. s V srbskem Valjem so na koncu letošnjega Šolskega leta obdarovali najboljše dijake in dijakinje 4. in 8. razreda srednjih Sol s hranilnimi knjižicami z večjimi ali manjšimi zneski. Med od-likovanci je bila tudi Slovenka Metka Ahačičeva iz Tržiča, ki je dobila kot najboljša učenka valjav-ske meščanske Sole hranilno knjižico s 1000 din. Pri slovesnosti so bili navzoči vsi valjevski od-ličniki. , . s Kosa — vzrok smrti. 30 letni železniški uslužbenec Franc Karo z Meljskega hriba pri Mariboru se jc vračal ■ koso na rami proti domu. Med potjo mu je spodrsnilo in je padel na pobočju. Nesreča je hotela, da jc padel na svojo koso in se močno urezal. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi mu prihitel na pomoč, je Karo izkrvavel. Njegovo truplo so našli drugi dan. s Nove stodinarske bankovce je izdala Srbija. Na sprednji strani je slika 6v. Save, na zadnji pa slika srbskega kmeta s parom volov. V desnem kotu jc nov srbski državni grb. s Nad 900 milijonov kun je izdala Hrvatska v prvih dveh letih svojega obstoja za javna dela. s Pomen oljnate repice. Hrvatski državni urad ca cene je določil odkupno ceno za letošnjo oljnato repico na 15 kun za kilogram. Pridelovalci dobe poleg tega 10 kun nagrade za vsak oddani kilogram. In končno morejo dobiti za vsakih 100 kg oddane oljnate repice Se 5 kg očiščenega olja po tovarniški ceni. s Dijaško obvezno delo. V svrho vedno tesnejšega stika med Spodnjo Štajersko in ostalimi nemškimi pokrajinami bodo tudi letos prišli na obisk dijaki in dijakinje iz Reicha. Dve sto študentov in Študentk bo porazdeljenih po posameznih okrožnih vodstvih, kjer bodo prirejali vaške popoldneve, udejstvovali pa se bodo tudi v otroških vrtcih in pri pomoči družinam. Nadalje bodo zaposleni v raznih spodnještajerskih podjetjih. V Rogaški Slatini bodo dijake in dijakinje najprej v posebnem taborišču uvedli v obvezno delo. s Preskrbovanjc s cigaretami jc sedaj v Srbiji urejeno tako, da vsak kadilec lahko dobi tedensko 50 komadov cigaret ali odgovarjajočo količino tobaka. Nekateri trafikanti so pa hoteli tc predpise izigrati ter so poskrili tobačne zaloge, oziroma jih niso razdelili med kadilce, ker so cigarete lahko prodajali na črni borzi s 300 ali celo 400 odstotki dobička. Oblasti to priSlc mnogim na sled ter so jih občutno kaznovale. b Belgrajski policijski organi so napravili v veS slaščičarnah preiskavo ter so pri tem ugotovili, da to posamezni slaščičarji prodajali sladkor, ki so ga dobivali od ravnateljstva za prehrano, na črni borzi, sladkarije pa so sladkali s saharinom. Oblast je zaradi ugotovljenih zlorab kaznovala vse slaščičarje s tem, da je s takojšnjim ukrepom zaprla vse slaščičarne. — Na podoben način se okoriščajo s sladkorjem tudi nekateri gostilničarji in kavarnarji. t Zaradi uporabe živilskih kart, ki jih je našla na cesti, je bita pred mariborskim sodiščem obsojena poštna uradnica Nemec Rozina na 6 mesecev zapora. s Prva hrvatska tiskarna t Mostarju bo slavila ▼ kratkem 70 Ictnico ustanovitve. s Zagrebški zverinjak si je nabavil divjo kozo, imenovano tar, ki živi t planinskih predelih Himalaje. Slovencev koledar spada v vsako slovensko družinol Naročite ga takoj pri župnem uradu ali pri našem zastopniku v vašem kraju. r Drdrali smo skozi La Chapelle, ko je potegnil iz žepa svojo dozo z njuhalnim in mi jo ponudil: »Vi pa kar molčite, gospod Anne.« »čakal sem na pripev,« sem odgovoril. »Kako se že glasi tista narodna. Dajte no, zapojtel« »Slišite,« je dejal, »celo upam, da ne bo dolgo, pa boste kar dobro poznali tudi napev.« »Ej, pustite mi malo časa, spoštovani gospod! Videl sem, kako so Kozaki vkorakali v Pariz in kako so Parižani okrasili svoje psičke z redom Častne legije. Pri svojem bratrancu Alai nu sem doživel, česa je vse zmožna najboljša kri Francije. Kar pripravljen sem že, da menjam svojo domovino, zakaj tukaj ni zame prostora. Rečem pa še enkrat, samo pustite mi malo časa! Morate!« »Dobro, dobro,« me je tolažil, jaz pa sem iskal po žepu vžigalnik, da bi si prižgal sinotko. »Ampak resnica, gospod Anne, vas moramo spraviti v državno zbornico. Prav nadarjeui ste zu to « Ko smo se bližali Saint Dcnnisu, je vsabnil tok njegovih besedi in malo za mestom si je potegnil polno čepico čez ušesa in začel dremati. Docela hmlcn sem sedel poleg njega. Po-inladunska noč je prinesla hladno sapico in dih konj, ki je strujal nazaj ob svetilke najine kočije, je tvoril med menoj in postiljoni nekak svetniški ohstret. Zgoraj pa in nad glavami topolovih alej so se v paradnem pohodu gibali celi polki zvezd. Pogled mi je vzplaral h glavnemu tečaju njihove tihe poti. k Severni zvezdi in ozvezdjem, ki so se gibala visoko gori na severu nad blazinami moje Flore, moje Severne zvezde vodnice in ciljem mojega potovanja. Ob takih mireeih listnicah sem tudi jaz zaspal in sem se prebudil bedno trepetajoč, da sem bil presenečen, pa se tudi jezil. Ta razdraženost mojih živcev je postajala veduo hujša, tako da 'je moral gospod Romaine od Amiensa pa vse do obale iincti velike sitnosti z menoj. Kjer smo se ustavili, sem kar goltal, kar sem užil in se penil od jeze, ker smo tako počasi vozili in zamenjavali vprego. V kočiji sem poskakoval kot kapljica vode po razbeljeni plošči. Klel sem nad nušo počasnostjo, zabavljal na odvetnikovo dozo za njuhalni tobak in ko smo konec vseh koncev vendarle dospeli do obale v Calaisu, 'je manjkalo Ic malo, da ga nisem pozval na dvoboj, ker je tako razdražljivo in kar metodično uporabljal. Ob našein prihodu je poštna linija na srečo že čakala pripravljena, da odpluje in urno sva se podala na krov. Za čez noč sva imela vsak svojo kabino in v moji so me veliki valovi, ki so se vsipali preko ladje, ki ozdravili kot nekaka moralična kopel vsega mojega razdraženega razpoloženja in me za- Jiustili kot beden košček človeka, vsega razlitega in predanega vetrovom na milost in nemilost. Ko sc je danilo, smo se izkrcali v Dovru, kjer mi je gospod Romaine pripravil majhno iznenadenje. Ko sva se bližala obrežju in gneči nosučev prtljage ter pohajkovalcev po ubali, sem iznenada zagledal — ožarjeni obraz mojega Rowleyjal In moram povedati, da se je bledo klečevje obrežja ob ožarjenosti njegovega obraza kar prevleklo z rožnato barvo, Najrajše bi bil padel fantu okrog vratu. Pošteni dečko je držal roko ob čepici in stal tam režeč se v nemem navdušenju. Jaz sem moral, kakor mi je pozneje priznal, ali držati jezik za zobmi, ali pa trikrat zavpiti živijo. Pograbil je mojo torbo in naju vlekel skozi množico v hotel k I zajtrku. Podoba je bila, da je porabil ves čas, .....Do ■--.-£- — i—l:I voljo tega sem se prav potrudil, da bi prilagodil a vrt 1» nada«;. i —___• -I. ■ • 1 w . ° Wx tr-----»*«»*•, njui uas je ca- naS voz. Ko sem ga zagledal, sera presenečen vzkliknil in moje oči so iskale Rowleyjive. »Oprostite, prosim, gospod Anne, kar sam sem izbral barvo. Upam pa, da si nisem dovolil preveč.« »Rdeča in svetlorumena — pravi dvojnik tiste nekdanje naše kočije, samo luknja od krogle še manjka.« »Torej se bomo borili pod starimi barvami, dečko moj.« »In bomo tudi zmagali, gospod, vrag naj me vzame, če ne bomo.« Pozno ponoči smo dospeli v London in gospod Romaine se je poslovil od Rowleyja in mene. V Amersham Placu so ga čakali opravki. Row!ey me je zbudil čez malo ur, da bi izbral med dvema poštnima voznikoma v modrih jopičih in z belimi klobuki in drugima dvema, ki sta imela jopiče usnjene barve in črne klobuke. Odločil sem se za modro-belo, druga dva pa sem potolažil z napitnino, potem sva z Row-leyjem iznova krenila na pot. Vnovič sva se vozila po veliki severni cesti, po kateri je drdral voz vedno po deset milj na uro ob trobenju poštnega roga. Povabil sem Rowleyja, da sede kot po stari navadi zraven mene, potem sem se ga pa lotil in izpraševal o njegovih prigodah v Eainburgu in o zadnjih novicah o Flori in njeni teti, o gospodu Rob-bieju, gospej McRankine in ostalih svojih prijateljih. Pri tem se je pokazalo, da jc Rowley pošteno vzljubil mojo ljubljeno dekle. Tam, kjer je pročelje vile gledalo čez hrbet griča, sem odpustil vozuika in stopal žvižgajoč naprej. Ko pa sem dospel do vrtnega ozidja, sem utihnil in poiskal prav isto mesto svojega prvega naskoka. Lahko sem ga našel s pomočjo košatih vej bukve, ki so metale senco čez pot, in se brez šuma vzpel na vrt zida, kjer so me skrivale veje kot prvikrat, ali bi me morale skrivati, če bi utegnil čakati. Toda nisem se malo potrudil za to; čemu neki tudi? Niti petij je stala moja Flora kot nekaka šahovnica zgrinjala svetloba jutranjega sonca in zelena E kar je čakal v Dovru, za to, da je raztrobij -lovsod, kako imenitne ljudi da pričakuje, kajti krčmar nas je pozdravil že na stopnicah s klečeplazno vljudnostjo. Vstopili smo med spoštljivim molčanjem, ki bi se celo vojvodi Welling-tonu videlo laskavo. Mislim, da bi bili natakarji najrajše tekali po vseh štirih, da bi nam postregli, če ne bi bilo malo težko, da bi tako vedenje spravili v soglasje z običajno postrežbo. Navsezadnje sem sam v resnici mislil, da sem vpliven, odličen človek, velik graščak. Za- »Dobri Bog, varuj me!« je vzkliknil In od racal v največji naglici proti zadnjim vratom. »lakoj morava povedati teti! Ona bo — kam pa hočeš, Anne?« je rekla Flora in me prijela za rokav. »Kara neki? — V kurnik seveda!« Irentilek pozneje sva hitela od veselja in sreče se smejoč po vrtnem drevoredu proti hiši. In ko sva tako hitela, se spominjam, da j«, čudno, vendar bilo zdaj prvikrat, da sem stopil v avvanston Cottage skozi sprednja vrata. r»i J .zailrkovalui sobi sva našla gospodično Oilchnst. Na žimnati zofi je ležal zvitek platna, in stara dama je z vatlom v eni roki, v drugi pa s škarjami stopala okrog Ronalda, ki je n« moč možato stal na preprogi kamina. Pogledal* me je čez svoja zlato obrobljena očala in mt podala desnico, držeč škarje v levici. senca. Trakasti čevlji so ji bili posuti s kapljicami rose, jutranje krilo pa s cvelticami, rdečimi, rumenimi in progastimi tulipani; njej nasproti pa je stal domači vrtnar obrnjen s hrbtom proti meni, z dobro mi znanimi krpami pod pazduho donučega suknjiča, opiral obe roki na lopato in jo nekaj grajal. »Jaz vendar tako rada trgam tulipane z listi!« »Ze res, gospica, ainpak s tem se jim kvarijo čebule; to je vse, kar vam povem.« In to je bilo tudi vse, kar sem pričakoval, da slišim. Ko se je vrtnar kmalu nato sklonil in začel iznova kopati, sem z obema rokama potresel bukev in jo pustil, da se je majala sem in tja. Flora je slišala šumenje, se ozrla kvišku in rahlo vzkliknila, ko me je zagledala. »Kaj pa vam jc, gospica?« je rekel vrtnar, ki se je takoj vzravnal, ona pa je bila obrnila obraz drugam in zrla proti zelenjadnemu vrtu. »Ali ni nek otrok tamle meti arti — hočem reči med kosmuljami?« Vrtnar je vrgel lopato proč in odhitel tja-Tedajci se je ona obrnila, pustila, da so ji padle tulpe pred njo na tla in ojl vnovič je vzkliknila od radosti, ko je iztegnila obe roki proti menil Vse se je zgodilo prav tako kot prvikrat, samo s to razliko, da so zdaj tudi moje roke hrepenele njej naproti! Vrtnar je bil tekel morebiti kakih dobrih deset korakov, kar se je ustavil ali zavoljo šuma, ki ga je naredil, ko sem zlezel z zida, ali pa, ker mu je prišlo v spomin, da je bil že enkrat tako ukanjen. Iznenada se je_ obrnil, ravno še o pravem času, da je bil priča, kako sva se objela. »JVo, želim vam dobro jutro.* »No, želim vam dobro jutro, gospod; kaf pa zdaj želite od nas?« »Gospa,« sem odgovoril, »upam, da je t4 kar jasno.« Tedaj je Ronald stopil naprej in mi rekell »Iz vsega srca vam čestitam, gospod St. Ivesf Pa tudi vi mi lahko čestitate, ker sem že im»< novan za častnika!« »Veste, predvsem rajši čestitam Franciji, d< je vojske konec. Pa nuj govorim čisto resnoi želim vara vse najboljše! V katerem polku?« »V četrtem.« »V katerem je major Chevenix?« »Chevcnii je poštenjak. Vedel se je itf ravnal kar izvrstno, v resnici!« »Gola resnica,« je potrdila Flora in poku mala, »Spreten človek to. Ampak če misliš, da g< zavoljo tega ljubim bolj —« »Major Chevcnix,« je segla vmes gospodiS« na Giichrist z resnobnim glasom, »me vednO spominja na dve rezili škarij.« Odprla in zaprla je škarje, ki jih je držala! v roki, in jaz moram priznati, da so bile njen« kretnje, ko je bodla in rezala s škarjami, občudovanja vredno nazorne. Na tihem pa seru si mislil sam pri sebi: »Gospa, želel bi samo! da bi si bili izurali drugo prispodobo.« * S tem pa želim spustiti zastor čez prigod« grofa Anne de St. lvesa. , Pogled v osvobojeno Ukrajinsko mesto N elitni/oljska ccrlcir, posnicna Alt ksandru A reškemu. Iren locarun zi i igtmjrkuho v Sli IH o pol] h r Itivririski gulf-miji 'Jrlnica v Metilopolju: r ozadju drl mesta. Tu, kakor tudi vse ostale slike so iz carske tluhe Most it z mulo rt ko Moloinujo pri Mt Mozolju 1'ostopje ukrajinske Vzajemne posojilnice v Melilopolju f * Nekoč je slučajno bral v nekem časopisu «aeil drugim obvestilo, ki je bilo očividno zanj namenjeno, da je namreč prišla zapuščina mojstra Jerneja Gabrščka iz Gorjanskega na Idan in da je zdaj vsa zadeva o dediščini vse-»transko pojasnjena. Po tej važni novici pa je oatal Kraljiček popolnoma hladen. Saj pač nima v Gorjanskem in sploh v gorah ničesar več iskati, in kaj se tam godi ali kaj mislijo, ga prav nič več ne zadene. Nesrečni mladenič je bil sprt z ljudmi, s samim seboj in celo z Bo-;om. Pač je še hodil ob nedeljah in praznikih i službi božji, toda le iz nekake bojazni, da ne bi zanemarjal stare, privzgojene potrebne f in vendar resno in odločno, kot kak očetovski zdravnik: »Ljubi prijatelj, vas so zadele hude preizkušnje in prav iskreno vas pomilujem. Toda naredili ste tudi veliko napako, ki je pač glavni vzrok vse vaše nesreče. Svojo nevesto ste že malce preveč po malikovalsko oboževali. Najvišje, izključne ljubezni in češčenja, ki gre samo Bogu, se ne sme nikdar izkazovati ustvarjenemu bitju, pa naj bo še tako lepo in pri-kupljivo. Če «e to zgodi, mora poseči vmes ljubi Bog z ostrimi in včasih zelo bolečimi sredstvi, da potegne človeka s krive poti nazaj in ga usmeri spet na življenjsko stezo, po kateri bo dospel do svojega pravega smotra. Uredite svoje zadeve z Bogom, vrnite se z zaupanjem nazaj k njemu, in postalo bo lahko spet V6e dobro« »Dobro ne bo postalo nikdar več, to je izključeno, prečastiti,« je vzdihnil mladenič in zmajal z glavo. »Vi ste iz Gorjanskega. O Gorjancih pa pravijo, da so možati in hrabri. Tudi vi ne izgubite poguma. Z dobro odkritosrčno spovedjo dobite spet vsaj mir svojega srca, pa skoraj gotovo tudi novo srečo, še bolj globoko, ki ne bo nič zaostajala za vašo nekdanjo dozdevno srečo. Ali bi ne poskusila tega takoj? Pomagal vam bom. Večidel že vem iz vašega pripovedovanja.« Brez nadaljnjih pomislekov je namignil mladeniču, naj poklekne na klečalnik, in se je usedel zraven njega. Kraljiček ni nič prikrival in je opravil s pomočjo prijaznega patra prav dobro spoved. Nato je bil videti izredno veder in se je zahvalil: »Bog vam povrni, prečastiti. Zdaj mi je postalo mnogo laže« F" S nekot je sluiajno bral.., navade. Molitvi se ie skoraj čisto odtujil. Na: mesto da bi molil, je bil skregan z Bogom, ki mu pošilja same nesreče, kot si je vtepel v glavo. Tu je bil nekoč slučajno pri neki pridigi v ljubljanski stolnici, kjer ie goreč jezuitski ljudski misijonar tako toplo in prepričevalno govoril, da je vlil tudi Bogu odtujenim Idušam svetlobe, tolažbe in poguma. Ta dan je govoril znameniti pridigar o »Domotozju po Bogu«. — Naše srce je nemirno, negotovo, ne- | Stanovitno, brez pokoja, dokler ne naide miru , y Bogu. — Nimamo tukaj stalnega bivališča, J ampak iščemo prihodnjega. - Prave domovine i ne najdemo na tem svetu, ampak le pri Bogu, | neskončno veličastnem, lepem, dobrem in lju- ( bečem, ki noče nič drugega, kot da bi nas sto: . ril resnično in večno srečne. — Kdor zgreši | Boga, najvišji in edino pravi smoter, ostane brezdomovinec za večno, in biti večno brez do- t movine, je največja nesreča, ki more človeka sadeti. — Te misli, prepletene s primernimi zgledi in nazornimi prilikami, je razvil vesci j poznavalec duš prav duhovito in je končal z opominom, da je treba pokazati hrepenenje po | Bogu z zvestim izpolnjevanjem verskih dolžno- . sti, in predvsem spraviti s poti proti večni do- j movini vse ovire z odkritosrčno, možato spo-Ivedjo, ki ni nikaka mučilnica, ampak blago-'dejna, osvežujoča dušna kopel. - - K™lnčka ni pridiga samo ganila, ampak tudi globoko v Srce presunila. Misel o večnem brezdomovin-stvu mu ni več šla iz glave, ta misel ga ie preganjala noč in dan. Slednjič ni več mogel vzdržati, in Sel je k onemu patru iezmtu, kateremu ni razodel samo vse svoje duševne revščine, ampak mu je povedal, tudi svojo življenjsko n sodo od začetka do zdaj. Pater, kateremu je vljudni, brhki in odkriti mladenič ugajal, ga Be s vojimi iskrenimi, prijaznimi očmi sjnen- -gK..Daj. Ijajoče pogledal in rekel nato dobrotljivo, milodenarja sKupa* »Vidite, treba je imeti le malo zaupanja,« je vzpodbujal jezuit. »Držite se zvesto ljubega Boga, in vse drugo bo prišlo saino od sebe v svoj tir. Če imate kdaj kake težave, sem vam vedno na razpolago.« »Vi lit fe Gorjanskega.* To ponudbo je Kraljiček rad uporabil in je še večkrat obiskal prijaznega patra. L njegovo pomočjo si je znova utrdil svoje versko Življenje, in po nedolgem času je spet dosegel na zunaj in na znotraj popoln mir. Le lahka bolest mu je še ostala zaradi izgubljene neveste, ki jo je skušal s silo pozabiti, pa je m mogel. Na svojem službenem mestu je delal e gol j pridno kot kdaj prej in spravil v naslednjih ftirih letih spet lepo vsotico prihranjenega Med vsem tem časom mu ni prišel noben človek iz domačih krajev pred oči in tudi ni nič več slišal iz domovine. — Tudi ni hotel nič slišati! In vendar ga je mučilo vedno silneje neutešeno hrepenenje po domovini, zlasti po gorjanskih hribih. Njegovi tovariši pri delu so vzeli v lepili poletnih mesecih drug za drugim dopust in so odrinili v planine. Ali bi no sel tudi on in naredil vsaj kratek obisk v domovini? Ne, ne in stokrat nel Saj bi se morul v tla vdreti od sramote, če bi ljudje s prstom kazali nanj in ga označili kot požigalca. Najbolj mučno pa Tli mu bilo, če bi se 6rečal z Majdo, ki mora biti že davno poročena in je vesela, da ga več ne vidi. Pa saj niti ni treba, da bi obiskal domovino, dovolj je, če bi šel na kak drug hrib, odkoder bi se mogel vsaj od daleč ozreti na tolminske planine. Še lepše pa bi bilo, če bi napravil obenem z izletom na hribe tudi romanje na kako božjo pot. To oboje bi se dalo izvršiti na pr. na Sveti gori, hkrati pa bi s tem obiskal znane mu kraje... Premišljeval je in preudarjal in se pomišljal, da je šel mesec julij že h koncu. Tedaj pa ga je zgrabilo s silo, vzel si je naglo dopust in je odpotoval prve dni avgusta. Krenil je navkreber čez sedlo proti Sveti gori. Začelo je polagoma deževati, tako da ni bilo dobro videti lepe okolice. Toda čisti, sveži zrak in predvsem čustvo, da je spet bliže domovini, je na Kra-ljička tako ugodno vplivalo, da ga je parkrat mikalo, da bi zavriskal. Po dveh dneh potovanja je dospel pozno zvečer do svojega cilja, napravil je kratek obisk v romarski cerkvi in stopil nato v gostilno, kjer so ga prijazno sprejeli in z vsem postregli, kar si je želel. Ponoči je spal tako dobro, kot že dolgo ne tako, toda zjutraj ga je zbudil zgodaj svetel dan. Močna sapa s severa je ubrisala nebo, da se je razpenjalo kristalnočisto nad hribovjem. Ko si je romar pomel oči, je zagledal skozi okno proti severu mogočne vrhove domačih planin, ki jih je ožarjalo jutranje sonce, skozi drugo okno pa je bilo videti navzdol v dolino, nad katero je pa ležala še gosta megla, iz katere se je prikazovalo bolj proti jugu mesto in reka, ki se je leno vila po širni ravnini. Z enim skokom je bil Kraljiček iz postelje, se brž oblekel in občudoval nato pri odprtem oknu, skozi katero je vel naproti rezek, hladen jutranji zrak, veličastne planine. Z gorskih grebenov je šla sončna svetloba navzdol, počasi, tiho, slovesno, vedno niže in niže. Tu se je zableščalo od vzhoda in že so se usipali prvi sončni žarki na Sveto goro, katero je Drž obli-la čarobna luč. V prosojno čistem ozračju jO skrivnostno migetalo, se lesketalo in svetlikalo, česar se ne more v nižinah nikdar videti. Vse je dobilo barvo in obliko. Vsak grm in drevo se je po pobočju jasno razločeval in ožep med travo in skalovjem se je zdel, da žari. Spodaj v globini pa je vstajala iz megle bistra reka. ljuba znanka ki mu je prinašala z gora pozdrave... Dolgo časa je stal Kraljiček ob oknu in užival krasno naravno podobo. Reka pa mu ni prinašala samo pozdravov iz domovine, ampak mu je obujala tudi spomine na domače kraje, vesele in trpke. Zato ni opazoval naravnih krasot s popolnoma neskaljenim veseljem, ampak tudi z grenko bolestjo... Popoldne pa je doživel Kraljiček veliko presenečenje. Stopil je v romarsko svetišče, in čeprav m I bilo nobenega človeka notri, je vendar poiskal popolnoma miren kraj v najskrajnejšem kotu, da bi mogel nemoteno moliti. Ni pa minulo četrt ure, ko je prišel nekam boli glasen romar, in ta ni bil nihče drugi kot škne. Moz je imel v eni roki svojo kitaro in v drugi nekakemu cilindru podoben klobuk. Njegov sumljivo se svetlikajoči frak je spoznal Kraljice* takoj za ravno tistega, katerega mu je dal on napraviti pred petimi leti Oprezujoce je pokukal prišlec okrog po cerkvi videlo pa se je, da tihega molilca v ozadju m opazil ali pa da se zanj sploh ni zmenil. Nameril je korake pred glavni oltar z milostno podobo Matere Kije, se globoko priklonil, uglasil svojo k. |v ro in pokleknil sredi tlaka na obe koleni- K.'e-čal je pa kvečjemu pol minute dolgo nato « vstal in začel igrati celo vrsto znanih Marijinih pesmi na svojo kilaro. _ ( (Nadalievanle prihodniilJ Iz življenja M .^t za življenje Skrivnostno jezero ■V državi Georgija v Severni Ameriki je skrivnostno jezero Jamonia. To jezero je dolgo 24 kilometrov, široko J>a pet kilometrov. Nenadoma usahne, kakor bi ga sploh nikdar ne bilo. > Sest mesecev pozneje pa se jezero zopet tuko | nenadoma, kot je izginilo, znova pojavi. j Morski ježki se hranijo z ribami, algami, raz- t nimi raki, pa tudi druge živali si privoščijo. Vse I te živali iove s posebnimi kleščami ter jih vodijo | in morske zvezde se množe » njihovi mladiči, ličinke, so različ« živali. (Slika 6 nam kaže različna r*** vojne stopnje ličinke morske zvezde.) i Kujavost ?.e lastnost, ki si jo mladina tako rada nakoplje, in se je potem ne iznebi svoie žive dni. Krem ž i ti sc, cmeriti in kujati ie sklop malo priporočljivih navad, ki so samo izraz strahopetne sramežljivosti, ki človeku ne da. da bi ponudil bližnjemu prvi lepo besedo in skušal doseči spravo. Tak norček misli, da bi ga dobrodušna spravijivost pred tovarišem in sve-Imn ponižala, ako bi prvi zopet spregovoril. Dečki ali deklice so si včasi do cele dneve v jezi in hodijo s šobo okoli, ler si še domislimo, kako imeniten je tisti, ki naidalie vzdrži, 'lo zlo se s časom tako znkorenini, da postaia zloben čar, ki spremeni ljubek človeški obraz, da je knkor hladno nlopsovo liee; dan na dan da se ga ni mogoče več rešiti. V pravljicah urihaia sicer vedno kak odrešenik, ki zakletega reši začaranosti z dotikom šibc-bajiinice; v živlieinu pu ni takega čarovnika s čudodelno šibo. ali pa se dr/i tudi on mopsasto. tako da mopsarita oba brez konca in kraju, kadar koli se pogledala. Da. lo ie smešno, a še boli žalostno. Marsikatera ljubezen je že zamrznila v kuiiivosli in se ni več olalila. Jaz sem čiltil nekoč zgodbo o nekem starem kmečkem domu. kjer sta gospodar in gospodinja izmnlilu vsak večer tired spali jeni po očenaš. dokler sc nista nekoč sprla zavoljo nekega denarja, da nista ves dan spregovorila besede. I'.i sla ležala zvečer v svouh posteljah in prisluškovala, kako jima bije srce; čakala sta drug na drugega, du bi kateri zučel molili. Vse bi bilo v redu; čar z iiiunili ust bi izginil. Pa nič; nobeden se ni mogel premagati, da bi zinil, dasi sla si oba želela, da bi začel — oni. Tako sla prvič v življenju molče zaspala: lako je nastal med njima prelom, dn sta nazadnje občevala kakor dva popolnoma tuja človeka. Sedaj menda vidite, da ie prav. ako govorim z vami o možu in ženi. Mož in žena sta ludi bila nekoč otroka in sta takrat sejala, kar sedaj žunjeta. Tako bo ludi z vami. Danes še gospodarile svojim navadam, danes še morete izbirali — ko boste pa veliki, bodo ludi vaše navade in razvade odločne in močnejše kakor vi. Smešno žalostno je, kuko se potikata okoli mož in žena; oba bi se tuko ruda pomirila, ali noben ne more premagali svoje nadutosti in prvi spregovoriti prijazne besede. Pazile, pazile in skrbite, da vas vaše navade ne bi podjarmile! Oni. ki se lega ne naučijo, ne morejo postati dobri slnrSi, ne morejo najti na svetu prijaznega doma in ne morejo osrečiti drugih ijudi. Razne vrste borz "Niso na svetu samo denarne, blagovne in zloglasne »črne borze«. So borze, ki se pečajo z drugačnimi posli, V 1'rankfurtu imajo borzo liroščev in metuljev. V Ltrechlu na Nizozemskem borzo rož, odnosno semen, t ja prihajajo trgovci i/ \se K v rope, du zamenjajo seme redkih rož. V Madridu so imeli več let borzo tobaku, v Parizu borzo razglednic. Redek dež Med na padavinah nujtihožnejšimi kraji na naši zemlji je Južna Afrika, posebno dežela Bečuun, v kateri nu podlagi pripovedovanja domačinov dežuje komaj vsakih dvanajst let. kadar se to zgodi, zavlada med prebivalstvom nepopisno veselje. Ljudje plešejo, se zabavajo in prirejajo gostije. Sicer pa so prebivalci Be-čtiunn zelo lahkoverni in vse njihovo življenje in šege veljajo samo poiskusom, kuko bi v svoje suhe kraje privabili dež. a) Ježek v prerezu; b) bodica. Ker je telo morskega ježka razdeljeno v pel brazdic, vidimo v teh brazdicah luknjice, iz katerih pomalja, kadar pleza, posebne brazdne no* žice. Te so podobne votlim cevkam ter končujejo v nekak prisesek. Kadar ježek počiva, so te no-žice skrile v luknjice, kadar pa gre na pot, zlasti kadar pleza, jih napelni z vodo, da st napno, otrde ter iztegnejo, da segajo preko igel in se z njimi oprime podloge. (Slika 3, ki nam predstavlja morskega ježka, ki se je oprijel gladke steklene stene akvarija-1 Prav tako kot ježki tudi morske zvezde lov* hrano; čc je zalogaj tako velik, da ga ne morejo požreti, ga prebavijo na zgoraj pri ježkih opisani način izven svojega telesa. Morski ježki Potem, ko sva si, dragi bralec, ogledala morske vrtove in njihovo cvetje, seveda, si nisva ogledala vsega, saj je skoraj brezštevilno, pojdiva med te vrtove in si oglejva strmo obrežje pod morsko gladino. Poglej tamle: »To je pravi pravcati jež,« vzklikneš, ko zagledaš pred seboj majhni žogi podobno kepo, iz katere štrli vse polno ostrih bodic (slika 1). Res je to morski ježek, čedna živalica, ki ima zgoraj okroglo, spodaj nekoliko sploščeno telo, prav za prav lupino, saj to, kar vidimo, je lupina morskega ježka, je pa tudi obenem njegov del, kajti na tej lupini so za ježka prevažni organi. Poglejva si jih. Najprej opazimo na ježku bodice, ki se zde povsem podobne bodicam našega ježa. Vendar je med temi in med bodicami morskega ježka precejšnja razlika. Naš jež. se z bodicami brani sovražnikov in z njimi tudi nabira listje in sadje, ko skrbi za prezimovališče; morski ježek pa se z bodicami ne le brani, marveč tudi hoai, kajti na lupini je vse polno grbic, v katerih so nasajene igle, ki jih gibljejo posebne mišice (slika 2). k ustom, ki leže na spodnji strani trupa. Usta to oborožena s posebno žvekalno pripravo, ki ji pravijo »Aristotelova lučica«. Ta je sestavljena iz pet krepkih zob, ki so precej veliki. Če pride ježek do večjega kosa hrane in ga ne more použiti, tedaj stori to, kar je o morskih zvezdah znano, da nam« reč vrže iz sebe želodec ter prebavlja izven telesa. Pod vplivom želodčnih sokov se namreč plen začna razkrajati in ježku je treba razkrojeno le použiti« Ker smo imenovali morske zvezde, povejmo nekaj še o teh, saj so z ježki v sorodstvu< Ce si mislimo ježka razvitega tako, da od vrha odpremo petero krakov, dobimo obliko morska zvezde. (Slika 4 nam kaže morsko zvezdo, ki s« plazi po morskem dnu.) Vse telo je pokrito X apnenastimi ploščicami, ki so tako tesno povezano med seboj, da tvorijo pravi oklep. Tudi pri morskih zvezdah najdemo igle, ki pa so krajše nego pri ježkih, med njimi pa vidimo brazdne nožica s priseski. Rame ali kraki morskih zvezd so gibki ter z njihovo pomočjo zvezda tudi plava (slika 5U -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I zgodbo o tekaču Ladumegu O športni slavi že vemo, da le kratko traja, življenjske zgodbe mnogoterih svetovnih prvakov v tekih, boksu, plavanju, nogometu ali smučanju so si precej podobne. Pojavili so se nekje nu zemeljski skorji med množico nadarjenih športnikov: dobrih pet let so se odpo-veda'i vsem užitkom moderne družbe ter se popclnoma posvetili prizadevanju, da bi dosegli slavo prvakov. Potem so doživeli srečno uro, ko so prestali vse izbirue tekme, in ko so jili poslali v borbo za svetovno prvenstvo. Če so uspeli, so dnevniki vseh narodov objavljali njihove ilike in jim posvečali dolge članke lepih besed. Postali so svetovno znani in vse dežele ao jih vabile na tekme. Začela se je prijetna doba potovanja po širnem svetu iz Pariza v Rim. pa v London, Newyork ali Los Angeles. To »o bila udobna potovauja v spalnik vozovih brzovlakov, potovanja po morju in po zraku- Toda kaj kmalu je bil spet konec zanimivega gostovanja po velikih stadionih. Nekateri »o opešali, druge pa so izpodrinili mlajši športniki, ki so bili tudi žejni slave in dobrot svetovnih prvakov. Temu ali onemu se je tudi zgo-idilo, da je hotel tedaj, ko je čutil, da so začele Krlesne moči pešati, še kaj zaslužiti s športom. Morda je sprejel nagrado za tekmovanje, ali pa je lamo predložil račun potnih stroškov, ki ni bil v skladu z amaterskimi predpisi. Tedaj ga je športna oblast prijela in mu za vse čase uprla vrata v olimpijsko areno. Tako se je zgodilo Nurmiju. pa tudi slovitemu francoskemu tekačn Ladumegu, o katerem nameravam pripovedovati- Ne veste, kdo je Ladumeg? Bil je svetovni prvak v tekih na srednje proge, na olimpijskih igrah v Amsterdamu pa je dosegel drugo mesto. »Marsikaj mi je v življenju spodletelo,« je pravil nedavno Ladumeg časnikarjem, ko je »edel z njimi pri obedu v neki pariški restavraciji. »Ko sem bil star 18 mesecev, sem izgubil etarše. Oba, oče in mati, sta odšla na oni svet raradi nenadne smrtne nesreče. Nikoli ju nisem poznal in nikoli nisem vedel, kaj jc to družina. Vzgajali so mc v mladinskem zavodu, kjer je bilo zelo veliko fantov mojih let. Izučiti bi se moral fa vrtnarja: ko pa sem zmagal na mladinskih tekmah v teku skozi vas, sem si vtepcl y glavo, da bom postal velik športnik.« Okoliščine so nanesle, da se je šel mladi I.adumeg učit teka k slavnemu finskemu moj-•tru Nurmiju. Nobene finske besede ni znaj, Nnrmi pa tudi ni imel pojma o francoščini. Vendar sta se razumela. Fant je spoštoval svojega učitelja in gu skušal v vsem posnemati, Nnrmi pa ga je cenil, ker je videl v njem na-darjenegn atleta. »Proti Nurmiju nisem tekel nikoli, sem ga preveč spoštoval. Bil je moj prijatelj in nikoli mi ni prišlo na misel, da bi lahko postal tudi moj nasprotnik.« Kaj kmalu se je povzpel Ladumeg do slave svetovnega prvaka v tekih na srednje proge. Tndi naši listi so pisali o njem in objavljali njegove slike. Nasmehnila se mu je tako dolgo pričakovana sreča- Vabili so ga po svetu in Ladumeg je rad potoval. Prišla pa je skusnjava; ko je videl, kako velike vsote zaslužijo prireditelji z njegovim nastopanjem, si je zazelel, d« bi si tudi sam kaj prislužil in prihranil. Posledica je bila, da so ga diskvalificirali. Tako ni smel več nastopati. »Potem je prišla naj-bridkejša ura mojega življenja,« pripoveduje Ladumeg. »Upal sem, da se bom lahko udeležil olimpijskih iger v Los Angelesu, toda športna ETeza mi tega ni več dovolila. Odpotoval sem »ja kot športni poročevalec — nek dnevnik je bil tako dober, da mi je plačal pot - in mora sem gledati s tribune, kako so se drugi borili za prva mesta-« ,... . , » T „ Potem, ko so ljudje pozabili na tekača La: 'dumcga, se je moral pobrigati za vsakdanji kruh. Poskušal je z nastopi r malih gledališčih toda tam ni imel posebne sreče- In zdaj ni B" več sam. Samo enkrat v življenju je igrat tenis, Jurij Subic Slikar Jurij Subic je bil za pet let mlajši od svojega brata Janeza, katerega življenje in delo smo zadnjič spoznali. Jurij se je tedaj rodil 1853 prav tam kot Janez, Pod skalo v Poljanah. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Skofji Loki do leta 1867. Nato pa je odšel domov k očetu. 2e kot deček je kazat izredno zanimanje, vse večje veselje do kmet-skega življenja kot njegov starejši brat Janez. Oče je t-Ji Jurija poslal k Janezu Wolfu v št. Vid nad Ljubljano, k možu, ki je bil najboljši tedanji cerkveni slikar pri nas. Jurij je bil mnogo bolj kot brat vnet za javno delo, za kulturno, prosvetno in politično življenje Slovencev v tisti dobi, zakaj prišel je pod velik Ln plodonosen vpliv Franceta Levstika in njegovega stvarnega pogleda na svet. Leta 1873. je odšel Jurij na Dunaj in bil v decembru istega leta sprejet na tamkajšnjo akademija Bil je vesel in žegav, tudi v tem popolno nasprotje svojega brata. Preko idealizma ee je vživel v realizem, in tako ee tudi miselne osnove njunih del povsem razlikujejo. Na Dunaju ee je Jurij vneto udeleževal vsega življenja Slovencev, posebno njihovega družabnega življenja ia ae mnogo sukal v krogu slovenskih poslancev, pesnika Stritarja in drugih. Bil je veder la vztrajen ter odkritosrčen prijatelj vsem, « katerimi je prišel t etike. Zato pa je tudi lahko, mnogo laže od brata, prenašal vse težave in zadrege velikega mesta. Tukaj na Dunaju se je le začel kazati Jurijev slikarski talent, kajti tamkaj je naslikal vel podob, med njimi te-le: Križev pot, 6v. Florijana, Glej človek in Rop Evrope. Vse te podobe 60 izraz stvarnega mišljenja našega umetnika, kajti taki so bili tudi njegovi učitelji na dunajski akademiji: \Vurziiiger, Griepen-kerl in Eisenmcnger. Mnogo navdihov je Jurij irpal iz naših pesnikov, posebno iz Prešerna in Jenka, in narisal ilustracije za Prešernove pečmi: Sveti Senan, za Sonetni venec, Strune, Prešeren ugleda Julijo v Trnovem. Dalje je » tem času naslikal več kmečkih podob, kakor: Pri vodnjaku, Družina, Hoja na plavž, Pred lovom. Obisk v zaporu. Risal je tedaj predvsem resnične dogodke iz življenja, ne pa 6amo po lastni domišljiji Prav tako je takrat ilustriral več Stritarjevih pesmi, kakor Raja v Zvonu 1878. Življenje mu je torej dajalo vse več kakor šola. V letih 1875 do 1877 je služil vojake v Triestu, potem pa zopet šel na Dunaj in tukaj naslikal podobi sv. Jerneja in sv. Roka. V letu okupacije Bosne 1878. je odšel z vojsko v Bosno in tudi tukaj ni počival njegov slikarski čopič. Jurij je tamkaj slikal prekrasne pokrajinske podobe in postavne Bosance, vse seveda zopet stvarno, kot jih je videl žive. Takoso naBtale podobe: Lucija Glažič, Vojaki pri ognju, Glamoč. Tako je v njegovih podobah življenje in trpljenje ljudi, živih ljudi, nadomestilo za zgodovinsko enov, ki jo je bil spoznaval v šoli in na akademiji. Decembra 1878 se je Jurij vrnil iz Bosne domov v Poljane, a za malo časa, zakaj kmalu je spet odšel na Dunaj in od tod na Češko, v zlato Prago, v slovanske Atene, da bi tamkaj slikal novo in sicer s prvakinjo severne Francije, gospodično Dewacrejevo. Igro je sicer izgubil, postala pa je za njegovo nadaljno življenjsko pot usodna. Zaljubil se je v gospodično Dewacre-jevo in jo poročil. Skrb za vsakdanji kruh je postajala vedno bolj resna. Ko je nekoč predaval o svojih športnih doživljajih, so mu omenili, da ima najbrž dober glas za petje- Vpisal se je v glasbeno šolo in začel študirati petje. Toda spet je posegla vmes nemila usoda- Le a 1939 so ga poklicali k vojakom, leto pozneje pa je bil že v prvih linijah, na. bojišču- Tedaj, to SO Francozi položili orožje, je bil b.vs, svetovni rekorder z ženo in s sinčkom spet brez ^»Spimnil sem se na radio in postal sem pevec. Z malo igralsko družino smo potovali no Franciji. Tedaj sem se prepričal, da me {jndje Še niso povsem pozabiTi- Gotovo j.m m palačo znamenitega arheologa Schliemanna. Tu je slikal tudi portrete. Ostal je v Pragi do 1880, nato pa odšel v Pariz. Na Češkem je naslikal tudi znameniti podobi: Pomlad in zatem Krajina v Normandiji. Šele v Parizn je Jurij spoznal svoje pravo slikarsko poslanstvo: naravo! Narava, pokrajina, kakor jo vidiš pred sabo v danem trenutku! ln ta trenutek mora ujeti umetnik, tako si je dejal Jurij in naslikal: Bretonskega kmeta, Sadovnjak, Vrtnarja. Prav s temi svojimi podobami je postal Jurij nekak glasnik, nekak kliear naših kasnejših modernih slikarjev, ki smo jih v našem pregledu že vse spoznali (Jakopič, Jama, Grobar, Sternen in drugi). Samo 1885 je bil Jurij v Ljubljani, sicer pa » teh letih zmerom v Parizu. V tem času je naslikal izredno mnogo podob, med njimi tudi te-le: Sv. Jurij za Šenčur pri Kranju, Sama, Zgodovina, Prirodo-slovje, Starinoslovje, Umetnost. Na stropu ljubljanskega muzeja je naslikal podobe Zoisa, Vodnika, Herbersteina, Valvazorja, posebej tudi Tavčarja, 1866 je slikal stenske podobe pri sv. Jakobu v Ljubljani, dalje je naslikal podobo Andreja Smoleta po Langusovem portretu, Ivana Hribarja mlajšega itd. Potem še Pieta » Poljanah, sv. Barbaro in sv. Blaža, ev. Tri kralje, Marijo, Kozma in Damijana, zadnje tri za Osilnico na Kočevskem, podobo Franje Tavčarjeve, kanonika Zamejca; posebno znamenit je njegov »Venec slovenskih navad«, med njimi Polharji, Kajenje na sveti večer in Ofreht. Znane so še njegove podobe: Parižanka, Marijino Obiskovanje na Rožniku pri Ljubljani in njegov križev pot v Tržiču pa podoba Štefana kamenjajo v Štepanjl vasi pri Ljubljani. Ze ob zadnjih slikah, ki smo jih našteli, je Juriju zelo opešal vid in kmalu po bratovi smrti, še v istem letu 1889, mu je opešalo tudi srce, tako da je eno leto kasneje. 1890 v Leipzigu umrl za kapjo. Tako je svojega brata Janeza preživel samo za eno leio. Jurij Subic je bil največji umetnik svoje dobe na Slovenskem, največji umetnik stvarnosti ali realizma osemdesetih let prejšnjega stoletja na Slovenskem, mož. ki je čutil z našim ljudstvom kakor samo še Levstik v tisti dobi. Jurij je bil naravnost reformator našega slikarstva, saj je iz klasicizma in romantike privede! nai slovenski fopic v doho realizma, zakaj niegove podobe so, kakor smo videli, po veliki večini stvarne in popolnoma življenjsko resnične. Kljub tujini, ki je v nji živel, je ostal zvest svoji zemlji in svojemu človeku na naših tleh, zvest sin slovenskega naroda. Prinesel je v nase slikarstvo tudi veselost, živahnost, sončni žarek in dobro voljo. Njegov brat Janez je kot et.k zaključi dobo idealizma v slovenskem slikarstvu in likovni umetnosti sploh, Jurij pa je glasnik življenjske resničnosti, realizma in predhodnik naše moderne. Oba skupaj pa sta naše slovensko slikarstvo po-vedla v svet in tamkaj pokazala, da tudi nas umetnik nekaj velja in da rad stopa po stopinjah največjih svetovnih slikarjev in umetnikov. bilo toliko do mojega petja - zanimal jih je om Ladumeg, o katerem so pred leti brali v spor nih listih- Tako sem ostal pri lahki muzi. Saj ni tako važno, da bi postal velik umetnik. Zadovoljujem se s tem, da pač pojem, najrajši pa opevam športne junake. 6stal bom pojoč, tekač, "e 'p rc'cej° ^zag ren jemosti* zveni iz besed nekoč, tako slaviiega šporinika. Toda prav te dn. smo brali, da mu je spet posijal droben žarek sonca. Francoska atletska zveza ga je pom.lostila zaradi prestopkov proti amaterskemu paragrafu. in zdaj sme Ladumeg spet tekmovati. Beremo, da je že nastopil v teku na tjWM> m Sicer m zmagal ker je že % let star, športno east pa o mu le vrnili. Njegov sinko je zdai. star n let. Ladumeg pravi, da ga rad jeme na tekališče in mu pripoveduje o lepih časih, ki so minuli. PRAVNI NASVETI Strojenje kož. I'. I". Kako se strojijo kože, vam 1)0 povedal strokovnjak v kakšni slrojarni. Pri tem vas pa opozarjamo, da zasebno strojenje kož iu to ludi zajčjih, ni dovoljeno. Vse trgovanje in pre-delavanje kož jo pod nadzorstvom Visokega komisarja. Kože se morajo oddali le pooblaščenemu trgovcu v tistem kraju. Trgovci pa morajo nalo kože izročili določenim sltojarnam. Slrojene kožo pa smejo strojarne prodati kupcem samo na podlagi posebnih nabavnic. Predpisi za mlatev žila. Po izdanih predpisih mora vsakdo, ki mlati žilo na kakršen koli pogon, bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, imeti vpisnik. ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbo-valni urad in v katerega mora vpisovati vse množine žita. ki j I Ii oinlali. V vpisniku se mora navesti ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žilo. vrsta žita. ime občine iu vasi. od koder je pridelek, množine omlačetiega žita. dan iu ura začetka in konca mlatve vsake množine Vpisnik se mora braniti pri nilalilnici in se mora na vsako zahtevo pokazali nadzorstvenim organom. Dolgoleten naj............ A. R. Ze 27 let oddajate njive v najem Najemnik vam vsako lelo namesto plačila najemnine odsluži določeno šlevilo dni z delom. Ker traja najemna doba že 27 lei, vprašale, ali si najemnik res čez tri leta lahko njivo prilasti. — Vaša bojazen ni utemeljena. Postava izrecno izključuje priposeslvovanje zastavljenih, posojenih, v hrambo ali uživanje danili stvari. Ravno tako pa se nc morejo priposestvovali v najem ali zakup dane stvari, čeprav jih ima isli najemnik ali zakupnik 30 ali več let. Prevzem posestva. M. Z. Starši so vam v oporoki zapisali po.sc:.'.vo. Brata in sestre sle že pred leti izplačali. Ker posestvo še ni prepisano na vas, vprašate, ali bi bilo boljo počakati, ali pa sc takoj obrnili na notarja, da bi uredil prepise. Kakšni bi bili stroški? — Oporoka sc vedno lahko prekliče ali spremeni Zato bi bilo za vas varneje, da vam slarši z izročilno pogodbo ki jo napravi notar, posestvo izroče, nakar se ho takoj na vas prepisalo, tilede stroškov vam ne moremo niče-ar povedali, ker iinin niste sporočili, koliko je posestvo vredno Kakšni bi bili stroški ob smrti staršev za izvršitev oporoke iu prepis posestvu na vas, pa danes ludi ni mogoče nič določenega reči. ki r se ne ve za takratno vrednost posestva iu tudi ne za pristojbine, ki jih bo takrat treba plačali. Kupovanje zakonskih /.on V britanski indijski pokrajini Piinjah, v državici Manili, je oudotni vladar izdal odredbo. da sc odslej ne sinejo žvnske nič več prodajali po teži, knkor jc bilo odslej ondi v na-vudi. Doslej so iminreč starši prodajali svoje hčere snubcem kar na kile. ker so mlada dekleta najprej stehtali, preden je niorul plačali za funt žive težo 3 do 3 rublje, iu jc moral torej ven, i h kar globoko poseči v žep, če jc hotel imeli pripravno ženico Ker pn jc v državici Manili >«odo!iiiu linija« bolj prirojena, so starši svoje hčere kur pitali, dn hi dobili čim več zanje. V državici Minuli pojejo celo pesem, ki jc v zvezi s to, zduj odpravljeno šego, in ki pravi: >J«z, revež, ki si morem kupiti Ic uiršavo ■žensko...« Ledeniki nazadujejo Profesor zcmljeslovja na vseučilišču v Ino-mostu von Klcbclslierg meri že lela po naročilu NVinš':e<;a planinskega društva Icdnikc v Vzhodnih Alpah, da bi znanstveno ugotovil njih premikanje. \sakn spomlad izdaja svoje poročilo, ki je izšlo tudi le dni in ki' ugotavlja kakor prejšnja, tla ledniki znnlno nazadujejo. Tako poroča o kaprunskili ledenikih iz skupine Velikega Kleka, ki jih meri vsaki dve leti, da so sedaj še močneje nazadovali nego je pričakoval I. 1936. Konec Kai lingerkeesa je ves razdrapan-Na j mogočnejši leduik Vzhodnih Alp, Pastirico, pil sc vede drugače nego drugi ledniki. Ob koncil onega avgusta je segala še do višine 2300 m, medtem ko je me ja vzhodnoalpskih led-nikov danes v splošnem v višini 2800 m. Hitrost, s katero se pomikajo ledniki. jc z izjemo Pu-slirice ludi manjša, nego je bila prej. »QU0 VADIŠ« roman v s I i k n h VSE TRI IZDAJE tudi trdo vezana iu najboljša, so nn razpolago. Naročniki naj jih dvignejo v upravi naših listov, Ljudska tiskarna. Francoski zlati zaklad V zakladnici mi otoku Martiniku jc bilo 240 milijonov dolarjev zlata, last Francije. 11> zlato je sedaj padlo v roke Anglosakstincem, ki so pooblastili Coppincticrja. da naj da 3(1 milijonov na razpolago komisiji v Alžirju, ostalih 190 milijonov dolarjev v zlatu pa bo šlo v anglosaške blagajne na račun ameriških in angleških dajatev francoskim generalom. Zanimivost Vrabec ima dvakrat toliko hrbtnih vretenc kakor žirafa. čeprav poseduje prvi le majhen vrat. — Zirufa jc edinu četveronožna žival na svetu, ki jc popolnoma nema in torej ne more dati nobenega glasu od sebe. — Policija v Parizu ima posebne izvežbane mačke za lov podgan. lsle posoja proti majhni odškodnini. Najmanjši ptiček na svetu Čisto majhnega kolihra, ki ni nič večji kakor navudnn čebela in jc torej gotovo najmanjši ptiček na svetu, so odkrili na planoti Ilaili. Dognali so, da gre v resnici zu ptico in lic morda za žuželko Majhni junnk je silno bojevit in napada celo ptice, lako velike kakor je kos, ako se približajo njegovemu gnezdu. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. II Vodoravno: I. Dom in svet, 10. Obir. II aroma. 12. mesec, 13. plot. 14. Atenec, 16. lun. 18. Dole, 20. kolur, 21. arija, 24. kosa, 26. tiran. 2H. Lear, 30 osat, 31 Tesla, 32. lonec, »3. stol, 36. Adcn. 37. Alena, 39. raca, 40. raltir. Navpično: I. dom, 2. obet. 3 misel, 4. Irenej, 3. Narek. 6. srp, 7. volilo, 8. Emona, '». tal, 14. Ada. 13. cokle, 17. Arorat, 19. oris, 22 Iranec, 23. A nt. 23. Salona, 26. tolar. 2?. Ate-na, 29. estet, 33 oda, 34. cur, 33. slu, 38. nr. Robinzonove zgodbe Prihodnjič bo Domoljub« pričel prinašali čudovite Robinzonov c zgodbe v besedi in podobi. Popolnih Robinzonovih zgodb doslej v slovenskem jeziku še nismo imeli. Pred kakimi 30 leti je Mohorjeva družba izduln knjigo z ltohinzonovimi zgodbami. Za njo jc izšlo še nekaj drugih del, vendar so vse le knjige lo kratek posnetek čudovitih Robinzonovih zgodb. »Domoljub« pa bo zdaj svoje bralce seznanit z vsemi dogodivščinami tega junaka. Zato smo prepričani, da bomo bralcem ustregli, soj je Robinzon bil priljubljeno branje ne le mladih, marveč tudi starih. Španske dolinske pregrade A* z\ezi z cleklrifikuci jskimi in i/.holjšcviil-ll i m i deli v Španiji jc tudi 4(1 velikih dolinskih pregrad, ki jih deloma že grade. Dolinska pregrado pri (iundalujiiru. s katero bodo ustvarili /ujc/itv eno je/ero, obsegajoče suo milijonov kubičnih metrov vode. I i dolinska pregrada ms bo služila samo pridobivanju električnega tok.t, temveč bo z vodo namakala tudi področje IOO tisoč hektarov in tako omogočila celo potrojilev letine. Največja dolinska pregrada Im pri Ator-inun ob reki Jiicar, ki bo ustvarila jezero, obsegajoče 1200 milijonov kubičnih nivlrov. Pokopališče slonov Znano je pripovedovanje divjih plemen iz notranjosti Afrike, da se sloni, ko začutijo, (hi jim pešajo moči, umaknejo daleč notri v pragozdove, kjer v sumoli čakajo svojega konca, /alo jc biln lako le/ko dobili mrtvega slona. I udi evropski raziskovalci so vedeli za to pripovedovanje afriških domačinov, pa sc jim ja zdelo več iili manj luijku. Belgijski listi p