NOVEMBER It P Ednraad IT T Gregorij, «ud. 18 S Soman lfl C Elizabeta 20 P Felito Val. ♦ 21 S Drftoranje M. D. 22 N 25. pobink. 28 P Klemefik 24 T Janez od krila 26 S Katarina 28 C Zahvalni dan 27 P MakMtaij 28 S Stefan, ml. Q 29 N 1. adventna 80 P Andrej, ap. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK] G**lo: Z* vero in narod — ea vranico in resnico — od boja, d» smageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. COfficial Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V 2DRJJŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 234. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 26, 1926 LETNIK (VOL.) XLV V strahu pred novo vojno se ozira svet na Zed. države, da tt a y» a n nr> nr\ T? Al mu od tam pride rešitev. — Zaupanje sveta v Ameriko I /Iv) 1 ll Ur /i.L' se je še podvojilo, odkar je bil Roosevelt zopet izvoljen. — Pričakujejo se važne izjave Roosevelta na konferenci v Buenos Aires NAZNANILO NAROČNIKOM Washington, D. C. — V sedanjem kritičnem času, ko se celega sveta čimdalje bolj prijemlje vojne mrzlica, se isti svet z upanjem in zaupanjem ozira proti Ameriki, zavedajoč se, ako je zanj še kaka rešitev mogoča, je najbolj trdno pričakovati, da bo ta rešitev prišla iz Zed. držav ANGLIJA VZNEVOlJENAl Chicago, 111. — Pretresljiva --nesreča s katastrofalnimi posle- Od španskih upornikov ne,dicami se je pripetila v torek prejme zadovoljivega odgo-, zvečer na tukajšnji nadulični že-vora. .leznici. Pri postaji Granville —o— jave. je ekspresni vlak North London, Anglija. — Na svo- \ Shore Line zavozil v ozadje jo noto, ki jo je poslala vodite- j Evanston ekspresnega vlaka, ko lju španskih upornikov, gene-j je zadnji stal pred izmen jeval-ameriških, ki se dvigajo nad ralov FrancU( naj določi kraj,,nico. Drugi vlak je vozifs hi-sedanjim razrvanim svetom |kjer bodo angieške ladje varne, trostjo 40 milj in se je njegov kakor svetilnik miru in de- pred njegovo blokado v prista-, prvi voz popolnoma zaril v zad- nišču Barceloni, ni prejela an-, nji voz prvega vlaka. Posledice gleška vlada nikakega povolj- so bile grozne: Voz prvega vlaka nega odgovora; jasno je iz te-|Se je razletel na drobne kosce in ga, da mora Franco dobivati, razmesarjena trupla potnikov so od nekod mogočno zaslombo. (bila razmetana vse naokrog. U-Na vse to je Anglija odločila, [bitih je bilo devet, ranjenih pa da bodo v naprej spremljale 58 oseb. njene bojne ladje vsako trgovsko pošiljko v Španijo; istočasno je parlament ponovno sklenil, da se ne sme pošiljati nikako orožje v Španijo. mri irrnnr/1 Zaradi obveznega narodne- NA NESREČA Sa praznika, Zahvalnega dne, ki ga obhajamo danes, bo izostala petkova številka našega lista. 9 mrtvih, 58 ranjenih pri trče nju vlakov. mokracije. Svet ne pričakuje danes, da bi šla Amerika ponovno z orožjem kam delat mir, kajti ve, da ameriško ljudstvo ni več tako nespametno, kakor je bilo pred 19. leti, ko je navdušeno prijelo za orožje z naivnim pricipom, da se bo "z vojno napravil konec vojnam." Svet ve, da je ta zadnja izkušnja izučila Ameriko, in bržkone je ni več države, ki bi upala, da lahko na podobni naČin pričakuje od nje pomoč. Da danes gleda svet na Ameriko kot rešiteljico, dela to v upanju, da ga bo rešila s svojim moralnim vplivom In svo- DELAVSKI VODJA GANGSTERSKO UMORJEN Chicago, 111. — Na prav gangsterski način je bil ubit Mich. J. Galvin, dolgoletni delavski voditelj, ki je bil tudi jim vzgledom. -načelnik unije razvaževalcov. Zlasti, odkar je v zadnjih jUmor se je izvršil v ponede-volitvah odnesel Roosevelt ^jek ponoči. Galvin je korakal zmago, se je uponje sveta še|po West Madison st., ko se podvojilo. Razvidi se to iz raz-.pripelje do njega neki avto s nih člankov volilnih evropskih štirimi moškimi, od katerih Časopisov, v čemer stoji fran- .sta dva pričela streljati nanj, cosko časopisje na prvem me- na kar je avto hitro oddrvel, stu. V njem se očitno povdar- jNapadeni je bil zadet od 29 ja, da so oči Evrope obrnjene .strelov. Natančen povod za ta proti zapadu preko Atlantika, jnapad se še ni ugotovil, dom-Ako bi Roosevelt le skoraj nevate pa se dve možnosti: napravil kako potezo ali kak Ali je bil izvršen od nasprot-korak v obrambo miru, pravi- nikov Galvinove unije, druge SODIŠČE REŠILO BREZPOSELNO ZAVAROVANJE Washington, D. C. — Z nenavadno razdelitvijo glasov, namreč 4 proti 4, je vrhovno sodišče Zed. držav pretekli ponedeljek odločilo, da je zakon države New York za brezposelno zavarovanje ustavno veljaven. Kadar so glasovi tako enako razdeljeni, velja odločitev v prid zakona, kajti za njega razveljavljenje mora biti oddana nadpolovič-na večina glasov. Enaka razdelitev je bila povzročena vsled odstotnosti sodnika Slone, ki se zaradi bolezni ni udeležil razprave; ta sodnik pa je znan kot liberalen in bi torej njegov glas le še potrdil zdaj veljavno odločitev Ta izrek vrhovnega sodišča ni važen samo za državo New York, marveč za vse druge države, kakor tudi za federalno jo, bi se takoj razlilo novo,unije voznikov, ali pa iz kon (brezposelno ^varovanje',' m torej ta zakon ni več v nevarnosti, da bi bil razveljavljen. časopisi pa tudi naglašajo, ako vin je bil namreč republikan bi Francija in Anglija pod- 3ki wardni komitiman. vzeli kak nov načrt v obram-j -o—— bo miru in v svrho razorožitve,; PLAČILO ZA ZLOČIN lahko s sigurnostjo računajo j Chicago, 111. — Dva mlada «a Rooseveltovo podporo. fanta, 17 letni Frank Tallach Oči celega sveta so točasno jn 18 letni Louis Miller, bo-°brnjene na južno Ameriko, sta imela celo svoje življenje v mesto Buenos Aires. Tamkaj priliko, premišljevati, kam vose prihodnji torek otvori mi- di zločinska pot. V ponedeljek je ameriško poslaništvo v Masovna konferenca vseh ameri- sta bila namreč obsojena vsak|dridu vse doslej poslovalo in skih držav obeh kontinentov,'na 199 iet zapora vsled umo-idaJal° zašeito ameriškim dr- POSLANIŠTVO V MADRIDU SE ZAPRE Washington, D. C. — Kljub veliki nevarnosti vsled obstreljevanja od strani upornikov, KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Po izreku nekega sodišča v Goldberg, Šlezija, se mora obdelati v Nemčiji vsa zemlja, ki se da obdelati. Pravdo je pri tem izgubil neki trgovec z zemljišči, katerega zemlja je stala prazna. — Pariz, Francija. — Prisiljen vsled novih izbruhov stavk med francoskim delavstvom, je bil min. predsednik Blum prisiljen, da je za torek sklical izredno sejo vladnega kabineta. V stavki je točasno delavstvo v okrog 80 tovarnah. — Šangaj, Kitajska. — Zaposlen z razmerami v Evropi, svet malo ve, da se v kitajski provinci Suiyuan vodi prava vojna med četami države Majndžukuo in kitajskimi vladnimi četami. V bojih se uporabljajo tudi aeroplani in tanki. ODLOČITEV KONVENCIJE S suspendiranimi unijami se bodo nadaljevala poganjanja. — Slediti utegne izključitev. %% Jugoslavile« ■ve težki nesreči na Štajerskem, nastali vsled neprevidnosti, ki sta zahtevali dve človeški življenji. — Na Dravskem polju so pričeli regulacijska dela na Dravi. — Sm. 1 ' jsa. -- Nezgode in nesreče. -o— ZNANOST IN VOJNA SE SREČALI Barcelona, Španija. — Sedanja španska vojna bo prispevala tudi svoj košček k znanstvenemu raziskovanju. Pri kopanju strelskih jarkov na aragonski fronti je namreč t naletelo katalonsko vojaštvo na predzgodovinske najdbe, na človeške lobanje in na posode, ki kažejo, da izvirajo iz kamenene dobe. Kljub temu, da vojno razpoloženje ni posebno nagnjeno za upoštevanje takih najdb, si je vendar vojaštvo vzelo toliko časa, da je previdno odkopalo najdnine in jih bo izročilo katalonski univerzi. Tampa, Fla.— Deset "uporniških" unij pod vodstvom načelnika premogarjev, Johna Lewisa, katere je odbor delavske federacije suspendiral začetkom septembra, bo še na-1 dalje ostalo pod suspendacijo. Tako je odločila konvencija federacije v svojem nočnem za-| sedanju pretekli ponedeljek. Kakor znano, so bile omenjene unije suspendirane, ker so se pridružile Lewisovemu stališču, da se organiziranje delavstva preuredi tako, da bodo imeli priliko vstopa v unije ne samo strokovni, marveč tudi navadni delavci, in se naj zato delavstvo organizira po industrijah. Konvencija je dala glavnemu odboru poverilo, da vodi nadaljnja pogajanja s suspendiranimi unijami, da se doseže sporazum med obema skupinama. Ako bi pa odbor ne videl nikakega upanja, da bi se dal spor na lep način poravnati, potem ima pravico tekom prihodnjega leta sklicati izredno konvencijo, na kateri se ima izreči končno vel javna izključitev. Glasovanje je sledilo vroči, večurni debati, na kateri so nastopali govorniki za obe stranki, za federacijo in za Lewisa. ZDRAVNIK ODLOŽIL DVOBOJE Budapesta, Ogrska. — V svojo nevoljo je bil dr. Franc Sargas prisiljen, da je za en dan odložil devet dvobojev, kateri bi se bili imeli vršiti zadnji ponedeljek. Zdravnik je bil namreč v svojem poklicu zadržan. V torek se je nato spoprijel s prvima dvema nasprotnikoma. NOVI MOST V S AN FRANCISCO 21 Po številu. Otvoril bo kon- ra> kj 3ta g-a izvršila pred me- ferenco predsednik Roosevelt secem dni nad nekim moškim, Sam, ki je v to svrho združil kateri ju je motil v njih ropar- sv°je počitnice s tem uradnim ^jh poizkusih. Potovanjem. Pričakuje se, daj -o- bo v svojem otvoritvenem govoru, v torek, podal izjave, ki STAVKARJI ZAPUSTILI TOVARNO Se ne bodo nanašale samo naj South Bend, Ind. — Stotine to konferenco, ali samo na ^'sedečih stavkarjev," ki so Ameriške države, marveč bo- imeli skozi šest dni zasedeno do imele pomen za celi svet. tukajšnjo tovarno Bendix Pro-Ta konferenca se je sklicala ducts Corp., so se v ponede- žavljanom, ki so se zatekli vanj. Položaj pa je postal tako opasen, ko grozi mestu popolno razdejanje da se je osobje končno odločilo, da zapusti poslopje in tudi mesto samo ter se odpelje v mestc Valencio skupno s številom Amerikancev, ki so še ostali v Španiji. na Pobudo Roosevelta same-ea> ki je v januarju poslal tozadevno povabilo vsem ameriškim državam. Izprevidi se ahko iz tega, da ima predsednik nekaj velikega na pro-Sramu zlasti še, ker je odšel še ljek popoldne odločili, da za-puste poslopje. Takoj nato so se začela pogajanja. sam, osebno tja. Bržkone i Je njegov načrt, da z zvezo vsem ameriških držav pokaže 0stalemu svetu, kako lahko države žive druga poleg druge y Prijateljstvu kot dobre sose- de, ne da bi jim bilo treba zanašati se le na orožje. Ko bo tako utrjen mir v Ameriki sami, bo na tej podlagi Roosevelt nekako očetovsko dobrohotno lahko posegel s svojim vplivom še na ostali svet, in to bo poteza, katero svet tako željno pričakuje. ZBOROVANJE KATOLIŠKIH ŠKOFOV Chicago, 111. — Iz raznih krajev je prispelo semkaj pretekli ponedeljek 55 katoliških škofov in nadškofov, da prisostvujejo letnemu zborovanju Catholic Church Extension society, katero se je otvorilo pod vodstvom kardinala Munde-leina. Zborovanje je ugotovilo, da se je zadnje leto izdalo milijon dolarjev za razne misi-jone. Del novega, osem milj dolgega tnostu, najdaljšega na svetu, ki veže San Francisco z Oakland preko morskega zaliva. Kako potreben je bil ta most, se vidi iz živahnega avtomobilskega prometa, ki je takoj po otvoritvi sledil. Gori na desni je slika kalifornijskega governerja Merriama, ko je ob slovesni otvoritvi prerezal zlato verigo preko mostu. Žrtve neprevidnosti j Maribor, 4. nov. — Ne-izgodna kronika zadnjih dni i beleži dve tragični smrtni ne-!sreči, ki ju je povzročila neprevidnost. Pri Sv. Martinu pri jVurbergu se je ubil veščak za zgradbo vodnjakov Anton Ma-|!ek od Sv. Marjete na Dravskem polju. Maleka je naprosil posestnik Brumen, da bi mu očistil njegov 28 m globok vodnjak. Malek se je spusti) na dno vodnjaka po skupaj zvezanih lestvah, ki jih je obesil na verigo, pritrjeno na vreteno vodnjaka. Veriga je na pogled izgledala zelo moč-jna, v resnici pa je bila slaba, ker* členi niso bili zvarjeni, temveč samo skupaj stisnjeni. Ko se je Malek vračal iz vodnjaka ter prišel že do vrha, se je veriga nenadoma ytrga-la ter je padel z lestvami vred na dno. Pri padcu si je na dveh mestih razbil lobanjo ter je obležal pri priči mrtev. — Druga smrtna nesreča se je :pripetila v Gradišču. Hlapec pri posestniku Pečolarju, Le-jnart Arčnik, je vozil hlode iz ihoste ha žago. Ker se je pred jodhodom spri s svojo ženo, je ■v jezi popil na dušek pol litra i žganja, kar mu je postalo I usodno. Pijan je pozabil na j strmini voz zavreti ter so ko-'nji naenkrat začeli galopirati. j Arčnik jih je skušal ustaviti, ,pri tem pa je padel pod voz in kolesa so mu na treh mestih strla ihrbtenico in stisnila prsni ,koš. Našli so ga pozno ponoči na cesti v krvi ležečega ter ga prenesli domov. Živel je še en dan ter v nepopisnih mukah izdihnil. -o- Dravo regulirajo ' Markovci, 3. nov. — V Novi Wsi pri Sv. Marku na Dravskem polju so se začela regu-!iacjiska dela na Dravi. Res je, dr je pomoč dobra, ali ne ko-1 risti mnogo, če je pozna. Dra-iva, ki leto za letom odnaš? paj rodovitne j še njive in travnike, se je močno približala vasi in neposredno so bile 0-grožene že nekatere hiše. Mar-kovska občina ni nikdar posvečala dovolj pažnje regulacijskemu problemu in zato so kredite, namenjene za vodna dela na Dravi, največkrat izkoristili drugi kraji, ki pa še izdaleka niso bili tako ogroženi kakor nekatere vasi pri Sv. Marku. Kljub pozni pomoči so vendar ljudje zadovoljni, kajti računajo, da bodo z delom na Dravi zaslužili vsaj za obleko in obutev. -o- Skrita revščina Ljubljana, 2. nov., — Veliko je skrite revščine po Ljubljani, ki pride na dan šele takrat, kadar se kaka ustanova od bliže začne zanimati za socialne razmere. Ob takih prilikah pridejo na dan stvari, ki nekatere sloje, zlasti pa mladino, pokažejo v zelo žalostni luči. Tako je v zadnjem času socialno-po-litični odsek poizvedoval o socialnem stanju otrok, ki obiskujejo ljudske šole. In ugotovil je, da vsak dan prihaja v šole nad 600 otrok brez zajtrka. Požar ne Dravskem polju Ptuj, 1. nov. — Pretekli večer so imeli na Dravskem polju in sicer v Šikolah zopet požar. Posestniku Francu Fakinu so zgorela gospodarska poslopja do tal, žrtev požara pa je tudi nad 10.000 kg sena in slame. Domači gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Škoda znaša okrog 25.000 Din. Vzrok požara še ni dognan. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl dr. Josip Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru, vzoren katoliški duhovnik in odličen slovenski rodoljub.--Na Gomilskem je umrla Julijana Cukala, rojena Sovinek, trgovka in posestnica stara 88 let. Rojena je bila v Braslovčah. Huda nesreča Ko je 75 letni posestnik Alojz Bračun iz Zagorja pri Pilštajnu delal v gozdu, ga je brcnila kobila tako močno v nogo, da mu jo je zdrobila. --o- Skozi okno so streljali Pred (hišo posestnika Jožeta Polanca v Veliki Zimici sta se neke noči pojavila dva neznanca in poklicala domačega sina Pepeta, ki se pa njunim pozivom ni oglasil. Ko sta videla da se noče oglasiti, je eden izmed njiju oddal strel skozi okno. Strel se je zaril v steno tik nad posteljo v kateri spal Pepe, ki k sreči ni bil zadet. Neznanca sta nato takoj izginila in tudi orožniki ju ne morejo izslediti. -o- Vijolice cveto Toplota ki je nastala koncem oktobra, je otajala že zmrzlo zemljo in tako zo začele poganjati nekatere rastline.. Med drugim zelenjem so se na vrtu gostilničarja Kremplja v Zgornjem Rad van ju lepo razcvetele dišeče vijolice, kar je gotovo redkost, saj še krizantem je primanjkovalo za vse svete, ker jih je uničil zgodaj nastali mraz. Obsojeni Pred kratkim so se zagovarjali pred mariborskim senatom 36 letni črkoslikar Alojz Babič s Pobrežja pri Mariboru, 31 letni krojaški pomočnik Josip Ribič in 56 letni delavec Ludvik Ribič. Zagovarjali so se zaradi številnih tatvin, ki so jih izvršili v okolici Maribora. Prvi je dobil šest let, drugi 3 leta in pol, tretji pa 14 dni strogega zapora. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto_______________ Za pol leta______ Za četrt leta_______________ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta____.___3.00 Za četrt leta-------------1.75 Posamezna številka ------3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 55+4 Subscription: For one year----- For half a year - For three months--- ____$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year--3.00 For three months--1-75 Single copy______________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Vsem našim organizacijam in časopisom v domovini in na tujem Kakor do sedaj vsako leto se bo praznovala po celi naši državi in po vseh slovenskih naselbinah po tujini tudi letos izseljenska nedelja, nedelja naše skupne zveste ljubezni, prvo adventno nedeljo, dne 29. novembra. Družba sv. Rafaela je poskrbela, da jo bodo vse župnije po ukazu obeh škof. ordinarijatov praznovale po vseh naših cerkvah in župnijah, po ukazu Kralj, banske uprave pa po vseh naših šolah, osnovnih in višjih. Toda, da bo to praznovanje zgrabilo narod v celoti, in da se bo tako dosegel namen te nedelje, ki je obnovitev zvez ljubezni in zvestobe med nami tu v Sloveniji in vsemi Slovenci izven nje, da se bo naša skupnost in narodna povezanost od leta do leta obnavljala, poglabljala, da bo zlasti naša Slovenija na tujem ostala v vrtincih tujih narodnostnih valov in viharjev zvesta svoji veri, svoji narodnosti, svoji državi, potrebujemo sodelovanja tudi vseh naših organizacij tu doma in na tujem, predvsem pa sodelovanja vsega našega časopisja. Zato se Družba sv. Rafaela s tem obrača na vse naše organizacije in časopise in prosi, da store vse, da bo proslava letošnje izseljeniške nedelje čim najlepša. Predsedstva Zvez (Jednot) prosimo, da naroče svojim podružnicam, da naj jo praznujejo s kako proslavo v zvezi s cerkvijo, šolo in združenimi društvi v cerkvi in dvorani. Uradnike vseh naših revij in časopisov vseh vrst prosimo, da se te nedelje spomnijo s primernimi uvodniki, s članki o izseljencih, o naši narodni in državni skupni misli med izseljenci in domovino. Do sedaj smo sramotno in zločinsko zanemarjali mi v domovini svojih nad milijon Slovencev v tujini. Katero živo telo ne bo občutilo, če se mu odreže roka, noga ? Če ne ,čuti, ni več živo. Kateri narod, če je še živ kot celota, kot narod, ne bo živo čutil, če izgubi nad milijon svoje krvi? Nemci jokajo za enim samim človekom, če je že samo "deutsch-freundlich". Mi tak mal narodič, pa naj brez trpljenja in boli izgubimo skoraj polovico sebe? Zdramimo se! Enajsta ura7je že! Veliko, veliko je že izgubljenega. Rešimo pa vsaj to, kar in kolikor se rešiti da! Zato naj bo izseljenska nedelja res svet dan, dan odločne aktivnosti za rešitev naše slovenske krvi na tujem! vsaj večinoma v Rusiji in za Rusijo. Dandanes morat, kmet in delavec delati več ko kdaj prej, vse morata odd ti, le skorjica jima ostaja, in sad teh miljonov ruskih Slovanov gre izven Rusije na vse kraje sveta za komunistično propagando, in ruskemu Slovanu, kolikor se morda zaveda, ostaja le obljuba, da bo raj prišel za njega, ko bo propaganda uspela na vsem svetu, kar se pa nikoli ne bo zgodilo, ker je komunizem v notranjem jedru le teorija, himera, utopija brez realne mogočnosti. Smelo si upam trditi, da je vloga ruskega Slovana, slovanskih miljonov v Rusiji, da šintajo in se potijo in delajo za komunistično propagando po vsem svetu in za tiste, ki delajo to propagando in se pri tem počutijo dobro. Pri propagandistih s krivimi nosovi v Moskvi ni slabo, in mnogim se cedijo sline, ker pri teh ni slabo, ampak povprečni ruski in slovanski delavec in mužik smeta poznati le eno: delaj, proizvajaj, prideluj in — šuti, jutri pride za te — raj. Na raj bo čakal zaman, to stoji, če in kako dolgo pa bo vzdržal ta ruski in slovanski suženj, je pa vprašanje: podlegel bo ali pa vstal. Za zdaj lahko nare- ziti za časa nje-sedništva do sedaj o gotovo tudi v pri-hodnjosti. Ce pa postavimo katero drugo stranko na prestol, je pa stvar na tehtnici, ali bo nam v korist ali na škodo. Ni vse zlato kar se sveti in ni vse resnica, kar kdo govori. Johs Lewis ni bil nikoli preveč naklonjen delavstvu, do predzadnjih predsedniških volitev. Sedaj bi se pa rad prikupil ljudstvu, da bi prišel v Washington na prestol. — Komunistična stranka ali pa fašistična sta si pa zelo podobni zlasti v tem, ker ne ena ne druga ni kaj prida. Vsaki dan beremo po časopisih kako je v Evropi, kjer so vzeli revnemu ljudstvu vse pravice in škov dopis, da vsaj vem, kaj je ta Zidanšek pisal o mojem govoru, kajti drugače bi jaz niti ne vedel za njegov dopis. — Torej sem govoril o SNPJ in po njej udrihal. O, ti uboga para, o ti u-boda Jednota, pravite, vsi lopu-tamo po SNPJ. Loputal je Rev. Kazimir Zakrajšek, tako Rev. M. Slaje, Rev. M. Jager, Rev. G. M. Trunk in še vsi drugi, ki so se poganjali za pravice katoliških članov. Pa, niso loputali po Jed-noti. Niso, ne! Nisem loputal jaz, niti noben teh imenovanih ni in ne bo nikdar loputal po SNPJ. in ne po nobeni drugi Jednoti. To trditi je smešno. — Tako so se, se sedaj in se bodo še v bodoče skrivali za okrilje Jednote tisti, katere zadene, ker se ne morejo zagovarjati, ker ne udobnosti do boljšega življe- morejo resnici v obraz odgovori- dimo križ nad ruskimi Slovani, dasi jih prej ni bilo bogvelnja; nimajo nobenega poduč- ti, potem pa stresajo v svojih kaj, in so bili vrlo slabe kakovosti tiki. pravoslavni fana- J. M. Trunk: Ruski Slovan Včasih se je govorilo o slovanski Rusiji. Morda je bila taka govorica vsaj nekoliko opravičena, dandanes je izginila Rusija tudi po imenu, in izginil iz te izginule Rusije tudi Slovan. Srp in kladivo vladata in vse se mora jima pokoriti, kak Slovan je popolnoma izginil. Ne bom pisal o postanku Rusije in njenem razvitku. Po prvih začetkih nekega slovanstva v Rusiji je prišel mongol in kosal, potem drugi tartar in zavladal. Iznova se je moralo zopet pričeti, pa je vsaj po razširjenju postala Rusija velika in po tem obsegu nekaj veljala, manj po notranji kreposti. Prišla je doba osvobojenja na Balkanu. Tu je Rusija pokazala nekaj slovanskega značaja, in sla-vofili so igrali neko vlogo, ampak vrlo klaverno vlogo, ker Slovan je bil potisnjen ob zid, pravoslavna Rusija in politični cilji so bili vse. Aristokracija je odločevala, in ta je bila neslovanska ali pa brez vsake notranje slovanske vrednote. Prišlo je do revolucije, in zdaj vladata srp in kladivo, Slovan je iz sedanje Rusije popolnoma izginil, srp in kladivo sta v rokah ljudi, ki niso Slovani, in kar je ruskih Slovanov, ne pomenijo ničesar, ker so se podali srpu in kladivu ali se morali podati. Vloga teh ruskih Slovanov vsaj po imenu je naravnost klaverna, Delavec in kmet sta goli bluff, besede nima noben, niti ne, ko se ie podal srpu in kladivu, ker odločitev je v rokah neslovanskih Rusov. Ruski mužik in vsaj nekaj delavcev je bilo prej izkoriščevanih, ampak znoj teh mas je ostal SLOVENSKA FARMARICA IZ WI5CONSINA SE OGLAŠA Millston, Wis. Ker ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, bom ob enem napisala dopis. Moja sestrična v Marsh-fieldu me je v zadnjem dopisu klicala, naj se še oglasim, če sem živa. In, evo me Mici-ka. Živi smo hvala Bogu še, ne vemo pa za kako dolgo, kei z 21. novembrom se otvo-rila lovska sezona in krogle bodo letele preko naših glav. Pred to lovsko sezono, so se delale priprave kot za vojno. Vsakdo ki ima pihalnik si je preskrbel dovolj streliva in če je bil pihalnik bolj slab, si je preskrbel boljšega. Tako je sedaj zares nevarno se pokazati iz hiše. Zato pa, ubogi srnjaki. Ko bi ti vedeli in slutili kaj jih čaka, bi se gotovo pobrigali da se umaknejo kam drugam. Zajcev pa letos ni, vsled hude suše in vročine; je živalica poginila, kar ni čudno, saj smo mislili, da borno preteklo poletje vsi konec vzeli. Menili smo, da ne bomo imeli kaj jesti, ne mi ne živina, kajti vsi pridelki so izgledali kot da so na pol kuhani. Pa je prišel blagodejni dež in vse se je nanovo ozelenelo in proti vsakemu pričakovanju še dosti dobro obrodilo. Tako se nam sedaj ni bati, da bi trpeli pomanjkanje. Ti pridelki katere imamo na prodaj, pa imajo še dobro ceno in tako nimamo kaj sile da bi se pritoževali. Za nekatere teh omenjenih dobrot se imamo zahvaliti pa tudi našemu predsedniku Rooseveltu, da nas je rešil resnične pogibelji. Prav veseli smo, da se je večina ljudstva izrekla pri zadnjih volitvah za sedanjega predsednika Roosevelta in da je bil izvoljen. S tem so pokazali svojo hvaležnost napram Ijivega časopisa in samo tako lažnjivih izjavah svojo jezo med Slovenci Ameriki po časopisje se lahko pošilja v svet, da napadajo tiste, kateri ne njih države, katero hvali njih .spadajo v njih tabor, češ, da ti predstavnike in državnike. Ljudstvu ne pustijo nobenih shodov in nobenega veselja. Samo tiho moraš biti, zraven pa delaj in garaj, pa živi slabo, najraje bi pa še tega ne dovolili. Tukaj v Ameriki pa, udrihajo po Jednoti. G. Zidanšek naj raje razloži svojim bralcem, zakaj so šli strabanski katoličani, v tako mali naselbini, kjer je vseh rojakov komaj toliko, da bi jim ne bil premajhen dom, katerega lastuje društvo SNPJ, za- njemu, za trud in brigo, ki jo je imel za ljudstvo. Veliko so kapitalisti udrihali po njemu, da zapravlja, pa to je bilo njim samim deveta briga., samo če bi šlo to zapravljanje v njihove žepe, ker pa je šlo za koristi naroda, je bilo to strašanska škoda. Pa, kdo se je za njih kričanje zmenil? - Še se spominjam, da sem pred nekaj leti čitala, kako so "gemblarji" 'pokupili farmar-ske produkte in teh niso mogli prodati z velikimi dobički. Pa so, namesto da bi ta živež prodali revnim ljudem po nizkih cenah, vagone tega živeža pokvarili in uničili. No in v zadnji kampanji, so se ravno ti tako dobrikali revnim ljudem. Kdo naj še kaj verja-tne, samo če se ozre v preteklost? Brala sem pred kratkim, da nameravajo ustanoviti novo delavsko stranko, pa to ne bo menda drugega, kot zanka komunistov in fašističnih voditeljev. Samo to je, da še nočejo z barvo na dan in nočejo rabiti imena komunist ali fašist, ker imajo pred ljudstvom še vedno slab ugled in že naprej vedo, da bi ne zmagali. Zato si pa osvojujo drugačna imena". Pa ni drugega v teh strankah kot skupina ljudi, ki bi rada prišla v Washington in se vsedla na prestol. Zato, vidite, morajo začeti z drugo stranko, ker drugače bi jim nihče ne verjel in bi ne prišli v poštev. Amerika pa, kakor vemo, ne rabi nobene nove stranke in ne boljšega predsednika kot ga ima ravno sedaj. On je v resnici ljudski predsednik in če njega izgubimo, ne bomo več takšnega imeli. On ne pusti kapitalistom, da bi ti preveč kupičili denar in izkoriščali delavstvo. Predsednik Roosevelt je edini, da dela za bolji obstanek delavnega ljudstva. To smo ime- če pogledate, imamo vse vrste i kaj so šli ti in si postavili svoj lasten katoliški dom? Samo to uganko naj g. Zidanšek razreši. Mar so šli in vzeli na se to težko breme res iz ljubezni do velikega prijateljstva med seboj. To vendar ni mogoče, saj je vendar razdalja tako mala in naselbina tudi tako mala, da, če bi vladala med njimi taka zastopnost, kakor omenja g. Zidanšek, če bi bili res vsi enega mišljenja, ali skoro enega mišljenja, bi katoli- udobnosti. Lahko si privoščimo avtomobile, radije, gremo v "šove" in si lahko prirejamo vsakovrstne zabave in veselice, poleg tega pa še dobro življenje. Nihče ni prisiljen da mora biti to ali ono in vsakdo lahko dela kar mu najbolj prija. — Brala sem že nekaj od te nove stranke, katero nameravajo ustanoviti. Ta stranka pravi, da bo država pre- vzela vse in da ne bo potem, čani gotovo ne šli in zidali svoj nihče ničesar lastoval. Ne bo j lasten katoliški dom, ko pa eden več nobene cerkve ne 'farjev,'j dom, to je dom SNPJ, že stoji in ne oficirjev. Dvanajst inže- j je tudi precej velik. Nekaj dru-njerjev bo vladalo celo deže-i^ega, ne pa ta medsebojna sloga lo, drugi bodo pa šli na delo j Je morala prisiliti strabanske po tovarnah in po farmah, katoličane, da so šli in si posta Tam, kjer sedaj ena družina živi in dela na farmi, jih bo pet ali še več. Vsakdo bo delal po štiri ali pet ur na dan in denarja bo dala država toliko napraviti, da ga bo imel vsak dovolj in vsako leto bo novi denar, tako da si ne bo mogel nihče kupičiti denarja, kajti cb letu ne bo denar nič več vreden kot krpica časopisa. Sedaj naj pa dragi čitateij sam premisli, ali je to mogoče. Ali je mogoče v taki državi držati red in zadovoljstvo. Po moji misli bi v tem slučaju nastala taka zmešnjava, da bi prišlo do pretepa in revolucije, kot je v Španiji, ali pa šo hujše. — Pozdrav vsem čita-teljem Amerikanskega Slovenca. Anna Smrekar -0- vili lasten katoliški dom. — G. Zidanšek je vedel tudi to, da so si strabanski katoličani poprej sezidali svoj dom, predno je Gr-dina govoril. G. Zidanšek se tudi lahko tega zaveda, da dom ni bil sezidan za to, da bosta še ostala skupaj voda in ogenj. Če bi bil Grdina govoril ali ne, bi Rt. Rev. Mons. M. Bilban bolan Gilbert, Minn. — Rt. Rev. mons. Matija Bilban je že dalje časa težko bolan. Odpeljan je bil v St. Mary bolnišnico v Du-luth, Minn, že 29. oktobra in se nahaja v zelo resnem položaju. Č. g., ki je že toliko storil za blagor slovenskega naroda v Minnesoti, katerega dušni voditelj je bil dolgo vrsto let, želimo skorajšnjega okrevanja in ga priporočamo v molitev. Himen Ely, Minn. — Dne 16. novembra se je v cerkvi sv. Martina poročil Frank Papeš z Vido Mesojedec. Poročal ju je Rev. Michael Papeš, ženinov brat. Ženin je bil rojen v Ely in je sin Mr. in Mrs. Papeš, nevesta je pa bila rojena v Soudanu in je hči Mr. in Mrs. Ludvika Mesojedec. Pri poroki je lepo prepeval cerkveni zbor. Bilo srečno. Jubilej fare Barberton, O. — Tridesetlet-ica slovaške fare sv. Cirila in Metoda se je obhajala tukaj v nedeljo 15. novembra. Ob ustanovitvi fare je bilo 60 družin in sicer so bili zastopani v teh družinah Polaki, Slovaki, Slovenci in Rusi. Cerkev sv. Cirila in Metoda je bila prva rimskokatoliška cerkev v Barbertonu. Prvi njen župni upravitelj .ie bil Rev. Tomažek. Društveni jubilej Colorado Springs, Colo. —■ Društvo sv. Martina št. 213 KSKJ. bo praznovalo v soboto 28. novembra tridesetletnico svo-pega obstoja. To društvo so u-startovili delaviii IUHflP " Pueble. Ustanovitelje, med katerimi je tudi znani Mr. J. Germ, vabimo, da se udeležijo naših slavnosti, ki bo v Slovenski dvorani na Rabinson st. Mr. J-Germ je že obljubil da pride in šlo od tedaj v Strabane drugače, prinese s seboj tudi svojo narmo- ODGOVOR DOPISNIKU PROSVETE V STRABANE Cleveland, O. V "Pisanem polju" je bil pod peresom č. g. Rev. Trnn-ka ponatisnjen dopis iz "Pro-svete," katerega je napisal g. Anton Zidanšek, zastopnik Pro-svete. V dopisu je udrihal po meni, češ, kako sem lomastil po SNPJ, ko sem govoril na otvoritvi katoliškega doma v Strabane, Pa. — Hvala č. g. Rev. Trun-ku, da je dal ponatisniti Zidan- ker so si strabanski rojaki, četudi s težavami, sami pomagali, da so se rešili teh, s katerimi katoličan roko v roki ne more naprej. — G. Zidanšek pozna stra- niko, da bo več veselja. Kratke vesti iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Srebrno poroko sta pred kratkim prazno-bansko naselbino, poznam jo vala tukaj dobro poznana Mr. in prav dobro tudi jaz. G. Zidan- Mrs. Anton in Jožefa Hren. Pri-ška sedaj zelo srce boli zaradi jatelji so jima za ta redki dru-strabanske naselbine. Jaz pa re- žinski jubilej priredili prijetno čem, da me zelo veseli, ker je presenečenje. — Vile rojenice so naselbina pokazala svojo spar- se zglasile pri družini Mr. in tansko katoliško zavest. Rad in Mrs. Frank Sušnik in jim pusti-z veseljem sem se odzval vabilu le krepkega fantka. — Enako so za govor, ki sem ga imel ob.se oglasile tudi pri družini Mr. otvoritvi, ker so smatrali, da sem in Mrs. J. Kopač, ki so jima pribil jaz ona oseba, ki sem bil že nesle v dar lepega fantka, pred leti nasvetoval: "Katoliško društvo! Katoliški dom! Katoliški časopis!" — Cast zavednim katoliškim družinam v Strabane ! Tako bi morali nastopati katoličani tudi drugod. — V Stra- Vesti iz Conneauta Conneaut, O. — V tukajšnji cerkvi sta se poročila Miss Jennie Milac in James E. Pa-Jagyi. Nevesta je starejša bane je nekoč živela špartanska hčerka Mrs. Valentin Marn. mati, verna katoliška mati. Ka-j Želimo .jima mnogo sreče. -— toliški dom je sad njene prošnje i Dne 15. novembra smo dobili in molitve. Na njo sem se opiral'prvi sneg. — Delavske raz-v svojem govoru in največ sem,mere so se zadnji čas nekoli-(Dalje sa 3. strani.) 'ko izboljšlale. 'TARZANOVA DVOJNIKA" podjetnega rojaka! Zato sem prestala v napa(jih pred prosve-tere pričakujem vsak čas, da!se precej lotil poverjene mi na- tagL Cudn0> da g zidanšek d bodo dospele v Ameriko. Poro-Sloge. V družbi imenovanega g. tem ničesar ne ve> ker že ve VSQ čilo o slikah mi je poslal visoko j Tischlerja sva prepotovala vso drugQ q strabane> pa neče vede< čislani gospod profesor dr. i ribniško dolino in vjela na film, t- ygega_ z& grmom je zajec> France Trdan, ki je učitelj v |kar se je vjeti dalo. Napravila An^on Grdina škofovih zavodih ali semenišču, I sva okrog 100 posnetkov, ki bo- --q- katerega sem bil naprosil, da se do zlasti ožjim ribniškim roja- KAJ NOVEGA NA GILBER, je pridružil mojemu slikarju vjkom vzbujali nešteto najdražjih TU domovini, Mr. Ivanu Tischlerju, j domovinskih spominov. Ta ali da sta vzela več dni časa in upo- oni bo zagledal na sliki svoje rabila najboljše dneve za nabavo _ starše, drugi svoje brate m ses-filmskih slik, kakršnih dozdaj še nismo gledali. Gilbert, Minn. Gilbertske novice bi radi izve- Wright vresničila sanje o praktičnem letalnem stroju vsled iznajdbe aeroplana z motornim pogonom. Radio telefon, vacuum radio tube, sintentična smola, hidroplan, televizija in druge iznajdbe spadajo v tekoče stoletje, skupno število patenton izdanih cd ustanovitve Patentnega sistema, znaša več kot milijon. Povprečno ise vsako leto izdaje v Washingtonu od Patent Office-a približno 50,000 novih patentov. Ameriška iznajdljivost je ve-likcv prispevala k moderni svetovni civilizaciji, ali je umestno, da se tudi spominjamo velikega dolga, ki ga Amerikanci dolgujejo iznajditeljem drugih narodov. Da le navedemo nekoliko izmed stotin inozemskih iznajdb, je Da bodo številni rojaki tukaj v Ameriki, katerih se slike tudi tičejo, vedeli, kako in kaj, sem namenil, da se to poročilo kar dobesedno objavi, kajti v poročilu so pojasnjena vsa imena onih doma in še nekaterih rojakov, bivajočih v Ameriki. Prav gotovo bo to poročilo vzbudilo veliko zanimanje za nove slike, v katerih se bo takorekoč priselila sem v Ameriko vsa Ribniška dolina in še mnogo drugih pokrajin ž njo vred. Poročilo se glasi, kakor sledi: I j Dr. Fr. Trdan: RIBNIŠKA DOLINA 7 1 AMERIKI V začetku meseca julija sem tre, znance in prijatelje. Pogled deli, kaj. No povem vam, da jih na 'rojstno hišo in vas, na farno je veliko, toda jih bo že kdo dru- cerkev in podružnico in vaško gi poročal. Jaz, kot naročnica te- kapelico, mu bo na mah oživel ga lista, bom samo naznanila vse lepe mladostne spomine. V žalostno vest, da je tukaj mirno naravi je jesenski čas, ki ima v Gospodu zaspala moja nikdar tudi svoje značilnosti. Naši prid- pozabljena mamica v lepi staro- ni in skrbni rojaki so deloma pri sti, ga. Marija Gorše, doma iz sušenju otave, deloma pri izko- Dolenje vasi pri Ribnici. Tukaj pavanju krompirja. Marsikdo se zapušča dva sina in tri hčere, v bo ob teh slikah spomnil na leta, Jugoslaviji pa bratovega sina, ko je tudi sam opravljal podob- ki je župnik na Ježici pri Ljub- ria de]a Ijani, ter še eno hčer nekje v dr- prvi parni stroj bil ustvarjen po Watt-u na Angleškem 1. 1765 in predilni stroj je izumil drug Anglež, James Hargreaves 1. 1763. Prvi bicikel je bil zgrajen Prejel od Mr. Grdina pismo, ki 1. 1779 od Branchard-a in prvi plinov balon 1. 1873 od Francoza Motgolfier. Predilnico na pogon je dopolnil James Cart-wright na Angleškem 1. 1785 in umetnost litografije je uvedel Nemec Schefelder 1. 1790. Stroj za vezenje, električna baterija, stetoskop, galvanomter, pneu-matični obroč, acetilen, parno kladivo, varnostne vžigalice, ani-linska barvila, Diesel motor, kakor tudi X-žarki, radium in brezžični brzojav, troje izmed največjih iznajdb vseh časov, je vse prišlo iz inozemstva. je bilo za mojo počitniško usoda odločilnega pomena. Mr. Anton Grdina, moj stari znanec in pri- Da pa film ne bo utrudil in prikazoval samo resnih prizorov, zato bo preskrbel svetovno-znani ribniški krošnjar in dole-njevaški lončar: prvi ponuja od hiše do hiše suho robo — rajte, rešeta, sita, cedila — drugi pa vrti bosonog svoj primitivni kolovrat, med katerim rasejo lonci in sklede, piščalke in konjički kakor gobe po dežju. Upati je, da bo več ali manj ustreženo zlasti ožjim ribniškim rojakom, jatelj, me je namreč naprosil, da kgr gQ y filnw zastopane Vse župnije obsežne ribniške doline: Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Gora in Loški potok, to so ravno RAZNOTEROSTI bi mu izpolnil želj o, ki jo je že dolgo gojil v srcu. "Že dolgo nameravam," tako piše doslovno, "uresničiti svoj namen." Kateri • €r y Ameriki naj pa je ta? "Rad bi, da bi Vi, ki ^ NEGUŠEV SIN V ANGLEŠKI GIMNAZIJI Med učenci šole sv. Krištofa v Bathu, znane angleške srednje šole, v kateri živijo gojenci v internatu je nedavno zavladalo nemajhno razburjenje. Ta dan so dobili namreč novega tovariša, ki so ga vpisali pod i-menom "Vojvoda Hararski". To ni nihče drugi nego 12-letni sin abesinskega neguša. Ob svojem vstopu v šolo je nosil popolnoma evropsko obleko. Njegov oče je odredil, da mu ne smejo dati v nobenem pogledu kakšnega posebnega položaja med ostalimi učenci. Spi s svojimi tovariši v skupni spalnici in obiskuje gimnazijski razred, ki ustreza njegovi starosti. -o- MISLIL, DA JE VOJNA Pri vaji za obrambo Qivilnega prebivalstva pred zračnimi na- padi v Parizu, se je primerila tragikomična zgodba. Nekega starega rentnika, ki ni imel navade, da bi čital časnike, je presenetilo tulenje siren, ki je naznanjalo začetek zračnega napada. Ko je potem ugasnila vsa razsvetljava v mestu, je mož odprl pipo za plin in legel v posteljo. Rešili so ga naslednje jutro še komaj živega. Ko se je spet zavedel, je možakar povedal, da je mislil, da je vojna izbruhnila v resnici. Ker je imel vse polno groznih spominov na prvo vojno, ga je to tako potlačilo, da se je sklenil posloviti rajši od življenja, nego da bi še enkrat preživel vse tiste grozote. Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, kj podpirajo njihov katoliški list "Am Slovenec!" ste trd Ribničan — oprostite, saj ne mislim nič hudega, le šalim se — v dogovoru z mojim zastopnikom in fotografom g. Ivanom Tischlerjem, napravili za moj film nekaj ribniških produkcij. Slike naj bi vsebovale posamezne prizore iz življenja ribniških rešetarjev, lončarjev in žličarjev. Zanimali bodo tukajšnje rojake tudi vsi prizori iz življenja na vasi in na polju in lepe slovenske šege in navade o priliki kakega sejma ali cerkvenega žegnanja ali shoda; v mislih imam zlasti shod pri -Novi Štifti na Veliki Šmaren, z eno besedo: Zanimalo nas bo vse, kar bo prišlo iz stare domovine, posebno pa še iz splošno znane ribniške doline. Kdo bi ne bil vesel takega prijaznega naročila, posebno še, če Vsi filmi so vzeti po naravi, prisiljenega ali umetnega ni nič; tega in onega je vjel aparat, da se niti zavedal ni. Zato predstavljajo vse slike življenje, kakršno je v resnici. Da pa bodo slike tudi za neribniške rojake bolj umi j i ve, podajam v priloženem seznamu natančen repertoar žavi Colorado, katera je proše-na, če še živi, da se oglasi na spodaj podpisano. Ce pa kateri drugi ve kaj o njej, naj ji prijazno naznani, za kar bom ostala hvaležna, da bo vedela o smrti svoje mame. — Vi pa draga mamica, mirno počivajte in lahka naj Vam bo ameriška gruda. Naj Vam sveti večna luč. Vaša žalostna hčer Mary Intihar Rd. 667, Gilbert, Minn. - -o- VELIKA RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE IN KONJEV Chicago, III. V soboto 28. novembra se v tukajšnjem "Chicago Stock Yards" imenovanem, otvori velika in zanimiva razstava gO-^j veje živine, konjev in ovac. Razstava se bo vršila v novem velikem amfiteatru. ki je stal dva milijona dolarjev in v katerem je sedem akrov razstavnih prostorov. Razstava bo trajala do vključno 5. dec. Kakor se pričakuje bo letos vseh posnetkov, naj vsi cenjeni Ta repertoar | na razstavi nad 13 tisoč živa-rojaki skrbno li. Letos bo 28 odstotkov več prebero in si ga predstave ohranijo. (Dalje prih.) za poznejše, konj na j bilo lani, razstavi kot jih je 11 odstotkov več goveje živine, tri odstotke več ovac, en odstotek več prašičev in tudi druge živali bodo zastopane v večjem številu kot lansko leto ali kedaj poprej. Pozimi naj vsebuje hrana vec maščob in močnatih jedi, ker je, potem bogatejša na toplotnih j ^zstava bo silno zanimiva in enotah. Poleti pa naj sprevladu- je spet zelenjava vsebuje več vode. in sadje, ki JOSEPH TRINER IN LONNIE ROONEY Bi < Lonnie Rooncy iz Wilson, Okla., ki si je na nedavnem rodeo v Chica-8' p"dobil Jos- Trinerjevo srebrnodolarsko trofejo kot svetovno najboljši cowboy". Na desni na sliki je Jos. Triner sam. BOŽIČNA DARILA Ne bodite sužnji neprebave ©F MTTEH WIME Želodčno zdravilo iskreno priporočano i — Pišite po brezplačen vzorec - Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. i Send me a free sample. 1 Name .............................................. i Pri vseh JE'/jI.^iV. Address ............................................. drugistih vsaki večer, kakor tudi vsa Ki dan popoldne ob 4. uri, bodo posebne dirke konj in ponijev v veliki areni, v kateri je 7.000 sedežev, ki bodo prosti vstopnine. — Na koncu se bodo razdelile nagrade imejito-ljem živali. Sodniki za nagrade pridejo iz 17 držav, iz District of Columbia, Canacle in Škotske. Walter Bigger, znan angleški vzrejevalec goveje živine, bo to pot že dva-najstič prišel v Chicago iz Škotske, da bo videl odliko-vance. X. fr fr fr fr f fr fr fr fr fr fr fr fr fr Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene': Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: ................. 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošijatve naslovite na: ; x i JOHN JERICH < (V pisarni Amer. Slovenca) i 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois i "L Sfran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC i ii liniji ■ ' 'iii ir i. ' Četrtek, 26. novembra 1936 iiinmmiumtmmrmimumTimiuniBB; Peter Pavel Glavar —I ■ ■■■IIIIMI«! IIIHWII TI------- LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. Župnik je nekaj večerov zapored obiskal Jerasa in govoril zaupno ž njim. Včasih je vzel rejenca k sebi in se čudil njegovi darovitosti in ljubezni do knjig. Ko pa je odhajal Jernejček četrto leto v Ljubljano, je Peter Pavel že odločno upal, da porečejo še njemu, naj prisede na voz. A niso mu rekli. "Fiat voluntas Tua — Dein Wille geschehe," je vzdihnih in šel za svojim hlapčevskim poslom. Tiste mesece potem pa je zvedel za gotovo, da pojde v šolo in je Manici povedal Postala je žalostna. "Ali mi ne privoščiš?" je vprašal fant. "Ti," je odvrnila vdano, "a hudo mi bo. Sama bom, dolgčas mi bo." "Manica, ne boj se," je odvrnil toplo, "vsak večer in vsako jutro bom mislil nate." A deklica je vendarle vzdihnila: "Sama bom." V tihi sreči so mu minevali dnevi. Ponoči ni spal spričo preživih slik, ki jih je gledal v duhu: duhovnik božji, pred božjim oltarjem stoji. Še angeli nimajo tolike moči; ne morejo odpuščati grehov, nimajo ključev nebeških, ki jih je Gospod Jezus dal Petru, prvemu papežu in papeži škofom in škofje duhovnikom, da bo odve-zano, kar bodo odvezali in zavezano tu in tam v veke, kar zavežejo . . . Nedeljskega popoldne ga je obšel dre-mec ob knjigi pred hišo in ni videl slabotne popotne ženice, ki je bila obstala blizu njega in ga gledala željno, hrepeneče kakor zver. Neko vaščanko je bila vprašala, ali je fant Jerasov, in je izvedela, da je napol Jerasov, napol pa bogvedi čigav. Nato je žena stala tam in gledala na dečka in se je zdelo, da bo planila k njemu. Tedaj se je deček zbudil. Ženski glas iz hiše ga je bil poklical: "Peterček Pavel, kje si?" "Tu," je odgovoril in vstal. Za trenotek so se srečale njegove oči z očmi tujke, ki ga je gledala in je tedaj omahnila po poti naprej, ko je odšel v hišo . .. Bila je njegova mati in je šla svojo žalostno pot nekam v pašnike proti Šmartnu. Cerkev se Šmartne gore je gledala nanjo. Zgodba, ki jo pripovedujejo o zidanju cerkve na tej gori, je manj strašna, kakor je bila pot te ženska skozi gozdove proti Šmartnu in ljubljanskemu polju krog Ljubljane, kjer je utonila v žalosti izgubljenih žensk. Istega večera je rekel Jeras svojemu re-jencu: "Peter Pavel, če je božja volja, čez štiri mesece boš šolar v Ljubljani." Rejenec mu je poljubil roko. Tri tedne pozneje pa je izbruhnil ogenj na selu in Jerasovi so pogoreli do tal. Je-rasova mati je od prestane groze in nočnega mrazu zbolela in legla. Ni več vstala. "Fiat voluntas Tua — Dein Wille geschehe !" je vzdihnil Peter Pavel. Njegova šola je bila šla zaenkrat po vodi . . . V. V ŠOLE. Čas je zdravnik, vse pozdravi, hiše pozida in škodo poravna. Ali tudi krivico? — Z zelenim slepilom na čelu pod plešo je stal župnik Rogelj pred svojim drugim varovancem, pred štirinajstletnim Jerasovim rejencem, ki je imel tisti dan oditi v ljubljanske šole. Stari gospod je rekel: "Tako, Peter Pavel! Zdaj pojdeš! Zahvali Boga,da je vendarler dopustil ;ne pozabi pa v molitvi tudi mene, ki sem ti prvo skalo odmaknil s poti, da moreš naprej. Še ti bodo ležale skale na poti; z božjo pomočjo jih boš moral spravljati sam v stran, kakor jih Jernej, odkar mu je oče pogorel in sem jaz oddal svoje komend-ske posle boljšim očem. Tega ne pozabi! Hudo bo včasih. Pa kdor v mladosti ne zna potrpeti, kdor se mlad ne navadi s trudom iti k boljšemu kruhu, ta boljšega kruha vreden ni." Za trenotek je župnik umolknil, nato je rekel še priprosteje, a še topleje: "Lej moj fant! Saj življenje je le trpljenje. Tudi kjer kruha ostaja, ni vse tako, da bi zavidal. Zavidaš, ker nisi skusil. Boš pa morda še sam prišel v hiše, kjer bodo svinetom metali meso, pa boš videl, da imajo vendar peklo v hiši. Jaz sem videl v tvojih letih vse to in prav je bilo. Ce sem od tedaj kdaj jedel sladek kruh, sem mislil na tisti grenki, ki ga jedo višji, ker ga s solzami kvasijo, in sem mislil na tisti grenki iz ječmenovke, ki ga kmetje otepajo v potu obraza. Zato pa sem obranil ljubi mir in sveto zadovoljnost; imam srednje vrste kruh in dam lahkega srca; zametujem pa tudi ne. Tako začni tudi ti s prvim dnevom. Ne bodi požrešen, ne lakomen, a ne zametuj brez potrebe." Spet ie umolknil župnik in je še enkrat izpregovoril in dejal: "Zdaj pa poslušaj in ne bodi hud name, če bo bridko, kar izveš. Ne pozabi, da si dobil od tujih ljudi, kar imaš. Tuji so Jerasovi, rejenca so te vzeli v hišo. Vračaj jim z ljubeznijo. Žalosten pa ne bodi in k srcu si ne ženi, da nimaš staršev. Praviti ti pa ni treba vsem tega, da jih nimaš. Ljudje, pa še tisti mladi mestni pohajači bi ti grde besede izrekli, ki jih v Komendi nisi slišal nikoli." "Nikoli!" je dejal fant in mislil, da je Manica vendar resnico govorila; sklonil se je s solznim očesom nad župnikovo roko. Nato je ginjen obečal, da bo priden, varčen in pobožen in da bo vse zapisal, kako mu je bilo v šoli in bo seboj prinesel, če bo smel nazaj k Jerasovim na počitnice. "Vsake počitnice boš prišel, pa k meni, da veš, če bi bil Jerasu v nadlego. Zdaj pa pojdi. V Ljubljani poišči Jerneja. Gre mu dobro, mi piše, šel ti bo na roko. Preveč se pa ne naslanjaj nanj, sam si pomagaj. V Boga zaupaj, boš videl, da bo šlo, in dobri ljudje so tudi povsod doma." Prišla je župnikova sestra Marta povedat, da je obed na mizi. Župnik je prijel mladega fanta za rame in dejal pokroviteljsko : "Torej, Petre Pavle, zdaj pa k jedi. Danes bova jedla pri eni mizi." Fant je zardel. Rahlo ga je potisnil župnik v sobo, kjer je stala belo pogrnjena miza. Ko je zagledal mladi gosposko kosilo na mizi in ob svojem krožniku prav tako majoliko vina, kakor pred župnikom, je izgubil vse ravnovesje in je zaklical: "Gospod, ne spodobi se!" Župnikova sestra je pristopila in dejala pokroviteljsko: "Le sedi! Če hočeš gospod biti, se moraš naučiti, kako se za gosposko mizo sedi." (Dalje sledi) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Čudo, ki ni čudo. Knez Starhenberg je skozi leta imel v Avstriji do 40.000 mož v svojem Heimwehru. Ali je šlo to morda iz njegovega žepa ? Je to trumo vlada vzdrževala? Tudi socialisti so aneli take "brambovee." Kdor ne pozna igre za kulisami, se bo čudil. Vsaj v slučaju Star-henberga, ki se je vdal in razpustil svojo "armado," je bilo očitno povedano, odkod je prihajalo vzdrževanje. Stric Mussolini je rekel in dejal, da js Etio] ". hude žrla in vse požrla :n ni ničesar ostalo za te njegove avstrijske brambovee, in s tem je bilo tudi Starhen-berga konec, ko je bil žakelj zadrgnjen. Povprečni Avstrijce, Nemec smatra Italijana za — kacelmoharja, pa taka ljubezen za — Italijo! Zdaj je povedano. Denar je prihajal iz žepov teh drugače zasovra-ženih Lahov. Španski študent, ki se jc vjel v zanjke komunizma, kakor skoroda vsi študentje, pripoveduje: "...Ogenj so (Mo- skva) vrgli med nas., nam dajali denar, orožje.." To je bilo, ko je zmagala ljudska fronta. Posledica je bila sedanje klanje med brati, pravo čudo, pa ni čudo, razdvojil jih je komunistični denar, denar iz Moskve, in dokler bo poplavljal Španijo ta denar iz komunističnih virov, ne bo miru, bo šlo klanje naprej. Vse blebetanje o demokraciji je bluff, za naivneže, saj komunizem že po svoji politični filozofiji ne pozna prav nobene demokracije, pa vsi "demokrati" tiščijo v to — himc-ro, utopijo, praznoto. Za kaj? Denar se vsiplja med nje, demokracija naj pa gre žabam ; pet. Čudo je v Avstriji, čudo v Španiji, pa ni čudo, denar dela čuda. * Eden in tisočeri. V listu D. Živ. piše M. Po štuvan o pogovoru z nekim španskim študentom, ki je kot komunist moral zbežati pred komunisti, da ga ne bi pogna- Za božična darila si omislite letos eno izmed* spodnjih zbirk in jih poklonite svojim staršem, bratom in sestram ali prijateljem. Prva zbirka- Knjige: 1. "DOLENJSKA", zanimiva lcnjiga za vsako slovensko hišo. Stane................................$1.50 2. "ENA BOŽJIH CVETK", interesantna obširna povest, 416 strani. Stane............ $1.00 3. "CELJE"! zanimiv opis lepe Štajerske. Stane ..-...-..:..................................................50 4. "OB SREBRNEM STUDENCU", zanimiva povest. Stane .....................................50 5. "OČE BODI TVOJA VOOLJA". Vrlo zanimiva povest iz Istre. Stane...................50 Skupna vrednost ..........................-.........$4.00 Kdor kupi to celotno zbirko za C^fl praznike za samo ........................ li na drugi svet. Kot bivši komunist tudi med nacionalce ne more. Sam pripoveduje: "..bil sem vzgojen v katoliškem internatu. Ko sem prišel na univerzo, so me prevzela komunistična gesla — skoraj vsi smo drli za njimi — postal sem član in agitator "Fronte Popolare." Prirejali smo shode, zborovanja, po zadnjih volitvah smo bili kar pijani. Vse se je stopnjevalo., in začeli so se krvavi plesi: razbijanje, požiganje cerkva, pretepi, kri. V Valenciji sem gledal, kako so moji tovariši mesarili nekega fašista. Tedaj se mi je zastudilo, uprlo. Protestiral sem zoper tako početje, opustil blagajniške funkcije, ki sem jih vodil (komunistična stranka nas je zalagala z veliko količino denarja) in se vrnil domu. Takoj so mi očitali, da sem bil le fašističen špijon. Zagrozili so /mi z maščevanjem." Tako eden, pa je bilo pii?.-nih na tisoče, in končno ip čudo pojasnjeno: komunistični denar. Slovenski socialist v Chica-gu sicer hoče dopove 5ati, in njegovi "verniki" mu bodo verjeli, da je bilo le kakih 15.000 komunistov pred volitvami na Španskem, in ti ne pomenijo ničesar, in se jih hudo obrekuje od strani — fašistov in klerikalcev, ampak' čudo ni prihajalo od teh, da vsi derejo za — demokracijo, čudo je v denarju, ki je prišel in še naprej prihaja kakor povodenj med te španske "demokrate," ki so bili "katoliško vzgojeni," včeraj molili v cerkvah danes pa iste cerkve požgali. Vi naivni slovenski socialisti, ki mislite, da vse veste, ampak nič ne veste, ker morda res ne veste, kaj vse, in kakšna čuda dela — denar. Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Arner. Slovenec!" Druga zbirka- i. EN LEČ MOLITVENIK, slovenski ali angleški. Na razpolago so: "SLAVA MARIJI", zlata obreza, vati- rane platnice, Stane ................-.........-............$1.50 Kdor želi mesto slovenskega, dobi lahko angleški molitvenik: "KEY OF HEAVEN", fina vezava, zlata obreza. Stane ............................................$1.50 2. "KRASEN ROŽNIVENEC", belo ali rumeno pozlačen (pri naročilu označite želite li belega ali rumeno pozlačenega.) Stane ...................................................................75 Skupna vrednost ....................................$2.25 To zbirko Vam damo za praz-praznike dobi za samov............. $2.00 Tretja zbirka- LEPO NALIVNO PERO.. (Fountain pen and pencil) in svinčnik. Parkarjevega izdelka, ki ima svetovni sloves. V lepem krasnem zavojčku. Na razpolago je ženski ali moški sestav. Stane............................$5.00 H moškemu sestavu damo lepo krasno usnjato DENARNICO (Billfold), z zlato tiskanim imenom naročnika.^ Stane.. $1.25 H ženskemu setu pa damo na željo mesto denarnice lep pozlačeni ROŽNIVENEC iste vrednosti. Naročniki naj navedejo kaj želijo v tem ozirti. Vrednost te zbirke je.. $6.25 To zbirko Vam damo za praznike samo za .............................. $5.00 Naročila za prvo zbirko sprejemamo dokler omenjene knjige v zalogi ne poidejo. Naročila za vse te zbirke bomo sprejemali samo do 16. decembra, ker pozneje jih ne bo mogoče pravočasno dostaviti naročnikom, radi velikega običajnega poštnega prometa za božične praznike. Zato naročite te zbirke pravočasno in takoj, dokler so v zalogi. Naročila pošljemo na željo na naslove onih, ki jim želite ta božična darila pokloniti. Vse kar je treba je, da pošljete naročila in pravi naslov, na katerega želite, da se naročilo dostavi. Vsa naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. VELIK BLAZNIKOV PRATIK ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. TO 1N0N0 OČE V DOMAČEM PREPIRU UBIL SINA ....Chicago, 111. — V policijske zapore je bil v svrho zasliševanja vtaknjen preteklo nedeljo 53 letni Aurel Kozokar, 1371 Mohawk st., pod obdolžbo, da je ubil svojega 26 letnega sina in obstrelil 22 letno hčer. Kakor policija ugotavlja, je mož prišel napit domov in zgrabil za puško, ko ga je začel njegova žena zmerjati. Sina je ustrelil, ko ga jo tr skušal razorožiti, na kar je slepo oddal še en strel, s katerim je obstrelil hčer. -o- PREVEČ ŽIVE SANJE IMEL New York, N. Y. — 20 let starega Bert Lascoffa so njegove sanje spravile v zapor, njegovega očeta pa težko ranjenega v bolnico. Kakor je Bert pripovedoval policiji, je imel v sredo proti jutru živo sanje, da ga namerava njegov 60 letni oče, ki je spal v isti sobi, umoriti. Kaj je sledilo, ne spominja; to pa je ugotovila policija, ki je prihitela na lice mesta. Našla je očeta, krvavečega iz ran, sedeti na tolu, poleg pa je stal Bert, napol omamljen, z nožem v roki, dočim je ležala mati v nezavesti. --o- ZA 10 CENTIMSKO ZNAMKO 36 FUNTOV V preteklem letu so ob priliki 25- letnega vladarskega jubileja pokojnega angleškega kralja Jurija V. izdali za Moroko novq serijo znamk po 10 centimov. — Eden izmed natisov se je pokvaril in so ga vzeli takoj iz pro-jmeta. Baš ta natis pa ima med zbiralci veliko vrednost, ker so njegovi primerki zelo redki. Na eni izmed zadnjih filatelističnih razstav v Londonu je prišlo do napetega boja'za takšno znamko. Končno so jo izdražili za 36 funtov. V Londonu se bo vršila vkratkem nova zanimiva dražba znamk. Prodajali bodo zbirko, ki predstavlja skoraj popolno zbirko znamk iz časa kraljice Viktorije. Obsega izključno znamke iz Anglije in njenih kolonij, ki so jih izdali od leta 1840 do 1890. -u- , ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 LOKAL V NAJEM V najem se odda v Chicagi prostor za Candy store. Blizu šole. Nadaljnje pojasnilo sej dobi pri lastniku Anton Papež, 1915 W. 23rd St. Družinska PRATIK A ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W