Leto XXII., št. 157 Ljubljana, nedelja 11. julija 1942*XX Cena cent. 80 \J pravm&vo i Telefoo fc. LluDlpu, fnccuulm 91-24 allcs S. 11-22. »1-25. tzuerauu xldelek: Clubliana. Pncanijeva alfr a J - Tdetoo fc. »-23. il-26 Podružnica Novo mesto ■ Ljubljanska ftf C Satani i a Ljubljansko pokrajino po poimo čekovnem zavodu k. 17.749. a aatale kraj« Italije Servtzio Conti Con. Po«. No 11-511R IZKLJUČNA ČA.MOHS1VU a ogla« a Ki. (talite (D tnozenutra tmt Oninnp ">»hhlirtt4 Italiana i. A. MTLANG liha j* fill d a o razen pooed«i|k« Nitočnina znala meiecoo Lu 18.—% za tnozetnstro pa Lit 22.80_ Utedoiitvo: Ljubljana, Pocdnijcva a lica tet. i. ter. 51-22, 51-23. 91-34 Rol CONCESSION ARIA ESCLUSIVA pa la pob- b lici ti di prorenienza italiana ed estera: Coione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Srditi boji pri E1 Alameinu Močni angleški napadi razbiti, tunik angleških čet v južnem odseku Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 11. julija naslednje 774. vojno poročilo^ Na področju pri E1 Alamednu so se znova razvneli siloviti boji, pri čemer so bili močni sovražni napadi gladko strti v središču ožine in zaustavljeni v severnem delu, kjer je bila borba zlasti srdita. V južnem odseku so osne čete s presenetljivim napadom prisilile sovražnika k znatnemu umiku. Italijansko in nemško letalstvo je krepko podprlo operacije na kopnem. Naša 50. napadalna skupina, ki je delovala nad neposrednim sovražnim zaledjem, je bombardi- rala ln obstreljevala s strojnicami skladišča vojtaih potrcščin ln zbirališča motoriziranih vozil, povjročajoč eksplozije in požare. V številnih spopadih so bili prizadeti britanskemu letalstvu hudi udarci, saj je izgubilo 33 letal 17 so jih sestrelili italijanski lovci 1 in 4. skupine, 16 pa nemški lovci. Skupine bombnikov so podnevi in ponoči napadate letališča na Malti, katerih naprave so bile hudo zadete. Lovci v spremstvu so sestrelili 12 britanskih letal. Z vseh včerajšnjih operacij se tri naša letala niso vrnila. Uspehi letalske ofenzive proti Malti Operacijsko področje, 11. jul. s. (Porodilo posebnega poročevalca agencije Štefani.) Letalski napadi na letalska in pomorska oporišča na Malti se nadaljujejo brez prestanka. Skupine osnih bombnikov napadajo podnevi in ponoči cilje, ki so pomembnejši za vojno silo britanskega otoka, bodisi v pomorskem, bodisi v letalskem pogledu. To ofenzivno letalsko delovanje ni seveda lahko, kajti sovražnik vzdržuje navzlic izredno hudim žrtvam še vedno precejšnje število lovskih letal, ki ovirajo napade bombnikov, čfim se pojavijo bombniki nad otokom, britanski lovci takoj zapu-ste svoja letališča in se spuste v borbe z njimi, da bi zavirale njihove ofenzivne akcije. To se seveda dogaja samo podnevi, kajti ponoči so taki previdnostni ukrepi težje izvedljivi in se le tu in tam pojavijo v manjšem številu nočni lovci, ki delujejo samo v določenih odsekih nad otokom in izven njega. Večkrat smo že poudarili pomen, ki ga ima Malta za britansko letalstvo, vendar je treba pripomniti, da je otok že davno izgubil svojo prvotno učinkovitost. Toda Malta je še vedno dragoceno mostišče in pravo oporišče za vsa angleška letala, ki prihajajo iz Anglije v Egipt. Dejstvo je, da se tega oporišča poslužujejo tudi britanski bombniki in letala strateškega izvid-ništva. Za lovska letala je seveda ta sistem manj uporaben spričo manjše letalske ekonomije teh letal, a tudi temu hoče sovražnik cdpomoči in sicer tako, da pošilja lovska letala najprej v Gibraltar, kjer jih na-tovorijo na posebne nosilke letal, ki jih odpeljejo na odprto morje nekako do višine Balearskega otočja, odkoder nato zlete proti Malti. S takšnim poletom se namreč poletna avtonomija izčrpa. Gre seveda predvsem za lovce normalnega tipa, Hurri-cane in Spitfire. Nekateri izmed teh lovcev imajo zaradi večjega akcijskega radija v zadnjem času posebne rezervne rezervoarje. To pa je slabo vplivalo na učinkovitost teh letal, ki postanejo tako nele težja, temveč izgube tudi značilnosti svojega leta, kar je bilo že doslej večkrat opaziti v letalskih dvobojih z njimi. Sovražnik je pogosto v takšnem dvoboju izgubil veliko število svojih lovcev. Takšna lovska letala, ki so se posluževala Malte samo kot prehodnega oporišča, so nato nadaljevala svoj polet proti libij-sko-egiptski meji ali pred sedanjo osno ofenzivo do Tobruka. Letalsko obleganje Malte je imelo in ima še vedno med drugim prav to nalogo, da prepreči možnost takšnega prometa in oskrbe sovražnih letali v poletih iz zapadnega v vzhodno Sredozemlje. V zadnjem času so ti prehodi letal močno ovirali nele zaradi stalnega rušenja letališč na Malti in uničujočega delovanja osnih bombnikov na tem področju, temveč tudi zaradi čuječnosti stražnih oddelkov, ki budno pazijo na takšne polete iz zapadnega v vzhodno Sredozemlje. Padec Tobruka in napredovanje osnih sil proti vzhodu E1 Alameina pa sta ustvarila še nadaljnje težave za oskrbovanje angleških lovcev v poletih preko Sredozemlja. Odslej angleška lovska letala, ki se ustavijo na Malti, ne morejo več doseči Egipta, kajti njihov akcijski radij ni tako velik. V primeru naprav za povečanje poletne avtonomije, pa se ta letala znajdejo v težavah, kadarkoli se spoprimejo z našimi lovci. Odslej bo torej Malta služila sovražniku kvečjemu res za vmesno postajo bombnikov, toda tudi v tem pogledu je delovanje osnega letalstva Malto tako uničujoče, da so ovire za takšne prehode sovražnih letal vedno večje. Razen tega se tudi proti bombnikom izvaja ista čuječnost v zraku nad Sicilijo in Sicilskim prelivom, da postaja tudi zrak nad Sredozemljem vedno manj dostopen za angleške letalske sile. Spričo tega je na dlani velika učinkovitost osne letalske ofenzive proti otoku Malti, ker slabi ves ofenzivni in obrambni sistem letalskega in pomorskega oporišča na otoku, s čimer Izgublja vedno bolj svoj pomen tudi oskrbovanje angleških letalskih sil na področju vzhodnega Sredozemlja preko Malte. Varnostni ukrepi v Egiptu Ankara, 11. jul. d. Egiptski min. predsednik Nahas paša, ki opravlja hkrati posle egiptskega vojaškega guvernerja, je izdal odlok, ki določa, da se morajo v naslednjih 14 dneh po vseh egiptskih mestih, ki še nimajo primernih zaklonišč za civilno prebivalstvo, takoj zgraditi nameravane zaščitne zgradbe. Obenem poziva Nahas paša vse pokrajinske oblasti, naj prič-no takoj z vso strogostjo izvajati uredbe o zatemnitvi in protiletalski zaščiti. Odlok se zaključuje s pripombo, da se morajo vse uredbe o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi izvajati na vsem ozemlju Egipta poslej z največjo natančnostjo. Tajna seja egiptskega parlamenta Ankara, 11. julija s. Po vesteh iz Kaira se je egiptski parlament sestal na tajni seji, da bi proučil položaj. Na seji je bila ponovno potrjena volja Egipta, da ostane izven konflikta. Negotov položaj angleških čet v Siriji Carigrad, 11. jul. s. Vesti s Srednjega vzhoda opozarjajo na negotov položaj angleških in degaulističnih čet v Siriji, ki postaja od dne do dne bolj vznemirljiv. Med najbolj značilnimi znaki tega položaja so sabotažna dejanja, ki so vedno bolj pogosta v škodo britanskih vojaških naprav. Gasidhi za civilno nepokorščino v Indiji Vseindsld kongres proti podpiranju angleške vojne politike Bangkok, 11. julija s. Delovni odbor vse-indijskega kongresa je nadaljevali svoje delo v Vardi in je razpravljal o različnih predlogih. Člani odbora so se nato podali v Se-vadran k Mahatmi Gandhiju, ki je še bolan, da bi se tudi on lahko udeležil razprave. Ob tej priliki je Gandhi predložil izvršnemu odboru kongresa osnutek resolu-c je, ki poudarja med drugim, da je umik britanske oblasti iz Indije edina pot, ki lahko zagotovi neodvisnost deželi, pripominjajoč, da se kongres ne čut' več obveznega spoštovati politiko podpiranja britanskih vojnih naporov. Resolucija izjavlja nadalje. da bi mora! kongres za uveljavljanje pravic indijskega naroda proglasiti civilno neposlušnost in množičnega odpora proti vsakemu ukrepu britanskih oblasti. Angleško novačenje v Indiji Bangkok, 11. juL s. Radio Delhi javlja, da je angleško vojaško poveljništvo v Indiji začelo obvezno vojaško novačenje. To obvezno novačenje naj bi načrtu generala Wawella dalo 7 milijonov mož, vendar pa se jih je doslej javilo komaj 60.000 ali 10 odstotkov. Na drugi strani se doznava, da je tudi akcija angleških oblasti za zbiranje prihrankov propadla zaradi protian-gleškega zadržanja prebivalstva. Nova turška vlada Ankara, 11. jul. d. Nova turška vlada, ki jo je sestavil dosedanji turški zunanji minister Sakri Saradzoglu, je ostala v jedru skoraj neizpremenjena. Zamenjana sta bila samo trgovinski in kmetijski minister. Kakor javljajo s službenega mesta, je bil za novega trgovinskega ministra imenovan župan mesta Izmira (Smirne) Bečjet Us, za novega kmetijskega ministra pa profesor šaukat Rašik Habiboglu. Pogreb dr. Sajdama Ankara, 11. jul. d. Krsta s truplom pokojnega turškega ministrskega predsednika dr. Refika Sa jdama, ki je bila s posebnim vlakom prepeljana iz Carigrada, je v petek ob 9. zjutraj dospela v turško prestolnico. Posmrtne ostanke pokojnikove so na ankar-skem kolodvoru sprejeli člani turške vlade z novim ministrskim predsednikom Sara-dzoglom na čelu. Pri sprejemu so bili navzoči tudi vsi visoki uradniki civilne upra- ve in zastopniki oboroženih sil, kakor tudi mnogoštevilni člani turške narodne skupščine. Krsto so dvignili na topovsko lafeto, na kateri je bila prepeljana pred poslopje zunanjega ministrstva, odkoder se je ob 11. pričel žalni sprevod na ankarsko pokopališče. Pogreba so se udeležili tudi vsi člani v Ankari akreditiranega diplomatskega zbora, čilska opozicija odobrava vladno politiko Santiago, 11. jul. s. čilska radikalna stranka, ki je bila doslej v najstrožji opoziciji proti vladni politiki, je po daljši razpravi izjavila svoje soglasje z mednarodno politiko predsednika Riesa. Santiago, 11. jul. s. Vladni list »La na-cion« je posvetil svojo posebno prilogo argentinski republiki. V raznih člankih te priloge opozarja zlasti na ponovne izjave predsednika argentinske republike Castilla proti razširjenju konflikta in na prijateljske odnose med čilsko in argentinsko re-publiko, katerih politične potrebe so enake. Sovjetski poraz zapadno od Dona Nemške čete so dosegle Don v širini 3So km in ga prekoračile na več mestih — 88.689 ujetnikov, I007 tankov, 1688 topov, 54o letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojke je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo objavljieno s posebnim poročilom, so nemške in zavezniške čete, odlično podprte od letalstva, v teku napadalnih operacij zapadno od Dona v času od 28. junija do 9 julija uničujoče porazile sovražnika. Po zavzetju Voroneža 7. julija je bil dosežen Don v širini 350 km in prekoračen na več kraih. Med to fronto ln prej ogroženima, sedaj 300 km zadaj ležečima mestoma Harkovom in Kurskom nI več nobenih pomembnih sovražnikovih skupin. Po dosedanjih podatkih je bilo zajetih 88.689 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa 1007 tankov, 1688 topov ter nepregledne množina drugega orožja in vojnih potrebščin. Sestreljenih je bilo 540 letal. Število ujetnikov in vojnega plena stalno narašča. Pri obrambi pred sovražnimi napadi na prostoru severno in zapadno od Orla uničenih 390 tankov v teh številkah ni upoštevanih. Zasledovanje sovražnika se brez prestanka nadaljujejo. Letalstvo je bombardiralo podnevi sovražnikove luke ob Azovskem morju ter napadalo sovražnikove kolone, prehode preko rek in oskrbovalne zveze. Južnozapadno in severnozapadno od Orla je sovražnik po velikih izgubah zadnjih dni napadal s slabejšimi silami. Vsi napadi so bili zavrnjeni, naši protinapadi pa so bili uspešni. Na prostoru južnozapadlio od Rževa obkoljene sovražnikove skupine so bile še bolj stinjene in je bil njihov odpor v jedru zlomljen. Poizkusi prodora so ostali brez uspeha. Na fronti pri Volhovu so bili s podporo tankov Izvedeni krajevni napadi sovražnika v ostrih borbah zavrnjeni. Posamezni prodori so bili s protinapadi presekani in je bilo pri tem uničenih 96 tankov. Najtežje topništvo je v dobrim uspehom obstreljevalo vojaške cilje v Petrogradu. V Finskem zalivu so finske čete v dvodnevnih težkih borbah zavrnile sovražnikove napade na otok Sommert. Nemško letalstvo jo pri tem uspešno sodelovalo in pregnalo več sovražnikovih ladij. Zajetih je bilo večje število ujetnikov. Na visokem severu je letalstvo uspešno bombardiralo postojanke sovražnikovega topništva in pehote ob Ribiškem otoku. Na Severnem ledenem morju je letalstvo potopilo več ladij s skupno 13.000 br. reg. tonami ln uničilo z bombami 1 rušilec in 1 stražno ladjo. Razen tega so letala potopila v zalivu Kola sovražnikovo trgovsko ladjo s 6000 br. reg. tonami. Sovjetsko letalstvo je včeraj izgubilo 94 letal. Pogrešamo 7 lastnih, letal. V Egiptu so hude borbe na prostoru pri E1 Alameinu. Močni angleški napadi proti sredini in severnemu delu fronte so bili zavrnjen. V južnem odseku je bil sovražnik z nenadnim napadom nemških in italijanskih čet vržen nazaj. Močni letalski oddelki podpirajo operacije na vsej fronti, napadajo sovražnikova skladišča in zbirališča motoriziranih vozil. Sestreljenih je bilo 33 angleških letal. Ponovni letalski napadi na letalska oporišča na Malti so povzročili nova razdejanja. Lovska letala so pri tem sestrelila 12 angleških letal. V času od 27. junija do 9. julija je Izgubilo angleško letalstvo 223 letal. Izmed teh jih je sestrelila nemška mornarica 27. V Istem času smo v borbi proti Angliji izgubili 54 lastnih letal. Boji ob Hmenskem jezeru Berlin, 11. juilia s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da je dne 8. t m. skušal sovražnik po več urnem pripravljalnem topniškem obstreljevanju in s pomočjo letalskih sil z močnimi oddelki napasti položaje nemške vojske jugovzhodno od Ilmen-skega jezera. Vsi napadi so bili zavrnjeni zaradi naglega nastopa najtežjega nemškega topništva, ki je ustvarilo pravi zaporni ogenj. V istem odseku je propadel tudi neki drugi sovjetski poizkus, ki se je po silovitih borbah na nož končal z velikimi izgubami za sovražnika. Med temi boji ie nemško letalstvo z uspešnimi napadi, naperjenimi predvsem proti zbirališčem sovražnih tankov in proti topniškim postojankam, krepko podprlo delovanje kopnih sil. Nešteti tanki in topovi so bili uničeni. Pred mostiščem pri Volhovu so propadli nadaljnji sovražni napadi, prav tako zaradi ognja nemškega topništva. V teh bojih je nemško proti tankovsko topništvo skupno s pehotnim orožjem uničilo 13 sovjetskih tankov. Divizije nemške pehote, ki so branile to mostišče, so v zadnjih dneh uničile 101 soivjetski tank. V letalskih spopadih v zraku je bilo na tem bojišču uničenih 70 sovražnih letaL S finskega bojišča Helsinki, 11. julija s Uradno poročilo javlja, da so sovjetske čete v noči od 7. na 8. t. m. skušale z velikimi oboroženimi siilami zasesti otoik Someri v Finskem zailivu. Zaradi tega je pršlo do srditih bojev na morju, na kopnem in v zraku, ki so trajali dva dneva im ]ej so se končali s popolnim porazom sovražnika. Finsko orožje je potopilo 16 sovjetskih ladij, med njimi motorne izvidnice ki motorne torpedne čolne ter eno topničarko razreda »Moskva«. Izmed teh l^iddj so jih $ potopili branilci otoka, 7 pa finske pomorske sile m finsko letalstvo. Razen tega je bilo 12 nadaljnjih sovjetskih ladij, med njimi ena podmornica, hudo poškodovanih. Finske letalske srile so v istem času sestrelile 3 sovjetske lovce, neka finska izvidnica pa soivjetski bombnik. Šte- vilna druga sovjetska letalla so bila očitno zadeta. Izmed sovjetskih vojakov, ki se jim je izkrcanje posrečilo, je bilo 128 ubitih, 153 pa zajetih. Več sto sovjetskih mornarjev in vojakov je utonilo. Zaplenjeni plen je zelo velik. Finske pomorske sile niso utrpele nikake izgube. Bojev so se udeležile tudi edini.ee nemškega brodovja, med njimi večja ladja, katere orožje in posadka sta uspešno pomagali k uničenju odpora sov- Berlin, 11. jul. d. Ker se Timošenkove čete umikajo zmerom dalje proti jugovzhodu, nastaja vprašanje, če nima sovjetski maršal morda v načrtu koncentracijo svojih poslednjih obrambnih možnosti na Kav kazu. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo k možnosti takega načrta, da se je njegova izvedba že v naprej ponesrečila glede na smer, ki jo je zavzela velika nemška ofenziva na južnem področju vzhodnega bojišča. Bojno področje, preko katerega se raztezajo nemške ofenzivne operacije, se je razširilo še nadalje proti jugu V berlinskih vojaških krogih pripominjajo, da se zasledovanje umikajočih se sovjetskih sil nadaljuje v tolikšnem obsegu in na tako široki fronti, da sploh ne more biti na sovjetski strani govora o kakem strateškem umiku, kakor skuša to prikazovati sovjetsko vojaštvo vodstvo. Ako je maršal Timošenko prve dni po nemški ofenzivi morda res nameraval zbrati svojo obrambo na Kavkazu, so bili ti njegovi načrti že Po prvih dneh ofenzivnih borb raz-blinjeni. V berlinskih vojaških krogih ne navajajo nikakih podrobnosti o krajih, okrog katerih se vodijo glavne borbe in ki bili značilni za napredovanje ofenzive nemških in zavezniških čet, računati pa je, da bodo po vsej verjetnosti že v nekaj dneh s pristojnega nemškega vojaškega mesta dani na razpolago podrobnejši podatki o zasedenih krajih in o razvoju nemške ofenzive proti jugu. V pristojnih berlinskih vojaških krogih pripominjajo samo toliko, da veliko koleno, ki ga tvori Don v svojem spodnjem teku, trenutno še ni v vsem obsegu prizorišče vojnih operacij. Zadnja poročila z bojišča pa že javljajo, c.a so nemški bombniki v severnem odseku Donove-ga kolena z bombardiranjem zažgali enega izmed najvažnejših mostov ter na istem prostoru razpršili z bombami in strojniškim ognjem zbirališča sovjetskih tovornih avtomobilov in vojaških kolon na zapad-nem kakor tudi na vzhodnem bregu Dona ob obeh koncih porušenega mesta. Glede raznih vprašanj, ali je možno, da bi sovjetsko vojno poveljništvo pritegnilo za oja-čenje svojih ogroženih postojank na južni fronti čete z Daljnega vzhoda, pripominjajo v nemških vojaških krogih, da je ta možnost prav malo verjetna. Sovjetsko vodstvo se je te možnosti moralo poslužlti že pred več meseci, ko je bilo treba na raznih krajih ojačiti obrambne sile. V južnem odseku vzhodnega bojišča skoro n! računati s sovjetskimi rezervami z Daljnega vzhoda. S pristojnega vojaškega mesta v Berlinu tudi še ni mogoče dobiti nikakih podrobnosti o tem. kje in na kolikih mestih so nemške in zavezniške sile prekoračile Don in prodrle dalje proti vzhodu. V nemških krogih samo pripominjajo, da je postala sovjetska defenzivna fronta že tako zmedena, da niti sovražnikovo vojno poveljništvo ne ve za mesta, kjer je bila reka prekoračena. Vsako pojasnilo glede teh področij z nemške strani bi dah sovražniku na razpolago samo zaželene podrobne informacije. Zaradi tega v informacijah nemških vojaških krogov čuvajo prej ko slej čim večjo rezerviranost v navajanju posameznih krajev na bojišču. Rim, 11. jul. s. Tolmač londonskega radia je v zvezi z vojaškim položajem v Sovjetski zvezi izjavil snoči: »Položaj je zelo slab in naši zavezniki tega ne prikrivajo.« Tolmač je še dodal, da je ton vseh sovjetskih informacij zelo resen in da spominja na najbolj kritične trenutke nemške ofenzive v preteklem poletju. Ob zaključku je pripomnil: Rusi prav nič ne prikrivajo, da so se znašli pred vojaško krizo prvega reda. Madrid, 11. juL s. Madridski listi obeležujejo položaj na vzhodnem bojišču kot zelo kritičen za Ruse in označujejo umik ruske vojske proti Donu za katastrofalen. Nemška odlikovanja rumunskih generalov Bukarešt, 11. jul. s. Maršal Mannstein je obiskal poveljništvo rumunske planinske divizije, ki se je udeležila bojev pri Seva-stopolju, da bi izrekel svoje čestitke poveljnikom in oficirjem. Ob tej priliki je maršal izročil v Hitlerjevem imenu železne križce 1. reda generalom Vasiliju, Ra-scanu in Baldescu. Potopljene angleške ladje Berlin, 11. jul. d. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je glede na rezerviranost britanskih vojaških oblastev v objavljanju britanskih izgub na morju objavilo naslednje načelno pojasnilo: Dokler bo britanska vlada molčala o izgubah trgovskega brodovja v bitki za Atlantik, odkar je britanski min. predsednik Churchill od 1. junija L 3941 dalje prepovedal objavo ladijskih izgub, bo poveljništvo nemških oboroženih sil v Berlinu objavljalo imena potopljeni britanskih parnikov. Kot prva objavljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta imena naslednjih 14 v zadnjem času potopljenih so vraž- jetskih čet, ki so se le za nekaj časa izkrcale na otoku. Napadi na kavkaške luke Berlin, 11. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemški bombniki napadli pristaniške naprave v luki Tuapse ob kav-kaški obali črnega morja. Razen tega so hudo poškodovali eno petrolejsko ladjo in zažgali parnik srednje tonaže. operacij ob Donu nikovih trgovskih parnikov: »Westmore-land« (8967 ton), iSomersetshire« (9716 ton), »Norfolk« (11.961 ton), »Ocean ven-ture« (6800 ton), »Lady Hawkins« (7938 ton), »Kirkpool« (4842 ton), »Pearl moorec (4681 ton), »Florestan« (5478 ton), »Emp. crossbill« (5463 ton), »Empire songs (9228 ton), »Ardenvohr« (5024 ton), »An-glo-canadian< (5268 ton), »Brodwal« (3550 ton) in »Baron Haig« (3391 ton). Pomanjkljiva angleška pomoč boljševikom Tokio, 11. julija s. List »Niči-Niči« objavlja uvodnik o nadaljnjih sporazumih med Anglijo in Ameriko in Rusijo m ugotavlja, da vsi ti sporazumi niso rodili za Sovjetsko zvezo nobene posebne pomoči. Japonski list navaja v dokaz neki izzivalni članek -»Izve-stij« z dne 6. t. m., v ka't popusta na cene v »G RAN DE ALBERGO REALE« in »NUOVO PICCOLO SAVOIA«. Provineiiski Dopolavoro v Spalatu za dalmatinsko prebivalstvo V kratkih mesecih svojega delo\'anja je dosegel Prov. Dopolavoro v Spalatu po svoji uspešnosti in odlični organizaciji zavidne uspehe, tako da se po svoji efikatnosti prišteva med prve te vrste. Med najbolj dovršene realizacije Dopolavora iz Spalata spada »Vojaška vas«, brez dvoma ena med najbolje uspelimi, posvečena ob priliki IV. Dneva Vojaka. Ustanova je namenjena našim hrabrim tovarišem v orožju; lahko sodelujejo in prisostvujejo športnim prireditvam in gledališkim predstavam; Imenovani dan jim je bilo razdeljeno 5800 zavojev daril. Ob priliki Mornariške slave je bila na morju regata ter revija narodnih noš, ki je imela zaradi sodelovanja dopolavoristov iz okoliških krajev in otokov izreden uspeh ter se je razvila v krasno narodno folklori-stično manifestacijo. Trenutno se vrše v organizaciji Dopolavora v Spalatu kurzi italijanskega jezika, katerim prisostvujejo z zanimanjem številni ukaželjni domačini; dalje se dajejo pevski in orkestralni koncerti, priieditve klasičnih in karakterističnih plesov, recitacije filodramatikov v »Vojaški vasi« in Mestnem gledališču, kjer se bodo tudi vtšile v kratkem izredne predstave »Cavallerie Rusti-cane«, ki bo podana po odličnih lokalnih opernih in zborovih močeh. Aktivnost in goreča delavnost Dopolavora v Spalatu vzpodbuja na ta način navdušenj prebivalstva in pridobiva simpatije dalmatinskih delavcev za O. N. D. Cirkus Togni od O. N. D. v Triestu Nacionalni cirkus TOGNI, ki je imel kakor znano ogromen uspeh v raznih mestih v Kraljevini, gostuje z bogatim, zabavnim in izbranim jjrogramom v Triestejn v času od 5. do 19. julija t. 1. Cirkus je postavljen na športnem igrišču Dopolavora »ACEGAT«, kjer se vrše številne predsta-ve. katerim prisostvujejo razen dopolavoristov tudi Oborožene Šile. člani GIL-a ter uslužbenci mestnih podjetij. Ustanovitev gledališkega Dopolavora v Triestu V Triesteju, ki ljubi umetnike in jim sledi strastno v njihovem vsakodnevnem stremljenju, je bil ustanovljen Gledališki Dopolavoro. ki bo vključil v svojo sredo vse kategorije umetnikov, katerih smoter je zabavati občinstvo. Predsedstvo novega Dopolavora je prevzel M o. Giuseppe Antonicelli, nadinten-dant avtonomnega konzorcija »Teatro Verdi«; novi Dopolavoro, ki ima prostore v gledališču »Verdi«, ima že mnogobrojne in navdušene pristaše. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil na področju Slovenije in Dalmacije, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednje sodbe: I. V zadevi proti Lapanji Marjanu, živega Franceta in Marije Gatej, roj. v Kan-diji 23. m. 1921, bivajočemu v Šmihelu (Novo mesto), v zaporu; obtoženemu: a) zločina po čl. 4. Duceje-vega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v nedoločenem času do 28. maja 1941. pripadal v šmihelu prevratni združbi, ki je hotela nasilno spremeniti politično in socialno uieditev v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je bil v istem času in v istem kraju član oboroženih tolp, ustanovljenih zaradi izvrševanja zločinov proti državnim osebnostim; c) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je dne 28. maja 1942 v vasi šmihel z namenom, da bi izvršil atentat na varnost države, pognal v zrak raketo, da bi tako partizane opozoril na navzočnost italijanskih vojakov, ki naj bi bili nato podvrženi pokolju. Iz teh razlogov proglaša sodišče Lapa-njo Marjana za krivega zločinov pod a) in b) in ga obsoja v dosmrtno ječo z vsemi zakonitim: posledicami, oprošoa pa ga obtožbe pod c) zaradi pomanjkanja dokazov. Odreja, da se ta sodba enkrat v izvlečku objavi v listih »II Piccoio« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani na stroške obtoženega. H. V zadevi proti 1. čamerniku Lovrencu, pok. Luke in žive Ivane Kantar, roj. 10. VTU. 1911. v Dragomerju in tamkaj bivajočemu, 2. čadežu Antonu, pok. Antona in žive Frančiške Zobec, roj. 20. X. 190« v Vnanjih goricah, bivajočega v Dragomerju, krojaču, oba v zaporu; obtoženima: a) prevratnega združevanja (čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941.), ker sta v Dragomerju v nedoločenem času in do 26. V. 1942. pripadala prevratni združbi, katere namen je bil, da s silo spremeni politično, gospodarsko in družabno ureditev države; b) sodelovanje v oboroženi- tolpi (čl. 16. Duc. razgl. z dne 3. X. 1941), ker sta v istem času in na istem kraju sodelovala prj oboroženi tolpi z istimi nameni kakor pod a), razvijajoč svoje delovanje v okviru tolpe kot ordonanca, dobavitelja živil in partizana; c) atentata na varnost države (čl. 2. Duc. razgl. 3. X. 1942), ker sta v istem času in kraju in namenom, da bi izvršila atentat na varnost države, izvršila dejanja, ki naj bi zanesla uničenje, ropanje in pokolj na ozemlje države. Iz teh razlogov proglaša za kriva Ca-mernika Lovrenca in čadeža Antona zločinov, pripisanih jima pod a) in b) obtožbe, in obsoja vsakega izmed njiju v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami in na plačilo stroškov procesa ter preventivnega zapora, oprošča pa oba obtožbe pod c), ker nista izvršila dejanja. Olreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku in na stroške obsojencev v listih »H Piccoio« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani. Odreja vrnitev zneska 751ir in listnice, zaplenjene zakonitim dedičem Koprivec Franceta. m. V zadevi proti 1. Zirhilu Branku, živ. Josipa in Kobol Ane, roj. v Scheiflin-gu 9. IX. 1916., na begu, 2. Kurniku Viktorju, živ. Karla VVermizogh Gizele, roj. v Tribujah, 24. X. 1916., na begu; obtoženima: a) prevratnega združevanja, ker sta v nedoločenem času, toda do zadnjih dni marca 1. 1942 pripadala v Ljubljani in še vedno pripadata prevratni združbi, ki ji je namen nasilna sprememba političnih in socialnih ureditev v državi (zločin po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941.) b) prevratne propagande, ker sta v istem času in na istem kraju vršila propagando za nasilno spremembo političnega, gospodarskega im socialnega reda v državi (zločin po čl. 5. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941.), c) sodelovanja v oboroženi tolpi, ker sta v omenjenem času in omenjenem kraju sodelovala in še vedno sodelujeta pri tolpi, katere namen je izvrševanje zločinov proti državnim osebnosti^ (zločin Gospoi!a?s!se vesti = Pokrajinski korporacijski urad je začel poslovati. Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani je prenehala poslovati v dosedanjem svojstvu dns 6. julija. Ta dan sta prevzela posle Zbornice in zborničnega urada Pokrajinski korporacijski svet in Pokrajinski korporacijski urad. = Prodaja srbrnih predmetov. Visoki komisar je 3. t. m. izdal naslednjo okrožnico: v zvezi s členom 1. kraljevega ukaza z dne 17. oktobra 1941-XIX »Službeni list« št 474-105), ki dopušča kupoprodajo predmetov iz srebra ali deloma iz srebra, pri katerih čista kovina ne presega 1.2 kg, se določa, da je med naštetimi predmeti razumeti« 1.) staro srebro, čigar teža ne presega prej označene meje, 2.) srebrne palice, katerih čista kovina ne presega 1.2 kg. Okrožnica sporoča nadalje, da je dovoljena predelava starih srebrnih predmetov in prelit je takih predmetov, če čista kovina ne presega 1.2 kg. Palice, dobljene od prelitja, ali novi predelani predmeti, ne smejo imeti več kakor 1.2 kg čiste kovine. — Italijanska trgovina s skandinavskimi državami. Pred vojno je obsegala italijanska trgovina s skandinavskimi državami le 1% celotnega trgovinskega prometa z inozemstvom, v zadnjih letih pa se je promet dvignil na 2% celotnega prometa. Ker je pričakovati, da se bo promet še nadalje razširil, razmišljajo v italijanskih bančnih krogih o ustanovitvi posebne bančne zveze s skandinavskimi državami. = Tipiziran je ženskih nogavic v Italiji. Nedavno je korporacijski minister izdal predpise glede izdelovanja damskJi svilenih nogavic, ki se smejo v bodoče izdelovati samo v tipiziranih kvalitetah, kar pa velja seveda le za notranjo potrošnjo, medtem ko je produkcija za izvoz prosta, število kakovostnih vrst je določena na 19. Te kakovostne vrste so razdeljene v 3 skupine. Prva skupma obsega nogavice iz čiste naravne svile, katerih cena je določena v nalrobni prodaji na 31 do 46 lir za par. Druga skupina obsega nogavice iz umetne svile z močnejšo peto in stopalom s šivom, ki se bodo prodajale na drobno po 18 do 34 lir za par, v tretjo skupino pa spadajo nogavice iz mešane preje (svila in umetna svila), ki se bodo prodajale po 12 do 25 lir. — Iz spodjeStajerske-a trgovinskega registra. Pri tvrdki Tvornica za dušik d. d. Ruše, so bili izbrisani dosedanji člani upravnega odbora dr. Fran Windischer, Avgust Tosti, Ivan Avsenek, Dragan Tomlje-novič, Andrej šarabon. Avgust Praprotmk in dr. Josip Ažman, vpisani pa so dr. Karel Meyer, poslevodeči ravnatelj družbe Dina-mit-Nobel v Bratislavi, dr. Henrik Oster, vodja sindikata za dušik v Berlinu in dr. Oto Blanke, odvetnik v Mariboru. Črtana je bila prokura Antona Krejčija in Inž. Fedorja Šlajmerja. — Iz trgovinskega registra je bila Izbrisana tvrdka Dragotin Kopič v Mariboru. — Pri tvrdki Fran Ne-ger & Sin v Mariboru je izstopil osebno jamčeči družbenik Fran Neger star. in je preostali družbenik Fran Neger ml. edini imetnik tvrdke, katere obratni predmet je odslej trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in nadomestnimi deli. = Ukrepi za razbremenitev železnice v Nemčiji. Nemško prometno ministrstvo je v zadnjih tednih izdalo številne ukrepe za razbremenitev železnic, ki morajo služiti v prvi vrsti za prevoz vojno važnega blaga. V tej zvezi so bili izdane začasne prepovedi za prevoz določenih vrst blaga, isto- časno pa so bili izdani ukrepi za racionalnejše izkoriščanje voznega parka (tovorna teža je bila povišana od 11 na 12 ton za 10 tonski vagon) in za racionalizacijo celotnega blagovnega prometa. Pred vojno so bile železnice mnogo obremenjene zaradi tega, ker se je blago prevažalo iz kraja proizvodnje na velike oddaljenosti, čeprav je imel kupec v oddaljenem kraju v bližini drugega dobavitelja. Da se taki nepotrebni prevozi preprečijo, so bili v zadnjih letih izdani že razni predpisi, ki so šli prelvsem za tem, da se ustvarijo oskrbovalni rajoni, zlasti za mlekarne, tvornice sladkorja in druge obrate za proizvodnjo in predelavo živil. Ti rajoni niso bili določeni po političnih mejah, temveč glede na sedež produkcijskih obratov z namenom, da se blago prevaža na čim krajše oddaljenosti. V zadnjih tednih je bil ta sistem razširjen še na razne nove vrste blaga. Tako je sedaj prometno ministrstvo odredilo, da se pivo ne sme prevažati na večjo oddaljenost kakor 250 km, ne glede na to, s kakšnim prevznim sredstvom se prevaža. V načelu pa je treba omejiti prevoz na največ 100 km in je za prevoz piva na oddaljenost 100 do 250 km potrebno posebno dovoljenje zveze za pivovarsko stroko. = Zagrebški denarni zavodi. Denarni zavodi na Hrvatskem so po večini že objavili svoje bilance za pretekio leto, predvsem največji in srednji zavodi, tako da je mogoč bežen pregled stanja hrvatskih denarnih zavodov. Vodilno mesto zavzema skupina petih zagrebških velebank ;Transoceana«. Boril se je že v prvi svetovni vojni, zlaj pa je padel na meji tiste dežele, kjer je najbolj pokazal svoje poročevalske sposobnosti. * Smrt zaslužne slikarice. Na svojem domu v Firenzi je umrla akademska slika-rica profesorica Enrichetta Chiostri v visoki starosti 82 let. Pokojna umetnica je bila po rodu iz Firenze in je svoj čas uživala velik sloves. Bila je tudi učiteljica Kr. Vis. Princese Pijemontske in Ducejeve hčerke. * 11 smrtnih žrtev neprevidnosti. Blizu tuniške obale je skupina ribičev pri Sfaxu naletela na blolečo mino pa so se lotili dela, da jo spravijo na breg. Medtem ko so jo spravljali na suho, pa je komaj kakšen meter od kopnine eksplodirala. Devet ribičev je bilo na mestu mrtvih, razstrelki pa so smrtno zadeli tudi neko Francozinjo in njenega sinčka, ki sta se mudila v bližini. Hudo ranjenih pa je bilo 5 ribičev in 2 druga otroka Francozinje. * Velika zbirka sadnih peščic. S 15. julijem bodo pričeli na vsem češkomoravskem zbirati peške črešenj, višenj, marelic, breskev, češpelj, sliv in ringlojev. Vse ljudske kuhinje, gostišča, gostilne, kavarne, bifeji, bolnišnice, zavetišča in drugi domovi, morajo zbirati peške, jih sušiti, shraniti in v Premiera z bicikljem pred 12§ leti Na današnji dan pred 125 leti (12. julija 1817) je izumitelj dvokolesa, gozdarski uradnik v. Drais predvajal javnosti prvikrat svoj izum,' tako zvano tekaško kolo, pramodel današnjega modernega biciklja. S svojim kolesom je Drais hitel Iz Mann-heima do Schwetzingena in je to progo prevozil mnogo hitreje kakor poštni voz, čeprav je bilo kolo še primitivno in se je vozač moral poganjati z nogami. Izum so mnogi občudovali, toda s svojim tekaškim kolesom Drais ni imel posebnega uspeha. To prvo dvokolo je imelo že spredaj balanso, med sprednjim in zadnjim kolesom pa je bilo pritrjeno sedlo, na katerem je sedel vozač in se poganjal zdaj z eno zdaj z drugo nogo. To kolo so prvotno imenovali »draisino«, pozneje pa so s tem izrazom pričeli označevati majhne vozičke s štirimi kolesi zjsl vožnjo na železniški progi, kakršni služijo še danes za nadzorovanje prog in so deloma urejeni za pogon z nogami, najmodernejše dreztne pa imajo še motorni pogon. določenem času oddati, da bo pridobil pro-tektorat čim več olja. * Najnovejša številka »Slovenskega čebelarja«. Pravkar je izšla dvojna (sedma in osma) številka »Slovenskega čebelarja« s pestro in bogato vsebino. Na uvodnem mestu prinaša list članek o pridelovanju ogrščice in repice, dveh najvažnejših rastlin za proizvodnjo olja, povzet po »Oraču« izpod peresa inž. Ivana Kranjca. Henrik Peternel poroča o svojih napakah pn vzreji matic v lanskem letu, Avgust Bukovec pa nadaljuje svojo razstavo »Nase panjske končnice«, bogato spremljano z ilustracijami. Lep in aktualen je članek Fr. L. »Ko ajda zadiši«, urednik pa objavlja »Prispevek k zgodovini naših čebelarskih organizacij«. Številkoi zaključujejo stalne rublike, zvrhano polne raznovrstnega zanimivega gradiva. IZ LJUBLJANE u— Julijska vročina je dosegla v petek svoj dosedanji višek. Po nekoliko oblačnem jutru se je nebo dopoldne zjasnilo. Popoldne so bili na nebu nekateri oblaki in nastopala je pripeka, ki ie tudi lahni veter ni mogel ublažiti. živo srebro je v prvih popoldanskih urah doseglo 32.2<> C in je vročina trajala vse do večera. Se v mraku se ozračje ni moglo ohladiti in je sledila precej soparna noč. Vroči dan so seveda pridno izkoristili kopalci, ki imajo izven Ilirije svoja pribežališča na travnatih bregovih Trnovskega pristana in ob Ljubljanici. Razne družbe so tu zbrane, odrasli in otroci, sončijo se ali se senčijo in se zabavajo z žogo ali s kakšno drugo igro. Danes bo, kakor smo včeraj poročali, mladinsko kopališče ob Trnovskem pristanu oficielno izročeno svojemu namenu. Vprašanje je samo, če bo vreme naklonjeno. Včeraj zjutraj se je najavljala sprememba vremena. Po soparni noči je živo srebro že zgodaj zjutraj doseglo 17.2« C. Na nebu so se kopičili oblaki, ki so zdaj pa zdaj zakrivali sonce. Soparica traja dalje in bomo najbrž v kratkem imeli dež. u— Sobotni trg je bil že na vse zgodaj živahno razgiban. Tudi včeraj je bilo še nekaj stročjega fižola na razpolago, ki so ga gospodinje naglo pokupile. Na sadnem trgu so prevladovale marelice', ki jih je bila velika količina po maksimirani ceni po 12 lir za kg naprodaj. Tudi oddelek za gozdne sadeže je imel živahen promet. Na-biralke jagod so svoje zaloge kmalu raz-prolale, a tudi zamudnice med našimi gospodinjami so prišle do neke mere na svoj račun, ker so prodajalke iz bolj oddaljenih krajev po malem prihajale še ves dopoldan. u— V vročih poletnih dneh ne pozabite napajati živali! Vsakdo ve, da je treba dnevno večkrat napajati konje in goved. Krepak požirek vode osveži od vročine izčrpane živali prav tako kakor človeka. Prav radi pa puščamo vnemar manjše domače živali. Predvsem nikar ne pozabijaj-mo na pse, ki so priklenjeni! Znano je, da se zlasti v vročem poletju poloti psov steklina, če ne dobijo dnevno sveže vode. Splošna človeška doižnost veleva vsakemu lastniku psa, da ga oskrbuje dnevno z zadostno množino čiste, sveže vode. Napačno in pregrešno je zastarelo mnenje, da kunci ne potrebujejo vode. Pa še kako so je potrebni! Kunci so jako občutljive živalce, ki jih vročina lahko prizadene s kužno boleznijo. Kunčji hlevi ne smejo biti nikjer izpostavljeni soncu. Poskrbljeno mora biti za hlad in za zadostno zračenje. Nadalje imejte usmiljenje s perutnino in poskrbite, da se bo odžejala in osvežila: Prav tako potrebujejo drobljanci v kletkah svoje kopališče. še zlasti, če jih imate v razgreti kuhinji. Starši naj mladino navajajo, da bo usmiljena z živalmi in da jih bo dnevno varovala lakote in žeje. u— Gospodarska zadruga policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, z. o. j. sporoča svojim članom, da se bo redna letna skupščina, ki je bila sklicana za dne 30. VI. 1942 v beli dvorani hotela Union, vršila dne 19. VII. 1942 ob 9. uri 30 m. na istem mestu in z istim dnevnim redom. Upravni odbor. u— Za osebje gostilniških in mesarskih obratov se začne cepljenje proti tifusu v ponedeljek 13. t. m. ob 7.30 ter traja samo do 9. ure. K cepljenju naj pridejo na mestni fizikat v Mestnem domu vsi tešči, ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo, poleg tega pa popolnoma prazen želodec lahko prenese zaužite tablete. Vsak naj prinese s seboj kozarec! u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani naznanja, da se bo začel višji tečajni izpit ne 16. julija, kakor je bilo objavljeno, ampak 17. julija ob 8. url u— Obvezni tečaj italijanščine za popravne izpite na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani se prične v ponedeljek, dne 13. julija ob %9. v šoli na Grabnu. — Upravi-teljstvo. u— ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Grabnu, kjer bodo imeli pouk v ponedeljek 13. julija t. 1. vsi razredi, začne se pa ob 14. u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele pripraviti za izpit po novih predpisih, naj posečajo tečaj, kjer poučujejo gimnazijski profesorji (-ice) Uč-nina zmerna. Tečaj prične 1. avgusta. Informacije: Zrinjskega 7-IL u— Sprejemni izpiti za srednje gole. Zasebni pouk iz vseh predmetov za zmeren honorar. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. Nudijo se tudi instrukcije za popravne izpite. u— Jezikovni tečaji italijanščine in nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za začetnike in spretnejše. Pojasnila in prijavljanje od 9. do 11: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9. do 11.: Gregorčičeva 2t, pritličje. u— Mladinska knjižnica TKD Atena se je preselila v Gosposko ulico 4-II. Posluje med šolskimi počitnicami dopoldne od 9. do 12. ure. u— V imenu družbe pri Kačiču dne 29. junija zbranih L 55 poklanja J. B. Društvu slepih v Ljubljani. u— Strojepisni in stenografski tečaji pri Trgovskem učnem zavodu ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2. Pričetek dne 15. julija 1942. Priglaševanje in pojasnila vsak delavnik od 9. do 11. dopoldne -in do pričet-ka pouka v pisarni zavoda (tel. 29-86), u— Danes se poročita v cerkvi Marijinega Oznanjenja inž. Hubert Ranzinger in Tatjana Biten c. Za pričj sta višji rač. inšpektor Jožko Bitenc in inž. Stane Podboj! — Bilo srečno! Prašek za vlaganje jajc DOBITE V DROGERIJI KANC, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL 1 u— Kuha na električni tok. Vojne razmere so nas priučile marsikatere nove navade. Ker primanjkuje premoga in drv, se zmerom več gospodinj zateka h kuhi s plinom in električnim tokom. Elektrika je napeljana skoraj v sleherno hišo v mestu, zato je tudi električni tok v današnjih časih najbolj pripravno kurivo, medtem ko so s plinom oblagodarjene po večini le novejše stavbe. Električni tok za kurjavo je znatno cenejši ol razsvetljav-nega toka. Zadrega je samo v tem, da mestni elektrarni primanjkuje števcev. Ravnateljstvo mestne elektrarne se zdaj ukvarja z načrtom, da najde nov način preračunavam ja — brez števcev. Naše gospo-« dinje bodo mestni občini in vodstvu elektrarne hvaležne z uvedbo te novosti, želele bi samo, da bi bile te dobrote deležne čimprej. u— Razstava Rajka Slapernika v Ober-snelovi galeriji, ki je bila že doslej deležna velikega obiska, nudi občinstvu lepo priliko, da se pobliže seznani z delom priznanega slikarja. V gornji dvorani galerije visi 33 prav zanimivih del, krajin, portretov, tihožitij in figur v olju, temperi in kombiniranih tehnikah. Na razstavi, ki je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do pol 19., bo danes ob 11. vodstvo. Občinstvo toplo priporočamo obisk. u— Akad. slikar in kipar Nikolaj Pirnat upravičeno uživa sloves našega najboljšega risarja, jedkega karikaturista in satirika Razstava v spodnji dvorani Obersnelove galerije, ki je odprta vsak dan od 9. do ^ 12. in od 15. do pol 19., z izbrano kolekcijo prikazuje razvoj njegovega najnovejšega dela. Razstava obsega pestro obilico risb iz naše vsakdanje stvarnosti, posebno zanimiv pa je ciklus »Zgodbe dekle Ančke«. Na Pirnatovi razstavi si lahko izberete najprimernejši spominček na dejanje in nehanje naših dni, zato ne smete zamuditi prilike. Razstava bo odprta samo do 15. t. m. ZOBNA ORDINACIJA dent. BEVC JOŠKO LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 4 redno ordinira od 9.—'/213. in od 14.—>/218. u— Opozorilo telefonskim naročnikom. Pošta Ljubljana I vljudno opozarja vse telefonske naročnike, da poravnajo telefonsko naročnino za III. četrtletje 1942 do 15. julija t. 1., ker tega dne poteče rok za plačilo. Telefone, za katere naročnina do tega dne ne b: bila poravnana, mora pošta po predpisih telefonskega pravilmka izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa mora naročnik plačati poleg naročnine še 38 lir za ponovno vključitev. Položnice so bile naročnikom pravočasno dostavljene, v slučaju pa, da je k lo položnico izgubil, reklamira isto lahko pri pošti Ljubljana I, raaio-telefonski oddelsk. Potrebna pojasnila dobe lahko naročniki tudi na telef številki 4.",-07. Iz Novega mesta n— Občinski podporni odbor. Tudi v juniju je novomeški občinski podporni odbor pokazal veliko delavnost. V tem mesecu je odbcr prejel 45 prošenj za podporo, ol katerih je bilo 39 ugodno rešenih, 2 sta bili zavrnjeni, 6 prošenj pa je bilo predano v rešitev ckoliškim podpornim odborom, v č;jih pr.stojnost so spadali prosilci. V juniju je odbcr razdeli! 42 fconcv za živila po 100 in 50 lir, v skupni vrednosti 4200 lir, 15 bonov za obleke, v skupni vrednosti 1100 lir, 4 bone za obuvala v skupni vrednost; 30o lir in dve denarni podpori po 100 lir. Skupno je odbor podpiral v mesecu juniju 39 revežev, med katere ie razdelil po ".pore v skupnem znesku 5050 Ur. Do 10. julija pa je število pod-pirancev novomeškega občinskega podpornega odbora že doseglo število 73 oseb, kar predstavlja daleko največje število podpirancev v zadnjih letih. n— življenje in smrt. V juniju je bilo v kap:teljski župniji rojenih 18 otrok, od tega 8 deklet, 1 par dvojčkov in 1 mrtvo-rojenček. Umrli so: Bcžič Marija iz Vavte vasi. Ostanek Marija iz št. Lovrenca, Gaz-voda Katarina iz Brusnic, Smolik Frančiška iz- Novega mesta, Smrke Anica iz Mirne peč', Mikec Jože iz Novega mesta in Eršte Jožefa iz Novega mesta. Porcčili pa so se: Inž. Lončar Igor, vodje Prehranjevalnega urada in Urbane Margareth. — Skok Milan, pošta; pripravnik in Cervek Marija. — žbogar Oskar, hranilnični uradnik in Lahajner Karolina, Krhin Franc, strojni ključavničar in Klein list Angela, M:klič Anton, šofer in Retar Antoni.a ter Jesenko Anton, sodni pripravnik in Malo-vič Bcžidara. n— živilski trg je bil v petek spet bolj razgiban od poslednjih trgov. Okoliške prodajalke prinašajo na trg vedno več zelenjave in tokrat se je pivič pojavil domači stročji fižol, cena pa je bila še dokaj visoka. Tudi špmače, kolerabe, redkve, pese in korenja je bilo dovolj naprodaj. Preplavili so trg okoličani z borovnicami, ki so letos izredno lobro obrodile v vsej novomeški okolici. Zaradi velike ponudbe jim je izdatno padla cena, prodajali so jih po 3 lire liter. Primanjkuje le še mlečnih in malih mlevskih izdelkov ter tudi zgodnjega krompirja. n— Kamen ji je prebil čelo. V Regerči vasi je pri igranju zagnal neki 14 letnik svoji 11 letni sestri Ani tako nesrečno večji kamen v glavo, da ji je prebil čelo. Dekletce je bilo prepeljano v novomeško žensko bolnišnico, kjer je že izven nevarnosti. Z Gftffčfiiskfctia Nov vagon daril odrine te dni iz Celovca na fronto ob Ledenem morju, kjer se borijo koroški vojaki., pripadniki polka planinskih lovcev. Darila je zbralo prebivalstvo celovškega okrožja. 29 velikih zabojev bo nastopilo dolgo pot. V zabojih je poleg različnih drugih ustreznih daril zbirka zapestnih in žepnih ur, ki jih je darovalo celovško združenje urarjev za rojake na fronti in za ranjence v celovški vojaški bolnišnici. Vsa mlinarska podjetja koroške župe so od 1. julija dalje združena v enotno organizacijo, da bo poskrbljeno za večjo strokovno oskrbo v tej važni živilski obrti. Za vodjo novega združenja je postavljen mlinar Matija Avguštin Iz Cerana ob Osojskem jezeru. Tudi dosedanji združenji elektroin- Stalaterjev na Koroškem ln na Gorenjskem sta od L julija dalje združeni v enotno organizacijo s sedežem v Celovcu. Za voditelja je postavljen inž. Franz Dullnig, elek-troinštalaterski mojster v Celovcu. Na Gorenjskem je postavljen za komisaričnega vodjo mlinarskih podjetij obrtnik Rebernik, ki uraduje v Kranju. Po 16 letih se je vrnil iz Amerike koroški rojak Erik Cerjak. Pripeljal se je s prvim nemškim diplomatskim transportom ob letošnjih binkoštnih praznikih. Pretekli petek zvečer je v Celovcu predaval o Ameriki, še zlasti pa o Mehiki, o srednjeameriških republikah in o vplivu Zedinjenih držav ter o vojnem početju ameriških bogatašev. Nov župan. V Bistrici pri Velikovcu so dobili novega župana. Zaradi visoke starosti in preobloženosti z delom se je poslovil dosedanji župan Friderik Kraut, njegov naslednik pa je Janez Wastl. K umeščenju je prišel okrožni vodja Grum iz Velikovca. Pred posebnim sodiščem v Celovcu se je moral zagovarjati uradnik Karel Katzjager, ki je bil od jeseni 1939 v službi pri gospodarskem uradu beljaškega okrožja in si je prilastil 30 oblačilnih nakaznic. Obsojen je na deset let ječe. Nadalje je prišel pred posebno sodišče neki posestnik, ki je predlanskim in lani kljub ponovnim opozorilom oddal od 1400 do 1500 litrov mleka premalo, dasi je imel toliko krav kakor sosed. Ker ni izpolnil svoje dolžnosti, je obsojen na deset mesecev zapora S Spodnje štajerske Novi grobovi. V Rogaški Slatini je umrl 54 letni Anton Gobec, kopalni mojster v zdravilišču. Pokopali so ga v ponedeljek. V Rušah je umrla 29 letna Marija Jaroše-va, po rodu Osvaidova. Pokopali so jo v četrtek popoldne. V Mariboru je umrl 47-letni posestnik Jožef Kranjc. Nadalje so umrli v Mariboru: 92 letna železničar jeva vdova Marija Karnerjeva, 74 letna Uršula škofičeva iz Pesnice. 62 letni orožniški narednik v pokoju in posestnik Franc Ostruh in 64 letna notarjeva vJova Ljudmila Strelčeva po rodu Rapotčeva. — Umrl je znani mariborski posestnik dr. Fric Scherbaum, bivši lastnik velikega mlina, star 62 let. Pokopali so ga včeraj, v soboto popoldne na Pobrežju. Na vzhodni fronti je padel 11. junija 19 letni prostovoljec Herman Orel iz znane trgovske družine v Šoštanju. Bi! je višji strelec pri orožju SS. Smrtna nesreča. V nekem mariborskem podjetju je prišel 6o letni delavec Martin Smrečnik med dva tovorna avtomobila Dobil je tako hude poškodbe, da je kmalu nato izdihnil. — Podobna huda nesreča se je primerila na Pragerskem. 30 letni železničar Vincenc žunko je stal med premikanjem na stopnicah vagona in se je tako daleč sklenil ven, da je zadel z glavo ob premi kalno napravo. Padel je z vagona in si polomil rebra. Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Vrsta nesreč se je primerila zadnje dni na Spodnjem štajerskem. 39 letni Maks Arnon iz Studencev si je pri delu zdrobil desnico. 18 letni Vinko Cibran. doma iz Prevalj, zaposlen kot vajenec v mariborski industriji, si je zdrobil nogo. Nekoliko laže si ie poškodovala nogo 19 letna delavka Marta štoka v Mariboru. 10 letni Avgust Velevšek iz Trnovlja pri Celju je obiral lipo, padel z drevesa in si zlomil nogo. V Zbelovem si je Ana Plankenštaj-nova pri delu zlomila nogo. V Hrastniku je padtl rudar Jožef žigert in si zlomil več reber. Marija Korenova, mati petih otrok iz žusma, je pila ocetno kislino in so ji komaj rešili življenje. Na Cretu pri Celju je padla Tereziji Vukovi kopica posode na nogo in jo hudo poškodovala. 500 obveznikov delovne službe se je pretekli torek zbralo v Celju. Prišli so s kov-čegj iz raznih krajev, da se skupno odpeljejo v delovno službo. Na dvorišču stare celjske vojašnice jih je pozdravil uradni vodja Flajser, igrala je mladinska godba. Po slovesu so skupno olkorakali na kolodvor. župani in krajevni voditelji iz vsega celjskega okrožja so bili skkcani v zbor pri okrožnem vodstvu v Celju. Po pozdravu okrožnega voditelja Dorfmeistra je predaval referent dr. Carstanjen o nemški preteklosti na Spodnjem štajerskem in o slovenstvu. Sledila je vsestranska debata. Naslednji dan so razpravljali o gospodarskih vprašanjih, o naborih in o delavni službi. Voditeijski urad pri celjskem okrožnem vodstvu prireja ob nedeljah sestanke v raznih krajih, kjer predvaja različne fotografske slike iz sedanje vojne. Preteklo nedeljo so bili trije taki sestanki v območju krajevne skupine v Slivnici. Najprej so se zbrali povabljenci v Soli v Dob- ju, kjer je bil govor o spodnještajerski zgodovini, nato pa so predvajali slike, kako spoznavajo nemški vojaki Sovjetsko zvezo. Naslednje tako predavanje je bilo v Slivnici, nato pa še v Svetini. O rekordnih obiskovalkah mariborskega mestnega gledališča kramlja mariborski dnevnik in pravi: »Te dni je mariborska gospodična Marija Lčjschniggova kupila pri gledališki blagajni vstopnico za večerno predstavo. Pri tem je rekla skromno in preprosto, da je to že šestdeseta predstava, ki jo obišče v letošnji sezoni. Nu, to je že prav razveseljiv rekord za gledališče navdušene dame. še bolj je človek vesel, če zve od gospodične Loschniggove, da ni edina, ki ima za seboj tolikšno število gledaliških obiskov. Neka njena prijateljica je bila letos že 70 krat v gledališču in neka njena druga znanka že več ko 50 krat. To so same Mariborčanke.« — Poročevalec zaključuje: »To je razveseljivo znamenje za mariborsko mestno gledališče, da ima tako navdušene pristaše. Upajmo, da v prihodnji sezoni tuli moški obiskovalci ns bodo zaostajali za temi številkami.« 11 Hrvatske Razveseljivo stanje pomladnih posevkov. Kakor kaže, bo pridelek žita nekoliko slabši kakor lani, ker je huda zima škodila posevkom. Zelo dobro pa bodo odrezali koruza, grah, krompir in podobni sadeži, ki se pod krasnim vremenom prav lepo razvijajo. — Iz drugih krajev pnhajajo vesela poročila, da so slive letos izredno dobro obrodile, tako da morajo kmetje že zdaj podpirati veje. Vrvež na Savi pri Zagrebu. Lepi. sončni dnevi privabljajo tisoče in tisoče Zagrebčanov na bregove Save. da se naužijejo zraka. vode in sonca. Kakor računajo, se je zadnjo nedeljo kopalo v Savi nad 10.000 kopalcev. Osijek je dobil moderno kopališče. V Osijeku so nedavno otvorili novo kopališče. ki je moderno urejeno in premore 80 kabin. Novo kopališče je namenjeno zgornjemu dolu m«ta, takoj nato pa so začeli graditi še kopališče za dolnji del, ki bo prav tako v kratkem otverjeno. Glavni ustaški stan dobi svojo oddajno postajo. Propagandni oddelek glavnega usta-škega stana v Zagrebu je nedavno začel urejati novo relejno radioodajno postajo na Jelačičevem trgu. Preko te relejne postaje se bodo prenašale vse pomembnejše prireditve v Zagrebu in v pokrajini, a poslušati jih bo mogoče na vseh 17 večjih zagrebških trgih. Postaja pa bo oddajala tudi svoj glasbeni program in pa poročila o najnovejših dogodkih doma in v inozemstvu. Oddajna postaja bo veljala okrog 1.200.000 kun in bo začela delovati sredi prihodnjega meseca. Banja Luka bo imela 100.000 prebivalcev. Po načrtih, katerih pripravo je doslej vodil univ. prof. inž. Horvat iz Zagreba, bo bodoča Banja Luka obsegala 2200 ha zemljišča. na katerem se bodo zgradile stanovanjske hiše za 100.000 prebivalcev. Toliko jih bo namreč Banja Luka štela po uradnih računih čez 40 let. Izboljšanje dubrovniške radioodajne postaje. V Dubrovnik sta prispela dva strokovnjaka iz Zagreba z nalogo, da ukreneta vse potrebno za izboljšanje tamošnje oddajne postaje v tehničnem in programskem pogledu. Nova poštna palača v Zagrebu bo veljala 100 milijonov kun. Dela za dograditev nove poštne palače v Zagrebu se bližajo zaključku. Doslej so dovršena dela za postavitev železnobetonske konstrukcije m izpolnitev te konstrukcije z opeko, v najkrajšem času pa bodo začeli urejati notranjščino poslopja in pa pročelje. Kakor pišejo zagrebški listi, bo nova poštna plača spadala med najlepše stavbe te vrste v južnovzhodnem delu Evrope. Oprema poštnih uradov je že naročena v inozemstvu. Kakor računajo, bo nova glavna pošta v celem veFaila okrog 100 milijonov kun. Zbtralno taborišče za cigane. Število ciganov na Hrvatskem, je kakor znano prav visoko. Da bo že enkrat konec ciganske nadloge, k je nevščena v mestu in še bolj na deželi, je vlada sklenila ustvariti posebna delovna taborišča, kjer bodo zbrani vsi hrvatski cigani. Naučili jih bodo discipline in poštenega dela. Najuspešnejše konzerviranje hrane za zimo Hrano hraniti ali konzervirati se pravi, očuvati odvišno hrano iz časa, ko je je na pretek, za čas, ko je primanjkuje. Zaradi vegetacije imamo hrane v poletju in jeseni preveč in zato hranimo ali konzerviramo za čas zime — ko vegetacija preneha — in za čas pomlali, ko se rast šele prične. Načinov hranjevanja hrane imamo več, nepobitno pa je, da je najcenejši in najpreprostejši postopek v tem, da užitnim sadovom ir. rastlinam odtegnemo njih vlago, to je, da jih posušimo, jih s tem napravimo nepokvarljive, zmanjšamo zelo njih težo in obseg ter jim ohranimo vsa bistvena svojstva (okus, vonj, vitamine) in njih re-dilnost.. Kaj vse lahko sušimo? Vse, kar ima toliko vode. v sebi, da nastopi na zraku gnitje. Sušiti moramo na taki napravi, da sušina (sadje, zelenjave, koreni, zrnje :n podobno ne dobi med sušenjem kakega kvarnega priokusa ali primesi. Blago za sušenje pripravimo najpreje s tem. da ga preberemo in operemo. Pri sadovih olstranimo, če to želimo, peške in kcščice. Suhe češnje brez koščic izbomo nadomestuiejo rozine, ki so drage. Razpo-lovljene suhe marelice, breskve, češplje in češnje brez koščic se dajo odlično uporabiti v cmokih. Suhe borovnice dajo dober čaj, se jih namaka v žganju in so odlično domače zdravilo. Vse te sušine poleg jabolk, hrušk i. dr. so odlični prigrizki za staro in mlado ter dajo okusne kompote. Kdo ne pozna vrednosti suhin gob raznih vrst? Sušiti se izplača danes vse brez razlike, ker se vse dobi in si s tem prihranimo sitno in nerodno iskanje pozimi, ko se mogoče ne bo dobilo za večji denar kar želimo. S sušenjem si prihranimo torej poleg poti in časa tudi denar. Koliko zdravega listja zelja, ohrovta, pese, kolerabe, cvetače, mladega česna in čebule, svežih grahovih luščin, peteršiljčka, korenčka špinače itd. je šlo in še gre v smeti in pomije! Vse to se izplača sušiti. Tanki deli lista se ločijo od štrelja in se ločeno sušijo, štrelji in koreni se popreko narežejo v tanke kolo-barčke in se tako sušijo. Ce ni dovolj povrt-nine, se s pridom sušijo tudi mlade detelje, ki imajo mnogo škroba in beljakovin, če smo le malo navihani, bomo take sušine zmleli na kavinem mlinčku in bomo iz njih dobili najlepšo zelenjadno moko, iz katere nam bo kuharica skuhala v raznih mešanicah najokusnejše juhe, pireje in špinače, ali pa jo uporabila kot podmeto pri drugih jedilih in s tem prihranila moko. Taka zeleniadna moka bi se es pridom mešala v malem razmerju s krušno moko za peko. Suši se mlad fižol v Stroku, katerega pa je treba prej obariti. Pred uporabo se suhi mladi fižol namoči preko noči v vodi in dobi s tem spet svojo prejšnjo obliko in okus. Sušijo se paradižniki, cvetača, kole-rabi/ce, razni koreni in gomolji, kratko vse. kar človeku daje narava za njegovo prehrano. Večji in debelejši komadi se raz-režejo v tanjše oblike, da se laže posušijo. Odlična je moka iz suhega krompirja. Tudi suha čebula in češenj sta mnogokrat koristnejša in pripravnejša zlasti v prahu. Naribano zelje in posušeno se da koristno porabiti za izmeno zimske hrane. Poleg drugih koristi si prihranimo s sušenjem čas, sladkor, delo, prostor in pozimi še kurivo in pota. Mnogo vrsti sušilnic nam je znanih, ki se v take svrhe uporabljajo. Za meščana in malega gospodarja pa je uporabljivo le sonce ali pa domača mala sušilnica v zvezi s štedilnikom ali pečjo. Sedanje pomanjkanje drv in njih cena pa tudi to izključuje. V prodaji se je pojavila mala električna sušilnica, domače zamisli in dela, ki zelo poceni deluje (v 3 do 4 urah porabi eno kilovatno uro gospodinjskega toka) in izpolnjuje vse pogoje najpopolnejše. V današnjem listu je oglas, ki si. ga izvolite ogledati in ki vam bo dal vsa pojasnila tega zanimivega sušilnega aparata MAJ VEM? IK iS • J) • •2? 199. S stotico S stotico napravimo lahko marsikaj. N. pr.: 1 + (2 X 3) + 4 + 5 + 67 + 8 +' 9 = i 00! Stotico smo dobili torej kot rezultat v računu, v katerem smo uporabili števila 1 do 9 v njihovem naravnem vrstnem redu. Ali bi lahko sestavili dve podobni nalogi z isto rešitvijo? • 200. Križanka Vodoravno: 1. holandski modroslovec (1632.—1677.), 7. oblika glagola morati, 8. svetopisemska ženska oseba, 10. ta (srbo-hrv.), 12. se mu nič ne ljubi, 13. kratica za doktor, 14. visok funkcionar, 15. kratica za najmanjšo denarno enoto, 16. abe-sinski velikaš, 17. p. L L, 18. o. š., 19. planina južno od Mitrovice, 20. n. 1., 21. kratica za stran, 23. grozotna figura iz neke Gogoljeve novele, 24. svojilni zaimek, 26. poslovni pogovori, društveni sestanki, 27. žareča. Navpično: 1. nasprotno od prijateljstva, 2. predlog, 3. oslovski glas, 4. kolo se vrti okrog nje, 5. lep, 6. dežela v Afriki, 7. nasprotno od neumnosti, 9. otoki v Karibskem morju, 11. gojenec vojaške šole, 22. obrambni izrastek nekaterih živali. 23. besedica, s katero nekoga napodimo. 25. j. n., 26. povratno osebni zaimek. • « * Eešitev nalog 11. t. m.: 188. Iskalce min imenujemo vrsto manjših vojnih ladij, ki je njihova naloga v tem, da pobirajo v morje položene mine. Ta tip ladij izriva običajno 500 do 800 ton in sega iz umljivih razlogov kolikor mogo-čemalo v globino. V obalnih predelih uporabljajo za to nalogo tudi čisto majhne ladje s kakšnimi 50 tonami. Iskalci min so oboroženi z lahkimi m danes tudi s protiletalskimi topovi. Priprava, ki pobira mine, sestoji v bistvu iz jeklene vrvi, ki jo tako zvani »zmaji« drže potopljeno v določeni globini. Jeklena vrv plava pritrjena k dvema brodoma, ki ploveta v neki razdalji drug od drugega. Ko zadene ob vrv, s katero je mina pritrjena na morsko dno, jo s posebno rezilno pripravo prereže in mina splava na površje, kjer jo napravijo neškodljivo. 189. Vodnim bombam, ki rabijo za borbo proti podmornicam, nikakor ni potrebno, da podmornico zadenejo, temveč jo lahko uničijo na precejšnjo razdaljo s pritiskom svojega razpoka, ki ga vodne mase prenašajo dalje. Bred,, ki lovi podmornico, vozi do kraja, kjer domneva v globini podmornico in odmeče tam svoje vodne bombe. Tudi med vožnjo jih lahko meče tja s posebnimi metalnimi napravami. Bombe se z vži-gali na čas naravnajo tako, da eksplodirajo v določeni globini. Pritisk eksplozije naj zdrobi stene podmornice ali vsaj tako učinkuje, da popusti kakšna zakovica v niih in vdere voda v notranjost ladje. Pritisk naj tudi poškoduje napeljave, aparate in krmilne naprave v podmornici. 190. »Zlati rez« (latinsko sectio aurea) se imenuje delitev poljubne daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje med manjšim in večjim delom enako razmerju med večjim delom in celotno daljico. Pri daljici 41 cm je po zlatem rezu p. pr. en del dolg 16 cm, drugi 25 cm — vendar to ni popolnoma natančno, ker je 16:25 samo približno enako razmerju 25:41. S celimi števili se to sorazmerje namreč sploh ne da natančno povedati. Natančno pa se lahko izračuna večji del, če od korena 5 odštejemo 1 in s to razliko pomnožimo polovico daljice. Zlati rez je imel nekdaj veliko ulogo v umetnosti in arhitekturi. Pri lepih človeških postavah je navpična os razdeljena po zlatem rezu z deliščem v popku. Izmere okvirov za slike, višine in širine knjig, vrat, oken itd. so veljale kot prikupne za pogled (»harmonične -izmere«), če so bile v sorazmerju zlatega reza. Geometrično (z ravnilom in šestilom) se pa zlati rez zelo enostavno natančno določi. Načrtaj pravokotni trikotnik, ki mu je ena kateta dana dal*ica, druga kateta pa polovica dane daljice. Od nastale hipotenu-ze odštej na enem koncu polovico dane daljice (torej krajšo kateto), ostanek hi-potenuze pa z drugega konca prenesi na daljšo kateto, ki je na ta način razdeljena po zlatem rezu razdeljenega krogovega je, da je stranica krogu včrtanega pravilnega deseterokotnika enaka večjemu delu po zlatem rezu razdeljenega krgovega polumera. * 191.črvivo jabolko 192. Problem z žico 1400 m žičnega voda bi pod nobenim pogojem ne zadostovalo, kajti med drogi žica vendar malo visi, in ricer tembolj, čim težja je. Razen tega pa .nora biti sploh dalj ša, ker se z različno temperaturo daljša in krči, pa bi se utegnila pri krčenju sama pretrgati, če bi bila natančno odmerjena. SPOR T v spmm Državni vodja telesne vzgoje in športa v NDH Miško Zebic je dal v vsem hrvatskem tisku objaviti poziv vsem športnikom in prijateljem športa v državi, naj pri vsakem športnem udejstvovanju upoštevajo prvi in glavni zakon vsakega športnika — viteštvo. Vrhovni funkcionar v športnem gibanju mlade države Hrvatske pravi v tem pozivu med drugim: »Nesportni dogodki na igriščih, žalostni prizori po tekmoval išči h, omalovažujoče izjave športnikov o drugih športnikih, neumestni in neokusni izpadi gledalcev vse to nas sili. da se moramo vprašati, kaj je krivo takih dogodkov. Odgovor je zeio kratek: vzrok je pomanjkanje športne vzgoje onih. ki se bavijo s športom posredno a'i neposredno. Tukaj je treba na prvem mestu c/meniti mladino, ki je. čeprav šport v današnjih časih ni več samo niena'last, vendarle glavni faktor, ki daje sn-ortu največji polet, in oni del, v katerem se šport najbolj razvija in iz katerega dobiva svoje najboljše sri,le. Velika zapreka za zdrav in pravilen razvoj športa je pomanjkanje vzgoje v tem smislu, da nihče ne sme precenjevati lastnih sposobnosti. Prvi in najvišji zakon v športu pa je bili že od davnih dni v~:tešoš*?v šele v mesecu avgustu, ker je bilo prvotno vabilo namenjeno za veliko že minulo prireditev v Stockholmu, ki pa jo je Lanzi žal že zamudil. Kakor ugotavljajo italijanski viri, pa niti ni mnogo verjetno, da bo mo-geil Lanzi takrat res potovati na Sveds^T- Službo dobi ^eserta L -.60. ta lesi —.60. •t daianie aasiova ali u iifro L 3.—. ItaL korespondenta veščega slovenščine ln italijanščine, strojepisja, stenografije ter event. knjigovodstva, išče vele-industrljsko podjetje v Ljubljanski pokrajini,— Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten«. 9178-1 Služkinjo ki zna kuhati, takoj sprejmem. Zaloška c. 44. 9151-1 | Manufaktunst I verziran Isto galanterije, mode. konfekcije, z večletno prakso, samski, pošten, 36 let star, zmožen samostojnega vodstva, z dobrimi referencami, Išče namestitve. Na željo s kavcijo. — Julij, Vodnikov trg 5, pri gospe Megla. 9219-2 Frizersko pomočnico s popolnim znanjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 9102-1 Pomočnika ključavničarskega event. verziranega v tiskarski, odnosno papirni stroki, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajši strojnik«. 9174-1 Briv. pomočnika ln vajenca sprejmem takoj. Kralj Štefan, Blel-welsova 55, LJubljana. 9162-1 Iščem služkinjo za vsa hišna dela ln malo kuhe. Kačar, Sv. Petra c. 67. 9054-1 Dekle pridno, pošteno, čedne zunanjosti, za vsa dela ln pomoč v gostilni, takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna«. 9204-1 Gospodinjsko pomočnico Išče boljša družina treh odraslih. Oskrba in pla ča dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po štenost«. 9211-1 Upokojen oficir 56 let, 201etna komerci-jalua praksa, želi zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten gospodar«. 9234-2 Pridno dekle vajeno vsega dela, išče dnevno zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9226-2 Trgovski pomočnik kolonialne stroke. Išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 9265-2 Dijak šestošolec ki. gimn., išče kakršno koli zaposlitev. Družina ali tvrdka, ki bi ga sprejela, se naproša, da odda svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 9255-2 Gospodična mlada, inteligentna, z znanjem nemščine, išče službo pri otrokih aH kaj sfičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenita«. 9280-2 Pošteno dekle srednjih let, vajeno kuhe in drugih del. želi službe pri mali družini trikrat tedensko ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 22«. 9279-2 Mlajše dekle pridno ln pošteno, za vsa hišna ln vrtna dela iščem. Nastop takojšen Oglasiti: Dravska ul. 11 za Stadionom. 9218-1 Postrežnico mlajšo, vajeno hišnih del, Iščem za popoldne. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 9239-1 Mizar, pomočnika prvovrstna moč sprejme. Vidmar, Vodnikova 31 9261-1 Najvišje cene na ljub' Ijanskem živil, trgu veljavne od ponedeljka 13. t. m. zjutraj do objave novega cenika Ljubljana, 11. julija Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajal cev je mestni tržni urad Visokemu Komi-sariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VTII/2 št. 2089/15 ViS. Komi sariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od po nedeljka 13. julija 1942/XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 1.50 L; zelnate glave 3.80 L; ohrovt 3.50 L; karfiola 5 L; buče 1.50 L; bučke 4 L; kumare 6 L; kumarice za vlaganje, *rečje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, ki jih na kilogram gre 125 komadov, pa 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna red-kev 1.50 L; redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; peter-šilj 4 L; por 3 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; šalota 4 L; česen 6 L; glavnata solata 3 L; radič 3 L; špinača 4 L; beluši 8 L; ra-barbara 4 L; novi krompir 2.25 L; češnje hrustavke 6 L; navadne češnje 5 L; vrtne in gozdne jagode liter 8 L; liter borovnic 4 L; liter suhih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram svežega lipovega cvetja 10 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Prevečkrat se na trgu sliši izgovor, da je blago že prodano in rezervirano. Zato naj kupci kupljeno blago takoj odneso, da prodajalke ne bodo več imele izgovor, češ, da je blago že prodano. Pri tem opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti vse blago na klopi ali na stojnici vsakemu očitno izpostavljeno, ae pa morda shranjeno pod klopjo ali celo prikrito za stojnico. Izgovor na »rezervirano« blago kontrolni organi ne bodo upoštevali, pa naj bi bilo blago rezervirano za kogarkoli. Poleg »rezerviranja« blaga pa opozarjamo spet na nesmiselno in škodljivo preplačevanje, saj so gospodinje lahko brale prav občutne kazni, ki so doletele razne preplačevalke in tudi preplačevalce. Služkinja močna, samostojna, poštena. dobi službi pri mali rodbini. Dobra plača. Naslov v vseh po> slo val nicah Jutra. 9282-1 Iščem dekle za gospodinjska dela, ki zna enostavno kuhati za kraj v Italiji na deželi (letovišče). Prednost Ima ona, ki že poseduje dovoljenje oblasti za potovanje. Plača po dogovoru. Potni stroški se povrnejo. Pogoji so povsem ugodni. Kratko po> nudbo na ogl. odd. Ju tra pod »S. G.«. 9296-1 Zobotehniškega praktikanta s predpisano šolsko izobrazbo 4 gimn., takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 9311-1 Zobotehnika zmožnega vsega dela v kavčuku, zlatu ln wipla metalu, takoj sprejmem. Eventuelno tudi samo za čezurno delo. Ponudbe na .ogl. odd. Jutra pod »Wipla«. 9310-1 Tkalca (-lko) vajenega delati na Schaft strojih, takoj sprejmem Plača dobra. Ponudbe na »SEKOTEX«, Bleiweisova c. 12. 9284-1 Iščemo inteligentno gospodično za knjigovodstvo, samo dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aere«. 9283-1 Frizersko pomočnico in frizersko vajenko sprejme salon Vena, Gradišče 4. 9338-1 Boljša služkinja z dobrimi Izpričeval;, za vse. zdrava, mlajša moč dobi takoj službo. Plača in oskrba dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9330-1 Mlado raznašalko (raznašalca) sprejme cvetličarna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9328-1 Služkinjo ki zna kuhati ln vsa gospodinjska dela, sprejmem. Nad 25 let staro. Vrtnarstvo Kunovar. Sv. Križ, LJubljana. 9324-1 Službe išče Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali za Šifro L 3.—. Primerne zaposlitve Iščeta diplomirana ju-rlstka z abiturljentskim tečajem ln absolventka dvorazredne trg. šole. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9181-2 Postrežnica Išče popoldansko zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9179-2 Postrežnica starejša, pridna ln poštena, Išče zaposlitve, Pridna in vajena vsega dela, tudi v trgovini, želi takoj službo, najrajši v kaki gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 77«. 9309-2 Komerc. uradnik zanesljiv, vesten, išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reference«. 9292-2 jProdam Šivilja dobra moč, išče zaposlitve, gre tudi na dom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. . 9287-2 Natakarica mlada, z znanjem Italijanščine, ;šče službo. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«. 9339-2 Kroj. pomočnica izučena moških ln ženskih del. Išče kakršno koli zaposlitev. Cerar, Ciglarjeva ul. 1. 8334-2 Vrtnar išče službo za vratarja ali slično, vajen tudi drugega dela. Govori: slov., nem. ln franc. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9323-2 Otroške vozičke vseh vrst, nove ln rabljene, dobite pri »Prometu« nasproti Križe vnl-ške cerkve (jih tudi zamenjamo). 9190-6 V Frigidairu oddam še nekaj separl-ranlh, zaprtih prostorov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napoleonov trg«. 9106-6 Zimo za modroce vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »21ma«, Ja-i»er Milan, Prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17. tel. 20-42. predilnica Fužine, telef. 20-45 J-102-6 Prodam Rolleiflex 6X6, s priborom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9173-6 Šivalni stroj pogrezljlv, izredno dobro ohranjen, lepa bosanska preproga 2X3. gramofon s ploščami Lir 400.—, stara harmonika Lir 350 naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 9166-6 Prodam leseno otroško posteljico s predalom, vložkom ln žlmnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9161-6 Zelo krotko kobilico ln zapravljivček prodam ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 100«. 9158-6 Originalno perzijsko preprogo 1.80X1, prodam. Marijin trg 3, I. nadstropje, desno. 9150-6 Prodam več raznega pohištva, nekaj dobrih gramofonov ter več voz. Jernej eva c. 25. 9133-6 Zvon dunajski ln ljubljanski v originalni vezavi, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvon«. Sodi prvovrstni, od 300—400 1, 8 komadov, naprodaj. — Gostilna Pod Trančo, Stari trg 1. 9187-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. Potočnik, čampova 8, Glince. 9196-6 Perzijsko preprogo lepo, 2X3 m, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9200-6 Šivilja gre šivat ,n a dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 9349-2 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za _iifro L 3.—. Inštruirati želim matematiko in druge predmete do sedme gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno potreben«. 9075-4 Pouk na klavirski harmoniki želim doma v šiški. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 9122-4 Vajenci (-ke) Beseda L —.30. taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Krepak deček s primerno šolsko Izobrazbo, išče mesto vajenca v špecerijski trgovini, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubog ljlv«. 9183-44 Vajenca sprejme drogerlja takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 9774-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Salon »Justi«, Cesta 29. okt. štev. 24. 8124-44 Brivski vajenec ki se želi Izučiti pri dobrem mojstru v Ljubljani. naj se Javi osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9241-44 Vajenca za špecerijsko trgovino v LJubljani sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9250-44 Vajenko za trgovino sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Križaj, Bolgarska ul. 17, LJubljana. 9249-44 Vajenca sprejmem proti takojšnji plači. Gustav Puc, instalacija vodovodov ln kleparstvo. Tržaška cesta 9. 9305-44 Kroj. vajenca (-ko) sprejmem takoj. Modni salon Zanoškar Ludvik, Cesta Viktorja Fmanuela Ul. št. 15. 9326-44 Vrtnarskega vajenca sprejmem. — Vrtnarstvo Naslov v vseh posloval-1 Valentin Kunovar. Sv. nicah Jutra. 9205-2 | Križ, Ljubljana. 9351-44 Otroški voziček globok, odlično ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9208-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Bezenškova ulica 27, Zelena jama. 9206-6 Srebrna lisica krasen eksemplar, nova, za 4500 lir naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9207-6 Prodam večjo National blatno, linolej, 4 kristala, brušena. 100X150. Ponudbe nT ogl. odd. Jutra pod »National«. Otroški voziček globok, eleganten, izvrstno ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9303-6 Prodam leseno otroško posteljico, belo. s predali, in moški črn plašč. Celovška c. 53-H. 9216-6 Električni rešo AEG, še skoraj nov, 3 kg watt, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra^ Otroški voziček globok naprodaj. Zelen-ko Ivan, Bezenškova 24, Zelena Jama. 9295-6 Pozor! Se 2 nova vozova na konca, z gumi kolesi, prodam, pripravna za. ineter-trugo, kason, diro in lestve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Do 3000 kg«." 9313-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9325-6 Satnice rabljene, AZ, okvirjene ln skoro novo trčal-nlco za trčenje medu, proda Medarna, LJubljana, Židovska ul. 6. 9285-6 Jedilno orodje rje prosto, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9343-« Prodam angleški komat, prsno vprego, ročno slamorez-nlco, motor Indlan, avtomatični stroj za brušenje žag. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9336-6 Prodam kompletno beio posteljo, cvetoč oleander in več drugih stvari. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9332-6 Prodam železno blagajno »National«. Drogerlja Emona, Iv. Kane, Nebotičnik. 9319-6 Prodam volneno žimnlco, skoraj novo, in omaro za obleke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9318-6 Prodam štedilnik kapaciteta 200 porclj, z boljarjem, 4 pečnjakl, z nastavkom za ogrevanje krožnikov. Ogled od 11. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9354-« Prodam: »Voigtl&nder« 6X9, Re-mington in Underwood portable, kovčeg »Mltge-pack« platnen - okovan, eleganten moški % kožuh. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9356-« Prodam železen štedilnik. Ogled ponedeljek dopoldne. — Berlot, Povšetova ul. 82. 9214-6 Prodam emajl lak ln žgano žico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9220-6 Perzijsko preprogo staro, prodam po zelo nizki ceni. — Trampuš Tyrševa (Blelweisova) c. 37a. 9231-6 Otroško košaro na kolesa in lep, globok voz prodam. Maren-čičeva 3, Moste, Zore. 9224-6 Otroško posteljo z mrežo, ugodno prodam. Bleiweisova c. 99. Kotel železen, vodotesen, vsebine ca. 3500 litrov, prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrogel«. 9238-6 Prodam globok otroški voziček, še dobro ohranjen. Gregorčičeva 17a. 9237-6 Otroški voziček globok za dvojčke, dobro ohranjen, prodam. Mah-ničeva ul. 34. 9245-6 Otroško posteljo iz orehovega lesa, poli-tlrano, dobro ohranjeno, 1.75 X 0.80 m, prodam. Is to tam plašček za 13-letnega fantka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ■ 9269-6 Prodam novo sivo obleko za srednjo postavo. Capuder, Verovškova 22. 9263-6 Otroški voziček bel, globok, v dobrem stanju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9262-6 Lesene stopnice dvodelne, prodam. Moste, Zaloška cesta 44. Prodam 2 para ženskih čevljev, poletnih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9281-6 Posteljne vložke izdeluje in popravlja najceneje Alojz Andlo-vic, Gregorčičeva 5. 9377-« Otroški voziček globok, zelo lep, prodam. rteseda l —.30, taksa —.60, ■a daianje aasiova ali za iifro L 2.—. _ Suhe borovnice in druga zdravilna zelišča kupuje Salus, d. d. Ljubljana, Cigaletova ul. št. 5. 9157-7 Otroški voziček športni ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 576«. 8625-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim takoj. Mariborska ul. 27, pritličje. »173-7 Kupim in prodajam umetniške predmete, slike itd. »Umetnost«, Kolodvorska 30. 9144-7 Binokel Zelss, Leitz, Rodenstock, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Velika svetlojakost«. 9129-7 Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko«. 9188-7 Kupim kopalno banjo in peč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalno«. 9213-7 Strojepisno mizo predalno, dobro ohranjeno, ter pripadajoč stol, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Strojepisna«. 9253-7 Otave in detelje druge košnje bi kupU en voz. Ponudite: Dov-žan, Frančiškanska 4. 9252-7 Knjižno omaro dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na društvo »Mali gospodar«, Gallusovo nabrežje 33. 9246-7 Zdravilna zelišča vseh vrst kupuje Phar-mace vtika, Ljubljana, Karlovška c. 2. 9308-7 Gramofone in plošče rabljene, tudi v neuporabnem stanju, kupujemo in plačamo najvišje dnevne cene! »Everest«. Prešernova 44. 9291-7 Steklenice: Cinzano, Chlanti, buteljke, radenske, vinske ta likerske, večjo količino, prodam. Ponudbe na ogl. Naslov v vseh posloval-1 odd. Jutra pod >člst» nicah Jutra. 9276-61 steklenice«. §296-7 žimo za modroce s 36 lir naprej kupite pri „2IMA" J A G E R MILAN, prva mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20*42, predilnica, FUŽINE, tel. 20-54 Rabljena vrata ln okna kupim ali zamenjam za mehka drva. Ponudbo pustiti v ogl. odd. Jutra. 9289-7 Stoječo VVertheim blagajno kup;m. Droge rija Ivan Kane, Nebo tičnik. 9320-7 Les Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3—. Beseda I —.60. caksa —.60, za daian'e naslova ali za šifro L 3.—. Propylaengeschichte kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samo vsi zvezki«. 9130-8 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Avto Opel Kadett ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9247-10 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prodam moško kolo, skoraj novo, znamke Adler, po ugodni ceni. Trampuš, Tyrševa (Bleiweisova) 37a-II. 9230-11 Nov tricikelj za 1500 lir Izvrstne izdelave napro daj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (F;govec, levo dvorišče). 9345-11 r/ beseda L —.00, taksa —.60, za daianie naslova alj za šifro L 3.—. Lepo kompletno spalnico, kuhinjsko opravo, posamezne kredence, mize in druge predmete dobite ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 9167-12 Elegantno spalnico iz orehove korenine, strokovno izdelano, zelo poceni proda: Pohištvo Gluhak, Florijanska 19. 9117-12 Kuhinjsko opravo malo rabljeno in dobro ohranjeno, ugodno prodam .Ogled samo ob delavnikih. Tomo Potočnik, mizar, Gnidovčeva ul. 5, Sv. Križ, za šolo. 9195-12 Elegantno spalnico prvovrstno izdelano iz olivnega jesena, proda: Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču: Ljubljana, Tyrševa 47, poleg kavarne Maicen. 9210-12 Kompletno spalnico mehko, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9240-12 Krasno spalnico moderno, svetlo pleska-no, s tridelno razstavno omaro, izpod cene proda: »Oprava«, Mestni trg 17, prehod. 9236-12 Kuhinjske opreme moderne, solidna izdelava, proda po zelo nizki ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. \ 9301-12 Prodam moderne orehove, špera-ne spalnice in kuhinjske oprave. Kurnik Josip, Pod hribom 28, Ljubljana. 9333-12 Oblaiila Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Predam zaradi izselitve čisto novo sivo obleko iz najfinejšega blaga. Vprašati pri krojaču Lombarju, Gosoosvetska c. 12, dvorišče. 9194-13 Kupim jelše ve deske in hlode I. vrste, od 20 mm de beline dalje, dolžina od 2 m dalje. Mizarstvo Ff. Škafar, Rimska c. 16. 9337-15 Prehrana Beseda L —.60, taksa —.60, za dajame naslova ali za šifro L 3.—. Star mož bi založil večjo vsoto za dosmrtno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav«. 9201-14 Beseda L — .00. uKsa —.60. daianie naslova ali za šifro t 3.—. Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 9335-16 Polovico hiše kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren solastnik«. 9128-20 Prodam hišo z velikim vrtom v Trnovem. Jenič, Poljanska C. 69. 9266-20 Stavbno parcelo prodam v izmeri 1090 m2 v bližini kolodvora Dev. Mar. v Polju za ceno 30 tisoč lir. Poizve se: Trnovo, Kolezijska ul 19-11 9299-20 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. 22222232 odda ' Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Enosob. stanovanje z vsajenim vrtom v mestu, oddam proti mali odkupnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 9019-21 Sobo in kuhinjo dam hišnici, vešči dela na njivi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gl;nce«. 9244-21 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Usnjarijo oddam najem. Jeglič, Grosuplje. 9103-17 Oddam lepe pisarniške prostore s souporabo telefona. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa pisarna«. 9248-17 Največ oglasov ima t$JUTRO" (nserirajte torej tudi Vi! Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. 3rivski in damsko- frizerski salon prodam takoj zaradi odhoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 9164-19 Gostilno v centru oddam s koncesijo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9225-19 Garažo za 4—6 avtomobilov v centru, oddamo. Even-tuelno vzamemo garaži-ranje avtomobilov in motorjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«. 9344-19 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Zemljišče ali parcelo prodam od-nosno vzamem posojilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vknjižba«. 9132-20 Prodam hišo štiristanovanjsko, z večjim skladiščem, 18X9, v Metelkovi ulici, za ceno 550.000 lir. Informacije atelje Moda, Pražakova ul, 15-1. 9300-20 Parcelo 740 m2, nasproti gostilne »Slepi Janez«, ca 100 m od Celovške ceste, prodam. Vprašata tel. 45-42. Lepo dvosobno stanovanje s kopalnico zamenjam za eno- ali dvosobno s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 9268-21 Stanovanje trisobno, na lepem kraju, 10 minut od tramvaja, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9275-21 Enosob. stanovanje lepo, z vrtom, zamenjam za dvosobno v mestu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9288-21 Stanovanje s pritiklinami in nekaj vrta blizu rerruze, oddam stranki, ki bi postavila lončeno peč v sobo na Vodnikovi cesti 165-1. 9341-21 Sobo lepo opremljeno, s kopalnico, oddam takoj samo boljši osebi v Mal-gajevi 6. pritličje, levo. 9163-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Bavdkova ul. 3, Moste. 9182-23 Heseda 1 —.60, taksa —.60 73 daianie naslova ab za šifro L J.—. Eno- stano vanje »Elite«. ali dvosobno išče Ivačič, 9126-21a Dvo- ali večsobno komfortno stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim-preje«. 9168-21a Malo, komfortno kompletno opremljeno stanovanje, v centru, za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«, 9154-21* Zakonca brez otrok iščeta za takoj eno- ali dvosobno stanovanje ali opremljeno sobo s štedilnikom. Ponudbe na Veliko prazno sobo po želji s souporabo kopalnice, starejši osebi oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 9180-23 Opremljeno sobo sončno, veliko, za dve osebi, oddam. Marmon-tova ul. 41, visoko priti. 9177-23 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj starejšim osebam. Mivka 23. 9172-23 Opremljeno sobo lepo, oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9169-23 Prijazno sobo oddam najugodneje, toda le solidnemu moškemu, blizu središča v mirnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 100«. 9160-23 Brezplačno oddam le poštenemu moškemu prijetno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezplačno«. 9159-23 Prazno sobico oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9197-23 Oddam za takoj opremljeno sobo s souporabo kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9222-23 Prazno sobo lepo, sončno, s souporabo kopalnice, blizu kolodvora. oddam s 15. Julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9221-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9233-23 Lepo sobo opremljeno, za dve ooe-bi oddam. Cesta 29. oktobra št. 10, visoko pritličje, levo. 9257-23 Sobo v strogem centru, oddam gospodični ali go spej. Senčar, Tavčarjeva ulica 3-1. 9256-23 Oddam krasno opremljeno sobo s souporabo kopalnice boljšemu, starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za željenl dom«. 9306-23 Boljšo sobo za solidnega gospoda oddam. Boljša rodbina, moderna kopalnica, mir, red, snaga, center. — Resljeva 18-11. 9304-23 Prazno sobico s posebnim vhodom takoj oddam. Bolgarska ul. 24. 9215-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9302-23 Gospodični odda lepo sobo samostojna dama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9317-23 Lepo prazno parketirano sobo oddam takoj. Bolgarska ul. 32. 9294-23 Opremljeno sobo oddam gospodu v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9293-23 Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddamo boljši gospodični. Rožna dolina. Cesta 111-18. 9290-23 Dve sostanovalki sprejmem. Masarykova cesta 58. 9342-23 Samostojen gospod išče sobo p^ samostojni gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 9202-23a Garsonjera! Opremljeno garsonjero v centru iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 9152-23a Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba-center«. 9264-23a Železničar išče za 15. julij opremljeno sobo s posebn.-m vhodom, v bližini gor. kol. Pismene ponudbe na Judnič Lojze. Celovška c. 41. 9260-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, ev. uporabo kuhinje, išče boljši zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 1«. 9298-23a Opremljeno sobo posebnim vhodom in vso oskrbo išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 9316-23a Upokojenka mirna in točna, išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redoljubna«. 9321-23a Radio Ljubljana NEDELJA, 12. JULIJA 1942-XX 8.00: Napoved časa. Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Koncert organista Domenica D'Ascolija. 11.00: Prenos pete maše iz bazil ke sv. Pavla v Rimu. 12.00; Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. Se-kovanič). 12.35: Koncert klavirskega dua Seifer-Demšar. 13.00: Napove 1 časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo vodi dirigent Mario Rossini. 13.45: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert Adamičevga orkestra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45.: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v slovenšč;ni. 20.40: Prenos namenjen Madžarski: Madžarsko glasbo izvaja pianist Mario CeccarellL 21.20: Godalni orkester vodi dirigent Spag-giari. 21.40: Koncert sopranistke Manje Mlejnikove. 22.10: Orkester Ceetra, vodi dirgent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na BetajnovL Izenv. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14. ob 17.30: Kralj na BetajnovL Red A. OPERA Nedeija, 12. ob 15.: Krišpin itn njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdoL Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14.: zaprto. Sreda, 15. cb 17.: Krišpin in njegova botra. Red sreda. narocumo! Foxterrierja resastega, čistokrvnega, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9165-27 Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova al' z? šifro L 3.—. Prodam novo harmoniko, znamke Cantulla, 120 basov. Detelova ul. 5, Bežigrad, Pirih. 9209-26 Sobo v Zg. Šiški lepo. sončno, s posebnim vhodom, z dvema ali tremi posteljami, z ev. souporabo kuhinje, oddam solidni stranki na Vodnikovi c 165-1. 9340-23 Dve prazni ali opremljeni sobi s souporabo kopalnice ev. kuhinje oddam boljši Sobo z dvema po-teljama, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, blizu tramvaja, oddam takoj. Langusova ulica 23-1. 9331-23 Prazno in opremljeno sobo takoj oddam. Svetosav-ska 6. 9329-23 Opremljeno sobico sončno in zračno od-stranki. Tržaška c. 11-1.. j odam z vso oskrbo bolj-desno. 9232-23 J ši osebi. šturm. Stari trg 28-111. 9355-23 Prazno sobico oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9229-23 Sostanovalko pošteno, starejšo, sprejmem brezplačno. Naslov ogl. odd. Jutra pod i 7 vseh poslovalnicah Ju- »Mir in točen plačnik«. 9193-21a Enosob. stanovanje ali prazno sobo s souporabo kuhinje, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 9203-21a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 9315-21a 500 lir nudim, kdor mi preskrbi trisobno stanovanje, po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »789«. 9189-21a 9251-20 ka«. Eno- ali dvosobno stanovanje iščejo tri odrasle starejše osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stran' Parcelo prodam oz. del mirnega sončnega vrta v Trnovem. — Ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22, Ljubljana. 9270-20 9322-21a »vv Iscem 3—4sobno stanovanje s kopalnico. Stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka nagrada«. 9352-21a tra. 9227-23 Sobo s klavirjem oddam gospodični za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9242-23 Opremljeni sobi za eno in dve osebi, oddam samo rednim plačnikom. Sv. Petra nasiD 43, bufet. 9272-23 Sostanovalca sprejmem v lepo prostorno sobo k mirnemu, solidnemu gospodu. Cesta 29. oktobra 10. visoko pritličje. 9258-23 Sobo z eno ali dvema posteljama. zračno, sončno, s souporabo kopalnice ter prostim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9307-23 TJerite oglase JUTRA ooslnžu ite se iih! Lepo sončno sobo z dvema posteljama ln eno ves dan odsotni gospodični oddam s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9353-23 Oddam sobico opremljeno za eno osebo in eno večlo za dve ali tri osebe. Sobi sta s posebnim vbodom. Odda se lahko 15. t. m. Poljanski nasip 32. 9350-23 Beseda I —.60. taksa —.60 na daiam t naslova ili " šifro l 3.—■_ Dve prazni sobi v strogem centru, za pisarno. :ščemo. Odkupimo tudi pisarniško opremo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnična«. 9228-23a Prodam dobro ohranjen planino z dunajsko mehaniko. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 9217-26 Gramofon skoraj nov, s ploščami vred. poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9271-26 Beseda 1 —.60. taksa —.60. 'i daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prodam šivalni stroj Pfaff krojaški in en gospodinjski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9185-29 Ažuriren stroj (Singer), skoraj nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ažurir-ka«. 9036-29 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in kopalnico, v centru, za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 9153-23a Sobo opremljeno ali prazno, v centru, s posebnim vhodom, išče boljš; gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen-Ljubljančan«. 9198-23a Pisalni stroj nemški »Mercedes«, ame-rlkanski »Undertvood« in »Remington« ter ameri-kanski seštevalni »Sund-strand« proda »Torpedo«, Miklošičeva c. 18. 9212-29 Prodam pisalni stroj znamke »Triumf«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 6« 9254-29 Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana. Via Bleiweiso-va 36 (Tyrševa). 9312-29 »National« registrirne blagajne in vse pisarniške stroje Vam strokovno popravi ali preuredi: specijalna delavnica Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova 3, telet. 24-07. 9327-29 beseda ' —.60. taksa —.60. •> Haiamt naslova ti? t> šifro L 3.—. Prodam prašiča težkega 50 kg, za rejo. Vogrič. Štefanova 22. 9267-27 Ptičarja nemškega kratkodlaka, IV« leta starega, la. rodovnik, že dobro dresi-ranega in dobrega čuvaja, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9155-27 Kozo mlekarico prodam z mladičem ali brez. Anton Segulin, Nove Jarše 34. 9199-27 Zajci mladiči belgijski orjaki in 2 zaj-ki. breji, težke pasme ter mlada koza. ugodno naprodaj. Rebolj Ivan, Mestni log, nova kolonija, 25. hišica. 9235-27 ' Izgubil se je pes bel špicelj z dolgo dlako, št. 178. Kdor bi vedel, kje se nahaja, se naproša, da sporoči proti nagradi : Huth, Linhartova ul. 25. 9243-27 Izgubil se je mal črn psiček pasme -Podgana«. Sliši na ime Tačl. Dotičnega. kamor se je psiček zatekel, prosim. da ga proti nagradi odda: Battellno Angelo. Aljaževa 35. 9273-27 Prodam dva 20 tednov stara prašiča za rejo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9278-27 Vdova srednjih let želi resnega poznanstva s poštenim, bolje situl-ranim, samostojnim in-teligentom, nad 45 let. Ločenci izključeni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, dobra žena«. 9346-25 -m^Občtm^ 'K-seda I, —.60. taksa —.60, 13 daianiV naslova ali za šifro L 3.—. I l Pllh m perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 ] Vaše slike za legitimacije naredimo v treh urah. Foto Tou-rist. Ul. 3. maja 10, preje Aleksandrova c., dvorišče. tel. 25-66. 9135-30 Vaše slike za legitimacije naredimo v treh urah. Foto Tou-rist, Ul. 3. maja 10 (preje Aleksandrova c.), dvorišče, tel. 25-66. 9171-30 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ab za šifro t 3.—. Kozo mlekarico ugodno prodam. Vprašati: Peruškova 21. vrtna hiša, I. nadstropje. 9348-27 iMuMjtKO Beseda 1 —.60, taksa —.6C za daian'? naslova ali z; šifro L 3.—. Izgubljena je bila zlata igla s tirkizom v torek zvečer Resljeva cesta. Najditelj naj jo odda proti visoki nagradi: Novak, Resljeva 4a. 9184-28 Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knafijeva (prej Dvorakova) 13. tel. 36-96. 8966.37 mmmam tel .mm 2 9 5 1 ACQUISTO KUPIM FAESITE — MASONITE — EVSULITE e qualsiasj materiale iso- in katerisibodi stičen lante similare. — Cam- I izolacijski material. — pionare: ! Vzorce poslati: MIRABELLI - V. Caravita 15 - NAPOLI PAPRIKA M A RIC H Pepe rosso italiano garantito puro! ln vendita ptesso i migliori oegozianti di genen alimenta-rl e commestibili. tafijanski rdeči poper zajamčeno čist: V prodaji pri boljših trgovcih jestvic in kolonijalnega blaga. OirTA M. MARICI! TORRE ANN. CENTRALE (NAPOLI) t Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric ln svak, gospod uslužbenec dramskega gledališča Pogreb drage pokojnika bo v ponedeljek dne 13. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1942. Žalujoča ŽENA, BRATJE in ostalo sorodstvo Bsaižza Beseda L - .60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Fant v Javni službi, takoj poroči dekle, staro 20 do 30 let. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 9192-25 Vdovec posestnik lepe hiše. državni uslužbenec, išče primerno ženo, staro 30 do 40 let, v svrho ženitve. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 9191-25 Mlada vdova 29 let, se želi poroč;tl z boljšim situiranlm gospodom. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Nesrečna«. 9347-25 ELEKTRIČNA SUŠILNICA (Glej članek v današnji številki j.JUTRA«) ZA KONZERVIRANJE VSAKOVRSTNE ČLOVEŠKE HRANE ZA ZIMO je aparat velike praktične koristi. Ima šest predalnih les m je prikupne zunanjosti v velikosti radio aparata. ELEKTRIČNA SUŠILNA NAPRAVA porabi v štirih urah le eno kilovatno uro toka, zato dela poceni. Suši higiensko in naglo vso povrtnino, sadje in sočivje. Cena je 450—. lir. — Interesente vabim, da si ogledajo aparat, njegovo delo in proizvode pri meni vsak dan od 9. ure naprej. KRULEJ ERNEST, Ljubljana, Privoz 11 VA IN MIKI 23 V enem dnevu je zlahka pogoltnil toliko, da bi bil Miki tri dni sit, kajti dva ali trije obroki na dan so Mikiju zadostovali, medtem ko je imel Niva najrajši enega, ta pa je moral trajati od zore do mraka. Tudi spotoma je medvedek nenehoma kaj žvečil. Ko sta jo že kake četrt milje ubirala ob hribu, sta prišla v kamenit jarek, po katerem je tekel potoček; tu so zorele najlepše borovnice, kar si jih mogel najti v vsej šamatavski deželi. Debele kakor češnje, črne kakor črnilo, napete od sladkega soka, kot bi se hotel zdajzdaj razpočiti, so rasle tako na gosto, da se jih je Niva lahko po mili volji nazobal. V vsej divjini ga ni prelestnejšega sadu od teh jagod, kadar so do dobrega zrele, in Niva je imel kraj, kjer so rasle v tolikem obilju, za svojo osebno posest. Tudi Miki se je bil naučil zobati borovnice. V ta jarek sta se torej napotila tisto popoldne, kajti dober poslastek se prileže tudi polnemu želodcu. Mimo tega je imel kraj za Mikija še mnogo drugih ugodnosti. Jerebic, vsakovrstne slastne perjadi in zajcev je kar mrgolelo in loviti jih je bilo lahko; rakov, ki so lazili po potoku, pa niti ne štejemo. Tisti dan sta si bila komaj privoščila prvi založaj sočnih borovnic, ko ie prišel do njiju glas, o čigar značaju se ni bilo moči varati. Oba sta takoj nekdo s kremplji praska po skalah: tat ie iztikal po njunem kraljestvu. Miki je hipoma pokazal zobe. Niva pa se je grozeče namrgodil in zavihal nos. Tiho sta se jela plaziti v tisto stran, od koder je prihajal šum. ter dospela na odprt in kakor miza ravan prostorček, sredi katerega se ie dvigal blizu meter širok kup kamenja. Tam ie na zadnjici sedel mlad črn medved, za dobršne štiri ped-nj^ večji od Ni ve. in s šapami grabil po borovnicah. Niva v svoji osuplosti in toeoti se ni zmenil za to podrobnost; bil je v podobnem staniu duha kakor človek, ki stopi v svojo hišo pa naide tujca v polni posesti svojega domovanja in vsega, kar je njegovo. Razen tega se mu je ponujala priložnost, da ustreže svoji želji in upihne luč življenja članu svojega lastnega rodu. Miki je menda razumel to hrepenenje, kajti v navadnih okoliščinah bi bil sam prvi planil v boj in zgrabil neprevidnega vsiljenca za goltanec. To pot pa ga je nekaj zadržalo, in Niva je bil tisti, ki se je nalik puščici zapravil nepripravljenemu sovražniku v bok. Da je Makoki, stari krijski sel, prisostvoval temu napadu, bi bil neznanemu medvedu takoj našel ime: »Pituta-vapis-kum«, kar pomeni dobesedno »tistega, ki mu je izpodneslo noge«. Nemara bi ga bil radi kratkoče nazval »Pitija«, zakaj Indijanci mislijo, da je treba izbirati imena po dejstvih, in ta vzdevek bi se bil zatrdno povsem prilegal tujemu sladosnedu. Čeprav je bil večji od Nive, se je vendar pod silo njegovega naleta za-kotalil nalik prevrni eni vreči, ne da bi utegnil izkašljati borovnice, ki jih je imel polno žrelo. spoznala, da dvajset ali trideset čevljev nad njima Njegov poraz je bil tako popoln, da se Miki, strast- no razburjeni opazovalec dogodka, ni mogel premagati in ie navdušeno poskočil. Preden je Piti utegnil slutiti, kaj ga čaka, in si oblizati borovničji sok, ki mu je še tekel po ustnicah, ga je popadel Niva za goltanec, in boj se je pričel. Medvedje, posebno pa mali, imajo čisto poseben način borbe: spominja nas pretepa med go-spemi iz boljše družbe, ki se navadno zgrabijo za lase. Pravil v tem boju tako rekoč ni. Kakor hitro sta se Piki in Niva spoprijela s prednjimi šapami, sta jela z zadnjimi tako neusmiljeno grebsti drug po drugem, da je dlaka frčala na vse strani. Piti, ki je ležal že na hrbtu — to je za medveda izvrsten položaj v boju — bi bil imel nedvomno prednost, da ga ni Niva tako čvrsto držal za vrat. Zobje so mu do dlesen tičali v nasprotnikovem mesu, spodaj pa ga je srdito praskal z ostrimi kremplji. Ko je Miki videl, da dlaka kar v šopih leti po zraku, se je z radostnim srcem približal. Toda Piti je brcnil naprej z eno, potem pa še z drugo nogo, in Miki je zaprl čeljusti, ne da bi ga bil popadel. Borca se se nekajkrat zavalila drug preko drugega, ne da bi bil Niva razklenil zobe in ne da bi bil kateri izmed njiju zastokal. Kamenje in prst sta se pokrivala z dlako, in skale so so z velikim truščem valile v strugo potoka. Še zrak se je stresal ob bojnega srda. Mikijevo čakajoče zadržanje se je ta čas iz-premenilo v tesnoben dvom. Nemogoče mu je bilo razločiti, kateri izmed nasprotnikov, ki sta s svojimi osmimi šapami divje praskala in trgala drug po drugem in stiskala drug drugega v dušečem objemu, ima več upanja, da bo zmagal; zato je bil tri ali štiri minute v negotovosti. Nato je spoznal Nivov glas, čeprav se mu je zdel močno klavrn; pomote ni moglo biti; prijatelj je hropel v smrtni stiski. Niva se je duši! pod Pitijevim telesom, ki je bilo težje od njegovega, in začenjal spoznavati, da se je lotil močnejšega, nego je sam. Pitijeva premoč je izvirala samo iz. njegove telesne teže, kajti z bojnimi vrlinami ga je Niva prekašal. Upiral se je še in še, v upanju, da se mu sreča spet nasmehne, do trenutka, ko ga je Piti obrnil v pripravno lego ter mu jel tolikanj vneto česati boke od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, da bi ga bil v treh minutah odri, ko bi se Mikiju ne bilo zazdelo, da mora zdaj hitro on poseči v boj. Kakor vselej, je Niva tudi v tem primeru prenašal svoje muke, ne da bi zatulil. A bližal se jim je konec. Še malo, pa je Miki zgrabil Pitija za uhelj in s strašno, divjo besnostjo obvisel na njem. Sam stari Suminitik bi bil v takšnih okoliščinah glasno zarjovel. Piti je tulil, kakor da mu je smrt za vratom. V grozi in bolečini, ki mu jo je prizadejala nova, neznana pošast, s tem, da ga je ščipala, kjer je bil najbolj občutljiv, je pozabil vse drugo in napolnil ozračje s krčevitim krikom in javkom, ki se je prelival v obupno grgranje. Niva je uganil, da mu je prišel Miki na pomoč. Izmotal se je izpod nepovabljenega gosta, in bogme, da niti za hipec prezgodaj. Po bregu nizdol je kakor razjarjen bik v divjem diru drevela Pitijeva mati. Niva je zbežal kakor puščica baš tisti mah, ko je medvedka zamahnila s šapo, da bi ga ubila. Udarec ga je zgrešil, in starka se je vsa razburjena obrnila k sinku, ki je še vedno vreščal. Urejuje Davorin Ravljen — 'Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v LjubljinL