ILETlloJfSSIKIL MAJ 1988 • ŠT. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE LETO XXIX Razdeljene počitniške zmogljivosti v naših domovih Pri razporejanju letovanja smo poskušali upoštevati želje delavcev, vendar zaradi omejenih kapacitet vseh prijavljenih nismo mogli uvrstiti v želj ene termine. Za letovanje v domovih Predilnice Litija seje odločilo približno 40% delavcev. Razporeditev v prikolice Kot vsako leto, je tudi letos ozko grlo pri razporeditvi prikolic. Prijavilo seje kar 86 delavcev in 6 upokojencev. Največ prijavljencev se ni uvrstilo v Punat, kar 21, v Fažano se ni uvrstilo 11 delavcev in v Stupice 1 delavka. V letošnjem letu bo letovalo v prikolicah 59 delavcev. V kolikor se odločite za letovanje v prikolicah, se morate zavedati, da imamo le 6 prikolic in dve premični bivalni enoti, to pa nikakor ne zadostuje za uresničitev želja vseh tistih, ki se odločate za letovanje v prikolicah. Potrebno je vedeti, da se vsako leto ne morete uvrstiti za letovanje v prikolicah, vsaj v glavni sezoni ne. Za letovanje v prikolicah se odloča vedno več delavcev, zato bomo poskušali dotrajane prikolice nadomestiti ali kupiti eno garsonjero, v kolikor bodo zato na razpolago denarna sredstva. Razporeditev v počitniški dom Novigrad Vse prijavljence za letovanje v Pineti smo razporedili. Nekateri sicer niso bili razporejeni v željenem terminu, z dogovorom pa so se želje uskladile tako, da bodo vsi, ki so se prijavili za Novigrad, lahko tudi letovali. V letošnjem letu so nam pristojni obljubili, da v glavni sezoni ne bo pomanjkanja vode, uporaben bo tuš na plaži in tuš s toplo vodo, ki ga preteklo leto niste mogli uporabljati zaradi pomanjkanja vode. V tej številki • Kako bomo pa letni dopust preživeli letos? • Pogovor s pomočnikom glavnega direktorja • Obvestilo o delu hranilne službe • Posvetovanje organizatorjev dela • Delovne počitnice za pridne dijaške in študentske roke • Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite v letu 1988 Razporeditev v Gozd Martuljek Vsi prijavljenci so bili razporejeni v željenih terminih. Vso sezono sta zasedeni obe sobi v počitniškem domu v Gozd Martuljku. Naši delavci ugotavljajo, da je tudi Gozd Martuljek prijeten kraj letovanja. Morda je oddih in počitek še boljši kot nekje ob morju. Razporeditev na Veliko planino Pri razporejanju letovanja na Veliko planino pa le enega nismo uvrstili v željen termin. Koča na Veliki planini je v celoti zasedena v mesecu juliju, nezasedena pa je še nekaj dni v avgustu. Komisija za letovanje in družbeno prehrano želi vsem delavcem prijetno letovanje, obnovitev psihičnih in fizičnih moči, ki so potrebne za delo in dobro počutje. Helena Hiršel MAJSKI PRIREDITVI Tudi letos je občinski sindikalni svet organiziral prvomajsko srečanje na Sitarjevcu. Družabni del srečanja je izvedlo gasilsko društvo Litija, kije uredilo vse potrebno za kar najprijetnejše počutje vseh udeležencev. Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik OSS ZSS Litija tovariš Janez Izlakar. Tekaška sekcija PARTIZAN LITIJA je organizirala 2. tek zmage 3. maja s startom in ciljem na Valvazorjevem trgu v Litiji. Teka sta se udeležila tudi dva člana našega kolektiva in sicer Tine Jerina in Franc Boldin. Ivan Hostnik Tilka Jerina Brane Poljšak Ifeta A vdič Kako bomo pa letni dopust preživeli letos? Že krepko smo zakorakali v pomlad, mesec junij pa je že prvi poletni mesec, zato večina izmed nas že razmišlja o letnem dopustu, katerega smo morda, zaradi »tempa« življenja, še bolj potrebni kot pretekla leta. Toda, ali si bomo še vedno lahko privoščili dopust tako, kot v dobrih, »starih« časih? Res je, da v naši delovni organizaciji kar dobro poskrbimo za dopust, saj imamo svoj lastni dom v Pineti pri Novigradu, cene, ki so predvidene, vsaj za člane kolektiva, pa niso previsoke. Seveda zato namenimo kar lep del regresa za letni dopust iz sredstev sklada skupne porabe. Ker se je večina izmed nas že odločila, kako bomo dopust preživeli, komisija za letovanje in družbeno prehrano pa nas je glede na proste kapacitete v domu, kot tudi v drugih naših počitniških enotah, že razporedila, smo se odločili in po naključnem izboru po obhodu po delovni organizaciji povprašali nekaj delavcev, kako bodo letos preživeli svoj letni dopust? IVAN KRALJ, mikalec: »V letošnjem letu smo se odločili za nakup avtomobila, zato bomo morali v ta namen žrtvovati tudi del svojega oddiha. Ker pa imam dva majhna otroka, otroci pa si vedno želijo le morja, bomo morda nekaj dni konec meseca avgusta, le preživeli v našem domu v Pineti.« IVAN HOSTNIK, strugar I: »Nikjer. Seveda denar ni problem. Zena je upokojena in skrbi za svojo mamo. Na morje že nekaj let ne hodiva, čeprav smo včasih dopust preživeli na morju. Dopust bom preživel delavno, na vikendu. Vsekakor si želim, da bi v bodoče šel tudi z vnučkom za nekaj dni na morje.« TILKA JERINA, predica: »Letos bom svoj dopust preživela 7 dni v Gozd Martuljku, 10 dni pa v prikolici v Stupicah. Za letovanje v Gozd Martuljku sem se odločila, ker mi bo stroške letovanja plačal sindikat. Tu še nisem letovala in upam, da bo lepo. Drugače pa vsako leto letujem v prikolicah, ker imam pač dva otroka in tako nisem vezana na hranjenje ob določenem času. Skratka, najbolj všeč mi je letovanje v prikolicah, zato v našem domu v Pineti, še nisem letovala. Prejšnja leta sem letovala v Fazani. Menim, da imamo glede na število interesentov, premalo prikolic, še predvsem v avtokampu Faža-na, kije zelo urejen kamp. Je urejena plaža, sanitarije, dobro pa je poskrbljeno tudi za šport in rekreacijo. V Stupicah še nisem letovala, toda upam, da bo tudi tu prijetno.« BRANE POLJŠAK, vodja izmene v prstančni predilnici: »V letošnjem letu bom svoj letni dopust preživel v našem domu v Pineti. Najprej moram pripomniti, da sem bolj pristaš kampiranja, toda ker nisem dobil prostora za letovanje v prikoli- cah, sem se pač moral odločiti tako. Menim, da so trenutno cene za člane kolektiva sprejemljive, kljub vsemu pa me moti to, da niso urejene sanitarije. Ne moreš se stuširati, ko bi to hotel. Posebno v lanskem letu so bili veliki problemi z vodo, pa tudi »barake« so bolj slabe. Moti me tudi to, da srečuješ iste obraze kot doma, v službi.« IFETA AVDIČ, predica: »v Bosni. Za letovanje na morju, ali kjer koli drugje nimam denarja. Mož zasluži celo manj kot jaz. Imam dva otroka. Hčerka, ki je nekoliko večja, si želi, da bi odšli na morje, ker še na morju nikoli ni bila. V družbi svojih vrstnikov se o tem veliko pogovarjajo. V Bosni imam starše. Enkrat letno jih moram obiskati, zato se za to odločimo med letnim dopustom. Tudi tam lahko počivam, toda otroci tudi tam nimajo kaj početi. Upam, da bomo kdaj le lahko šli tudi na morje!« MAGDA ROZINA, laborant II: »En teden bom preživela v Pineti, medtem ko upam, da bom 10 dni kampirala ob morju. Menim da je nujno potrebno, da se človek med letom spočije. Nekateri se odločijo za odih na morju, spet drugi v hribih, tretji spet doma. S tem si naberejo dovolj novih moči za premagovanje vsakodnevnih težav. S starši sem v našem domu v Pineti že velikokrat letovala, zato menim, daje tu bolj primerno za družine in starejše, mi mladi pa pogrešamo zabavo.« AMALIJA MIKLAVČIČ, zbiralka cevk: »Nikjer. Dopust bom preživela delavno. Da si bom nabrala novih moči in se nekoliko odpočila, bom morda šla v hribe. Morje in vročina me ne navdušuje. Menim pa, da so cene za letovanje v naših domovi^ zmerne.« JOŽE LUŠINA, pomožni vzdrževalec v sukalnici: »Sem še samski, zato dopusta še nimam planiranega. Verjetno bom velik del dopusta preživel doma, na kmetiji. Za nekaj dni pa bom morda le odšel na morje. Bomo videli.« MARIJA BLAS, kuharica: »Za letovanje seje prijavil mož, ki dela pri ZTP v Mostah in sicer bi želeli letovati v Crvenem vrhu, kjer imajo svoje stanovanjske enote. Toda do danes odgovora še ni dobil. V kolikor ne bomo razporejeni, pač letos ne bomo letovali. Hčerki sta že enkrat letovali v našem domu v Pineti, toda jima ni bilo všeč, sama pa sem v domu že kuhala. Upam, da mi letos ne bo potrebno.« Vlasta Grom Magda Rozina Amalija Miklavčič Jože Lušina Marija Blas Pogovor s pomočnikom glavnega direktorja Zaradi vedno bolj zaostrene gospodarske situacije se je glavni direktor odločil in predlagal DS, da razpiše že več let nezasedeno delovno področje — pomočnik glavnega direktorja. Novoimenovani pomočnik glavnega direktorja Franc Lesjak Na razpis so se prijavili 3 kandidati. Delegati delavskega sveta so potrdili predlog razpisne komisije in za pomočnika glavnega direktorja imenovali dipl. ing. Franca Lesjaka, ki je novo delovno področje pričel opravjati s 1. 5. 1988. Tov. Mirtič, glavni direktorje ob imenovanju njegovega pomočnika izjavil, da je pred DO velika odgovornost, katero lahko rešijo le sposobni in strokovni kadri, kar pa tov. Franc Lesjak prav gotovo je. Njemu bo v veliko pomoč, kajti sam se mora zaradi nastale tržne situacije bolj angažirati na komercialnem področju, zato bo del njegovih nalog prevzel on. Menim, da mu opravljanje teh del vsi zaupamo, kajti svojo strokovnost in sposobnosti je dokazal pri opravljanju del in nalog direktorja proizvodnega sektorja. Kot sorazmerno mlad direktor, poln ustvarjalnosti, novih idej, je vnesel kar nekaj novosti. Veliko naporov je vložil v uvajanje novih organizacijskih rešitev in računalniški obdelavi podatkov v samem proizvodnem sektorju. Precej naporov je vložil tudi v izboljšanje kvalitete naših izdelkov. Rodil seje 16. 12. 1952 in končal visokošolski študij na FNT, tekstilna usmeritev in si v letu 1979 pridobil strokovni naziv — diplomirani inženir tekstilne tehnologije. V času šolanja, tako srednješolskem in tudi visokošolskem študiju, je bil naš štipendist. Kot je v enem izmed intervjujev sam izjavil, pozna Predilnico že od malih nog. Njegovi predniki so delali v Predilnici že od nastanka. Z delom v njej pa se je srečeval, ko je opravljal obvezno prakso in si prislužil »kak« dinar z opravljanjem dela med šolskimi počitnicami, kot tudi v času študija. V razgovoru je povedal, da bo proizvodnja še naprej ostala ena izmed glavnih nalog. Največ časa bo posvetil vzpostavitvi nove organizacije dela v delitvi na pripravo dela in operativno proizvodnjo. Priprava dela naj bi bila posredni člen med komercialo in operativno proizvodnjo, njen cilj pa je optimizirati rezultate na področju kvalitete in zmanjšati stroške proizvodnje. Poleg tega bo del svojega časa namenil tudi sodelovanju pri koordiniranju operativnih planov med proizvodnjo in komercialo. Naslednja velika naloga, ki si jo je zastavil, je vzpostavitev informacijskega sistema, kot podlaga za sprejemanje odločitev na vseh nivojih. Skratka problemov, ki jih bo potrebno reševati, bo dovolj, kot mu ne manjka tudi idej in pristopov za reševanje le teh. Ugotavlja, da ima vodstvo naše delovne organizacije ustvarjene jasne vizije razvoja in so s tem dani tudi vsi pogoji za uveljavljanje novih in naprednih idej. V pogovoru pa je tudi povedal, da je aktiven član na področju varstva okolja, je aktiven ribič, v kolikor mu čas dopušča pa se doma posveča obdelovanju vrta in sadovnjaka. S tem svojim načinom življenja zadovoljuje svoje življenjske potrebe, kajti zelo je vezan na naravo in kot sam pravi, je po naravi kmet. Rad pa hodi tudi na izlete. Del prostega časa namenja rekreaciji in si tako nabere dovolj moči in energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Vlasta Grom OBVESTILO O DELU HRANILNE SLUŽBE Prvega maja 1988 je po sklepu delavskega sveta pričela delovati v naši delovni organizaciji v okviru finančnega sektorja hranilna služba. Njen namen je predvsem omogočiti varčevanje delavcem in upokojencem Predilnice Litija. Razlika med varčevanjem pri banki in pri nas je v višini letne obrestne mere, saj znaša le-ta pri nas za mesec maj 118% za vloge na vpogled in se po pravilniku mesečno spreminja. Preko hranilne službe pa ni možno izvrševati ostalega plačilnega prometa, npr. plačilo položnic, računov, itd. Prav tako hranilna služba ne posoja denarja in ne sklepa pogodb o vezavi denarnih sredstev. Zaposlene v naši delovni organizaciji smo o pristopu k varčevanju že obveščali v informacijah, upokojence pa želimo obvestiti, da lahko pristopijo k varčevanju tako, da se zglasijo pri blagajniku hranilne službe in podpišejo pogodbo o varčevanju in evidenčni karton. Na osnovi pogodbe boste dobili svojo številko, pod katero boste vnaprej izpolnjevali obrazce za dvig ali polog gotovine. Ker hranilna služba nima hranilnih knjižic in se vodi poslovanje z računalnikom, vam bo referentka ob vsakem dvigu ali pologu predala izpisek z navedbo zadnjega prometa in trenutnim stanjem na vašem računu. V kolikor želite, vam lahko izpiše tudi celoten promet od pričetka varčevanja dalje. Vsak varčevalec lahko pooblasti za dvig pooblaščenca, le-ta pa se mora prav tako podpisati na pogodbo in evi- denčni karton. Ob sklepanju pogodbe in ob dvigu denarja morata imeti varčevalec in pooblaščenec s seboj osebno izkaznico. Pisarna hranilne službe je v prvem nadstropju poslovne stavbe, soba štev. 15, delovni čas pa je v torek, četrtek od 6. do 8. ure, od 13. do 14.30 ure, ponedeljek, sreda, petek od 6. do 8. ure, od 12. do 13.30 ure. Vera Žlabravec PRAVILNIK o hranilni službi Predilnice Litija v Litiji p. o. 1. člen Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 28. 4. 1988 deluje v okviru finančnega sektorja Predilnice Litija v Litiji p. o. hranilna služba (v nadaljnjem besedilu HS). 2. člen Naloga HS je zbiranje hranilnih vlog delavcev in upokojencev Predilnice Litija. 3. člen Sredstva, kijih zbere HS se lahko uporabijo le za kreditiranje delovne organizacije. 4. člen Za hranilne vloge odgovarja delovna organizacija z vsemi svojimi sredstvi. 5. člen Poslovanje s hranilnimi vlogami varčevalcev (vlaganje, dvigi) se opravlja v okviru blagajne HS v Predilnici Litija. HS neposredno vodi referent hranilne službe. Direktor finančnega sektorja lahko pooblasti posamezne delavce za podpisovanje ustreznih listin. 6. člen HS usluge delavcem in upokojencem Predilnice Litija opravlja brezplačno. 7. člen Stroški za delo HS so sestavni del stroškov finančnega sektorja. Obresti za hranilne vloge so obveznost delovne organizacije, ki se krijejo iz dohodka in revalorizacijskih odhodkov. 8. člen Poslovno mesto za vlaganje in dvigovanje hranilnih vlog je v poslovni stavbi Predilnice Litija. 9. člen Varčevalno razmerje med vlagatelji in HS se ustanovi prostovoljno s sklenitvijo pogodbe o varčevanju in vložitvijo poljubnega zneska. 10. člen Za HS Predilnice Litija podpisujejo vse potrebne obrazce pooblaščenci za zastopanje in podpisovanje delovne organizacije ali od njih pooblaščeni , delavci. 11. člen Vse hranilne vloge se vodijo na vpogled (a vista). Hranilne vloge se obrestujejo z letnimi obrestmi v višini vsakokratne stopnje (odstotka) na podlagi indeksa cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, ki se uporablja za izračunavanje revalorizacijskega dela obresti, povečane za 3 (tri) odstotne točke. Obresti se mesečno, ali v daljšem časovnem obdobju, spreminjajo na podlagi objave podatkov o letni stopnji v Uradnem listu SFRJ. 12. člen Delovna organizacija jamči za tajnost hranilnih vlog. 13. člen Finančni sektorje zadolžen, da določi višino zneska, ki ga varčevalci lahko dvignejo vsak čas in število dni obvezne predhodne prijave dviga večjega zneska. 14. člen Organizacijske predpise o poslovanju HS in potrebne obrazce določi finančni sektor. 15. člen Ob smrti varčevalca se njegova hranilna vloga izplača pooblaščencu, imenovanem v pogodbi, ali varčevalčevim dedičem, ki morajo ob dvigu predložiti pravnomočen sklep o dedovanju. 16. člen Pogodba o varčevanju iz 9. člena tega pravilnika vsebuje: — navedbo pogodbenih strank — osebni podatki varčevalca: ime in priimek, poklic, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številka osebne izkaznice ter dan in kraj izdaje osebne izkaznice — izjavo varčevalca, da pristopa k hranilni službi — določilo, daje sestavni del pogodbe o varčevanju tudi pravilnik o hranilni službi — osebni podatki pooblaščenca za dvigovanje prihrankov — podpis pooblaščencev za zastopanje HS in varčevalca — podpis varčevalca in pooblaščenca za dvigovanje — kraj in datum sklenitve pogodbe. 17. člen Vsak varčevalec ima pravico, da sklenjeno pogodbo o varčevanju odpove kadarkoli. V tem primeru HS varčevalcu na njegovo zahtevo izplača celoten znesek prihranka in obračunane obresti. 18. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema delavski svet DO na predlog finančnega sektorja ali na pobudo varčevalcev. Če se pravilnik spreminja ali dopolnjuje na pobudo varčevalcev mora mnenje podati tudi finančni sektor. 19. člen Ta pravilnik prične veljati, ko ga sprejme in objavi delavski svet delovne organizacije Predilnice Litija v Litiji p. o.. Predsednica delavskega sveta: Vera Bric, 1. r. Pravilnik je sprejel delavski svet na seji dne 28. 4. 1988. Upokojili so se... Na plačilni dan v mesecu maju smo na poslovilni razgovor povabili kar sedem naših »najmlajših« upokojencev. Vedno mi je žal, če se tega srečanja ne udeležijo vsi vabljeni. Tako je bilo tudi tokrat. Vabilu sta se odzvala le Franc Borišek in Marija Smrekar. Škoda, da si ostali niso uspeli rezervirati urico ali dve svojega prostega časa, ki jim prav gotovo ni več tako skopo odmerjen kot jim je bil vsa ta dolga in naporna delovna leta. Tov. Franc Borišek seje po krajši zaposlitvi v rudniku Zagorje leta 1951 kot mazač strojev zaposlil v Predilnici. To delo je opravljal do leta 1958, nakar je bil razporejen za vodjo čistilnice odpadkov. Ob delu si je pridobil kvalifikacijo za tekstilnega delavca. Z razširitvijo in modernizacijo proizvodnega procesa, so se ustanavljali novi oddelki, z novimi strojnimi zmogljivostmi tako, da je bil tov. Borišek leta 1965 razporejen za mojstra predpredilnice in to delovno področje je opravljal vse do upokojitve. Dopolnil je polno pokojninsko dobo. Pestro in aktivno je bilo njegovo samoupravno in družbenopolitično udejstvovanje v delovni organizaciji in izven nje. V delovni organizaciji je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Bilje predsednik disciplinske komisije, predsednik stanovanjske komisije, prvi predsednik samoupravne delavske kontrole v letih 1973—1977, predsednik izvršilnega odbora in drugo. Več mandatnih obdobij je bil sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov predpredilnice. Še posebno pa je bil uspešen kot sekretar aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Njegove službene dolžnosti mu niso vedno dopuščale, da bi aktivnosti izvajal med službenim časom, zato j e moral nameniti veliko svojega prostega časa. Njegova želja je bila, da ob upokojitvi tudi sam napiše krajši članek za naše glasilo. Preberite ga! Tov. Smrekar Marija seje odločila za predčasno upokojitev, največ zaradi zdravstvenih razlogov. 1.4.1958 seje zaposlila v Predilnici. Kot vsa mlada dekleta je tudi ona pričela z delom snemalke v oddelku predilnice. Po krajši dobi priučitve je bila razporejena za predico. Prva leta zaposlitve si nikoli ni predstavljala, da bo lahko zdržala z napornim in težkim delom vse do upokojitve. Z dobro voljo in veliko pripravljenostjo za delo pa je le premagala vse težave in se v aprilu upokojila. Zadnjih 6 let pred upokojitvijo j e opravljala delovno področje vodja snemalne kolone. Čeprav težko, vendar je vztrajala za stroji do zadnjega delovnega dne, vsa leta na triizmenskem delu. Tov. Marija Onišak je prva naša delavka za stroji, ki seje odločila, da bo delala polnih 40 let. To možnost je predvidela novela Zakona o delovnih razmerjih v letu 1982. Vsa leta zaposlitve v Predilnici je delala v oddelku predpredilnice. V letu 1964 je pričela kot snemalka, leto kasneje pa je bila razporejena za delavko na flyerjih. To delovno področje je opravljala vse do upokojitve. Kot vestna in prizadevna delavka je ob praznovanju 100 letnice delovne organizacije prejela državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Tudi tov. Angela Berčon seje zaposlila v Predilnici leta 1964 v oddelku sukal-nice. Vsa leta je opravljala delovno področje dvojilke. Odločila seje za predčasno upokojitev. Prva leta zaposlitve je prihajala na delo z Brega, kasneje, ko si je ustvarila druži- Marija Smrekar no, pa seje preselila v Reka Gozd. Pot na delo je bila naporna, le zadnjih nekaj let, ko smo organizirali avtobusni prevoz, je bil prihod na delo zanjo ugodnejši. Tov. Franc Tomc seje zaposlil v Predilnici 4. 6. 1957. Posluževal je mikal-nike, kasneje je delal v čistilnici. V letu 1959 sije ob delu pridobil polkvalifikaci-jo v tekstilni stroki. Od leta 1971 dalje je opravljal delovno področje vodja izmene v čistilnici. To delovno področje je opravljal vse do predčasne upokojitve v aprilu. Naziv njegovega delovnega področja seje v letu 1984, ko seje izvršila reorganizacija proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja, spremenil. Tako je tov. Tomc zapustil našo delovno organizacijo kot mojster v čistilnici in mikalnici. Tov. Dragica Koprivnikar se je po zaposlitvi v Tovarni usnja v Šmartnem leta 1967 zaposlila v Predilnici. Njeno prvo delovno področje je bilo v našem počitniškem domu V Novigradu. Po zaključku Vsem, ki so prispevali za darilo ob moji upokojitvi najlepša hvala. Hvaležen sem vsem, ki so prišli na moj delovni zaključek v Cebinovo hišo, kjer smo se v prisrčnem razpoloženju iskreno in tovariško poslovili. Darilo, ki so mi ga kupili sodelavci mi veliko pomeni, ker sem ga prejel iz tistih delovnih rok, s katerimi smo se več let skupaj borili za vsakdanji kruh. Zadnja leta dela je bilo zame naj-težavneje, ker sem zaradi bolezenskih razmer v družini delal po dva tedna ponoči in en teden zjutraj. To ni bilo lahko pri 40 letih delovne dobe, temveč zelo naporno. Moral sem vzdržati in priti za vsako ceno do polne delovne dobe in s tem pokojnine, ker sem hodil v družini sem v službo, med drugim tudi zaradi težko prizadetega sina Roberta, ki bo letos -star 20 let. Franc Borišek Franc Borišek sezone je nadaljevala z delom v proizvodnih obratih. Do leta 1978 je uspešno posluževala raztezalke v predpredilnici, nakar je bila zaradi bolezni razporejena na lažje delo. Kot čistilka flyerskih cevk je delala vse do upokojitve. Tudi ona seje odločila za predčasno upokojitev. Tov. Dobravec Albina je bila v aprilu invalidsko upokojena. Prvi delovni dan v Predilnici je opravila 2. 3. 1964 v oddelku stročnarne. V tistem obdobju so za potrebe proizvodnje večino papirnatih cevk izdelali sami. Oddelek za izdelovanje cevk seje imenoval stročnarna. Že zelo kmalu je bila tov. Dobravčeva razporejena v oddelek sukalnice, kjer je opravljala delo previjalke. Bolezen ji je preprečila, da bi bila previjalka do upokojitve. Malo manj kot dve leti pred upokojitvijo je opravljala dela zbiralke cevk. Vsem upokojencem želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. V. B. POSVETOVANJE ORGANIZATORJEV DELA V mesecu aprilu 1988je bilo organizirano VIL posvetovanje organizatorjev dela v Portorožu. Obravnavana tema: PRENOVA ORGANIZACIJE DELA GLEDE NA ZAHTEVE TRŽNO ZASNOVANEGA GOSPODARJENJA, je bila privlačna in zanimiva, zato smo se ga iz naše delovne organizacije udeležili 3 organizatorji dela. Pripomnim naj, da so diplomanti VŠOD Kranj, ustanovili Zvezo društev inženirjev organizacije dela, v katero se lahko po končanem študiju včlanijo. Z delom v tem društvu in z udeležbo na podobnih posvetovanjih, lahko permanentno spremljaš novosti na področju organizacije dela in dobiš nove zamisli in predloge za reševanje vsakod-nenvih problemov s tega področja. Posvetovanje je trajalo dva dni. Referate na obravnavano temo so pripravili profesorji VŠOD Kranj in tudi vodili razpravo. Pripravili pa so tudi obširno gradivo, katerega lahko udeleženci posvetovanja tudi kasneje uporabljamo. Kot je organiziran študij na tej šoli, je bilo tudi delo razdeljeno po sekcijah in sicer: — organizacijsko kadrovsko izobraževalna — organizacijsko proizvodna — organizacijska informatika. Sama sem se kot organizator izobraževanja udeležila organizacijsko kadrovsko izobraževalne sekcije, medtem ko sta ostala dva udeleženca iz naše delovne organizacije sodelovala pri organizacijsko proizvodni sekciji. V naši sekciji smo največ pozornosti posvetili izhodiščem za oblikovanje sistemov razvoja kadrov v OZD in izobraževanju kot dejavniku razvoja organizacije. Ugotovljeno je bilo, da v večini delovnih organizacij premalo pozornosti in strokovnosti namenjajo reševanju kadrovskih problemov. S kadrovsko politiko se ukvarja vsak, ki to želi, le malo pa je na tem področju pravih strokovnjakov. V Jugoslaviji je izobraževanje ob delu zelo slabo razvito. V letu 1983 je v Jugoslaviji vsak zaposleni v družbnem sektorju porabil le 1,2 ure za strokovno izpopolnjevanje, v Sloveniji sicer 3,6 ure, medtem ko v Zahodni Nemčiji večja podjetja smatrajo kot minimalen program strokovnega izpopolnjevanja 40 ur letno za vsakega zaposlenega. Seveda je nujno potrebno zaposlene za dodatno izobraževanje tudi ustrezno motivirati. V Sloveniji, zaradi zlorabe inštituta »z delom pridobljene delovne zmožnosti«, upada zanimanje za študij ob delu. Ugotovljeno je, da imajo zaposleni v Šloveniji (med vsemi republika- mi in pokrajinami najnižje povprečno število let šolanja (9,67 let v letu 1983). Kljub vsemu pa seje le uveljavilo spoznanje, da lahko izobraževanje veliko prispeva k razvojnim spremembam v organizaciji. V okviru razvojne strategije delovne organizacije je nujno potrebno prodorno in aktivno izobraževanje. Izobraževanju, ki je povezano z akcijo, je treba dati ustrezno ali primerno zasnovo, ki se nanaša na več vidikov primernosti: — glede na politiko in strategijo delovne organizacije — v odnosu na sedanjo in bodočo zasedenost delovnih mest — v odnosu na zahtevane naloge zaposlenih — v luči politike, ki zadeva razvoj in napredovanje kadrov ter možnost vrednotenja njihovh individualnih sposobnosti. Izobraževanje, ki je zasnovano tako, da stimulira uveljavljanje znanja, zmožnosti in motivov zaposlenih pri delu, odkriva obenem z uvajanjem nove talente, ki so sposobni delo inovirati, ga dobro in učinkovito opraviti, dosegati pričakovane rezultate in tako pripomoči k uspešnosti celotne organizacije. Pri vsem tem pa je potrebno dati največji poudarek dodatnemu izobraževanju razvojno-raz-iskovalnim kadrom, kajti le ti basirajo pot za prihodnost. Izobraževanje zaposlenih mora stopiti v funkcijo nosilca razvojnih sprememb. V izobraževanju se moramo usmeriti na razvojno-raz-iskovalne in vodstvene kadre, kajti ti »vlečejo voz« naprej. Prav na tem področju pa je bilo tudi v preteklosti premalo storjenega. Vse to pa mora biti podkrepljeno s politiko napredovanja in nagrajevanja. Kako je s temi rečmi v naši delovni organizaciji, upam, da ni potrebno dodatno komentirati. Kar 2/3 zaposlenih nima ustrezne strokovne izobraze. Da pa podatek le ne bo tako prestrašujoč, moram pripomniti, da kar 1/3 predstavlja delavce, ki opravljajo manj zahtevna dela v proizvodnji, za katera pa se na podlagi sistemizacije del in nalog zahteva končana osnovna šola. Toda kljub temu je stanje na tem področju skoraj kritično. S prehodom na nov sistem nagrajevanja smo si obljubljali, da spontanega napredovanja, torej napredovanja v primeru, da dela- vec nima ustrezne strokovne izobrazbe, ne bo. Toda ugotovimo lahko, da so delaci še vedno razporejeni, s tako imenovanimi »začasnimi odločbami«, ker pač za opravljanje zahtevanih del in nalog nimajo ustrezne izobrazbe. Kljub vsemu menim, da bi morali delavce motivirati in jih tudi svojim strokovnostim in znanjem primerno razporejati na opravljanje del in nalog. V kolikor nimajo ustrezne izobrazbe, imajo pa ostale kvalitete kot so natančnost, delavnost in podobno, pa bi moral biti predpogoj napredo- vanja, pridobitev le te z izobraževanjem ob delu, seveda z vso podporo delovne organizacije. Z dosedanjim načinom je razvrednoteno vsakršnokoli prizadevanje, da bi se delavci dodatno izobraževali, kljub temu, da je vsakemu izmed nas jasno, da bodo v prihodnje uspevale le tiste organizacije, ki bodo imele dovolj sposobnih in izobraženih kadrov. V svetu že več let velja resnica, da brez znanja in inovativnosti ni poti v razvoj, napredek. Morda je eden izmed vzrokov nastale gospodarske situacije tudi v tem? Morda to velja tudi za našo delovno organizacijo!? Vlasta Grom ODŠLI V MESECU APRILU Upokojitve: 12.4.1988 Albina DOBRAVEC, Graška c. 39, Litija, zbiralka cevk; 30.4.1988 Angela BERČON, Reka Gozd 24, sukalni-ca 1. izmena; 30. 4. 1988 Dragomira KOPRIVNIKAR, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, vzdrževanje pred-predilnice; 30. 4. 1988 Marija SMREKAR, Cesta komandanta Staneta 5, Litija, predilnica^, izmena; 30.4.1988 Marija ONIŠAK, Trg na Stavbah 9, Litija, predpredilnica 3. izmena; 30. 4. 1988 Franc TOMC, Predilniška 12, Litija, vzdrževanje čistilnice in mikalnice 2. izmena; Pismeni sporazum: 14. 4. 1988 Marko RIBARIČ, Cesta komandanta Staneta 16, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; 30. 4. 1988 Martina KRALJ, Kidričeva 4, Litija, splošni sektor; 30. 4. 1988 Franc MARTINČIČ, Velika goba 10, Gabrovka, mešalnica 2. izmena; Potek delovnega razmerja za določen čas: 30. 4. 1988 Matjaž KONJAČIČ, Trg na Stavbah 15, Litija, predilnica rezerva; 30.4.1988 Damjana BINDER, Breg 31, Litija, predilnica rezerva; V delovni organizaciji je bilo na dan 30.4.1988, zaposlenih 1031 delavcev, od tega 669 žensk in 362 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 56 mladoletnih oseb. J. Zupančič Delovne počitnice za pridne dijaške in študentske roke V zadnjih letih je vse več dijakov in študentov, ki del svojih počitnic preživijo delovno. Odločijo se za krajšo zaposlitev v bližnji tovarni ali pa se odločijo za delo v Ljubljani, ki daje še večje možnosti zaposlitve. V Litiji že tretje leto deluje enota ljubljanskega Študentskega servisa, ki uspešno posreduje zaposlitve. Zaradi enostavnejšega postopka zaposlitve bomo preko servisa sprejeli na delo dijake in študente tudi v naši delovni organizaciji. Vsak, ki bi se rad zaposlil preko servisa, mora postati član servisa. Postopek za vpis oziroma postopek za podaljšanje članstva za šolsko leto 1987/88 je bil objavljen v aprilski številki Glasila občanov. Fotokopijo te informacije pa lahko dobite tudi v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice. Ponovno naj poudarimo, da se preko servisa ne morejo zaposliti dijaki, ki še niso dopolnili starosti 15 let. Učenci stari 15 let morajo ob vpisu predložiti tudi pisno soglasje staršev, da se lahko njihov otrok zaposli med poletnimi počitnicami v OZD. Prijave za zaposlitev v naši delovni organizaciji bomo zbirali v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija. Seznam bomo nato posredovali enoti Študentskega servisa v Litiji. Prijave bomo zbirali do vključno 10. 6. 1988. Če se bo prijavilo večje število mladih, bomo upoštevali naslednji prednostni vrstni red: V prvo skupino, ki bo imela pri zaposlitvi prednost, bodo razporejeni dijaki in študenti stari nad 18 let, ker bodo opravljali tudi nočno delo ter naši štipendisti. V drugo skupino bomo razvrstili tiste, ki so že delali v Predilnici. Razporejeni bodo na ista delovna področja, ker bo potreben krajši čas priučevanja in bodo lahko že kmalu dosegli dobre delovne rezultate. V tretjo skupino bomo razvrstili mlade, ki imajo zaposlene starše v Predilnici in do sedaj še niso delali. V zadnjo skupino pa bomo razvrstili mlade, ki še niso delali v Predilnici in so starši zaposleni v drugih delovnih organizacijah. Mladi bodo lahko delali v dveh skupinah in sicer: — L skupina od 27. 6. 1988 do 26. 7. 1988 — 2. skupina od 27. 7. 1988 do 26. 8. 1988. Če ste se odločili za delo med počitnicami, se osebno zglasite v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, kot že rečeno do 10. 6. 1988, vsak dan od 6. do 14. ure. Prijave bomo zbirali tudi prvo soboto v juniju, to je 4. 6. 1988. NE ZAMUDITE ROKA PRIJAV! Vera Bric Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite v letu 1988 CZ je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v socialistični republiki Sloveniji in se organizira v vseh sredinah in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah. Za opravljanje teh nalog pa morajo biti pripadniki CZ, ki so razporejeni v posamezne enote in ekipe strokovno in tehnično opremljeni in usposobljeni. Srednjeročno in letno se sprejmejo plani izobraževanja v vseh sredinah, kjerkoli so ustanovljene enote in ekipe civilne zaščite. Po programu usposabljanja pripadnikov, ki so razporejeni v splošne enote CZ v kra- jevnih skupnostih in delovnih organizacijah občine Litija, je bilo izvedeno 80 urno usposabljanje, ki ga je izvedel oddelek za ljudsko obrambo skupaj z občinskim štabom CZ Litija. Tega usposabljanja so se udeležili tudi naši delavci, ki so razporejeni v te enote po KS in v lastni delovni organizaciji ter jih tudi uspešno opravili. V programu usposabljanja v delovni organizaciji pa so še naloge, ki bodo izvedljive v bližnji prihodnosti. V kratkem bomo razdelili obleke ter osebna zaščitna sredstva vsem pripadnikom CZ, ki so razporejeni v naši DO, izvedli praktične vaje v jesenskem času ter organizirali dopolnilno usposabjan-je pripadnikov v specializiranih enotah. Franc Mali Praktična vaja gasilske enote CZ Odvzem vode — tokrat z reke Save Poučni obiski osnovnošolcev v naši tovarni V mesecu maju nas običajno obišče največ skupin učencev osnovnih šol. Z zanimanjem si ogledujejo naš tehnološki proces in tudi vprašanj je vse več. Za spomin smo ovekovečili učence šol iz Prim-skovega in Mamolja. Na spodnji fotografiji pa so tretji razredi »stare šole« v Litiji. Poškodbe v mesecu aprilu V mesecu aprilu smo imeli 5 poškodb, od tega 4 na delu in eno na poti. Zelo značilna poškodba je bila v OE predilnici. Anica Kozlevčar je čistila turbino OE predilnega stroja. Pri tem je z roko prehitro segla v območje rahljalnega valja, ki seje še vrtel in ji poškodoval palec desne roke. Anica Juvan seje poškodovala, ko je s kljuko dvigovala vretenski voz na prstančnem predilnem stroju. Kljuka seje iznenada izmaknila, tako da se je z roko udarila po desnem očesu in si poškodovala arkado. Pri rezanju zarese za rezevno nit na plastični cevki je Pavlu Hauptmanu spodletel nož in seje urezal v kazalec in sredinec leve roke. Do poškodbe vsekakor ne bi prišlo, če bi bile uporabljene za to delo namenjene klešče. Poškodoval seje tudi Anton Jančar, ki je na stopnicah nerodno stopil in si zvinil gleženj leve noge. Na poti na delo seje poškodovala Branka Vidmar, ki seje prevrnila z mopedom na cesti iz Dol. Andrej Krhlikar NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 'm 10 11 m 12 13 14 m 15 m, 16 17 18 19 iSH i* 20 21 22 23 RK 24 * 25 26 27 28 29 m 30 31 32 $ 33 34 35 RK 36 37 38 |* 39 LITIJSKI g>MWIWZ?lLWi@l Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1700 izvodov. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 13. junija 1988 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500 — 1000.- in 700.- din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 4. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Tomažič Danijela, Trg na Stavbah 15, Litija — 1500.— din, 2. Hauptman Ani, Marokova pot 10, Litija — 1000,— din in 3. Babič Dušan — Tjaša, Breg 3, Litija - 700,-din. VODORAVNO: 1. kraj pri Litiji, 8. Tihi ocean, 9. bodeč plevel, 10. Miha Ravnik, 11. del obale, ki sega najdlje v morje, 12. vlakna iz esparta, 14. kratica za tono, 15. avtomobilska oznaka Avstrije, 16. kratica francoskega gibanja, zlasti v Alžiriji (do neodvisnosti 1962), 17. potni...., delovni ...., plačilni 20. prebivalci Itake, 23. španski slikar (Jusepe de), 24. kraj pri Opatiji, 25. neznanka v matematiki, 27. otok v Koralnem morju, 29. simbol za kisik, 30. znamenitost Pulja, 31. Louis Armstrong, 33. uprava mestne cestne železnice, 34. krema za konje, 36. peti in drugi samoglasnik, 37. nasprotno od majhen, 39. simbol za dušik. NAVPIČNO: L vrsta ribolova, 2. živilo, 3. srbsko moško ime, 4. igralka Pavone, 5. Tahy Ferenc, 6. razvojna stopnja žuželk z nepopolno preobrazbo, 7. nakit, 13. eksponent v matematiki, 15. država na jugovzhodu ZDA, 18. pokrajina v srednji Grčiji, 19. ata, 21. naselje pri Grahovem, 22. avtomobilska oznaka Italije, 26. čist, 28. prebivalci nekdanje Prusije, 32. latinski pozdrav, 35. kratica za element, 38. kalij.