Posamezne številke* Navadne Din 1*—( ob nedeljah Din 2*—•
.TABOR* iituj« mk do, rama
nedelje in praznikov, ob 18, uri s datumom naslednjega do« ter stane mesečno no pošti D 38*—> *«.žao» •emetvo D	dostavljen	na	dom
D 10*—^ «a fatkaanice D18*—% imenti pa dogovoru.
Naroča «e pri »prav* »TABORA*
Maribor, jomoev« «!»«•
Posamezne številke* Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 2*—,
UREDNIST/O n« nahaja v Mari* bon*. Jurčičeva ni. it. 4, L nadstropje. Telefon interuvfc. it. 278. UPRAVA ao nahaja v Jurčičevi ohd št i priUicjev desno. Tcjo-foo at 2<4. — SHS poltnočekovnf račun štev. 1L787.
Na naročila brca denarja m na aaira. — Rokopisa m na mrisjs
Naslov
Maribor, sobota 28. junija 1924
Leto: V. — Številka: 146,
Napad francoskih komunistov na italijanskega konzula. v
RIM, 26. junija. Italijanski generalni konzul v, Toulonu je bil po nekem sestanku komunistov od množice napaden. Nastopiti je morala policija, ki je ranila dva moža.
Slovenska društva na Goriškem razpuščena.
rv, SORICA, 27. junija. Današnja »Goriška. Straža« prinaša, na uvodnem mestu ! °®ok videmske prefekture, s katerim so (razpuščena vsa slovenska kulturna in Izobraževalna društva. To se je zgodilo [kljub' obljubi ministrskega predsednika (Mussolinija, ki jo je dal slovenskima f Poslancema Besednjaku in dr. Wilfant, naglašajoč, da se bodo nanovo vzposfa-jiVhla .vsa, doslej od .videmske prefekture
Kje so Mussolinijeve obljube?
razpuščena društva. Kljub temu pa je videmska prefektura ponovno odbila 32 prošenj kulturnih in izobraževalnih društev za potrdilo predloženih pravil ter prepovedala vsem društvom vsakoršno delovanje. Odlok je podprt z naravnost gorostasnimi utemeljitvami. »Goriška Straža« pripominja, da se bodo Slovenci po svojih zastopnikih pritožili na najvišjo instanco.
P. T. Trb., Maribor:
Vidovdan.
Naskok samostojnih demokratov na uaviao-
vičevo trdnjavo.
Beograd, 27. junija. Za nedeljo je sklicala samostojna demokratska stran* v Nišii veliko manifestacijsko zboro-■VaP;e, na katerem bosta govorila poslan-Ca dr. Edo Lukinič in dr. Grisogono. Za zborovanje, ki se vrši v dosedanji ^avni trdnjavi Davidoviča, vlada v vseli krogih veliko zanimanje. Z ozirom r,a Vidovdanski praznik je zavladala v Beogradu precejšnja politična tišina. Današ-
nji listi so izšli v svečani izdaji in so posvečeni Vidovdanu. Posebno značilen članek prinaša »Reč«, glasilo samostojnih demokratov, pod naslovom »Vidovdan in Bolgarija« izpod peresa bivšega bolgarskega poslanika Koste Todorova, ki je kot pristaš Stamboiijskega znan kot iskren prijatelj Jugoslavije in zagovornik bolgarsko-jugoslovenskega sporazuma.
Herriot o Nemčiji.
Nič manj ostro kot Poincare.
PARIZ, 26. junija. Senator Hubert je | lahko mirno dihala ter da se \V°dal izjavo, v kateri naglasa potrebo,
’j.,^a Poda vlada v Londonu pomirljiva pojasnil a o razgovorih v Choquersu in '^rU«elju. Francija preko reparacij in *astn.e varnoisti, od česa za,visi	njena
eksistenca, ne more sklepati kompromi-Ministrski predsednik Herriot je .^Vrnil .tako pojasnilo in izrazil upanje. aa bo sprejeto poročilo izvedencev. Izjavil je, da se morajo zavezniki zavzeti za j to, da bodo dobile terjatve do Nemčije 'trgovsko vrednost. Nikoli se ni nameravalo Francije in Belgije prikrajšati ®li omejiti pri vojaški zasedbi Poruhrja.
: Nasprotno je Maodonald slovesno zatrjeval, da bo Anglija vedno stala ob strani Francije in Belgije, če bi Nemčija *kušala onemogočiti ,izveclbo Dawesove-kaj načrta. V slučaju, da bi Nemčija kr-*11<a pogodbe in dogovore, se bodo zavez-, ^ki sporazumeli o skupnem' nastopu. —
°ar,govori v Chequer.su in Bruselju so tikali predvsem sodelovanja Anglije bri vzdrževanju evropskega miru in pri ^hrambi Francije in garancijami pred ^Ovimii nemškimi napadi. Pogoji za varnost pokrajin, ki ,se nahajajo pod fran-^sko-belgijskim1 režimom ,bodo predložni vojaškimi izvedencem, da bo Evropa
*akaj je šel radtč v moskvo?
DUNAJ, 27. junija. Današnja Die 8r®e« objavlja vest,, da je Radičev fi-nančnip, zagrebški lesni veleindustrija^ 0 ^ič aašel v finančne težkoče. Kor jo s tem i>ri&ia v novamost tudi Radičeva akcija, ^opno iskala izhoda iz tagate. PhPH. g© že dalje časa poteguje doigego el^lottfcacijo kavkašikih Jbra-S°vih šum. ^ato se v poučenih krogih Zfltrjuje, da je Radičeva pot ,v Moskvo v OZ!bi zvezi s to koncesijo in njo glavni namen in cilj.
I, ITALIJANSKI maksimalisti za*
..	HTEVAJO ODSTOP VLADE-
RrM, 26. junija. Vodstvo tnaksimali-^icne stranke je določilo svoj« zahteve ‘jspram vladi na.sledeč način:	Odstop
tj&tpj&t »bo^njce-in . mjlico. V
Nemčija
resnično razoroži. Popolna soglasnost Anglije v vseh teh nazorih je izražena,v skupni noti, ki j,e bila poslana Nemčiji V interesu Nemčije je, da takoj ukrene vse potrebno za izvedbo Dawesovega načrta, kar zahteva tudi medzavezniška konferenca. Na Herriotovo zahtevo je Maodonald brez oklevanja pristal na to, da se zopet obnove pogajanja o me-dzar vozniških dolgovih. Heriot je nadalje izjavil, da ni podal nikakih obveznih izjav in je v vsakem oziru čuval pravice parlamenta. Eden glavnih uspehov teh razgovorov je ta, da so prišli vsi zavezniki do enodušnega naziranja v tem; da. mora biti vsetovni mir zgrajen na pravičnosti. Tokrat, k« bo Nemčija izpolnila vse svoje obveznosti, bo lahko sprejeta v Društvo narodov, če bo Nemčija lojalna, se ji ni z naše strani ničesar bati; ne bomo pa nikdar trpeli nelojalnosti. — To ho naše načelo, ki nas bo vodilo pri vseh pogajanjih. Izjave ministrskega predsednika je zbornica, sprejela z viharnim odobravanjem; Senator Hubert je končno si naglasil, da si bo Herriot priboril zn domovino velikansko zaslugo, če bo do,segel saino razorožitev Nemčije.
□-
manjšinskem komiteju ostane stranka sama, če^bodo vse stranke soglašale z zahtevami. Vlado naj sc obtoži in vsako, tudi indirektno sodelovanje z njo ter u-deležbo na zborničnih sejah odklanja.
—D—
BORZA?
CIJRIH, 27. junija. (Predborza). Pariz 29.825, Beograd 6.40, London 24.41, Berlin 134.50, Praga 16.65, Milan 24.35. New-York 562.75, Dunaj 0.00795, Budimpešta 0.66, Sofija 4.075, Bukarešta 2.425, Amsterdam 211.80.
ZAGREB, 27. junija. (Sklepni tečaji). Pariz 460.50—465.50, Curih 1543.8 do 1553.8, London 375.65—378.65, Dunaj 0.12225—0.12425, Praga	250.6—250.9,
Milan 374.50—377.50, New-York 86.35 do 87.35, Budimpešta 0.11—0.12, Bukarešta 38. Amsterdam 3247.5—3277.5.
Davno — davno, pre više od pola hi-l.iade godina, tamo dole na Jugu Slovenske zemlje prostiraše se divan porivaj, dugačak da ga pregledati ne možeš, širok da ga izmeriti ne možeš. Svud. oko-lo timornc planine, a po njima kolo vode nagorkinje vile. Ljuboten, seda glava džinovskoga Šara jmsmatraše dve 'stotin godina, gde po perivpju niču dvorci i letnjilkovoi sve lepši od lepšega; gde se po njem i oikolo njega, nižu zrna biserova: Gračanica, Visoki Dečani, pa prekrasna Saanodreža orkva. On posma-ti‘aše onaj mravinjak od ljudstva, gde žttri, neprestano radi, pesme i>o j i i ritkama svojim uvek nešto stvara i nikad. ne stojo, I urilo mu beše. Njegova bela glava u blesku Bunčanom beše od zadovoljstva uvek vedra i nasmejana.
Ali jednog dana namršti se vedro čelo Šar - planine i ona se strese. Zapitaše nagorkinje vite:
— Šta je tebi visolkh planino? Šta se mrštlš, šta se stresaš, ko da te je greznica sp,opala? Da ti nij.e krivo što po.tebi mi kolo voditmo i što s1 nama div-junači, pobratimi naši, ruju o vi-nec pr ju?
Odgo vor i Šar-pl a n in a:
— K čeri moje lepe, ponosite! Ni.je meni krivo, što po meni vi kolo vod te. r.it’je meni.krivo, što se s vama div-junači potrat ime; nego mi je krivo, što moj hrabri narod uearan čarima nesloge greši, mnogo greši. Greh taj velik je. Greh ta j veliki okajat se mora, greh taj veliki o-svetifmu se mora: on povlači za sobom ispaštanje veliko!... Ja pamlirn prišlost ovog divnog naroda, gledam sadašojost, a budučnost njegova evo mi se prikazuje. 'Prosiost njegova i sadašnjost i strašna je i lepa je, i lepa je i strašna je; strašna če mu biti: budučnost, strašna — oh! — vrlo strašna! A po to m? Ne znam1, — ne pitajte me, ja dalje n© vidim! Ja se strašim te bliske budnčnosti. Perivoj če opustiti, planine če ogluviti, i nastače tarna. A vi? Vi čete prestat’pe-vati i ikoto voditi, vi ee te se prestrašiti i od meno dalelko pobeei, mene stara ustaviti, da jad jadujem samac samohrani. Vi kanda meni starcu ne verujete? Vama je smešna vidovitost moja? Ali hlizo je dan, kad čete i vi. vidovi te postati, a taj vidoviti dan — oh! — taj Vidmulan!... Veseli narod ovaj izgubiče vid svoji Mesto pesme i veselja razlegače se plač i kuknjava!... Ali gle, zar je več nastao taj strahoviti dan? Gledajte tamo dole, glodajte, ako možete! ,Ja nemarni »nage.
I Šar zav.i lice svoje u guste oblake, da ne gleda tragedije, što se pod njim odigra vaše.
Pobratimi mo-ga gospodara; i) tu pogibe Obilic Milošu,
Silan junak da ga takva nema niti ga je porodila majk-a!«
Al govori soko Brankoviča:
Ne pitaj me za tvog gosiX)dara! kad si bio, očjma gledao,
Šla je bilo s mojim gospoda.rom?< »Ne pita j mo za tvog gospodairal On izdade čestitoga kneza,
On izdade svukoliku vojsku: mrtva leži na Kosovu vojska,
Sve pogibe, niko ne ostade!
A moj pobro i Bogu je žao!«
Tu sokolu suzo udarišo,
kritom maše, da suze obriše.
^ A
Sar - planina ne mogu više slu«1
šati:	od	bola	se strese i jauknu?!
jauk njegov odjeknil kao grrdjavina, a! suzo mu potokom grunuše. Njegovo na-! brano lice još se više srnrači i ukoči; on, POštade mraean i šutljiv, šut-ljiv i mra-J čan. On zatvori oči svoje, da ne gleda nilj poJumeseca, kada sunca više nema. Pre-! šta brojat’dana i gorilne, kao da za nji više ne postoje — za punijeh pet stotin! godina.	<
Al’kad prodje pet stotina teta, njemu1! se priči ni, da ouje slatkog glasa R-vi-jojle vile i još mnogo njenih dr ugani ca;.
— Ded otvori stare oči svoje, ta prekini san! Snnce sija! Sva.milo je! De po-j glodaj, pa nam' kaži, je 1’vidovit možda' ovaj novi dan?
Starcu se oči o. tvori še. Lice mu se raz-1 vedri, kad'pogleda, — od vedrine ono se; pomladi:
b
. ~ Fspaštnnje svršilo se, greh je oka-l jan! Prekaljen i pomladjen narod moj; progtedava! Za ista, i ovo je vidoviti dan1.! Pevajte kčeri moje i kolo odite! Ja vi-j dimi najlepsu budučnost i veličinu no— go napačeuog naroda mo,g. Pevajte, lepai kčeri moje! Pevajte ono, što vidite! A1! vile poskočile, u kolo se uhvatiše i zape-l
Ji
Poletela dva sokola siva sa Kosova sa, polja krvava, Jedno soko Miloš Obilica drugo soko Vuka Brankoviča, Pa su puli na Šaru pianinu tu su pali da odmore krila,
Al besedi soko Obilica: »Propalo je na Kosovu carstvo! Tu pogibe srpska kruna zlatna: care Laze čestito koleno;
Tu pogibe Strahiniču bane: strašan beše Turkom pogledati; Tu pogibe Srdi ja Zlopogtedja: pogledom' je spaljivao Turke; Tu pogibu stari Jug Bogdane i njegovih deset milih sina, Devet sina devet Jugoviča, jer brat brata izdati ne htede; Tu pogibe Orloviču Pavl© mlad barjaktar čestitoga kneza. Tu pogibu Toplica Milane, t-u pogibu Kosanejč Ivane,
vaše vilinski jem glasom:
— Vidoviti stari Vidovdane,
Ljute li nam t.1 zadade rane!
5 idoviti ti novi Vidovdane,
Ti poteči naše star© ran©. Vakrsnuše Obilici i Toplice Kosančiči,
Zlopogtedja, Orlovidi,
Strahiniči, Jugoviči,
Novi Kraljeviči!
Topus Markov željan boja iz mora je izronio,
Novu snaigu novooni gosi s novom1 srečam' on donio.
Željno oj ega ruka hvata,
Div junaka Kraljeviča,
Aleksandra sivog tiča Ivarad ord je viča.
On top u za ogleda« silnonr snagoni1 razmahnuo,
Din dušmane roda svoga Do dnvara doterao.
ProgtedaSe oči stepom Na Slovens.kom) Jugu lepom, Ljubav složi do tri brata Srb, Slovenca i Hrvata,
I sloboda bogodana Novog Vidovdana,«
Pustimo nagorkinje vile, neka koloj vede i pevaju veseleči se našpj slozl i j ©J diinsbvu, a m'i — čeda ovoig veliikog do bal — uskliknimo:	‘	.•:
Slava neka je kosovskim mučen f cima L Slava neka je 1 svim onima, koji od vre.' mena Besmrtnoga Karadjordja pa da danas život svoj dadoše za slobodu I uJe*1 din jen ie našeg trcimenog naroda),
SLAVA IM]
Stran ?.
G
l?, CuC
>. <&
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim-milom samo enkrat po perilu potegnete, tam morate z navadnim milom trikrat.
kjer
Politične tresti,
ZA VIDOVDANSKI BLOK Najnačelnejši in najneizprosnejši borec za jugoslovensko narodno edinstvo : in močno državo, g. minister Svetozar Prrbičevič je na zboru v Šabcu dne 22, itm. med drugim izjavil: »Mi hočemo ve-fiik.o državo, hočemo državo, ki obsega ,celi inaš narod, kateregakoli imena in ■katerekoli vere. V tem znamenju se je vodila in dobila velika svetovna vojna in ta misel je zmagala tudi na mirovni konferenci v Parizu. Naše meje se ne dajo rušiti s politično trgovino. Razcepljeni v preteklosti moramo biti eno v bodočnosti. Vsi naši prvaki demokratske in radikalne stranke tako mislijo. /Kdor Vam prihaja s paralo »Velika Srbija«, iztirajte ga iz hiše, ker jo neprija ;feli države in naroda. On ne dela za narod, ampak za Radiča, ki na take klice ;odgovarja z »Živela Velika Hrvatska!« JMe pustite se zastrupljati s takimi paro-Jami!« — Glasnik našega narodnega e-dinstva g. Pribičevič kliče sedaj ob ob letnici Vidovdanski, ob obletnici sprejetja Vidovdanske ustave na okup vse one, ki hočejo z vsemi silami braniti in ščititi državo, ki hočejo, da se preizkusi v Življenju Vidovdanska ustava, predno se govori o njeni reviziji. Vidovdanski blok vseh onih, ki so za državo in za edinstvo, Jo bodi danes, na Vidov dan, naše geslo!
OB DESETLETNICI SARAJEVSKEGA ATENTATA.
Danes 28. jun., na Vidov dan, poteka 10 let, odkar so počili streli v Sarajevu, ..namenjeni nosilcem habsburško-nemške-ga nasilstva in tiranstva nad slovanski-• mi narodi. Padla sta Franc Ferdinand 'in grofica Chotek, njegova žena. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je mesto 'starega in onemoglega Franca Jožefa -prisostvoval manevrom na srbskih mejah. Ko se je vračal z ženo v Sarajevo/ ije njega in ženo zadela Principova 'krogla.
Jos. Kostanjevec:
V barekah.
V tesni peščeni globeli pod cesto se je stiskalo nekoliko napol preperelih, začr-| nelih barak. Strehe ogoljene, črna lepen-: ka na njih razcefrana, čez strešni rob o-'mahujoča kakor bi klicala na pomoč. Vse \v zadnjih vzdihljajih, v agoniji. Nad barakami vzduh konjaških dvorišč, garjavih psov. Iz nekaterili dimnikov se je kadilo, a dim ni hotel kvišku, polegal je ;zaspano po lepenki, nobena sapica ni pri-'šla do njega, da bi ga dvignila. Nad incestom je vzhajalo solnce, a jedva par mc-idlih pramenov se je izgubilo na strehe barak in poškililo skozi razpokana nizka okna. Nekoliko trenutkov, in že so izginili. Kdo bi obseval tako črno žalost, in to celo spomladi, ko v neposredni bližin! vse cvete in duhti, ko se ženijo ščin-kavci in kosi že razpeljavajo svoj prvi “zarod, prepevajoč mu z .viškov brstečih orehov in kostanjev!
Vrata nekaterih barak so odprta, čez pragove molijo tuintam gole noge njiiio-.ivih prebivalcev, ki so si pripravili svoja ležišča ob .vhodu, da jih zatohlo ozadje ■popolnoma ne zaduši. Nekateri leže kar zunaj vi pesku, z rokami pod glavo, za silo odeti. Iz notranjosti se čuje otroški jok, bolno ječanje starcev. Semintje \ smukne podgana izpod trhlih desk, pleza po okrajnici navzgor in se cvileč izgubi nekje pod strešno lepenko. Ženske so večinoma že vstale in pripravljal borni zajutrek možem, ki so za trenutek še počivali in zbirali novih moči za težko ■dnevno delo. Bile so same delavske družine, ki jih je pahnila zla usoda v to močvirje in razjedajočo gnilobo . .
Gori na cesti se dvigne prah, mesarski vozovi ropočejo proti mestu, prah it> .vali nad barake. Na poti od ceste na-
Sarajevski strel je bil za Avstrijo in Nemčijo dobrodošli povod, da sta pričeli najbolj krvavi ples, kar jih pozna svetovna zgodovina, vojno, ki sta jo pripravljali že desetletja. Toda usoda je trdo udarila po nasilju in krivici, utelešeni v teh dveh državah. Avstrija razrušena in na njenih razvalinah nastale nove nacionalne države, Nemčija pohabljena in oslabljena, to je bil rezultat krvavega plesa.
Za nas Jugoslovene jc pa Vidov dan 1914 pričetek našega osvobojeuja in u-jedinjenja'. Bridka je bila do tega pot čez •Kalvarijo svetovne vojne. Še ni končana pot, še imamo milijon naših bratov v tujih rokah. Tudi zanje pride nov Vidov-dan sreče in vstajenja! Vztrajajmo!
* S številkami žonglirajo gospodje klerikalci v svojih listih. Hudo jim je pri srcu in v. obistih, ker so od lanskih volitev skupščino talko grdo padli po vseli občinah. Sedaj bi radi ljudem peska nasuli v oči z volitvami iz 1. 1921. Prijatelji, ljudstvo samo je pametno dovolj in brihtno bolj kot vi, ter presoja trezno in hladno; ono dobro ve, da za vsakokratne nove volitve velja merilo prejšnjih volitev, pa naj si bodo kakoršnekoli. To ste gospodje klerikalci tudi sami jasno priznali v Mariboru, kjer za podlago kompromisa za obč. volitve niste hoteli priznati izida obč. volitev iz I. 1921., ampak lanske skupščinske volitve. Ali je to res ali ni? Ne žonglirajte torej s številkami iz I. 1921, ampak priznajte to, kar so na Vašo zahtevo priznale druge stranke tudi v Mariboru — pa si bomo dobri!
* Srbi ne marajo Radičevskih zaveznikov. Iz Mačve poročajo, da sta zeml.io-rarlniška poslanca Moskoljevič in Lazič v Klpnjii napovedala shod, da pa so ju 'kmetje, tudi pristaši zemljoradniške stranke, enostavno nagnali iz vasi, ker ne marajo nikogar, ki se druži s separatisti, radičeve! in drugimi proti državnimi: elementi.
vzdol se prikaže ženska, mlada je še, a obraz otopel, znaki propadanja na njem ostro začrtani. Obleka ponošena, prašna in povaljana, hoja tihotapska. Oprezno se izgubi v zadnji baraki.
»Kje si bila?« se oglasi iz kota ženski glas, ne kazajoč rte očitajoč, samo hripav in nizek.
»Približno tam, kjer Vi sinoči.«
Molk.
Hčerka leže oblečena v nasproten kot na kup slame, mati sc dvigne trudno s svojega ležišča in stopi na prag.
»Jc bilo kaj zaslužka? Koliko vsaka?« se zasliši moški glas iz ozadja. Pozna se mu še sinočna pijanost, neprespana.
Nekdo za steno sosednje barake se ostudno zasmeje.
»Za cikorijo bo že od obeh’, Miha, za pijačo pa. nič; ena prestara, druga presuha. Eh, Miha!«
»Kdo Te kaj vpraša, prasc?« se razjezi prvi.
, »Eh, nič se ne jezi, Miha, tudi meni se ne godi bolje. Včeraj so prirobkale vse tri komaj za žgance, pa so vendar nekoliko bolj pri sebi kot Tvoje. Tudi jaz ne bi dal takšnim!«
Gori po cesti koraka polk vojakov, godba svira, svetijo sc uniforme v. soln-čnih žarkih.
Oni za steno v baraki pa sc zopet oglasi:
»Ali čuješ, Miha? Oni tamle gori potrebujejo vse kaj drugega . . ha ha . • • našim je odklenkalo . . .«
Barake hipoma oživijo, vse hiti na prosto, napol oblečeno, razoglavo in boso, vse se ozira na cesto, dokler ne zakrije ovinek zadnje čete in se sliši še zadnji zvok godbe.
Tretja baraka, desno stanovanje.
»Težka mi je glava, žena. Po njej razbijajo kovači.«	>
* Obmejni Incident pri Rakeku bo po
sporazumu med obema vladama preiskala mešana komisija. Meja je zopet od prta in obmejni promet se vrši v polnem' obsegu,
* DavidoviČevski sekretarijat v Zagrebu še vedno razpošilja sumbilna pis ma po Sloveniji vkljub korpcam, ki jih je že doslej dobil. Nedavno si je zopet dobil korpce od dr. Boleta in dr. Defrauceschi-ja iz Ljubljane, nakar je zaprosil zopet mariborskega zdravnika dr. T., naj mu pomaga iz blata in mu razloži situacijo v Sloveniji. Gospodje Davidovičevci v Zagrebu naj si zapomnijo enkrat za vselej: Zastonj Vaš trud. V Sloveniji niso tla za ljudi v demokratski stranki, kateri bi imeli razumevanje za načelo g. Davido-viča, da se mora zaradi nekega meglenega sporazuma žrtvovati nas demokrate in vse naprednjake sploh in izročiti Slovenijo v popolno politično ekploata cijo klerikalcem. Kdor bi to pripustil, se ne more zvafi več ne demokrat, sploh ne naprednjak — in tudi v Sokolstvu bi tak človek doigral. To enkrat za vselej.
* O občinskih volitvah v Sloveniji obširno razpravlja tudi beograjsko časo pisje ter prihaja na podlagi suhih številk do istega zaključka kakor mi: klerikali zem je od lanskega leta silno padel. Tudi listi, v katere se je klerikalcem prvi hip posrečilo vtihotapiti falzifikate o klerikalnih »zmagah«, sedaj že trobentajo drugo pesem, ki klerikalcem prav nič prijetno ne bije v uho. Je že hudič, kjer številke preveč glasno govorijo.
* G. Ivan Pucelj, žalostni komandant hirajoče SKS in še žalostnejši prjvesek srbskih zemljoradnikov, ki izgubivajo tla v Srbiji in Bosni, je v zadnjem »Kmetijskem listu« zopet izbruhal članek, v katerem seveda odločno odklanja sodelovanje naprednjakov v Sloveniji. Vsem onim SKS-arjem, ki se še dajo voditi za nos od Puclja, bo nekoč še proklefo žal, da so pustili komandirati nad seboj častihlepne ljudi. Nam je. prav!
* Pravljica o volu in žabi prihaja Človeku v spomin, če čita ditivambe škofo-
»Ni čuda, mož.«
»Nisem pil.«
»Vem, da ne. Pa vendar ni čuda.«
Ona stoji pri ognjišču in kuha vodeno kavo. Mož se ji približa od postelje, iz katere je pravkar ižlezel. Prime jo za roko in pokaže na nizko otroško postelj v levem kotu.
»Glej ju, kako mirno dihata, ne sanja se jima, kaj ju še čaka na svetu.«
»Kaj ju je bilo treba?« de ona trdo. A pri tem ji desnica šine preko oči.
»Kaj ti je?«
»Mušica mi jc padla v oko . . . vse polno .ic tukaj tega blaga . . . Sedi, dam Ti kavo!«
Mož sede za duri na nizko klop in se zamisli.
»Slišal sem sinoči, da prodajajo barake . . in da je zanje že tudi kupec,« pravi čez nekoliko časa.
J>j orei pojdemo od tukaj. In kam? . . Meniš, da se nas usmilijo? V brloge kakor zverina . . .« se ustraši ona.
»Iz brloga v brlog,« odgovori mož in posreblje kavo.
Pristopi k otrokoma in ju hoče zbuditi.
»Pusti ju, imata še časa dovolj. Manj kot vidita, bolje je . . . Torej greš?«
»Grem,« odgovori on. »Toda rad bi še pogleda! Jamku in Miri v očešca, preden odidem.«
Žena mu pogleda v oči.
»Kaj ti je danes? Mehek si kakor vosek.«
Mož ne odgovori ničesar, stopi čez prag in se poslovi. Toda ko je že zunaj, sc obrne in stopi zopet k ženi.
. fNisem Ti hotel povedati, pretežko mi je bilo . . In morda tudi ne bo res.«
»Ne more me več ubiti, govori!« »Včeraj se je raznesla govorica, da bodo mnogo naših delavcev, odpustili . . te dni ...'.«	■ -----	••
vega »Slovenca« o sklepih klerikalnega'' vodstva na seji v Celju, ki se je .vršila! dne 24. jun. Vsi sklepi so bili storjeni v j obliki nekakšnih pisem na ministre in iz-j gledajo kot klerikalna mobilizacija proti j vlad:. «Slovenec» je drugi dan bombastično naznanjaj, da vsi beograjski listii dobesedno prinašajo klerikalne sklepe, toda zaman iščemo dobesednih objav, tudi z mikroskopom jih ne moremo najti.' To je tipičen zgled, kako znajo klerikalci farbati, če pišejo o ogromnem vtisu, ki so ga njihovi sklepi napravili v Beogradu. Zakaj res je, da se v Beogradu naj vsa klerikalna napihovanja le pomilo* valno smehljajo.
Dnama kronika.
J
Sokolska slavnost v Rušah.
Pri nedeljski sokolski slavnosti sodeluje dična Glasbena Matica n Maribo-ra. Sijaj prireditve bede na ta način kari naj večji in pestrejši. Cenjene ndeležni-; ke iz Maribora opozarjamo na. sledeče:1 Posebnega vlaka po noči v Maribor ne bo, kar črtate na drugemi mestu. Pač pa bode vozilo po noči več avtomobilov- po večkrat v Maribor. Na veseličnem! prostoru se bodo v to svrho prodajale posebne karte. Udeležba se je že sploh ka« zala velika, zdaj pa, ko se je zvedelo, d« pridejo tudi ljubljeni: slavčki matični, pa hoče vse v Ruše, »kar leze ino gre«. — Zdravo!
-O-
— Promoviral je dne 27. junija 1924 na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Davorin Flis, rodom iz Celja.
— 150-IetnIco obstoja praznuje dane« na Vidovdan osnovna šola v Laškent
— Razpisane službe. Razpisana iso službena mesta: 1 zvaničnika(-cs) in 1 služi* tel ja pri sanitetnem' referentu velikega župana mariborske oblasti, 1 zvaničniika-(ce) pri san. ref. srezkega poglavarja v Mariboru levi breg, 1 zvaničnika(-ce) in 1 služitelja pri san. ref. srezkega poglavarja v Mariboru desni breg, 1 zvanič-rrlka (-ce) in 1 služitelja pri san. ref. st. poglavarja v Ptuju. Prošnje do 5. julija. ~ Dalje je razpisano 'mesto višjega jet-niškega. paznika pri okrožnem! sodišču v Celju (prošnje do 20. jul.) in sedem' ufesfc' jetniških paznikov pri okrožnem! sodišču v Mariboru (prošnje do 26. juh). Več glej v Uradnem listu št. 56 od 25. junija.
— Izlet Jadranske Straže se vrši od
1.3.	do 22. julija tl. od Sušaka do Kotora z ogledovanjem vseh važnejših obmorskih
Ni čakal odgovora, naglo je stopil na pot in odšel navzgor. Ona je gledala za njim. Na vrhu ob cesti se je ozrl in za* mahnil z desnico.
»Kaj mu je danes?« je ponovila Pri sebi prejšnje vprašanje. »Mehek ic ka-tor vosek ... od vseh se poslavb’3- . .«
Vrnila se je k otrokom ter ju zbudila. Počasi ju je oblačila in govorila z njima; o dobrem bogu in angelih, o tatu in mamici. Vsem se je dobro godilo. Bog je: imel vsega dovolj, in povrhu še vsa nebesa in ves svet, angeli so se kopali v, zlatih vrelcih in peli neprenehoma slad*' ke pesmi, da jim ni bilo treba preštevati' dobrot, ki so se nanje cedile od vseh' strani izpod bogatega prestola. Ata pa je imel delo tam v tovarni pri vedno bobnečih velikanskih strojih, izpod katerih je uhajala blagodat daleč v prekomorske dežele in v nekoliko bližje blagajne iju-lomilih tovarnarjev. Mamica, oj ta rto-ra mamica, pa je bila vesela in srečna, da je imela ata, ki je imel delo, in pa dvoje precej izplahlih debeluščkov, katerima je danes še lahko skuhala nekoliko zrn mlečne kašice. In tudi še jutri . . in pojutrišnjem ...
In je mislila nanj\ na svojega moža. bolj kakor v najsrečnejših časih prve ljubezni.
»Kaj mu je bilo danes? Mehek je bil kakor vosek. . od vseh se poslavljal.«1
Nehote si je zopet te besede ponavljala. A hipoma se je zdrznila, obšlo jo je čudno čustvo. Videla ga je, kako hoče; k otrokoma, kako stopa navzgor proti cesti, kako maha z desnico.
Zakrila si je čelo z rokami in sedla. Potem je srpo gledala predse, planila hipoma kvišku in vJknila:	‘
»Poslovil sc je . .. res se je poslovil.«'
Gtroka sta zajokala.	.	,
Tačas so izvlekli v tovarni izpod' stroja delavca Franca Goloba. Ni ga bUT
f-
'V. OSIWaWHT«ir*-
>T S E O Ks.\
§Ef5£&f$\
krajev. Cene za vožnjo In hrano na parniku znašajo za I. razred 3800 D, za II. ■razred 3300 D. Na železnici 'do Sušaka ie dovoljen popust (najbrž 75 odst.). Pri-žlase sprejema obenem z denarjem glavni odbor Jadranske Straže v Mariboru, Predsednik g. St. M. Priča, puk. v p., kjer se dobi tudi vse podrobne informacije glede sporeda potovanja. Slednji je na razpolago oziroma na vpogled tudi M’ našem uredništvu.
— Dograditev proge Rcgatcc-Krapina in transiranje proge Varaždin-Koprivnl-
ca. Iz Beograda poročajo, da so člani in-ženerske sekcije prometnega ministrstva že odpotovali na lice mesta', da tran-fcirajo železniške proge Rogatec-Krapina Jn Varažd in -Ko prividi c a. Proga Rogaitec-Krapina se transira samo od Rogatca dp Lupin,ik, ker je drugi del te proge na teritoriju Hrvatsk-e (KrapinarLupinjaik) že pred 25. leti bil popolnoma zgrajen. Z dograditvijo zveze Bogta e c-K ra p i n a debe Zagreb in vsi vzhodni deli naše zemlje krajšo zvezo ž Mariborom1, kar je 'bil glavni: povod, da niso Madžari in po Prevratu uprava južnih železnic dovolili, da se dogradi ta proga, kor pomeni veliko konkurenco progi Zagreb-Zidani mcst-Maribor.
— Želodec kot skladišče za železo. Iz Prage .poročajo, da je nek Jaroslav Srba, jetnik v kaznilnici Pankrac, v trenutku, ko ga nikdo ni nadziral, požrl 225 žebljev in 13 železnih palčic, katerih pre-itier je znašal 8 milimetrov, dolžina pa 7 Cm. Odvedli so ga na kirurgično kliniko, kjer so mu vzeli predmete iz želodca. Ko je zapuščal operacijsko dvorano, so
'ga vsi ostali bolniki občudovali kakor čudež.
— Strela ubila tri ženske. V Škrilje-■vu pri Bakru je pred par dnevi za časa nevihte strela ubila tri ženske. Neka mlekarica se je pred nevihto zatekla v ueko kmečko hišo ob cesti. V trenutku, ko je stopila v hišo, je udarila v hišo strela, ki je ubila njo, kmetico in njeno hčerko, Vse tri so bile na mestu mrtve, tfočim se drugim, ki so bili ž njimi v
.sobi, ni ničesar pripetilo in so ostali .vsi Popolnoma nepoškodovani.
— Izpremembe ip dopolnitve V pravilniku za .izvrševanje, zakona o začasni po moči invalidom z dne 28. dec. 1921 objavlja Uradni list št. 56 od 25. jun.
— Dražba občinskega lova v St. Pavlu pri Preboldu se vrši dne 4. julija tl. °b 9. uri dopoldne pri srezkem poglavarstvu v Celju soba št. 9. Predmetni jev obsega 2148 ha, izklicna cena je '^00 D. V slučaju, da zato izklicno ceno
bo nobenega ponudnika, si pridrži ■srezko poglavarstvo pravico ceno znižati in oddati lov. najugodnejšemu pobudniku.
Poznati, kosi mesa so viseli od njega kakor cunje, noben ud ni bil cel.
Prišel je ravnatelj z uradniki. Pro ■Stop je bil natlačen z delavci, v »Kako je bilo?« je vprašal Golobove tovariše. »Kdo je videl?«
»Bil je naenkrat v kolesu . . bržčas & je zgrabilo za rokav in potegnilo za seboj,« se je oglasil Golobov sosed.
Ravnatelj ga je ostro pogledal.
»Torej lastna neprevidnost, kaj?«
Oni je skomignil z rameni.
»Ne yem . . toda onole železo na tleh ob stroju je precej opolzlo.«
. »Tiho! — Kdo je še videl?«
. »Ko je prišel iz pisarne, kamor ste ga klicali in kjer ste mu, povedali, da je treba vsl&d nastalih razmer skrčiti število delavcev in da je tudi on med njimi, ni iVcdel, kaj dela,« odgovori drugi tovariš. »Zdaj je bil bled kakor mavec, zdaj rdeč kakor kuhan rak in se je prijemal za gla-v#o. .Uboga žena, ubogi otroci!’ je vpil in si ruval lase. In kakor bi trenil, sam ne Vem kako, je tičal v kolesu.«
V »Torej samomor,« je odločil ravnatelj.
»Tako malo kakor Tvoj, kanalja,« je vpil nekdo v ozadju in se preril do rav natelja.
. »Zmešala ga je krivica, ki ste jo naredili tam gori njemu in nam. Ni šel sam, bogme, znali bomo govoriti! . . Tudi Vam pride dan! . . Za manoj kolikor Vas -e enako mislečih, da ne poginete! Pripravimo maščevanje!«
Samo še par tovarišev) je šlo za njim, drugi so kleonilj in se potuhnili.
»Fej Vam, poturice,« je zavpil vodici malejj>e^ce^)^Uniit.odhajajoč na
— Strašne povodnji v Severni Ameriki. Eno največjih povcdenjslcih katastrof zaclnjjh desetletij- javljajo iz Fu-chama v Sev. Ameriki, Roka Minho je prestopila bregove in pojavila-tri četrti mesta. -Prebivalci beže v notranjost dežele. Škoda je nepregledna.
—- Madžarska gradi lokomotive za našo državo. Te dni je pričela budimpe-štanska državna tovarna strojev izdelovati: 80 lokomotivi večjega ih 100 -lokomotiv manjšega tipa za naše državne železnice. Začela bo sk-oro- tudi popravljati naše stare lokomotive, ki jih vsak dan pošiljajo v Budimpešto.
— Kuhar pokojnega cesarja Karla dela karijero. Iz Newyorka poročajo, da je parnik «Levith3n» angažiral bivšega kuhinjskega šefa pokojnega cesarja Karla; tam je moral pred vis-oko gospodo, ki sc je vozila s parnikom, pripovedovati spomine iz tk-zv. »cesarske dobe«.
— Macdonald — častni doktor. Univerza v Glasgovvu je imenovala angleškega premijera Macdonalda častnim doktorjem, mesto samo pa ga je imenovalo častnim meščanom.
— Silna vročina v Ameriki. Medtem, ko pri nas tožimo o hladnem in deževnem vremenu, vlada v Ameriki silna vročina. V Chicagu je naraste! toplomer v 24 urah od 64 na 94 stopinj Fahrenheita. Več..sto oseb je od solnčanice umrlo. V nekaterih drugih mestih je vročina narasla celo na 110 stopinj v senci. Vročinski val prihaja od vzhoda in bo kmalu dosegel Ne\vyork.
— Praška bencinska afera. Znana bencinska afera, ki je na Češkoslovaškem dvignila mnogo prahu, je bila tc dni zaključena pred sodiščem. Vladni svetnik Svatck je bil obsojen na 13 mesecev, ravnatelj Benoni na 5 leta, tovarnar Kolben na 20 mesecev, Sttifka in Malina pa na 8 mesecev težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
— Uboga vdova prosi, naj bi kak blagi dobrotnik prevzel birmansko botrstvo za njenega 11-letnega sina pri birmi, ki bo v juliju v Kamnici. Kdor se hoče u-smiliti, naj to javi pod «bi-rmski boter« na naše uredništvo.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg št, 2oj, Hrvatska, 2736
— Polom depozitne banke na Dunaju. Splošna Depozitna banka je ustavila plačila, Banka je radi navala oškodovan cev .pod nadzorstvom' policije. Ugotovilo se je nepravilno vodstvo- knjig in mnogo več dolgov, nego so je prvotno mislilo. Banka j-e zgubila pri špekulacijah s franki 4-9 milijard a-K. Po-lom' je potegnil s seboj .več industrijskih podjetij.
— Lahko nagnenje Ir prehlajenju?
Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje id naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevdm Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust iri kože na glavi! S pa-kovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev ih 10% doplatka razpošilja; lekarnar Eugeh v. Feller, Stubica Donja. —■ Elzafluid št. 201, Hrvatsko,
Dopisi.
»Vidi se Vam, da so Vas požrle barake . . .«
Nihče se ni ganil. Ravnatelj, ki je bil prej prebledel do pod las, se je sedaj cinično nasmehnil.---------
Doli v tretji baraki je Golobovka čakala s kosilom- Ni ji hotelo iz glave, še vedno si je venomer ponavljala: »Poslovil se je . . . res se je poslovil . . .«
Začeli so se zbirati stanovalci drugih barak pred njenim stanovanjem. Dospela je bila grozna novica . . Golobovka je ležala v nezavesti na tleh, nad njo jokajoča otroka. Par starih žen se je trudilo -okoli njih. Nekdo je tekel na rešilno postajo.
Pred stanovanjem v ozadju za drugimi -je stala tudi ženska, ki je prišla šele zjutraj domov, ona iz zadnje barake. Vsa je bila še zalita, tnastna in zmršena. O-koli nje še dvoje drugih, njej podobnih.
»Previsoka je bila, vihala je nos, zato jo je udarilo.« je govorila svojima tovarišicama. »Da b-i jo videle! Takšnih kot smo me še poznati ni hotela. Ni videla barake, v -kateri je stanovala. Haha, sedaj pa . . . no, boste videle . . , stavim, da^pride kmalu za nami . . takole pod noč ... Ha ha, barake držijo in molčijo , . .«
Zasmejala sc je hripavo, pocedile so sc ji sline. Zasmejali sta se tudi sosedi in si tiščali usta.
. Potegnila _ je_ južna sapa, Vonj po ko-njaških dvoriščih in garjevih psih se je podvojil.
Gori po cesti, svetli in razžarjeni ba se je vračal polk, godba je sviral-tile so se uniforme.
Barake so se še b... stisnile . sujje.žugajoče pesti,
   ' .-».-g--A. • 'J* _
vc-
Pobrežje. Pevsko društvo »Zarja« priredi v nedeljo 6. julija v gostilni g. Balona na Pobrežju vrtno veselico. Pri- tej priliki se bo vnovič razvila zastava, ki jo je društvo prejelo odi razpuščenega društva »Zarja« v Trstu. Na. ta pomembni dan se slavno občinstvo že danes o-pozarja.
Sv. Križ na Murskem polju. Dne 28
maja je posestniški sin Alojz Babič iz Lokavec peljal s konjem k mlinu na Muri. Na cesti od Sv. Križa proti Veržeju ga je pohitel avto, ki vkljub' klicem ljudi ni hotel počasneje voziti. Babič je stopil z voza in prijel konja za uzdo. — Vsled šoferjeve neprevidnosti pa je avto zadel od zarlej v voz. Konj se je prestrašil in drčal ev divjem begu. Pri tem jo prišel Babič pod konja, ki ga je tako obdelal, da je dobil težko zunanje in no tranje poškodbe. Vkljub'takojšnji zdrav niški, pomoči- j-e siromak kmalu v naj-lepši dobi, star 'komaj1 24 let, dne 2. ju-ni ja umrl. Kot zestega in pridnega gasilca ga j-e domače gasilno društvo z vsemi častmi pokopalo. Blag tebi spomin, miren počitek v domlači zemlji, nam1 in -svojcem ostaneš v najlepšem spominu!
Leskovec pri Ptuju. Naša Čitalnica je dne 22. junija priredila veselico s pred stavo igre: »Duh v -krkonoški-h goricah«, katera je dobro uspela. Vkljub slabemu vremenu je bil ob-i-stk po vol jen. Gostje -so bili nad okusno izdelanim' odrom) prijet no presenečeni. Ob sviranju ciganske godbe na 1-ok iz Frankošt jun a se je vršil ostali pro-graml s prosto zabavo ob živahnem' razpoloženju gostov. Vsa čast in hvala gre požrtvovalnemu in agilnemu predsedniku'V. Sito-klasu ml., kateri je lahko za i zgled, kako se naj orje ledina na društvenem polju. Pohvalno pa mo-ramo omeniti tudi g. Goriouna kot režiserja, vrle domače fantc-igralce, nadalje g. Eme-rana Stoklasa kiot desno roko predsednika, kateri se niso ustraši-ll nobenega truda, Samo da pripomorejo k dobremu uspehu prireditve. Le tako naprej! — Več gosto-v
Ruše. Nedeljska sokolska prireditev je tukajšnjim- nasprotnikom Sokola hud trn v peti. Kdo pa so ti nasprotniki? V prvi vrsti so naši klerikalci, katerih vo-dielj j® tukajšnji kaplan Breznik. Ako premtotrhrio tukajšnje duhovnike 3o let nazaj, lahko rečemo, da -so bili: sicer vsi vneti pristaši in zagovorniki svoje stranko, a so se politično kolikortoliko korektno obnašali. Zdajšnji kaplan pa Nastopa od' prvega dne svojega prihoda nesramno, izzivalno in brutalno. Rušani-so mirni ljudje in so temu oznanjevalcu svet vre in veroučitelju vse odp-ustili. Zdaj- je pa- mera polna. N-a nesramen način šunta to žegnano člo-večo ljudstvo zoper nedeljsko prireditev. Šolskim' otrokom je pripovedoval, da ga bodo Sokoli v nedeljo ubili, da naj zanj molijo itd.
V šoli žali učence, ki pripadajo sokolskemu naraščaju in hvali ter povzdiguje Orle ter goji na ta način med mladino strastno sovraštvo. Trboveljsko tragedijo je kar drugi dan učencem' razložil. Rekel- je, da so tam ubili več ljudi, ker so bili brezverci. Žalil je tudi v šoli sta-riše, ki so Sokolu naklonjeni. Ko se je pri učiteljski konferenci o tem' razpravljajo, pa je kratkomalo vse tajil. Laže sploh ta »božji namestnik« kakor 'cigan. Tudi na ta dopis bode odgovoril na ta način, da ni res to in da ni res-ono. Gospod urednik! Bodite že naprej pripravljeni na popravek! Izid uradnih preiskav Vami bomo- že naznanili, potem pa rte bo popravka. ~ Drugi nasprotniki našega Sokola s-o nezavedni delavci', pripadajoči bolj komunistični struji. Ti -so prestrašeni vsled komunističnih preiskav, 'ko
M
v mariborske zapore. O naših' soeijali« stili pa se moramo pohvalno izreči. Sa vidi, da imajo trezne voditelje. —1 Tretji nasprotniki Sokola so pa, kar jed razumljivo, naši denuncLj-anti in krivo-pri-sežniki iz 1. 1914. Imajo slabo vest,: peče jih. Te zverino vodi kaplan Breznik.; Eden krivopri-sežnik je tudi na klerikalni kandidatni listi za občinske volitve^! Gliha vkup štriha! Vsi ti nasprotniki sef boje nedeljske slavnosti in govorijo, da1-' bodo prišli n-a- ta dan Orjunaši in Sokoli1! ter jih pretepali in ubijali. Zagotavlja-! mio pa., da ‘bode prihodnja nedelja' mirni-*! la v Rušah bolj mirno kot vsaka druga*, kajti Sokolu sta disciplina in red sveta; stvar. Povemo pa še, da je oblast samia!1 poskrbela, da so bo nedeljska slavnostj mirno vršila. Vsi glasovi o kakšnih iz-] gredi h so brezpomembni, naj zaraditegai' nikdo ne izosta-no.	n
Zibika. Dne 20. tm. srno imeli občin-:! ske volitve. Po krivdi samost-ojnežev, spodobili klerikalci 6 mandatov (37 glasov)*.] Samostojni pa 3 (13 glasov), če bi se bH la napravila skupna napredna 'lista, bil bili naprednjaki vkljub krasnemu .vreme-j nu in potrebnemu delu na polju šli vsfij volit v taki množini, da bi bili klerikalci; ostali v manjšini. Pred tremi leti smo se! demokratje združili s samostojneži in! smo dosegli lep uspeh, letos so se pa volitev udeležili samo 4 demokrati, ker nas; samostojneži niso hoteli poznati in so delali za našim hrbtom. Izkazalo pa se je, da samos-tojnežev pri nas sk-oro več nič.' ni. Bodimo zanaprej složni in ne ce-pimo-naprednih sil in pri drugih volitvah bomo j imeli lepše uspehe.	_	j
Rogaška Slatina. Pri nas je ob šolski-poti mala gostilna, kjer pijanci oprav-j ljaj-o potrebo krog voglov in pohujšuje-] jo mladino. Seveda je grozen smrad.! Stranišče zadaj na dvorišču je povsenSi pehigijenično. Prejšnji lastnik koncesij«; je umrl, oblast je dovolila točenje vinaf le toliko časa, da bo obravnava o za/pu-f ščini končana. Oblast prosimo, da,go-'
vstilno takoj zapre.
Celjske vesti.
Osebna vest. Re aktivi ran je v držav«! rti službi g. okrajni glavar I. Pinkava prf celjskem okr. glavarstvu. Za pisarja priti upravnem- sodišču v Celju je imenovan! g. Ivan Pokorn, vlad. kondpist pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani,
Volitev župana v občiui Celje okolica' se vrši to nedeljo, dne 29. trn. Kakor slišimo, doslej med posameznimi stranka mi! i še ni prišlo do sporazuma.	n
Višji tečajni izpit na celjski drž. realni gimnaziji se je vršil v sredo dno 25. tč m1, pod predsedstvom' načelnika prosvet-| nega oddelka za Slovenijo g. dr. Stanka Bevka. K izpitu se je prijavilo 8 kandidatov, od katerih eden ni bil pripuščert -k ustmen emd izpitu. Vseh ostalih -sedeiri kandidatov je napravilo izpit s po voljnim uspehom!.	i;
Šolski zaključek na okoliški deški o-snovni šoli v Celju. Šola je sedemraa-redna s petimi v-sporednioami ter je štela ob zaključku šolskega leta 461 učencev. Na šoli je poučevalo 13 učiteljev oz. učiteljic. Učni uspeh ob koncu šolskega leta je povoljen. Za prestop v višje raz--' rede je sposobnih 365 učencev, neredova-' n ih in nesposobnih je 96. Odpustnico je dobilo 40 uče-noev.
Računski zaključek mestne pbč. celjske za upravno leto 1923 jo razpoložen občanom1 na pogled v času od 23. junija' do 8. julija ob navadnih uradnih urah pri mestnem knjigovodstvu1. V navedenem' roku je vložiti tudi event. pritožbe proti računskemu zaključku.	>,
Občelcorlstna uradniška stavbena za-j druga v Celju r. z. z o. z. sklicuje redrtr občni zbor, ki se Vrši v četrtek, dne 3<; julija tl. ob pol 20. uri v gostilniških pro-/ štorih Narodn. doma v Celju. Na dnevnem redu je med drugim tudi odobrenje predpisov glede oddaje stanovanj v najem. V slučaju nesklepčnosti o-bč. zbora se vrši po § 15 zadr. pravil pol ure po-, zneje drug obč. zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki je sklepčen^ pri vsakem številu članov.
DoamoDCD o □ □mmixmora Podpirajte obupane slepe in darujte
»Podpornemu društvu slepih".
jim je;d^yiagi>poI;ielj-aL04gfl^aA‘Ptičke,1 nnrTnnru-innnnri q n. rnrmin-n »im
bt X g o n*.
Ptujske vesti.
Sestanek slovenskih trgovcev v Pl ir
. Ju se je vršil -rine 25. ton. ob jako lepi n-' deležbi. Sestanek je bil sfldican na rni.oi-jativo SloV. trg. društva v Mariboru, da s© tudi slovenski trgovci v Ptuju strnejo v tesnejšo organizacijo. To se je načel-j.no tudi sklenilo. Gre le še za vprašanje: j ali sanic sto j no društvo ali začasno samo > odsek mariborskega. Naj bo kakorkoli, , treba je čimi prej začeti z delom, ki ga je neizmerno mnogo.
kultura m umetnost
x Kultura Slovvianska. Pod tem naslovom je-izšla v Varšavi prva številka poljske revije, pisane v panslavističnem ‘dubu. Revija ima namen vedno kratko ‘registrirati vse važnejše kulturne dogod-*ke po slovanskem svetu in je posvečena 'širjenju poznavanja življenja slovanskih ‘narodov. Izhajala bo dvakrat v mesecu.
x Vasilij Mirk: Mladinski aibum za klavir. Samozaložba. Skladatelj je zbral ,tukaj 16 svojih skladb, krajšega obsega, .ki bodo s pridom služile pri klavirskem pouku. 'V ritmiškem in harmonskem ozi-,.ru niso brez značilnih potez, pri tern prav prikupljive in odgovarjajo približno srednji stopnji tehniške izvršitve. V naši bor-'ni instrumentalni literaturi označuje zbirka razveseljiv pojav in pričakovati je, /da bodo klavirski igralci z veseljem posegli po njej. Zunanja oblika je prikup-i Ijiva, papir trpežen, stav prstov vestno označen, istotako tudi fraziranje, le škoda je, da je tisk majhen. Spretno čitanje se s tem otežuje. Med tem, ko imajo dru-' ge publikacije te oblike po 5 dvojnih vrst 'tra eni strani, jih je tukaj 6—8. Priporočamo!	H-	D.
„ x Nova skladba skladatelja Jos. Fr.
.Breznika izide v kratkem v zalogi Ig. 'Kleinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani ,pod naslovom »Serenada«. (Za glasovir.) Od istega skladatelja so že pred kratkim Izšle sledeče skladbe: »Sirota«, »Na gorski planoti« in »Večerno žuborenje _ Sa-rve«. Navedene muzikalije so v glavni zalogi pri Ig. Kleinmayr & Ferd. Bamberg ;y Ljubljani; dobe se pa tudi v vseh trgo-r vinah z muzikali jami.
• x Pepelka. Prireditev L deške osnovne šole- Kakor že več let, tako nas je tudi
•' včeraj razveselil g. učitelj Nerat 3 svo-' jim zborom', s katerim! je proizvajal v tukajšnjem Narodnem' gledališču obširno AMovo skladbo »Pepelko«. Prikup-' Ijiva glasba, primerna orkestralna •spremljava, točno izvajanj-c vestno na-‘ študiranega, zbora, okusno dostavljene
• slike, vse to je v zvezi1 s spretnim vmd-’ evom pc m a ga Lo povzdigniti celokupni u-! speh. Za svoj obilen trud in svojo požrt-
• vovaTnoet je gospod' prireditelj žel obilo ‘pohvale hT izročeni go 5fi;u bili cvetlični
darovi.	H.	P.
x Taylorjev sistem in goslači. Nev-er-■ 'jetrno bi se zdelo človeku, da je mogoče ' učiti se dve po-Ioge na gosi ib na jed no in tako še enkrat hitreje vežbati — in ven-
• dar je temu tako. Goslači celega sveta so ■doživeli veliko senzacijo. Iznajditeljem 'tega »taylorizma gosli« ,ie Bedrih Vol-
idan, profesor na konservatoriju v Pra-i gj. Ta »prevrat« v poduku goslačke u-njietnosti je produkt dolgoletnega dela. Kakor je znano, imajo dve pologe na gostih sorodno označbo za prste tako, da Se osem polog zniža v štiri. To sorodnost je prf. Volidan vzel za temelj svoje reformne sestave in ustvaril monumentalno metodično delo. Sestava' obsega tri dele: Novo šolo polog (s katero se lahko ■začne po navežbanju 1. pologe kakoršne-koli šole), 80 pesmi in 40 študij, kar znači. .vebkandki materija! na par straneh, če
primerja z drugimi šolami1. V pesmih ep zastopane ne jlepše melodije češkoslovaške, jugoslovaniske, angleško-ameriške 'tn nemške ( s tekstom). Upoštevamo li n. pr. da se vsaka) od 80 pesmi more izvajati v dveh pologah (v sorodni pologi tako-re&oč brez vežbanja), kar znači IfiO pesmi (katere bi vse — po starih sestavah — bilo potrebno tiskati; vendar Voldainova iroetoda omogoči to 7,a polovico hitreje in oenieje. Ravno tako se nauči goslač obenem! v omejenih 40 študijah obe pologe obenem!. To so na glasovitem praškem konservatoriju takoj pravilno cenili in metodo upeliali na zavodu. Ministrstvo »rosvete in Češka akademija znanosti in
umetnosti1, priznavajoč irlalek-osežni pomen dela, so podelili* autoru po d poru za prevode teksta, da je omogočeno razširjenje dela ne samo Po Evropi, amipak tudi preko Oceana (vse vrlo važne metodične analize so obširno v omenjeni šoli podane in sicer: češko, jugoslovansko, angleško in nemško, posebno pa v brošurah v francoskem, laškem, ruskem, u-krajinskemi in poljske m jeziku). Strokovnjaki priznavajo, da je to, delo brezpri-merno v celi svetovni literaturi, tako z sestavnega sitanovišča kot z melodičnega in muzikalnega.
x Usoda Puškinovih spominov za časa revolucije. Ob priliki 125 letnice Puškinovega ro-jstva so objavila -moskovska »Izvestija« izčrpne podatke o usodi Puškinovih spominov za časa .ruske revolucije. Široki svet je tako izvedel, da je do tal pogorela Puškinova rojstna hiša v Mihajlov&kem!., Samo slučajno so- rešili hišico Puškinove vzgojiteljice, katero bodo zdaj restavrirali. Iz Mi hajlovskega je izginilo vse, kar je spominjalo na Puškina. Izgubila se je tudi slavna Puškinova biblioteka. Pozneje so jo našli v nekemi tolmunu v sosednji vasi, kamor so jo neznani, tatovi odvlekli in menda iz strahu pometali v vodo. Knjige so dolgo časa ležale v vodi in so popolnoma uničene. Opustošen jo tudi veliki- Puškinov park v Mihajlovskeni, kjer so največ škode povzročile gosenice. Tudi v Trigorskemi je zgorela hiša, vendar je še park deloma ohranjen. Šc vcd.no stoji Puškinova smreka, uničena pa je Onje-ginov-a klop. Na pesnikovem! grobu v Svetih Gorah je izginil kovina-st križ, o-graja je močno poškodovana. V Petrogradu je bilo poslednje Puškinovo stanovanj© na obali rečice Mojke. Po februarski revoluciji je »Mir izkustva.« priredil v njem! veliko umetniško razstavo. Sedaj je ta hiša last »Puškinovega doma«. Mesto Puškinovega duela je bilo ograjeno ter opremljeno z obeliskom'. Ograja in obelisk sta mod revolucijo izginila. Ohranjen pa je Puškinov spomenik v Carskem1 Selu, delo kiparja Bacha. Hiše v Bodllnu v Nižegorodski guberniji, kjer je Puškin napisal mnogo svojih del, so popolnoma uničene in uničen je tudi vrt, ki: ga jo pesnik zelo ljubil.
Sokolstvo.
Franjo Čiček:
Problemi sokolske vzgofe.
(Dalje.)
človek bodi kakor ura! Vse naše delovanje in nehanje mora imeti red in pomen. Poglejmo n. pr. vijolico, zakaj raste, čemu ima cvet, med in drugo? Vse ima svoj namen, svojo nalogo. Ko venec dovrši svojo nalogo, vene in odpade. Zakaj? Naredil je svoje, sedaj je nepotreben. Tudi življenje človeka, ki je poglavar stvarstva, mora imeti zmisel. Svoje funkcije pa dovršimo, ako je naše življenje sistematično, redno. Ljudje spoznavajo to sami kajti dobro vemo in pogosto izkušamo, -kako radi imajo rednega človeka, četudi sami niso redni.
Če je naša vzgoja dosegla te uspehe, pride tudi zadnja zapoved telesnega zdravja sama od sebe v gojenca, tj. zmer nost. Dobre kakor slabe lastnosti so nanizane kakor členki na verigi. Če imaš eno, lahko dobiš drugo. Če si dober, postajaš "boljši.
Nezmernost je največja ovira pri vzgoji, osobito nezmernost v pijači, ki je pri nas tako razširjena. Koliko več blagostanja in sreče bi bilo v naših hišah, ko bi ljudje pili manj ali pa vsaj zmerno. Vse socialno zlo izvira iz pitja in nerednega življenja. Koliko manj bede bi bilo pri delavskih slojih, če bi delavec vedel, kaj mu škoduje in kaj koristi. Mnogo jih dobro ve, pa se ne poboljšajo, ker je volja preslaba, ker nimajo prave vzgoje. Ljudje kriče proti draginji in slabih plačah, proti pijančevanju, ki zapravlja naš denar in naše zdravje, pa ne kriče.
Slaba je naša kultura, ako nimamo drugje zabave in veselja kakor pri vinu in pijani družbi. Žalostna bo naša bodočnost, ako tega ne bomo preprečili ali če vzgojitelji in voditelji naroda sami niso nič boljši, če sc jim »duša razveže« le pri litru. Tu je treba temeljite remedure, zatajevanja, premagovanja in vzdrževanja! Vliti ljudstvu spoznanje in voljo k ■boljšemu, .vzgajati, ga k zmernpsti, .voditj.,
in napeljevati ga na trezno pot — in draginja, nezadovoljstvo, beda bodo padle. Poiskati je treba krivca tam, kjer je res skrit. Tudi pri nas — v sokolskih vrstah mora pijančevanje in zapravljanje enkrat za vselej izginiti! če ne moreš, nimaš volje, si slabič, pa se odstrani! Naše vrste se morajo temeljito in energično izčistiti, kajti ravno gniloba na lastnem telesu škoduje največ sokolskemu razvoju.
12. Vsi pa, ki hočejo priti na goro, se morajo truditi navkreber; njihova pot je strma in zahteva mnogo požrtvovalnosti in zatajevanja.
Sokolborec ima jasen cilj. Ko je spo-znal in razumel ideal sokolskega bistva, vidi tudi smer, kako mu* je hoditi.
Bratje in sestre! Za vsako stvar se le treba žrtvovati, in čim boljša je, tem večje žrtve je vfedna. Ko vzgajamo sebe in druge, moramo biti ljudje zatajevanja in požrtvovanja. Krotiti sebe, biti gospodar svojih misli in želja — je višek go-spodstva, delati za dobrobit brata, naroda, človeka — je višek sreče na svetu! Srečen ni, kdor srečo uživa sam!
Bodimo egoisti sami v imenu lastne vzgoje in zdravja, a pri tem bodimo tudi ljudje socialnega čuta, odkritega srca in odprtih rok za vzgojo bližnjega! S tem ne vzgajamo samo sebe, marveč vzgajamo našo mladino, našo deco, otroke, ki se bodo še le rodili. Tako vzgajamo bodočnost in sicer lepo in dobro bodočnost. Ore za nas in naše!
1.3.	»Manj strašna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svitlim solncem suž-ni dnovi« je pel naš veliki Prešeren. — Jugoslovenski narod ima v zgodovini bridko poglavje, ki obsega skoraj vso njegovo zgodovino, poglavje, ki priča o dobi suženjstva jugoslovenskega naroda, o dobi, ko je klonil glavo narod maj-ke Slave. Tisočletno suženjstvo slovanskega Izraela je vtisnilo pečat robstva v nas, v naš duše, v naš temperament. Doba črnih in krvavih dni je skrivila narodu hrbet, da se še sedaj v svobodi ne more prav vzravnati. Pretežna večina jugoslovenskega naroda si še danes ni popolnoma na jasnem, kaj je pravzaprav svoboda, kaj se pravi biti telesno in duševno svoboden. Neizobražene, slabo vzgojene množice si predstavljajo napačno svobodo. Ta svoboda se zrcali v sebičnosti in materializmu, z drugo besedo: jarem z ene rame na drugo. Njim je neznan in nepojmljiv pravi korak k pavi svobodi: tj. zakon, postava.
(Konec prihodnjič.)
□—
Sokol v Murski Soboti.
Dne 22. trn. priredilo je Sokolsko društvo v Murski Soboti lep ter v polni meri uspeli društveni nastop.
Po zaslugi br. Jelovšeka, komisarja ter upravitelja veleposestva grofa Sza-pary je dobilo društvo krasen prostor y graščinskem parku tako za telovadbo, kakor tudi za veselico. V soboto dopoldne videl si samo ti?ti prostor ter par količev. Razočaranje si pa doživel v nedeljo zjutraj. Telovadišče pripravljeno, okoli klopi ter lepo dekorirani šotori po številu deset. Iz daleka se je videlo tako, kakor kakšna panorama. Za' to truda-polim delo tudi velika zasluga naši'zmagoslavni vojski, sestoječa iz ene čete ter njenemu komandirju br. podporočniku. Vse je bilo pripravljeno, ali samo vremenski bogovi se niso še odločili. Videl si obraze, kateri so se obračali proti Sv, Petru ter ugibali, ali bode, ali ne bode, namreč deževalo. Dopoldanska nedelja je lepo minula brez deževnega blagoslova, ali sigurnega ni bilo še nič. Prišla je ura dve popoldan hi že si videl prihajati prijatelje Sokolstva, da posetijo to lepo prierditpv. Ob tretji uri je bilo že vse zasedeno. Vse je nestrpno že čakalo, kedaj da se prikažejo rudeče srajce bratov Sokolov ter tnalih Sokoličev. Slišal si povpraševanj, kaj pa je z godbo? Ali je še ni? Ob kaki četrti uri pa si že videl vesele obraze — godba je prišla — in sicer vojaška iz Maribora. Prvo je bil obhod po mestu, na kar se je pričel takoj nastop. Nastopila je moška deca, ženska clcca, moški naraščaj, ženski naraščaj, člani ter članice ter vrli naši fantje vojaki z dvema točkama (vaje s puško). Telovadbo sta zaključili dve vrsti članstva, ena na bradlji, druga pa na drogu. Na drogu so nastopili samo stari sokolski borci —■ sami očetje. Moški naraščaj je nastopil s tremi lepimi točkami, katere so bile vse prav dobro izvedene. Da je telovadni nastop res. dpbjro u$pel, gre
bratska zasluga in zahvala samo neutrudljivemu bratu načelniku Cirilu Hočevarju. Razun domačih bratov Sokolov,' so bila navzoča tudi bližnja bratska dru-: štva iz Ljutomera, Križevcev ter Gornje Radgone. ^ Udeležencev na telovadnem-ter veseličnem prostoru je bilo približno ' 3000. — Po telovadbi se je razvila lepa in res bratska veselica s srečolovom, katera je trajala do ene uri po polnoči, na! kar je blagoslovil sv. Peter .vse skupaj s-svojim škropilnikom.
Nas veseli, da se bratsko društvo tako lepo razvija ter mu čestifamo in kličemo, le krepko naprej do končne zrna*; ge! Zdravo!
Jugoslovensko Sokolstvo na Olimpijad) v Parizu.
Jugoslovensko Sokolstvo se udeleži z eno vrsto Olimpijskih tekem, ki se vršijo meseca julija v Parizu. Olimpijskih tekem se udeleži — kolikor je dosedaj znano 7 narodov ter bo tekma zelo težka in ostra. Vrsta jugoslovenskega Sokolstva se pripravlja za tekmo od me-, seca maja v Ljubljani ter pričakuje z naj- ■ 1 boljšimi upi tekmo. Jugoslovensko Sokol-1 stvo se je po prevratu že udeležilo med-; narodne tekme v Ljubljani, kjer si je pridobilo častno drugo mesto med tekmovalci. Sedaj stopi drugič pred svetovno javnost, da ponese ime jugoslovenskega naroda daleč čez mejo naše kraljevine. S ■ pripravami za to olimpijsko tekmo so-! zvezane ogromne žrtve v financijelnem: oziru. Jugoslovensko Sokolstvo je poklH cano, da stori svojo dolžnost ter pripomore z denarnimi prispevki za popoleir uspeh naših tekmovalcev. Požrtvovalnost onih bratov, ki se udeležijo tekmo mora spremljati požrtvovalnost onih, Jd-ne sodelujejo aktivno. Jugoslovenski. S,* j Savez nima toliko .denarnih sredstev, da/ bi mogel kriti vse izdatke. Izdatnejših' podpor ne more pričakovati.od nikoder, Vsled tega je dolžnost Šok. samega, da : žrtvuje, kolikor more. Vsem društvom smo razposlali srečke olimpijskega odbora. Izkupiček za te srečke je namenjen samo za kritje stroškov te vrste. Vlečenje srečk je odgodno na nedoločen čas, Vsled tega je omogočeno vsakemu društvu, da jih' razproda, kolikor jih je dobi-lo. Vsa bratska društva, ki imajo že srečk, poživljamo, da jih takoj razprodajo ter odpošljejo denar na Jugoslovenski Sokolski Savez, Ljubljana. Bratje in sestre, Vaša dolžnost je, da zbirate ob .vsaki priliki prispevke za kritje teh stroškov; denar je pošiljati na Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani. Olimpijskih prireditev v mesecu juliju (25—30. julija) j se lahko udeleže tudi bratje in sestre, k! hočejo potovati na svoje stroške. Vendar ne svetujemo udeležbe večjemu številu. Potne liste si mora preskrbeti vsak sam.
o Dopust uradnikom za sokolski sabor v Zagrebu. Ministrski svet je dovoli! vsem uradnikom, ki se hočejo udeležiti pokrajinskega zleta v Zagrebu dne 15. do 18. avgusta, izredni dopust.
o Vsesokolsl zlet I. 1926 se bo vršil v Pragi. Jugoslovensko Sokolstvo se bo n-deležilo zleta v kar največjem številu.
o UDELEŽBA NA SOKOLSKI SLAVNOSTI V RUŠAH, v nedeljo, dne 29. tm. je za vse članstvo v kroju obvezna! Zbirališče ob 14. uri v Narodnem doma. Zdravo! — Odbor.
Naše šole.
Mestna ženska realna gimnazija. Vpisovanje gojenk za I- razred ženske realne gimnazije v Ljubljani se vrši v -pon-deljek 30. junija tl- ob 9—11. ure dopoldne. — Sprejemni izpit se vrši dne 1. julija tl. ob 8. uri zjutraj. Natančnejši pogoji za sprejem v I. razred gimnazije so razvidni na črni deski v pritličju zavoda.
Mestni dekliški licej. Ravnateljstvo o-pozarja gojenke absolventke 4. razreda1 mešč. šol^ in absolventke 4. razr. drugih' srednjih šol, da se otvori s pričetkom šolskega leta 1924-25 peti razred liceja pri zadostnem številu priglašenih gojenk.
Naročajte
Jadranske Stražo!*
'lire—  ---------------------—	   *	■	'■	—■
fSTff WXf KS
ra.<ltn"M>i»»i . i ,,, . ,	..
Mariborske vesti.
Maiiber, 27. junija 1934.
V Ruše!
' Vsi, ki smo minula desetletja živeli tv Mariboru, verno, kaj so za mariborske (Slovence in obmejno Slovenstvo sploh »pomenile starodavne Ruše. Bili so to težki časi, ko se v germansko zagrize, nem Mariboru Slovenci nismo smeli niti ganiti, ko so nas napadali v našem last nem Narodnem domu, ko nisi smel na ulici niti besedice spregovoriti slovenski ?ne da bi se bil Izpostavil dejanskim na padom. V tisti težki dobi smo se zatekal ;tv narodno-zavedne Ruše, to našo’ naj tvečjo in najmočnejšo postojanko »Dravski dolini. Tja se je usodnega leta jil914 zatekel tudi mariborski Sokol, da 'razvije svoj prapor in Ruše so ga gosto jtfjubno in navdušeno sprejele.
Kar je sledilo, je splošno znano. Petindvajset najuglednejših Rušanov, z žu jpanom in vsemi učitelji, je moralo fgraške zapore, kjer so presedeli radi [svojega neomajnega narodnega prepričanja dolge mesece v ječah.
Jutri, ko slavimo v Rušah 10-letnico 'teh dogodkov, nareka narodna dolžnost vsakemu zavednemu Jugoslovanu, da se udeleži te proslave in pokloni ob enem Tuškim narodnim mučenikom, žrtvam iz-dajic, denuncijantov in krivoprisežnikov Se posebej pa je dolžnost vseh mariborskih Slovencev, da se ob jutrišnji obletnici zahvalijo Rušanom za bratsko go-Stoprimstvo v viharnem letu 1914, ko v »Mariboru še nismo smeli svobodno di-toati, kakor danes. Maribor mora jutr pokazati, da zna ceniti zasluge požrtvovalnih in zavednih Rušanov v najtežjih dneh. Zvestoba za zvestobo!
-D-
m Vidovdanska proslava v Mariboru,
'V spomin preminulim; borcem za domo vino se vrši danes v soboto 28. tm. ob 9 uri dop. slovesna, pontifikalna maša rdkvi jem v stolni mestni cerkvi. Gosp. veliki župan je povabil predstojnike Vseh civilnih oblasti in uradov, da se .podrejeno ura.duištvo, te slovesnosti ude-'leži v čim večjem1 številu. Po maši; se ;vrši na Trgu svobode vojaška defilacija. Ob 11« uri je v Narodnem) domu preda-.vanje 'brigadirja g. polkovnika Nikoliča © pomenil Vidov dana, zvečer pa priredi
vr	J	n mn	-AT-__J__ _
[Oficirski dotml v restavraciji Narodnega doma družabni večer za vabljene goste — Občinstvo se opozarja, da bo v Stolni, Gledališki in Slovenski ulici med mašo lan defikoijo ustavljen promet. Tržne .stojnice bodo postavljene na Rotovškem trgu, ker bo na Glavnem trgu razvrščeno vojaštvo.
1 ml Predavanje v Narodnem domu. — ^Ponovno opozarjamo občinstvo na jutrišnjo predavajnje brigadirja gosp. polk. Nikoliča, o osvobodilnih bojih na Koso-.tVetml in drugod. Predavanje se vrši na MidoVdan ob 11. uri v veliki dvorani Narodnega domia ini bo zelo zanimivo, ker ■bo predavatelj pojasnjeval a sbraltigični-.toi načrttt in slikami. Predavajnje bo tvorilo deli proslave Vd-dovdana,
w Sokol Ruše-Selnica priredi, kakor 'Se znano, prihodnjo- nedeljo svoj nastop z veselico y spomin, desetletnice razvitja Prapora, mariborskega Sokola 1. 1914. v Nušah. Sodeluje godba »Drava«. Gostje ■bs Dravskie doline se lahko pripeljejo ob N®® 13., iz Maribora oh pol 16. uri. Iz 'Ruš ®dhn,jta vlak ob1 19.35 uri, v Maribor ob noč- Uri’ Posebnega Vlaka, pozneje po Bat’ 1 f« bo, ker zahteva železniško rav-štv^ ^0 ““-i 5000 Din-, česar pa dru-Zdravoi'fQ'are	veselg	svidenje!
.in	naš!m
svarilom
rali pravdo	i*	4l'
Maribom do zadnJ^^^ ooiteljmoa v
tudi tam izgublh Lt Sta”°6
rokovali. Nasta^ ^ ***	^
•1	~	vPraeanje:	ali	bo no-
J Str°¥tTT?1;ien« Pravde občina ah pa 3 ih bota plačal« m. G,ržar ifl dr.
Leškovar,,kr sta se za	^
da se bo to vprašanj* razčistilo še v se-
danjem) občinskem odboru, Tjakaj stroški ne bodo mali. Javnost se za stvar zani-
ma.
m Ljudska univerza priredi 1. julija ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani predavateljski večer, katerega naj bi se u-dcležtli vsi, ki se zanimajo za delova nje Ljudske univerze in bi' hoteli v bodoči sezoni sodelovati kot predavatelji G. inž. Kukovec bo imel kratko informativno predavanje, na kar se bo vršila diskusija glede smeri in dela v jesen siki sezoni. Ker procvit te kulturne institucije zavisi od zanimanja čim1 najširših Ikrogov naše inteligence, prosimo, da b se vsi prijatelji Ljud. univerze gotovo udeležili tega sestanka. Že letošnja pre davanja so bila. jako dobro obiskana — prišlo je vodno 150—200 ljudi — in pričajo o veliki važnosti kulturnega dela, zla sti etično in estetsko prosvetnega; oziro ma o velikem odmevu v široki publiki. Za to je treba to delo še razširiti .i,n spo-polniti ter si že v naprej sestavili urejen program. — Odborova seja se vrši tudi 1. jul. ob 5. uri pop. v Kazini. Odborniki naj se gotovo udeleže. — Za odbor: Iv. Favai.
m' Totedenske novosti v Ljudski knjižnici. Te dni je prejela Ljudska knjižni Ca nove omare za knjige, ki jih vsled prenapolnjenosti predalov zadnji čas sploh ni bilo več mogoče vrejati. Istočasno je prejela knjižnica iz vezave krog 150 novih knjig iz vseh mogočih slovstev, moramo reči da je deloma popolnoma novih, deloma antikvarično nakupljenih. Knjige bodo deloma že v ne deljo vpisane, ostale tekom' Prihodnjega tedna, tako da bo nudila knjižnica, za počitnice dovolj novega čtiva. V toku so še pogajanja za nakup raznih večjih za sehnih knjižnic.
m Dr. Pivkova »Carzanska noč« je
včeraj izšla ikot četrta knjiga njegovih spisov »Proti Avstriji«. Ljudska knjižnica nam; poroča, da ima 10 izv c, rev te knjige že vezanih in se od sobote naprej že lahko izposodijo. Tudi od ostalih treh i;ig »Seme«. »Jablane med frontama«, »Vulkanska tla« in uvod »Preti Avstriji« od dr. Pivka ima knjižnica po 12 izvodov, ki prav marljivo čidkulirajo med izposojevalci.
m Pepelka. Sinočnja prireditev Abto-ve spevoigre Pepelka je v vsakem oziru k-ar najbolje uspela. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, deca jo pa izvedla svoje v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je izrazilo svoje navdušenje v gromovitem aplavzu. Keir marsikateri sinoči ni mogel prisostvovati tej resnično lepi prireditvi in' ker občinstvo splošno zahteva, se spevoigra ponovi in sicer soboto, na Vldovdan, 28. tm. ob 17. uri 15.) popoldne. Kdor prvič ni imel pri lož-nosi i občudovati našo mladež, naj si pre-1 skrbi pravočasno vstopnice, ker je zanimanje veliko.
m1 Opozarjamo cenjeno občinstvo, da ponovi deca I. deške v soboto, 28. tm. ob 5. nri pop. spevoigro Pepelka. Deca, ki se je s tolikim navdušenjem oprijela te težke stvari, da razvedri odrasle in svoje druge, vas vse k tej drugi uprizoritvi najlepše vabi. Naj bo fu-di tokat gleda 1-išče raizprodano!
m Brivnice na Vidovdan odprte.
Strofcovno-obrtna zadruga brivcev, frizerjev in sorodnih strok za mariborsko oblast v Mariboru naznanja slavnemu občinstvu in vsem članom, da so po na->gu srezkega poglavarstva na Vidov dan brivnice in česalni saloni do 13. ure odprti. Med mašo, to je od 9. do 10. ure, ostanejo brivnice in česalni saloni zaprti.
mi Predavanje. Znani svetovni popotnik g. grof Dejanovič bo v soboto in nedeljo predaval v Gambrinovi dvorani v Gledališki ulici o svojih potovanjih. — Začetek predavanj v soboto ob 20., v nedeljo ob 16. uri;
nt Invalidski kongrep v Ljubljani. V
raznih listih beremo, da invalidske podružnice prirejajo shode in poročajo svojim žrtvam o poteku drž. kongresa u. v.
1. v Ljubljani. Kaj sličnega bi rade slišale tudi vojne žrtve v Mariboru. A ni ne shoda, ne poročila. Zakaj ne? Spanja z odprtimi očmi in neagilnosti nikakor ne moremo odobravati. — Več invalidov.
m: Tujci v Maribora. Včeraj je bilo v tukajšnjih hotelih in prenočiščih na novo prijavljenih 63 tujcev in sicer. Meran 24, Privat hotel 7. Zamorec 8» Pri grozdu
7, Zlati konj 8, Črni orel 5, Halbvridl 3, Woch 1.
m! Policijske prijave. Preteklo noč je sprejela policija 17. prijav. 2 zaradi tat vi n e, 1 telesna poškodba, 5 prestopkov cestno polic, reda; 2 prekoračenje pol ure, 1 zaplenjeno kolo; 1 najdba; 4 izgu be in 2 drugi poročili.
•m Neumnost ali zloba? Nek H. S., že leznišlki uradnik, je prijavil, da mu je dne 27. jun. neki mesar prerezal na dvokolesu cev in plašč ter napravil g tem 500 din. škode.
m Tatvina perila. Alojzija P. in He lena T. sta, dne 26. junija naznanili, da v noči od 25. na 26. junija ob 24. nri ne znan storilec preplezal nek plot na Koroški cesti, skočil na dvorišče ter pokradel precej kosov perila, ki se je tamkaj sušilo. Tatvino je osumljen nek -mož, ki. nosi nahrbtnik in se že dalje časa potika po Koroški cesti. Najbrž je on izvršil tu d;i zadnja dva vloma-.
m) Na cesti se je zgrudil. Ivan R„ hla pec iz Lajteršberga, stanujoč v Rošpohu se je dne 27. jun. na oglu Komnške in Strossm>ayerj©ve ceste vsled nenadne o~ »laibeloetj; zgrudil na tla. Pasanti so ga odvedli v sosednjo hišo, kjer si je kmalu opomogel.
nr Kolo ukradel in prodal. Nek Feliks Hambroš je ukradel pred par dnevi izpred Cirilove tiskarne kolo, last Mirka Dobrajca. Kolo je prodal trgovcu Weisu v Studencih, kateremu je rekel, da je last brata, ki je odšel v Avstrijo. Ham broš je bil izročen sodišču.
—□—•
m Teča.ii za strojepisje, začetek dnev no, Zasebno učilišče Ant. Rud. Legat, natančneje v trgovini s pisalnimi, stroji
Ant. Rud.'Legat, Maribor, S i 0-venska ulica 7, telefon 100.
m Kavarna »Mestni park«. Dnevno koncentrira umetniški orkester Pospišil Zvečer od; % 9. do % 1., popoldan pri lepem' vremenu od 5. do 7. ure. Danes v .soboto in nedeljo odprto do 3. ure zjutraj. Od danes naprej se toči pivo iz sodčka.	1413.
m Jazz Band — originalna amerikan-ska godba, in petje; izvaja družba za morcev »Wellmont« od 1. junija v klub baru. Poleg tega plesne zvezde Clare Burghard, Icc Teje !n Mari Clar. 771
Orjuna.
HarocMo sSedalSiče.
REFERTOIRE:
Petek, 27. jun. ob 20. uri »Carinon«. Ab. E, (Zadnjič v sezoni.)
Sobota, 28. jun. ob 20. uri »Magda«. Ab. D. Zadnja dramska predstava v tej sezoni. Gostovanje ge Ive Šetinske, ela-1 nice ljubljanske drame.
Nedelja, 29. juh. Zaprto.
•
Zadnjič v sezbnj »Carmen«. Opozarja-mo, da se vprizori danes dne 27. jun. zadnjič v sezoni »Carmen« -in je to sploh zadnja predstava v tej sezoni.
K abonentom. Ker se bo zadnja predstava »Mam; zel le Ni touche« vprizorila samp štirikrat t. j. za: ab. A B C D so bo razdelilo vse E abonente med te štiri abonmane. Vsi E abonentje bodo dobili v drugih abonmanih talke sedeže, ki bodo odgovarjali ceni njihovega abonm-a-na. Nakaznice za »Mamzelle Nifouche« se
0 vse™ K abonentom razdeli!^ danes v petek, 27. tm. pri večerni predstavi »Carmen« pml odmori.
Gostovanje ge Sel inske v mariborskem
gledališču. V soboto, 28. jun. se vrši zadnja dramska predstava v tej sezoni. — prizori se Nemčeva drama »Magda«. Pri tej. priliki bo gostovala, pri nas v naslovni vlogi ga Iva Šetinska, "'--ica ljubljanske drame. Ga, Šetinska je bila v sezonah 1920-21 In 1921-22 članica mariborske drame ter si ;R svoj-im’ umetniškim' udejstvovanjem' kot ena prvih članic pridobila minogo simpatij mariborske gledališke publike. Z oziroml na gostovanje ge Šetinske še posebno priporočam« zadnjo dram'sko predstavo v tej sezoni v ci-m' številnejši poset.
Odhod Orjunašev-četnikov na vidov« dansko proslavo v Ljubljano danes ob 23. uri. Zbirališče točno ob 22. uri v Nar. domu. Udeležba za brate v krojih obvezna Zdravo! — Nam. glavarja.
□UuuuUuuncOT □ □ □□□□□nnrinnpn
Darujte za »Sklad otroške bolnice1 v Mariboru.
□□□OCDnoCDDn □ o IXDnnnnnmnn
Szored sodišča.
Maribor, 23. junija.
Zelo ljubezniv mož.
Pri posestniku Tvann D\-oršaku v Je-šenci, okraj Maribor, se je dne 27. avg. 192-3 vršila javna dražba zarubljenih premičnin. Ker je Dvoršak ponujal tudf dve veliki nezarnbljeni svinji, mu je njegova žena Elizabeta očitala, da bos svojimi1 slabim gospodarstvom' spravil njo in njeno družino na beraško palico. To pa je moža tako razburilo, da je za-čel razsajati im groziti svoja' ženi in njenimi sorodnikom, da jih bo ubil. Ker je svojo ženo tudi udaril, se je ta zatekla k sosedu Ivanu Černetu, da hi posredoval. Prizadevanja- Černeta pa niso imela uspeha, obratno Dvoršak se .je še bolj razburil zgrabil Černetu; za, vrat, ga davil in hotel vreči na tla. Ko se je napadenemu; posrečilo se izmuzniti, je napadalec iztrgal 5Z ograje lato ter udaril, z njo svojega nasprotnika po glavi -jo ga lahko telesno poškodoval. — še tekom! Prodaje je Elizabeta Dvoršak ponovila enake očitke proti svojemu možu. Sedaj) Pa se je mož talko razburil, da je pogra-bil teležnik in udaril 7, Istimi svojo zena večkrat po glavi, hrbtu in rokah. S tsnri Ji je pri za d j a! razu« več.lahkih telesnih poškodlbo namreč nalom desne ulne. Ta-sta Ivana Marina, ki je svojemu zetu o-ci-tal, da zapravlja, je Dvoršak napadel s senenimi, vilami. Zamahnil j© z Istimi: z vso močjo proti tastovi glavi. Da ga ni zadel je preprečila hči napadenga Jožefa Marin s tem1, da je prestrigla udarec z desno roko. Pri tem pa. je zadobila ' ona na desnem predlahtu; sicer samo lahko telesno poškodbo, ki pa ji je motilo zdravje in poklic več nego 20 dni. Dovr-šak se izgovarja s silobranom in pravi, da so ga žena in vsi njeni sorodniki napadli, vrgli na tla in pretepli. Priče pa) potrdijo, da Dovršaku ni delal nikdo sile, nego, da je on surovo nastopal proti': svoji ženi in njenim' sorodnike®. Okrož-no sodišče ga je obsodilo na 4 meseca' ječe.
Ljubitelj oblek.
221etni v Beltince v Prekmurju pri«! stojni delavec Karl Kanter v Zgornji1 Hajdini, okraj Ptuj, je dne 27. maja u-kradel Uršuli Granda v Gradisa h okraj, Ptuj, dve kompletni moški obleki 9 moške sra jce in 9 ženskih oblek v\ skupni vrednosti 10.000 K. Po tatvini s© ga zasačili in mu odvzeli ukradene stvari. Pred o!krožni msodiščemi je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječ©.
Nos je vtaknil v našo državo. .>
331 etn i, v Man tern v avstrijski re« pnbliki pristojen strojni ključavničar F. »Steiner, ki je brez stalnega bivališča, j® bot-el dne 3. junija, prekoračiti pri Št. Uju v Slov. gor. državno mejo, ne da bi imel potni list. Službujoči orožnik Al. Fabjan, ki ga je zasačil, ga. je stavil na odgovor. Pri tej priliki je Steiner razžalil orožnika z besedami; »Kaj imate Vi z menoj za opraviti, Vi ste pri meni popolnoma nič, sploh so pa vsi Srbi psi, same barabe in lopnvi, v to hudičevo državo sploh ne pridem več.« Steiner se izgovarja s pijanostjo. Obsojen je bil radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 3 tedne zapora, v katero kazen se vračuna preiskovalni zapor od 4. d® 23. junija tl
Tatinska tovariša.
201-etni Ivan Gradišnik, ki je Že trikrat radi tatvine predkaznovan, ter 23 letni! Henrik Dik-anČič, oba delavca v Račah, okraj Maribor, sta v več nočeh’ od konca) januarja 1924 do zalotitve v noči 28. marca v družbi kot tatinska tovariša vdrla v mesnico Karola Derglesa v Račah in odnesla približno 30 kg klobas in 1300 K gotovine. Gradišnik in Dikančič, ki voje dejanje odkritosrčno priznata, sta bila pred senatom' obsojena radi hudodelstva tatvine in sicer prvi na 6, drugi pa na 2 meseca težke ieče.
Film.
V Grajskem kinu sc predvaja še jutri V sobote 28. in nedeljo 29. tani. prekrasni filmi »Bigamija«, na kar opozarjamo cen j. občinstvo in zlasti še na to, da se vrše na narodni praznik — Vddovdan — predstave tako kakor ob' nedeljah. Vsa-kornlir bo žal, kdor si no ogleda tega filmia, ,	i	.
'Mestni kino. »Jezus Kristuse,' krasni monumentalni velefilm v 6 činih, v glavni vlogi Leda Gys in Amlotto Novelli. — Prekrasni naravni' posnetki in veličastni PTiz&ri iz Palestine, pustinje s piirarai davni, Kar n ak, »z obale Nila, Betlehema, Nazareta, Jeruzalema itd. Z ozirom' na narodni praznilk dne 28. junija se vrši {Prva predstava že ob 4. uri pop.
Objave.
1	§	Prihodnja	odborova seja Zdravniš-
! kega društva v Mariboru se vrši v pon-j del jek dne 30. tm:. ob 6. uri zvečer v Ko-i lodvorski restavraciji.
J 4. Radio! Bnc 6. julija Radio! Vsak : dan pričakujete pismonošo, da od njega pozvedu jote: kaj pa leto« nič nc bot Pač, Se osem' dni časa, ko priredijo nižji po-. šini in brzojavni uslužbenci dobrodelno 'letno veselico in to v nedeljo dne 6. julija t. 1. na vrtu restavracije Gambrinus s sledečimi razporedom: Koncert na vrtu, ples v dvorani, srcčolov, ribolov, a-|meriikansko kegljišče, telefon, umetno 1 »likanje in še druge igre, katere še niso bilo na vidiku. Začetek ob 15. uri. Konec ob ?4. uri. Pri koncertu s vi ra godba' »Drava« pod -vodstvom gosp. kapelnika »Skačej-a. Vstopnina 5 dinarjev za osebo, {otroci, v spremstvu starišev vstopnine j prosti. Čisti prebitek jo namenjen v podporo bolnih’ tovarišev, udov in sirot. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Radio.
' Pogrebne pesmi s pomočjo raclioapa-
rata. Znano je, da uporabljajo v Ameriki Tadioaparate v; cerkvah in pri pobožnih manifestacijah. Zdaj služi v Ameriki radioaparat tudi že pri pogrebih. Tako ise je nedavno vršil pogreb, pri katerem [je bila atena pritrjena na mrtvaškem vo-'zn. Ko so rakov spustili v grob, so iz ‘radioaparata zadoneli žalostni zbori, katere je odposlal radio atelje v mestu.
Radiofelegrafska zveza med Češkoslovaško in Južno Ameriko. Društvo Radio France je razširilo svojo mrežo na Južno Ameriko, posebno na Argentinijo. Ker ima češkoslovaška dve telegrafski zvezi s pariško postajo, je vsled tega u-spostavljena zveza z Južno Ameriko tudi za Češkoslovaško. Telegrami so označeni s pripombo ».via Radio-Francc«,
Nov tip sprejemajoče radlopostaje
Češkoslovaški inženir dr. Zubyk je predložil ministrstvu pošte in telegrafa v Pragi kot pristojni oblasti svoj izum novega tipa radiotelegrafske postaje za sprejemanje.
Radio za slepce. Na inicijativo predsednika društva slepih v Pragi, je pod-vzela redakcija lista »Radiotelegraiija in telefonija« akcijo, da se omogoči slepcem nabavljanje radiotelgrafskih aparatov po nizki ceni ali zastonj.
iftlU IIIW«M .»i...——■—.■■■■■■ .■■■■.,
Šport
BOJNA HIMNA »IGRALCEV-ŽOG 0-!•■ BORCEV« MARIBOR.
Melodija: »Mladi vojaki'-..
Mi smo »Igralci Žogoborck, kako nas gledajo ljudje, pa pravijo: so »Mari-borci«, »TJraguajci« se jih zelo boje! jV dolgih ali' kratkih pasih drvimo pred sovražni goai, navad ržen čut — že žoga v vratih — -premagan je sovrag ohol!
Mi s komlbinacijo precizno odpor eovražni zlomimo, poteml pa aa spotom ponižno —
' mu goalov še namečemo !
Ko bodem« pa mi Pom rli, lahko ljubljanski »Uraguaj/., če drugi ga ne bodo strli, na naše fflesto sto-pi vs*aj!	j,
': ISSK Maribor igra koit predtekmo mariborskih Uru©uaycev 29. tim ob 16. uri 7, SR Svobodo. Istega dne se vrši do-i poldan v gostilni Jadran sestanek vseh igralcev. Tajniik.
: M. O. V soboto 28. tm'. ob pol 18. uri SK Ptuj — Kljub privatnih nameščencev na iprostemi S. V. Rapida. Sodnik g. Bergant. V nedeljo ob 16. uri na prostoru SK Maribora. SK Svobode: ISSK Maribor, odnik Sodnik g. Šepec. Športno •nadzorstvo g. Hofer,	Tajnik.
- Razglednice. SPI) Maribor je nabavilo troje vrst lepih razglednic koč na Klopnem vi-hu, Marib. kočo in nje de-pendenoo. Dobe se v naših kočah. Odbor.
Gospodarstvo.
Nova naredba glede kompetenca inini-strrrt—>. za trgovino in indusri.io in veli-kih županov.
Svoj čas smo objavili naredilo ministrskega sveta z dne 15. februarja 1924, s katero so se pridržali ministrstvu za trgovino in industrijo z ozirom! na nameravano likvidacijo pokrajinskih .ninisiv-ektih oddelkov vsi važnejši posli, ki jih ti oddelki sedaj opravljajo, velikimi županom pa bi sc priključili zgolj obrtni referati S tem bi sc izvršila stroga coitra--lizacija poslov tega resorta, ki jo jo zasnoval' prejšnji minister g. dr. Kojič. Ko pa je postal minister za trgovino in industrijo demokrat g. dr. Križman, je takoj ustregel upravičenim zahtevami raznih gospodarskih korporacij ter odložil najprej likvidacijo ministrskih oddelkov v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu na nedoločen čas, sedaj pa je povzročil izpremembo rečene naredbo ministrskega sveta v tenu smislu, da pridejo v pristojnost velikih županov še nadaljnji posli, ki jih je prvotno ministrstvo sebi pridržalo.
'Po likvidaciji oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v jj ju Dijani se z novo naredbo prenašajo na velikega župana v Mariboru in Ljubljani naslednji posli:
1. Dovoljevanje in premeščanje letnih in mesečnih sejmo'V.
2. Posli glede pospeševanja obrti in domače industrije (po Uradu za pospeševanje obrti in po Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani).
3. S posebnimi odločbami ministrstva se smejo prenesti na velikega župana še. posli glede nadzorstva naidiTrgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, nadzorstva nad- delniškimi družbami, zavaro--valnicaani in regulativnimi hranilnicami, nadzorstva nad borzo v Ljubljani ter glede postavljanja državnih .komisarjev.
Z uvodoma citirano naredbo ministrskega sveta se je pridržalo ministrstvu tudi odobravanje zgradb industrijskih in tvorni »kih podjetij sploh. Ta naredba se je deloma izpromenila z določbo čl. 137 fin. zakona za leto 1924-25, *i katero sc je minister za trgovino in industrijo pooblastil, da sme vkljub veljavnim zakonom edino izdajati dovolitve za ustanavljanje industrijskih in tvornfških .podjetij, kolikor se tičejo narodne obrane. Pojem' industrijskih In tvomičnih podjetij se jemlje po odredbah srbskega obrtnega zakona iz leta 1919. Natančnejša navodila predpiše minister za trgovino .in industrijo sporazumno % ministrom za vojsko in mornarico.
Ker ministrstvo teh navodil še ni izdalo, poslujejo obrtna oblastva še dalje po predpisih sedaj v Sloveniji veljavnega obrtnega reda. Tudi kompetenca ljubi jenskega oddelka za trgovino in industrijo sc ne iz-premmja, dokler ministrstvo ne odredi končne likvidacije.
Unifikacija obrtne zakonodaje.
Na razjedenih političnih prilikah, v čemur se odlikuje baš Slovenija, trpi največ naše narodno gospodarstvo.. Boji za politični prestiž porivajo v ozadje važna gospodarska vprašanja, zlasti pa gospodarsko zakonodajo. Najbolj pa občutijo gospodarski krogi Pomanjkanje enotnega obrtnega zakona za vso državo. Danes so v veljavi v posameznih pokrajinah še .vedno stari obrtni zakoni, ki pa
so seveda povsem različni in daleč več ne odgovarja jo današnjim gospodarskim prilikami. S tem’ večjim 'zadovoljstvom lahko pozdravimo inicijativo sedanjega ministra trgovine, demokrata dr. Krizna, ki so je energično zavzel za unifikacijo obrtnega reda ter oživotvoril v trgovinskem' ministrstvu posebno komisijo, ki ima nalog, da izdela osnutek'enotnega obrtnega zakona.
Dr. Aranickj, je vJugoslov. Lloydu« objavil o temi zanimiv članek, iz katerega posnemamo:- .
Na podlagi zbranega materijala, in pismenih anket s strokovnimi gospodarskimi organizacijami .je komisija doslej izdelala načrt občnega, dela zakona o radnjah. Ta načrt je komisija načeloma sprejela, postavi la sl je za princip, stati ve» čas svojega, poslovanja v stalnih stikih z merodajnimi 'korporacijami, zlasti pa z obrtniškimi in industrijskimi zbornicami v naši državi.
Načrt občega dela zakona sloni na sistemu normativnih odredb, po katerih se za dosego obrti zahteva izpolnitev v za-: komi določenih pogojev. Razdeljen jo v štiri; skupine in sicer: 1. zanat, 2. industrijske delavnice, .3. trgovsko delavnice, in 4. radnje. Zakon sloni v principu na si-bskomi zakonu o radnjah, osvojene pa so vso dobre strani v ostalih pokrajinah veljavnih obrtnih zakonov kakor tudi vsi predlogi gospodarskih organizacij. Komisija si prizadeva, da prilagodi zakon današnjim1 našim gospodarskim prilikam -in upošteva izkustva drugih modernih držav.
Novo m zako nskega, osnutka tvori določba o fakultativnem polaganju mojstrskih Izpitov. Obrtni list,, ki ga bodo po novem zakonu izdajale obrtne obla s'; more dobiti samo-oni, ki dokaže predpisan© strokovno in praktično izobrazbo, kar je tvorilo eno glavnih, zahtev našega obrtništva. Industrijska podjetja uživajo po noveml zakonu p oseb ne ugodnosti, upoštevajoč potrebo domače industrijo in .osamosvojitev od inozemstva, tudi za trgovska podjetja se zahteva predpisana izobrazba. Pod 4. -točko mišljenim' ob r tim (špedicije, agenture, informacijske pisarne Ud.) se. posvečuje posebna pažnja in pridružuje gotova kontrola s strani oblasti. Glede izdajanja,obrtnih listov.se je osvojilo določilo avstrijskega obrtnega, zakona, po katerem izdajajo obrtne liste d rž aya>o-yr ravne oblasti kot obrtne dblasti. Ventilira se še vprašanje, ali se naj zajedno z o-brtnim- zakonom' uredi, .tudi vprašanje obrtnih in trgovskih zbornic, kar .se s strani naših gospodarskih krogov priporoča, ker je tudi: v temi oziru nujno potrebna unifikacija.	. ;	•
Bo tolikih letih je to-prvikrat, da se je resno začelo z reševanjem toh tako perečih, in »a- naše gospodarstvo tako važnih vprašanj. Želeti je, da bi g. ministra prj njegovem prizadevanju podpirali vsi zainteresirani gospodarski krogi in ha ta način omogočili čimprejšnjo rešitev tega nadvse važnega vprašanja
g Velika Industrija na Češkoslovaškem - povečini v nemških rokah. Češki, listi ugotavljajo^ na podlagi statističnih podatkov, da je na Češkoslovaškem-1127 velikih industrijskih podjetij (takih, ki zaposlujejo po več kot ICO ljudi!). Od teh je 746 v čisto nemških rokah, 192 v čisto Čeških, ostala so pa nevtralna, ali dvojezična. V tekstilni industriji jo kom 1 osmi del čisto-češki, ctenlo pa utrakvistič-nd ali nemško. V steklarski, porcelanski in 'keramični industriji je rnzirmrje nemških lastnikov naprnm češkim 14 :1 (ako štejemo utrakvistično' med češke,' za 7 :1); v papirnicah .1® razmerje 39 :1 (oz. 5:1), v kemični industriji 3:1 (1 :1), v kožar»ki, lesni in » mfičili industriji 4:1. Podob,.i je v rudniških podjetjih itd.
g Kmetijski gospodinjski tečaj v Ptuju se prične z dnem 1. julija 1924 ter bo trajal do konca avgusta, Kmečka dekleta in mestne gospodinje naj so prijavijo do 30, junija tl. med uradnimi urami dopoldan na okrajnem, r topu, (kjer izvedo tudi drugo pogoje. Če no bo dovolj gojenik, najmanj 12, se tečaj ne vrši. Pozivamo in vabimo kmečke starlše iz o-kolico Ptuja, da pošljejo svojo nad 18 let stare hčerke v gospodinjski tečaj, ker je pouk v kmetijstvu m gospodinjstvu najboljša dota za 'mlade gospodinj©. ,t,.,	•
Dr. R. PipuŠ:	.	*-	. f.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
i.
Stanovska organizacija trgovine, industrije in obrta je pri nas z malimi spremembami še vedno urejena z zakoni, ki so veljali pred prevratom. Za slovensko ozemlje in za Dalmacijo veljajo torej še vedno avstrijski obrtni red in zakon od 29. junija 186S št. 85 d. z. Zadnji urejuje zadeve in pravice trgovskih in obrtniških zbornic.' Ta zakon velja torej še za trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in v Dalmaciji. On pa odkazuje trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani kot delokrog samo nekdanjo kranjsko vojvodino. Sedajni jugoslovanski del štajerske kronovine je spadal v Avstriji Pod trgovsko in obrtniško zbornico Lv; Gradcu, prevaljski okraj pod trgovsko in obrtniško zbornico ,v Celovcu. Za Prekmurje pa so veljali ogrski zakoni. Z naredbo od 16. nov. 1918 št. 108 U. 1. je narodna vlada v Ljubljani okoliš trg ov-ske in obrtniške zbornice v Ljubljani začasno razširila na vse ozemlje v območju Narodne vlade v Ljubljani. Z naredbo od 29. januarja 1919 št. 330 U. 1. se je po. daljšala poslovna doba odbora trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki je bila med vojno že potekla. Z naredbo od 9. septembra 1921 št. 113 U. 1. pa je vlada v odbor trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani poklicala 19 novih članov kot zastopnike tistega ozemlja, ki se je z naredbo od 16. novembra 1918 na novo pridružilo okolišu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
To so v bistvu zakonita določila, na1 katerih sloni obstoj, ustroj in delokrog trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Iz njih sledi pred vsem, da ljubljan-ska trgovska in obrtniška zbornica nima pravilno voljenega odbora, da je njen okoliš določen le začasno, in da ona ni urejena tako, kakor so urejene prisilne stanovske organizacije, trgovine in o-brtoištva v ostalih delih naše države, iz-vzemši Dalmacijo, člen 135 finančnega zakona za leto 1924-25 pooblašča ministra za trgovino in industrijo, da z naredbo uredi sestavo, teritorijalno območje in. volilni red za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Kako bode minister to svojo naloga rešil, nam ni znano. Pri neki priložnosti se je izjavil, da po njegovem mnenju ne -kaže, ustvarjati posebni zbornic za industrijo in spet posebnih1 zbornic za trgovino, kakor je to urejeno v Srbiji. Po njegovem mnenju naj bi trgovina, industrija in obrt imeli svojo organizacijo v skupnih zbornicah. Ker jo dobil minister samo pooblastilo za pre-ustroj ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice, ne pa tudi enakega pooblastila za dalmatinske trgovske in obrtniška zbornice, je pričakovati, da bode tudi njegova naredba imela le začasen značaj. Kakor na drugih poljih, bi bila zlastf na polju gospodarstva nujno potrebna1 enotna zakonodaja za celo državo. Ker imamo v naši države še vedno 6 različnih pravnih ozemelj, so tudi stanovske organizacije pridobitnih stanov na vsakem pravnem ozemlju urejene drugače. Ako bi se sedaj pravne razmere ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice uredile popolnoma na novo brez ozira na to, kako so enake organizacij urejene iv ostalih pokrajinah naše države, tedaj se utegne zgoditi, da bodemo poleg že obstoječih 6 vrst organizacij za trgovino, industrijo in obrt dobili še sedmo vrsto, da bode torej zmešnjava še Večja kakor je sedaj. Da se izognemo tej nevarnosti, je treba, da se ljubljanska trgovska in o-brtniška zbornica uredi enako, kakor so urejene že obstoječe tozadevne organizacije v tej ali oni pokrajini naše država da torej ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica ali ostane urejena tako, kakor je sedaj in kakor so urejene trgovske in obrtniške zbornice v Dalmaciji, ali pa, da se uredi po vzorcu že obstoječih zbornic te ali druge pokrajine naše domovine. Prej ali slej mora itak priti do tega, da bodo vse tozadevne organizacije naše države urejene enotno. Dokler pa te enotnosti ni, vsaj ne smemo povečati že obstoječe mnogoličnosti.
Važno ;ie vprašanje, ali naj ostanejo trgovina, industrija in obrt združene v eni zbornici, ali pa naj dobi trgovina svojo posebno zbornico, industrija in o-brt pa tudi svojo posebno zbornico. Marsikaj 'govori za združenje.
priJtodnjlAJ >
^ V: Maribora,-' dne 28. Strnila _
»TABO K«.
fctran 7*\
Pozor, napredni zaupniki in voiiici!
V občinah' oEra jmljh glavar s te v Maribor, Ptuj, Slovenjgradec in Konjice so razpisane volitve s 1. junijem! in se Vršijo 10. avgusta; v sodnih okrajih Brežice i n Sevnica pa se vršijo 17. in 24. avgusta. V rogaškem' in kozjanskem sodnem- okra 'ju bodo volitve šole razpisane, v gornjegrajskem' srezu so volitve dne 24. avdu-sta (rasna v občini Smrtno ob’ Paki, kjer fco 10. avg.)
Za te občine je za sedaj najvažnejše, da naši krajevni odbori iri zaupniki sestavijo pravilne kandidatne liste in jih pravočasno, če le mogoče prvi, vložijo.
1. Kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste?
Zakon o volitvi v občinska zastopstva pravi ($ 12.), da se morajo kandidatne Lste predložiti okrajnemu glavarstvu najpozneje v 10 dneh po razpolovitvi pravomočnih imenikov. Kedaj pa s« •Volilni imeniki pravemočni? Takrat, ko so v.se reklamacije rešene. Po zakonu o volilnih imenikih (§ 12) se sniejo 'popravki (reklamacije) zahtevati Se 15 dni po razpisu občinskih volitev. Vsako rekle-tmacijo mora županstvo vsaj tekom 5 dni predložiti okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče mora reklamacije rešiti najda-Jje v 7 dneh, in županstvo mora izpre-membo takoj vpisati v volilni imenik. Sedaj še le je volilni imenik pravomočen in zdaj še le se lahko začnejo vlagati kandidatne liste skozi 10 dni. V našem Primeru so občinske volitve razpisa le s 1. junijem. Od 1. do 15. junija je torej čas za reklamacije. Ako v tem času ni nobene reklamacije, je s 16. junijem volilni imenik dotione občine pravomočen in se lahko 16. junija že začnejo vlagati kandidatne liste. Ako pa je med 1. in i5. junijem? vložena reklamacija, pa je volilni imenik pravomočen in se lahko začnejo vlagati kandidatne liste še le tedaj, ko je zadnja reklamacija rešena. To se lahko zavleče do začetka julija. Na primer: Nekdo vloži reklamacijo 15. junija. Županstvo predloži reklamacijo okrožnemu sodišču v zadnjem postavnem roku, 5. dan, to je 20. junija;- po pošti gre reklamacija na primer 2 dni, tako da dobi o-krožno sodišče reklamacijo 22. junija. — Okrožno sodišče ima za rešitev časa 7 dni in reši reklamacijo 29. junija. Za pošto od okrožnega sodišča' do županstva
Louis Couperus:
vzaminio zopet 2 dni, tako da dobi žu panstvo rešitev v roke 1. julija in rešitev takoj vpiše v volilni imenik. Se le zdaj je volilni imenik' pravomočen in se lahko začnejo vlagati kandidatne liste skozi 10 dni. !(j ?
Kok za vlaganje kandidatnih’ list bo torej v vsaki občini drugačen; odvisen bo od reklamacij in’ njih rešitve. Toliko pa lahko rečemo, da bo v najboljšem slučaju čas za vlaganje kandidatnih list od 16. junija naprej, v najslabserri pa okrog 1.—10. julija. Zato je tudi mariborsko okrajno glavarstvo za vse svoje občine že vnaprej določilo, Ja je zadnji rok za vlaganje kandidatnih list 10. julija do 2. ure popoldne. Prvega dne, kedaj se namreč kandidatne liste lahke začnejo vlagati, pa tudi okrajno glavarstvo naprej ne more nikakor določiti, ker je to, akor Smo videli, odvisno od reklamacij in njih rešitev. Pač pa mora županstvo po rešitvi reklamacij v volilnem razglasu objavit: dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste. — Naši somišljeniki morajo na. občini paziti, kako je z reklamacijami in kako stoji na volilnem razglasu in po tem uravnatj vložitev kandidatne liste!	,
2, Koliko kandidatov obsegaj kandidatna :i:	lista?
Kandidatov mora biti toliko, kolikor je v dotični občini izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. Občinskih odbornikov in namestnikov pa je;
v občinah z manj ko 500 prebivalci: 7 odbornikov in 3 namestniki;
v občinah z 501 do lOOfl prebivalcev; 9 odbornikov in 4 namestniki;
v občinah z 1001 do 2000 prebivalci: 17 odbornikov in 17 namestnikov;
v občinah z 2001 do 5000 prebivalci; 25 odbornikov in 25 namestnikov;
v občinah z 5001 do 10.000 prebivalci: 33 odbornikov in 33 namestnikov;
v občinah z 10.000 do 20.000 prebivalcev; 37 odbornikov in 37 namestnikov;
v občinah z 20.000 do 40.000 prebivalci: 41 odbornikov in 41 namestnikov;
v občinah z nad 40.000 prebivalci: 49 odbornikov in 49 namestnikov.
Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
3. Vezanje kandidatnih list.
Ako naprednjaki v kaki občini iz kateregakoli razloga sestavijo več Kandi-
datnih list, tedaj jili naj vežejo! Pooblaščeni zastopniki teh list (ki so na drugi strani kandidatne liste kot taki označeni) morajo vsaj	8 dni pred	volit vi jo	izročiti	srezkeinu	glavarstvu	pismeno	iz-
javo strank, ki bi se glasila na primer takole:	;. o
Srezko	poglavarstvo '
? i.	v Šmarju	pri Jelšah.
Prijava'vezanja kandidatnih list JDS in SKS za volitve v občinski zastop v občini Šmarje pri Jelšah.
Podpisani pooblaščenci zastopniki kandidatne liste Jugoslov. demokratske stranke in Samostojne kmetijske stranke za volitve v občinski zastop občine Šmarje pri Jelšah s tem javljamo v smislu ^ 13. zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji vezanje kandidatnih list Jugoslov. demokratske stranke in Samostojne kmetijske stranke.
Šmarje pri Jelšah, dne...........i%>4.
Podpisani pooblaščeni zastopniki kan-Jugoslov. demokratske stranke:
! i	(lastnoročni podpis).
Pooblaščeni zastopnik kandidatne liste Samostojne kmetijske stranke:
(lastnoročni podpis).
Katk pomeli inia vezanje list? Vezani listi se pri štetju glasov smatrate za eno. Na ta način lahko njima skupno pripade kak mandat več. Kandidati, ki so jih na ta način vezane listo dobilo skupaj, se med nje porazdelijo po načelu proporca. Ce bi v kaki občini iz kakršnihkoli razlogov somišljeniki JDS šli deljeno z več listami v volitve, potem! naj liste gotovo vežejo, da se glasovi z ostanki ne izgubijo!	(	.	-
4. Ako je kdo podpisal nasprotno kandidatno listo,
pa ni vedel, da je nasprotna, naj gotovo prekliče podpis s takole izjavo, ki jo pošlje srezkemn glavarstvu:
Izjava. Podpisani preklicujem! svoj pod- 's na kandidatni listi (navedeš označbo te liste) in izjavljam, da kandidature po tej lis-ti ne sprejmem?.
Jarenina, dne  1924.
Podpis (ime, priimek, poklic, bivališče).
Ako pa kdo zve, da, so nasprotniki njegov podpis ponaredili in tako njegovo ime zlorabili, naj napiše na srezko poglavarstvo takole:	'•
Izjava, Podpisani (ime, priimek, poklic, bivališče) sem doznal. da sem na
kandidatni listi  (označba te liste).
Izjavljam, da te liste nisemi nikoli last-
noročno podpisal in me je torej mforaJ kdo drugi podpisati. — . . . . (kraj), dna ..... 1924 Podpis. -': A> >:’**'•'+! S.|',
Kandidatne liste s potvorjenimi pod* pisi mora Srezko poglavarstvo progi a si j ti za neveljavne, tudi, če so že bile potr^ jene ali objavljene. Zgodilo se je to že klerikalcem na (Vranskem1.
5. Zaupniki in krajevni odbori JDS. *’ na kaj morate paziti pri občinskih’ vo> litvah?
1. Berite natančno še enkrat vsa navodila tajništva JDS v Mariboru v okrožnicah in' v naših listih. J*y r-Uijt« • . j
2. Ne sprejomajte kompromisov kjer ni potrebno. Ne bojte sc odkritega boja, a bojte se gnilih kompromisov.
3. Kjer nastopijo naši kandidati na skupnih kartah, naj nikdar ne dovolijo, da bi se taike liste vlagale pod firmo SLS
4. Berite natančno razglase o občinskih volitvah, da boste vedeli, kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste!
5. Napredne kandidatne liste (JDS, SKS, NRS, NSS), vežite med seboj! Naznani ti morate to glavarstvu vsaj osemi dni pred volitvijo! n •	;
6. Skrbite, da naši volilci zvejo pravočasno, katera skrinjica je naša in kdai je predstavnik naše liste!
7. Določite v vsaki vasi odbor, ki prevzame skrb, d» pridejo na dan volitve vsi na volišče! . ■•
8. Če bi kdo podpfsal kako nasprotno kandidatno listo, pripravite ga do tega,1 da podpis prekliče!'« •
9. Pazite že sedaj, če nasprotniki kje uganjajo sleparije s podpisi! Naznanite to takoj srezkemn poglavarstvu, ki noto-ra kandidatne liste 's potvorjen itn«! pod-Pi proglasiti, za neveljavne, tudi tedaj/ ako so že bilo potrjene ali objavljene.
10. Ako želite pojasnil, se obrnite do tajništva JDS v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.
—     -
se pri posebnih prilikah prostovoljne
| požarne brambe in nje rešilnega
S oddelka v Mariboru ■
z darovi za novi i
sum
Zaifauieni »sel.
j	Roman.	^9
rsrS'P0;d! GosPod! Glejte! To je ono razpotje, katerega smo se tako bali! Kip
vratin kip! Boginja čarobnega mese-
Gospo,l! p«™*gajte mi iGospod, čuvajte me! Sveti bogovi nama pomagajte, v« <nama pridite na
-™.1'1 -1€\ a njegov sjab glas sc se izgubljal y viharju. Strašen veter je vrgel voz preko ce«*te. Ne-f srečni voli, ki so se dali brez odpora pobegniti z vozom, so tulili kakor vihar. Skočil senu hm voza in padel v blato. Pogledal sem) navzgor. V mračnih, mešanih ;' n besni oblakih «0 se zvijale vsakovrst j »e divje pošasti. Bili so netopirji z ženskimi obrazi, ki so se vili okrog orjaškega vampirja, k, je tajinstveno pogleaa-<>al name s svojimi rumenimi, fosfornimi OČml Davos <* je, blazen od strahu vr-(gel k mojimi,nogami ter se skrival v mo-|'3o borno suknjo. Strašne pošast« pn so !*e v krogu spuščale na mojo gbivo
IV.
r v tem trenotku sem iztrgal bič iz ro-fKe,napol mrtvega sužnja, ki ga je 011 še »vedno krčevito stiskal v* roki in sem 0-apisal z njim krog okoli glave. Čudovito ijftli se .vedno nisem veroval v čarovnice. [•Kesnica je, veroval sem v burje in od-».Vratne ptice nezgod in v ogromne neto-/pirje, kijih sicer še nikoli nisem videl. pToda v čarovnice^ nisem veroval. Skušal ^sem z dolgim bičem zadržati pošasti ,v pPrimernJ oddaljenosti od svojega telesa, [toda čutil sem, da ne boni mogel dolgo ■Časa vzdržati. Zato sem zagnal bič v |Voz in ogabne krila in peroti so začele (Udarjati okrog moje glave in tepsti me j Toda veliko premore mlad in močan , ' človek m zadnjem trenutku skoroda ne-
v.	,■	...	-V.	.	_	.-.ti-' ■* .i - -■ .
zaslišane nevarnosti. Kaknšo moč so pač darovali bogovi ljudem, moč, ki postane desetkrat jačja, kadar napoči skrajni čas! Tudi jaz sem imel toliko moči, da šeni vzdignil svojega onesveščenega sužnja, da sem ga zavil v svojo suknjo in vrgel v voz. Volj so tulili od bolečine in obupa, ker so jih tepla krila in porotnice.
Zagrabil sem sprednjega za uzde in ga povedel na levo okrog križišča. Vedel sem, da bi bilo nemogoče peljati vole in voz preko razpotja, poleg kipa, ki se je — kakor se mi je zdelo — premikal in režal, kot bi bil živ. Vlekel sem vole 0-krog križišča, tik do poslednjega kroga, ki je bil tamkaj zarisan. Vedel sem, da moramo samo naprej in da nazaj ne 'morem več. Kako mi je bilo takrat žal, da msem ničesar vedel o skrivnostih Elcu-zisa!
Tedaj bi zadostovala ena samcata beseda, ena kretnja, in čarovnice . . ? Ah! Kake čarovnice! Te ogabne pošasti.
Zdajci se je spustila iz kričeče in tuleče jate pred me harpija. Bila je strašna: zena-ptica, z ženskim licem, ki ga je razorala pohota. Kakor plamen rdeče in razmršeno perje, a bleščeča kakor fosfor, se ji je našopirjlo na goli lobanji. Njene rumene oči so gorele v temi kakor ogenj. V njenih črnih ustih so se svetili zobje, da se mi je zagnusila. Imela ie peruti in ptičje noge. Njeno perje je bilo črno in rumeno, iz njega pa so molele nage ženske prsi, s kožo oskubljene ko-coši! Imela je tudi roke, ki so bile dolge in mršave. Na koncu rok so bili ostri Ptičji kremplji. Stala je pred menoj in smejala se je.
»S pota!« sem zavpil in potegnil z eno roko vole, ki so mukali, z drugo sem mahal z bičem.
Kakor tuljenje so odmevale njene besede: »Pojdi z menoj! Pojdi z menoj! Pojdi z menoj!«
Iztegnila je kremplje. Včasih jo ie obsijala žveplena svetloba, Odarji
jo z bičem tako močno, da se je ovil 0-krog njenega ptičjega telesa. Zelo previdno je plesala v vseh smereh mojega biča in je obenem klicala drugim pošastim, ki so se gnetle okrog nje, naj odidejo, odidejo, odidejo; hotela me je imeti samo zase. Jaz pa sem klatil z bičem in vlekel vola okrog razpotja. Nesrečni živali sta razumeli nevarnost, ki jima je pretila. Vlekla sta z vsemi silami. Čutil sem že, kako se harpijini nohti dotikajo mojega obraza, hitro sem naredil iz biča zanjko in jo vrgel okrog njenega vratu, da jo zadavim. Od jeze in bolečin je tu-liia.^ Spoznal sem, da vendar ni tako močna, predvsem zato, ker jo je prevla dovala strast in ker so bile njene misli naperjene samo na to, kako bi me potegnila v zrak, v oblake in vihar. Vola sta Prebredla že tretjino čarobnega' kroga in približevali smo se že cesti na križišču. Okrenil sem voz na cesto, ki sem jo komaj videl v temni noči. Zanjka je še vedno ovijala harpijin vrat.
Skušala se je osvoboditi. Ni se ji posrečilo. Kazala je zobe in mežikala je z očmi kakor žena, ki bi sc rada dopadla.
»Zato, ker nočem, zato, ker nočem! Zgrabil si me samo zato, ker sem se sama^ dala zgrabiti. Jaz bi mogla, mogla, pa nočem, nočem. Lepi dečko, jaz te ljubim! Pojdi z menoj!«
Podil sem vole. Pametne živali so skoraj tekle, ko sem vlekel za seboj harpijo na zanjki. 2c je bilo za nami žalostno razpotje, zavito v noč in hrcščanjc Ptic. »Ijleuzis, Eleuzfs!« sem molil. »Ce-res in Hermes! Čuvajta me!« Zdelo se mi je, da mi že sama misel na bogove daje novo in večjo moč. Lilo je v curkih, a harpija še je vedno hreščala, vkljub temu, da je že napol zadavljena visela na zanjki.
Tedaj sem stopil z nogami na nlo, pograbil jo za kremplje, hitro sem ji vzel zanjko z vrata, zapretil ji z zamahom bi-v.a .in jo izpustil. ^	.
»Dalje!« sem zaklical. »Dalje!« Hotela se je vreči na mene, toda ponovno sem jo udaril. S svojimi nohti je raztrgala dol-; go zanjko na mojem biču. Smejala se ml je, da me je oblila jeza. Toda jaz sem mlatil brez prestanka in udarjal z ročajem biča. Čutil sem že na ledjih njene kremplje. Tedaj sem jo zgrabil za golšo in mislim, da sem jo davil.
»Bogovi Eleuzisa!« sem zaklical. »Pomagajte mi!«
Padla sva v blato in se pričela boriti Zgrabil sem jo za perof in jo izpulil. Strašno je zavpila in se zravnala. Tedaj sem jo prijel za ptičjo nogo in jo zlomil. Zagnala se je visoko v zrak in zafrfo-tala na zemljo. Jaz sem se požuril na voz in skdčil sem na kozla.
»Hija, hija!« sem zakričal na vola. Dobri živali so razumele. Ali vkljub vsemu se je vlekla za menoj harpija po blatu, vedno bližje jn bližje.
»Ah, ah, ah!« je hreščala besno. »Mojo perut, mojo perut si izpulil in mojo nogo, mojo nogo si zlomil. Proklinjam te, jadni možiček! Osel si, ker si prezrl mojo ljubezen, ti, ki niti ne slutiš, kaj značl moja ljubezen, ti, ki si ljubil vsako služkinjo po prenočiščih! Osel si in zopet boš osel, kadarkoli se boš zaljubil!«
Ozrl sem sc. Harpija se je vzdignila In se vlekla za menoj s svojo zlomljeno nogo; ena perot ji je štrlela visoko v zrak, druga je klonila k zemlji. Deževalo je.
»Osel, kakoršen si bil in kakoršen boš vedno, kadar se boš zaljubil v kako drugo a ne v mene!« je kričala harpija.
Nato se je zrušila na cesto in zavoila proti nebu.
Lil je dež, vola sta sopihala.
»Hija, hija!« srn zaklical.
Kam vendar grem v to noč, v to straS 110 noč?
»Bogovi iz Eleuzisa!« sem zaklical. »Pridite mi na pomoč!«------------------..._____
.-•-ja?	(Dalje sledi,)
IPisalni stroji, barvni traki, ogljen papir, Opalograph-pripadki ANT. BUD. LEGAT, Maribor, Slovenska uli
Ca 7, tel. 100!	1332	4-4
(z dvojnim podplatom) Majice, perilo, palice, dežnike, plašče i. t. d. nudi po konkurenčni ceni
Gambrinovi dvorani
danes v soboto, na Vidovdan
lastnih izdelkov za »palae in jedilna sohe . najceneje v zalogi ;Šereer in drug, Maribor, Tetrinjska ulica Stev. 2.	106
Mehanik Ivan Legat IJIaribor, Vetrinjska ulica št. 30
Jakob Lah, Maribor, Giavm trg st. 2,
na vrtu kvarteta R. Richter
Znano dobra jedila in vina, sveže Tscheligijevo pivo, 1408	točna	postrežba.	A.	Rasi«!.
Ugodno kupite
Otročki voziček »Brennabor* nov, ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	1418	2—1
Mali vinograd, pol ure od Maribora IC 480.000. Dve lepi vili K 300.000 in 1,000,000. Posredovalnica »Rapid*. Maribor, Gosposka ulica št. 28, 1409
^priporoča svojo specijalno delavnico za pisalne, računske, kopirne stroje itd. kot edini ter ! najsposobnejši zavod. Zaloga no-! vih ter rabljenih pisarniških stro-tjev. Samoprodaja najboljšega razmnoževalnega aparata Cpalo-graph ter njegovih originalnih 'potrebščin. Ustanovljeno 1919.
1175
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini
Pristopajte k Sokolski Matici!
na Pobrežju s 3 sobami in 2 kuhinjama z malim gospodarskim poslopjem in približno pol orala vrta za ugodno ceno rsa prodal. Proda se tudi električni glasovir. — Pojasnila daje dr. Anton Mulej, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 30,	1381
Izšel je ročni
Maribor, Gosposka ulica 26
= Najiepše novosti =
128
Na prodaj: Dvokolo, znamke „8171«*. voziček eno vprežpi ali ročni, dvokolee, otročji voziček, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi. 1403 2 — 1
Volontor se sprejme za pisarniška dela v tovarni čokolade „Mirim“, Prešernova ulica 19.
1349
Kupim staro zlate, srebrn denar in dragoceno kamenje, M. Ilger, urar. 1284 30 - 5
Prvovrstni pes čuva) (Do-bermann) skrajno strog na prodaj. »Transport*, Aleksandrova cesta 61.	1363	3—3
r merila 1:600.000, priredil ravnatelj učitel/ilCi Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija in založba Mariborska tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid j« ievršeo v štirih barvah in obsega vse ozemlje, na katerem bivaje Slovenci, ter j« namenjen predvsem šolski mladfni. Gena zemljevida v štirih barvah Din 9-—, teti zemljevid v osmih barvah Din 10*—.
Naročaje se pri
Mariborski tiskarni d. d
Pristopajte k Jugoslovenski Matici.
Kolo z novim motorjem znamka »Columbus* proda R Nipič, Tezno št. 13. 1392 2—2
Trije dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov v upravi.	1393 2—2
Krojači in krojačlce! Izdelujem po poljubnih modelih po meri vsakovrstne kroje (mu-štre) za dame m gospode Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaStvo, Ljubljana, Rrižev-niška uliea 2/1.	1396
Stenovanie 1 sobe in kuhinje z električno razsvelljavo v Mag-dalenskem predmestju se zn menja za stanovanje z 2 sobami in kuhinjo. Naslov v u-
i pravi.	1339
Pozor! Po ceni na prodaj: kompl.tne postelje, otomani, divani omare za okleko, omare za perilo, šivalni stroji, o gledala, harmonike, dvokslesn itd. Vprašati: Peršon, Ob bregu 30 in Stritarjeva ulica 18.
1411
Prazne
Išče se velika prazna ali me-bllrana soba s souporabo kuhinje, v mestu ali nsjbližji okolici za 15. avgust t.l. Osebne ali pismene ponudbe na Zti-skega trg St, 8/1.	1419
Privatni uradnik, mlajša moč, s 4 letno prakso v odvetniški pisarni, zmožen vseli pisarniških del in strojepisja išče takoj nameščenja. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv* na u-pravo »Tabora*.	1414
Moderno in hlgljensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se eenj. občinstvu priporoča,prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastna brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-50
Trgovska hiša v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na prodaj, Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stbhr, St. Pfllten, SchieG-stattpremenade 3, Osterreich.
1202 6-3
prevzame
trgovina z galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, vrvarskimi in pie-tarskimi izdelki
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska 26.	2596
Veleskladišče Trboveljskega port land cementa
Krasna spalna soba iz hrastovega lesa je po ceni na prodaj. Krčevina, Praprotniko-va ulica 193.	1412
4MJeko večjo množino vsaki dan prodaj* -Felberhof*, Pesnica, j	1404
jtpe se služkinjo za vse. Mai-i strova sl. 23/11. nad. 1405
tlspim prar blizu Maribora posestvo, obstoječe iz hiše, hle-, va za 6—8 glav živine in 5 j do 10 oralov travnika, Posre-t- dovalei izključeni. Ponudbe pod »Posestvo 1250“ na upravo S -Tabora".	1403 2—1
po izvanrefiho nizkih cenah t eulogi pohištva
Edino le električni
BUZOVAJ
na cele vagone in na malo
Veletrgovina
ftaifoor
Gosposka ulica st. 20 (Piruhanova hiša)
h&r Svoboden ogled CanlM brezplačno!
patenti p.
dasta v momentu vrelo
vročo ali mlačno vodo.
Maribor, Aleksandrova cesta 39,
1378 2—2
Dobivajo se pri lastniku
M. Nerat, Slovenska ul. 12
Naznanjam slavnemu občinstvu da. sem prevzel
dobro znano gostilno
»IZLAKAR«
Vojašniška ulica 10.
Točim izborna istrska in dalmatinska črna vina. kakor tudi domača vina. Gorka in mrzla jedila ob vsakem času na razpolago, Za obilen obisk se priporoča Ivan Pavlovič
1387 2-1
rati v funkciji. 20—13 356
ki zna tudi perfektno stroje-pis, išče za takojšnji nastop
preskrbite se s potnimi kovčeki, kasetami, neceseri, torbami, listnicami, nahrbtniki i. t. d. Vse to dobite v veliki izbiri In po zmernih cenah pn
Telefon 207. IVAN-U KRAVOS, Aleksandrova cesta 13.  Telefon 207.
Maribor, Cankarjeva ulica 1
KNJIGOVEZNICA
Lep zaslužek!
Ursffcasai zeves
da j« dobit
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št 5 emajlirano težko posodo znamke »Goliath" in laSjo vrst«, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kamenina »to in stekleno robo najboljšo wnate. Vso kupuje pri njem; zato hiti, da ne za-214	mudiš.	40—4
MARIBORSKE TISKARNE D. D
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, t PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA ‘VSA V KMJIGOVEŽKO STROKO SPADA-s	JOČA	DELA.	a
Uprava „Tabora“ išče nabiralca inseratov. Nudi se prav dober zaslužek tudi onemu, ki je v popoldanskih urah prost. Natančne informacije se dobe v upravi lista.
IZVRŠBA SOLIDNA!
vseh vrst manufakturnega in modnega biaoa, sokno sa meške in ženske obleke, platno, perilo l. t, d.
1207	Vse	blag®	se prodala p® lesfnih m mpod Bastnih cen. s-3
Ne zamudite usodne prilike. Na vsak način pa si v lastnem interesu pred nakupom kakoršnega koli blaga oglejte to prodalo v trgovini
IVO VEKJET, Maribor, Šolska ulica Stev. 4 (blizu stolne cerkve).
gmeftvSk i« ibiojoteJS: K^omooIS »T*bor»- Glavni i» odgovorni urednik: Vekoslav 8 n I n d I e r.
SČfiiiH Sl	-Vf	'K	S"	S	§*.	^	Ha¥lBo5%7	<5n$'	28.	junija.	192’