1. štev. Ljubljani, v trek . februarja 1879. Letnik VII Pilititn list n iloTiuti uarofl. Po pošti prejeman velja : f Za celo leto , . 10 gl. — kr «a polici» . . 5 „ — „\ »a ietrt leta . . 2 „ 50 „ V V administraciji velja: Za celo leto , . 8 gl. 40 kr na pol leta . . 4 „ 20 „ žh četrt leta . . 3 „ 10 „ V Ljnbljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teilen in sicer t torek, četrtek in soboto. Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiBka lkrat, 12 ,, „ „ „ 2 n it ii n n 3 ii Pri večkratnem tiskanj se eeua primerno zmanjSa. R ok o pi si ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravni&tvo (ado-nistracija) in ekojedicija na Starem trgu h. it. 16. Prevrat na Francoskcm. Na Francoskem se je kar čez noč naredila tiha prekucija. Mac Mahon je odstopil, in na njegovo mesto bil je Grevy voljen za predsednika republike na sedem let. Kako je to prišlo? Mac Mahon je bil odgojen po vojaški, njemu je cesar solnce, okoli kterrga se vse suče, za to se nikdar ni mogel prav sprijazniti z republikanskimi idejami. Ko je bil za predseduika republike izvoljen, vendar ni nehal spoštovati onih, ki so prej cesarju služili in jih je na njih mestih pustil. Tako je prišlo , da je bilo med uradniki republike mnogo sovražnikov republike. Republikanci iz principa so delali na to, da se taki uradniki odstranijo; to so tudi dosegli. Storili so pa še velik korak naprej. Po vseh državah sluša armada na povelje cesarja, kralja ali predsednika. Francoski parlament pa, vedoč, da je VHa njegova oblast tako dolgo negotova, dokler nima armade pod Bvojim poveljstvom, začel je segati v vojaške zadeve, in predsedniku repuklike ukaze dajati; silil ga je, naj odstavi one više poveljnike, ki niso republikanci. Mnogo je namreč ljudi na Francoskem, ki smatrajo republiko le za prehodni stan, mnogo jih je, posebno takih, ki so za časa Napoleona mastne službe imeli, da želč pogin ljudovladi, in komaj čakajo trenotka, ko bi Be kak general odpovedal republiki, in s svojim oddelkom meč poteguil za mladega Napoleona ali pa za kakega kralja. Če bi vsa armada za njim potegnila, potem je cesar ali kralj kmalo narejen; in to se lahko zgodi, ker je večina častnikov monarhična. Razumljivo je tedaj, da se republikanci bojč takih generalov, o kterih mislijo, da bi se vtegnili odtegniti oblasti narodne skupščine, in kralja ali cesarja postaviti. Šli so tedaj k Mac Mahonu in zahtevali, da naj odstavi vse take generale, iu naj odda najbolj važna poveljništva republikanskim generalom. Stari vojak Mac Mahon tega ni mogel storiti, morda ne toliko iz sovraštva do republike, ampak iz pravicoljubja, ker mu vest ni dopuščala, odstaviti stare, zaslužne generale, samo za to, ker niso Gambetti in drugim ru-dečkarjem in prekucuhom slepo vdani. Tako početje bi res razrušilo ves red v armadi, ker bi bili žaljeni ne samo odstavljeni poveljniki, ampak tudi njim podložni častniki in prostaki, ter bi vtegnili novo nastavljenim republikanskim generalom pokorščino odpovedati. Raje ko bi to storil, je Mac Mahon odstopil, in voljen je bil Grevy za predsednika. Ne more Be za gotovo povedati, ali se bo po tem prevratu mir in red ohranil na Francoskem. Grevy je Bicer bolj miren in zmeren človek, ko Gambetta, in še sreča, da niso poslednjega volili; vendar je pomisliti, da ima Mac Mahon mnogo častilcev v vojaških krogih, Grevy je pa „civilist", in ne bo našel pri armadi tistih simpatij, ko vojvoda Magentski, slavni zmagovalec v mnogih bitkah. Ako bo Grevy poskušal, odstavljati stare, zaslužne poveljnike, zna se pač lahko kaka zmešnjava narediti. Le zmernost in pravičnost do katoliške cerkve zagotavlja republiki daljši obstanek. Pretčranost radikalcev pa dela le Napoleonu v rokč. Časnikarstvo v obče, vzlasti katoliško. Ne moremo tajiti, da je časnikarstvo v obče postalo najvažnejši faktor našega dušev- nega živenja. Odkodi dobivamo v sedanji dobi glavni poduk, omiko, zabavo., — mar ne iz časopisov? Knjige celo važnejše, — izborne valjajo se po prahu , iz časopisov pa pož ramo vse, karkoli nam donašajo. Zatorej merijo mnogi, če ne stopinjo omike, vsaj stopinjo politične vednosti in zmožnosti posamnih dežel in narodov po množini časopisov. Zato se upirajo narodi, ki nečejo zaostati za drugimi, in delujejo na to, da dobe svojim udom za razne duševne potrebe zadostno število časopisov. S kom dosegajo razne stranke v državah prevago in konečno moč? -— Mar ne 8 tem, da ima vsaka svoje novine za javne svoje organe, v katerih razlaga svoje mišljenje, odbija mnenje drugih strank, ter daje nasvete svojim vrstnikom, kažoč jim, kako da se imajo v raznih zadevah braniti in zagovarjati?! Razne stranke toraj spoznavajoč važnost takega vpliva zaklhdajo novine v njihovem smislu pišoče, ter podpirajo jih gmotno čestokrat brezmejno. Tako delajo tudi vlade same; na stotisoč daje se časnikom , da pišo v njihovem smislu, da zagovarjajo čine vladnih mož, da ljudstvu naznanjajo razne novice državne — ter mu lažejo. — Ne čudi naj se toraj nikdo, če rečemo, da je današnji čas na stotine, tisoče ali še na sto tisoče časopisov na celem svetu. Ali kako je s katolišk m časnikarstvom? Koliko časopisov ima dve Bto milijonov (toliko jih je najmanj) katolikov? Srce nas zaboli, ko se spominjamo na Btotisoče časopisov, ki se nahajajo na svetu in med njimi samo 1233 katoliških časnikov in sicer v Evropi 1070, zunaj Evrope pa 164. Zanimivo je pogledati, kako so ti razdeljeni med posamnimi narodi. Največ katoliških časopisov izhaja na Nemškem, namreč 263 Spomini iz dijaških let. (Za album profesorja Antona Heinriclia,) (Dalje.) Škoda, da je potem bil premeščen v Ko-šice in tako jaz nisem imel več prilike, zajemati omike in uka iz njegovih ust. Šel je in ni ga bilo več. Nekaj je pa ostalo v Ljubljani>a njim, in to je bila njegova prva pesem „Die Schacht bei Novara." Ko grem namreč pozneje enkrat memo Giontinove prodajalnice, vidim med drugimi knjigami, kakor „Schinderhannes" itd. tudi Heinrichovo popevko in na nji listek, na kterem je bilo zapisano „15 kr." Takrat sem bil še dijak, toraj ves svet lahko razumi, kaka jeza me je popadla, ko sem to videl. Mi smo dali vsi, kar nas je bilo v šoli, za to slavno knjigo svojemu profesorju po 60 kr. v roko, zdaj jo pa dobi vsak človek za 15 kr.! Ali ni to, da bi vsak učenec tako ljubljenega profesorja kar s kože skočil ? Iu po daljnem popraševanji celó zvem. da jih je za gotov denar prodal le toliko, ko ikor je bilo učencev njegove šole H! Tako je naš priljubljeni profesor zginil iz Ljubljane, a ne za večne čase ; saj solnce, ko zaide, ne zgine za zmiraj, marveč Se vnovič prikaže, čez par let je bil res tudi Heinrich zopet v Ljubljani in zdaj je bil že tudi prav in res profesor. Žalibog, da sem jaz tako hitro študiral, da ga nisem več učakal! če bi bil vedel, da bo prišel nazaj, gotovo bi ga bil počakal, ako bi mi bilo prav sedeti v vsaki šoli,po tri leta. Vi ne jveste, kako rad sem imel tega svojega profesorja, že zato, ker sem zavoljo njegovih vzvišenih idej dobil prav gorke po hrbtu s prozaično očetovo „kneftro." Če človek zavoljo svojega prepričanja trpi, gotovo zelo ljubi tistega, ki mu je to prepričanje vdihnil. Žal mi je, strašno žal, pravim, da nisem bil več njegov učenec in tako ne nazoč pri tistem prizoru, ko je profesor Heinrich dal v pričo vse šole uaši kranjski deželi priimek .,Schweineland," po kterem izreku je brž tako zaslovel po slovenskih deželah. To je moral biti veličasten prizor, vreden, da se zabilježi v zgodovino nemškega kulturovanja po slovenskih deželah. Ker je dandanes navada, da se vsak izrek opraviči , vsaka trditev dobro pod- pre, bi bil jaz morda častitega gospoda profesorja interpeliral, zakaj pristaja kranjski, deželi ta vonjavni priimek. Morda bi bil celó poprašal, če ne morebiti zato , ker se v nji redi toliko svinj in prešičev, tudi tujih. Saj je znano, da jih gonijo k nam cele čede, o tem se vsak lahko prepriča pri šrangah in deželnih mejah. Čeravno toraj jaz tega nemško-kulturnega izreka iz prof. Heinrichovih ust nisem slišal na Bvoja ušesa, sem ga vendar koj verjel, ker mi je bilo znano njegovo nježno čutje in vzvišena stopinja nemške omike. Iz čistih ust ne pride nič nečistega, grdobija leze le iz kanalov, a profesor Heinrich je čist do dna srca, iz njegovih ust kipe le besede najžlahtnejše oblike, kakoršne se slišijo le po salonih, kjer se shaja nemška inteligenca. In tako se tudi nisem čudil sledečemu prizoru. Bog vedi, kaj me je zaneslo v gostil-nico k „zvezdi", ravno tako ne vem, zakaj sem se v kot vsedel, saj nisem bil več dijak, da bi se bil bal iti v gostilnico. To pa,dobro vem, da je za mano prišel profesor Heinrich z (med njimi 50 dnevnikov, 79 večkrat v tednu izhajajočih in 65 tednikov.) — Potem v Italiji 154 (17 dnevnikov, 57 tednikov), v Belgiji 152 (19 dnevn., čez sto tedn.), na Francozkem 136, v severni Ameriki 134 (5 dnevn. 69 tedn.), v Avstriji 103 (9 dnevn., 13 večkrat v tednu izhajajočih in 18 tedn.), v Holandiji 60 (4 dnev., 12 večkrat v tednu 18 tedn.), na Irskem 55 (5 dnevn., 14 večkrat v tednu), ua Švicarskem 54 (3 dnevn., 21 večkrat v tednu), na Španjskem 42(9 duevn. in 12 tedn.), na Portugalskem 31 (1 dnevn. in 17 tedn.), na An gleškem 19 (7 tedn ). Razen tega izhaja v Aziji 17 kat. časopisov, v Afriki 3 in v Avstraliji 10. — Najcenejši časopisi so na Nemškem Tam stanejo nekteri dnevniki samo po 3 gld. 60 kr. n. d., zraven so pa katoliški tudi jako razšir jeni. Najdražji so pri nas na Avstrijskem, kjer jih osobito novinarski kolek jako duši. — Najcenejši češki dnevnik stane 12 g. O vladnih časnikih tu ne govorimo. Kako je časnikarstvo med Slovani razšir jeno? Naši sosedje Nemci imajo čez tri tisoč različnih časopisov in med temi 156 dnevnikov. Slovanov je mnogo več nego Nemcev, a koliko časopisov imajo?! Komaj štiri sto. To je vendar prilično malo. Na Rusko pripada nekaj čez sto (22 dnevn.), na Poljake komaj sco (14 dnevn.), na Čehe 114 (6 dnevn.) časopisov, mimo dveh vladnih, ki pa jim ne delajo časti. — Peščica Madjarov ima 239 časopisov , med temi 38 dnevnikov. Iz tega je razvidno, da Madjari poznajoč veliko silo časnikarstva svoje liste jako podpirajo. Za to pa imajo v Avstriji povsodi prvo besedo . . Če se ozremo na versko časnikarstvo, je primeroma stanje pri Slovanih še revnejše Čez 19 milijonov katoliških Slovanov ima 37 kat. časopisov in 6icer 3 dnevnike, 4 večkrat v tednu izhajajoče in 5 tednikov. — Odkodi tako žalostne razmere?! — Ali mar katoliški Slovani nemajo veselja do branja?! Ali so morda slovanski časopisi že sami tako pošteni, da Slovanom ni potreba še posebej katoliških novin ustanavljati?! Ni jedno ni drugo. Katoliški Slovani čitajo radi in mnogo; ogromna večina novin tepta verstvo bolj nego Turki Zakaj tedaj imajo Slovani tako malo časopisov?! Zato, ker so Slovani veledobrega srca in v tej neizcrpljivi dobroti poljubujejo vsa-kteremu roko, ki jih nemilosrčno draži. Drugi čitajo novine zaradi tega, da ti svojih nog kopita ne pokažejo, in če sem in tje vspno na kviško, — da jih učinijo nepri strane (nevtralne). Tako ima mnogo novin nalogo, katoličane v dremoti vzdržavati, in nikakor pripuščati jim , da si ustanove svoje katoliško časništvo. To mora priznati vsakdo. Slovani so jako pobožen narod. V tem jih noben narod ne doseže. Samo d» pokažejo svojo vero v novinah , pa se mora spremeniti vse v dobro. Za .liiglržc se je naredila nova sitnost; kralj nekega divjega naroda v južni Afriki jim jp vojsko napovedal. Ta kralj ima bojda 40.000 vojtnkov, kterim le 20.000 Angležev nasproti stoji. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 3. febiuarja. Zdaj se mudi grof TaalFe na Dunaji; ugiba se, da zna postati minister. Drugi zopet za trdno mislijo, da pride grof €?»i*«iiiiii do krmila. Nova „Preša" pa pravi, da se največ imenuje grof Hohenwart, ter pravi, da se bo s tem zopet napravila sloga med ustavoverci, ker se bodo vsi proti Hohenwartu obrnili. „Preša" pa je pozabila dvoje: da jih ima med ustavoverci, ki podpirajo vsako vlado, in da Hohenwart lahko pri novih volitvah večino za se pridobi. Isti list meni, da bo novo ministerstvo poklicano, brž ko se berlinska pogodba v gosposki zbornici potrdi. V Zagrebu so izvolili Matija Jflrazo-viča za župana. Hrvatje se hudujejo, ker se krajina še vedno ne združi s Hrvatsko. V državnem zliom se zdaj raz govarjajo, kako bi se dal kugi pot zabraniti v Avstrijo. Vlada zagotovlja, da se bodo storili vsi potrebni koraki, in svari pred pretiranim novicami. Stvar ni tako huda, število bolnikov je še jako majhno, okuženi kraj pa daleč, daleč od nas. Vnanje države. Na Francoskem je vse mirno, novi predsednik nema dosti sovražnikov in na-prot nikov, kakor se vidi. Gambetta je postal predsednik narodne skupščine. Dufaure hoče ministerski sedež zapustiti, pa mu močno branijo. Ijalti so začeli rovati tudi že v Švici. Kakor znano, je v južni Švici nekaj Lahov, v kantonu Tesinu. Čeravno se tem v narodnem oziru nobena krivica ne godi, vendar obrača laška poželjivost svoje oči tudi na ta košček zemlje ter jo prišteva „Italiji irredenti." Lahi kažejo zobč danes Avstriji, jutri Francoski, pojutra njem Švici; naj pazijo, da ne bodo eukrat po zobeh dobili. družbo menda enako mislečih in zasedel mizo na drugi strani tako, da je meni kazal svojega hrbta plošnatost. Komaj novi prišleci dobd ua mizo svojo pijačo, kar izleče profesor Heinrich iz svojega žepa listnico in jame iz nje brati z glasom, ki me je precej spomnil na nekega glediščnega igralca, kteri je v „Faustu" igral „Mefista." In kaj je bral ta profesor svojim tovarišem, ki so brž glave skup stisnili in nastavili ušesa ? Gotovo kaj lepega , mikavnega, vzvišenega? Da, vzvišeno, nježno, jaz sem kar strmel, ko sem slišal, kako neskončno omikan in kako blazega duha utegne postati človek po nemški kulturi. Res, le sodite sami. Uš, Slovan, gnoj , blato , d ..sploh kar je gnjusobe na zemlji in pod njo, to ni šlo narazen v eposu, kterega je profesor sam skoval na Slovence in ga tukaj bral. Takrat sem to lepo dišeče delce Heinrichove nemške Vile le slišal, pozneje sem ga dobil v prepisu po ranjcem profesorju T. in takrat sem še le prav ceniti spoznal tega genija eminentni pesniški talent. Prčcej sem se Bpomnil na njegov „Sch\veineland" in prepričan sem, da je tc svojo „slavo Slavjanom" skoval v kakem svinjaku do pasa pogreznen v tisti robi, ktero naš kmetič na njive vozi. Škoda, da ta Ileinrichova roba ni za tisk, ker tisti ljudje, ki imajo s takimi rečmi opraviti, niso tiskarji in je v Ljubljani celo prepovedano, pred polnočjo tako robo iz mesta voziti. Kdor bi jo razširjal, za padel bi kazni zarad javnega vnesnaženja. O tistem času je profesor Heinrich tudi javno bral o tem in unem ; jaz ga nisem šel poslušat, ker se za tiste krajcarje, kar je zna šala vstopnina, dobi pošteno in dobro pivo, a drugi so mi pravili, da so kmalu „zgruntali" njegovo učenost, ki je zelo podobna tistim lesenim podobam, ki so spredaj prav polne, v hrbtu pa vse izdolbene. Taka predavanja so prav kmalu prenehala, ker je zmanjkalo — ne gospoda profesorja , pač pa vernih poslu šalcev, kterim se to, kar so slišali iz njegovih učenih ust, ni vredno zdelo vstopnine. (Konec sledi.) Izvirni dopisi. I r. ljiiibljaiic . 1. svečana. (Pred-pust. Posvečevanje nedelj in praznikov. Volitve.) Predpust imamo letos kaj mrtev: krčmarji pač napravljajo veselice in plese, pa ljudi ni, in če pridejo, nič ne zapravijo; vzrok je splošno pomanjkauje denarjev. Letos bodo liberalci in nemškutarji svoje denarje lahko v predpustu zapravili in jim ne bo treba o postu veselic napravljati, kakor druga leta, in tudi o petkih jim ne bo treba mesa jesti, ker ga kmalo ob nedeljah ne bodo nič imeli. Da pa muogo Ljubljančauov ne spoštuje nedelj in praznikov, to vidimo na starem trgu in drugodi, kjer so štacune tudi ob nedeljah odprte. Starosloveuski Ljubljančani zatoraj vprašajo: „kje je največ judov v Ljub-jaui?-' in odgovor je: „na starem trgu, ker so tam ob nedeljah štacune odprte." Tako se pripoveduje tudi od papirnice v Dolu pri Ljubljani, da tam vsako nedeljo delajo ; g. župnik, tako se pripoveduje, je ustavil nekega kmeta, in ga pokaral, zakaj v nedeljo dela ; ta pa mu je zažugal. češ, „kaj me ti rediš, jaz od tega iela ž viml" Tako ljudje za majhen dobiček nasprotujejo Božji in cerkveni postavi. Kako more potem dežela srečna in blagovslovljena biti?! Zdaj bomo kmalo zopet volitve imeli, in treba bi bilo, da bi se Slovenci že za časa pripravljati začeli. Me?ca sušca bomo volili v mestni zbor, za državni zbor pa še ne vemo kedaj Ni dvombe, da bomo za državni zbor nekaj sedežev pridobili, če se količkaj potrudimo, tudi potem . če se vrše volitve pod se-dajnim ministerstvom, kar pa ni verjetno. Ako pa pride na krmilo nam prijazna vlada, potem bodo nemčurji na Kranjskem le dva sedeža imeli iz velikega posestva, saj je še to veliko preveč! V mastnem zboru pa ne moremo drugače zmagati, ko z vladno pomočjo , kajti pomisliti je, da je tretjina vseh volilcev v c. kr. službah; ti bodo tako dolgo prvo besedo v Ljubljani imeli, dokler se volilci prvega razreda ne otresejo predsodka, da je zmirom najbolje potegniti z nemškutarji. Iz zadjnih obravnav državnega zbora bi naši nemškutarji lahko razvideli, kako malo je skrbela ustavoverna stranka za blagor ljudstva; pa kaj bero, kaj poslušajo ti ljudje! Da jim le kak dr. Schn-jr, vit. Kaltenegger , Suppan ali celo dr. Schaffer v kazini kaj povd , vse vrja-mejo — če ne že iz prepričanja, vsaj iz navade. Dokler takim toča ne pobije ne le samo polja in drevja, marveč tudi hiše in strehe se od nj h ni nadjati prevrata. Mestne volitve v Ljubljani utegnejo biti za nas ugodne le, če se vlada drži nad strankami in pritiska na nikogar ter pusti mu voliti, kakor mu drago. Najbolje, se ve, bi bilo, če bi se uradniki volitev čisto nič ne vdeleževali. Skrajni čas bi že bil, da bi središče Slovencev prišlo v slovenske roke, in Ljubljana naša — je Kranjska naša, srce zdravo je — zdrava duša in telo! Kar je čehom Praga, Rusom Moskva, in Francozom Pariz — si parva licet componere magnis — to je Slovencem Ljubljana, in prva naša skrb mora biti, da njo v pest dobimo. Sovražaiki to vedo tato so ravno tu osredotočili stojo moč, — in ne v Kočevji, — pa mi jim moramo mestni zbor, rotovž in magistrat iz rok izviti, — prej na napredek narodni v Ljubljani ni misliti. Iz $cntvl