Št. 27. V Gorici, dne 4. aprila 1899. Tečaj XXIX. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici §t 9 v Gorici v H. nadstr. zadoj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi noj k» ,,„b„j_j. •,......a,.j si v ii. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. . . . Oglasi in poslanico so računijo j)o petit-vrstah, čo tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora. Naročnine in oglase je plačati loeo Gorica. vGori8ka Tiskarna" A. GnbriEek tiska in zalaga razen «Sočo» m «Primorca» še „Slovniisko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr, — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavecj tiska in zal. Slovani v Avstro-Ogerski in sedanji položaj. Ko V jj;i t Vernem stopil na posisje novi HMiii-it* r.ski predsednik Szell t» r izjavil, »ta si: držs /tuiuh De i k m i h nazorov, so ob-truk< i/ini-lt V n,»ij polov in bili do m!)' \>->-\', uu-ii mi -i roke, t- - S. t [i lui na^odre-enik, l*«»*»-:i» se .,»> j»'..*v<*rtU» iti pis »In mno/o, tt.i >v.e;i ;f muz, ki strm tem -trmo-i»!aven otn pokopi,e \-,f prizadevanja Slovanov, po-a bnu C-hot. ,\i raMii-pravnii-{. D«'.ik ¦.• i»»< tuueu.a, da ua o^t •'¦;<'»! un'< r. p!l t.\ls p.l Nrliti*-. zalo .;'• tl-ie nelll- •¦k«' ."':\'l!, ki ni/-u proti m/avi, wxives-,;;a J.'.;.iVa IHUi,M (^hMfM IiH!i;*tiT*>k«rM pr«'ii- ¦tdmka. A'.i kmalu r-o uudeli. da s ."v, -!!ntii it.- bo ni*'-, Prav osiarni n/ff-ki pv.; ^dau.i *-f*».u! v Av-hH, Aa \mw- tf-li !ii-/.a.li»\o,.;tu Nfi..«i in* >-.(Hi,f» L;j;.-[:ti. »ia in Lr.^a n^ri ktlf'i«r.ii n-i'lj v js.i"-i po!'.c,;ri v ii_.tii«.v<-ia ms '.a, *. kratka. -\>\ V. i^.itci-iitu, 4.i ."v. i; m- ^jr.-.} iki I h 'fcmila «;i.«»t(iv, .:•-[, kar ^' lir- !«>\i, ti.i H.HV-T* -kciti li'proti na Vi pfi;«;\ni ¦„• o •, p oirukr?;-:ko ^iii.iJijt' i;«»-it »ttu !«-r tj- !.:i -h; vi.ht^ snakt- »¦»•;»-i/,ii,i;-lvi5, .»ida it; <;• Sj-ra proti *hisa-.-iri, ilii. S LikuaJ nrtiii pa i-t- f",<»vt-k, c>* ztia m;ii«:^ migati, fj-raiž li.ivi: i:i <>,:r; znajo iiiiaiiti. pi»--J-u-i, ka.iar >e & v :m rvfii:.v pst-J, Tak*« ;>il Na «V« r«k.-iu i!sba;i» .Sz.-ii.i, ki ;c v o^t-r-1!..-!:! "iiii-lu Hi",- :; i :-vo;"in (m--te, pri r...-pa i:aa;'K»--v* i'.u- ^''¦•¦'' Ti; U na. Kaj -« ;¦" pi-a!i v .'.s.!:;/-!;; -."a-t;. -t t n,»/«»vu ii.ui;-.:" rrSvi« „•¦ ^ liM^JUii, d.! <:v.ttrav;I i,.-,':!i;^t :.:¦--!.;« n- v državi, in innuiin ilrujriva slifiiopa. O. jili lia^ on 07alravi, ali kilo ilrujii, tfpa danes ne mo-iiino -^i' rcii, toliko pa se sme zagotovili, da trmf Tinin s r /. oluMulovauja vredno potrpož-iji\o>tji> ti udi, do-iKi nvkako sporazuinljiMiji' iiu-il Nciiii-i iu r polem u^.iditi na sploh zahtevam, katero >lav!;a do njc^a /dru/.ona de;e ta poi-ku* ostane liro/ \sprha, da se raz^3a>i jezikovni zakon potom Jj li. O lin le n-s! Cehi čakajo, so mirni, in v deželnem zbuni čepkom ni ui-kakih o-lrih lu-s-il proti Neiiu-em, Coprav imajo ("lehi vzrokov in vzrokov, |irito?.ovati :-e pridi svojim ^lariiii sovražnikom. C< hi i"aka;n, in za njimi r-akamo ,ludi Uii Jar'o>:ovani, liedaj da jnidemo do mizo, s katere so dele dobrote ravnopravuosti !! Mi eakamo iu smo pozorni, docim se tudi na"! sovražniki Neiiiei iu Italijani olmrožujejo, da nashpjiijo proti Slovanom z vso .silo, da ( po>ki;s'ijo -o enkrat velik naskok na nas, t na -mik. kateri bo imel odločevali, ali ros jo- l diito Jo Nemri iu Ilaiijaui *a poklicani, K°* | a bi .'!o rakovo pot, da bi Slovano nazaj ! poti: 11 s I i v.a dl;e r;,va v iako podrejeno slanjo '¦. nasproti drugim narodom, kakoršno je bilo f poprej iu je deloma -o soiiaj, na to ni vee j uii.sSiti, ker narodnostna zav-st v slovanskih ; narodih pr» kipeva. narod", s<: /..tv-itajo svo-; />m po:o,Vija m so v ;;v-v>..; j -v.lopanju složni, kar nam piiea z.jfl;»oii.-nii «iesniea v j drž.avm-m zbora. Zalo m mislili, da vlada • kar preklice vs- do-edanjo odredbo, kar jih I je izdala v smislu rauiopravnosli, na ljubo s Ne-Mioein in ilaiijanotn, ker do oela slepa bi ; lo.oraia "niti, ako bi hotela d«i.;jii slovansko " gibanje /. lepre-ail-ami. Takr mil poskusu bi •-¦•i:1, prevrat ;, v-mi b.-idimi posiedi- i Avstrijska vlada bo ,„"Ml.'. dajali S!o- i vanotu vedno w-(; iu vee, saj jim bo dajala MARCO VISCONTI Ko ><> mu solzo nekoliko r!aj>alo h.uib' -t-rm- lndeeino, m« ]*• obrnil k /uji-::iku iti ]'•• dejul: o|i, kak»»jru hitra sem ljubil! Kakn mo je ljubil in kako jo bil krotek! Ht-lj razumnojzu in po.što-ne^':t :..i;.u!eisiea ni bih. najti v e»-li Li-nionti, ¦¦•:-. kolikokrat mi je r«»kla njegova revna nuiti, da jaz., tako star, bi se bil snoirel od iiie^..i uriti«. Mod tem so se drujri možje pogovarjali, kako bi se imeli rešiti s tistih golili i>oein, orodno bi nastala nof. .Skalovje, ob katero se jo bila ladja razbila, ni bilo daleč od kopnega, in vse je kazalo, da se je moralo nekdaj odtrgati od bližnjo gore, do katere tudi ni bilo težavno dospeti, skakaje c-ez kake tri, Štiri majhne štrline. A kdor bi ]>ri&el tj«, bi smel reci po praviei, du .»t še ničesar storil, kajti gora se je dvigala uprav navpično v vrtoglavo višino. Ker niso vedeli kaj početi, so dolgo glodali po bližnjih višavah, ali bi so prikazal kje kak pastir, ki bi utegnil i>kati izgubljenega janca aH kozo, d=i bi mu r. znamenji naznanili svojo bodo in tra prosili pomoči. Toda nikjer ni bilo videti žive duše. Klioati v tisti samoti, pod nezmernimi stenami, in pa ko je vihar tako šumel, bilo bi seveda vse zaman. Lupo je nekoliko ča^u pomišljeval. potem pa rekel u»vsiri>em: Treba jo kaj vkreniti, dokler je Se dan. Skušal bom jaz splezati t je gori , iu kazal jem z ladjo«. S« '-tolar ga ni hotel na nikak način pustiti v tako nevarnost. Ostani 7. nami , mu je pravil, *-bomo čakali tu vsi jednake usode*. Tudi Ottorino ga j«? pregovarjal, naj nikar tega ne dela, kajti bilo bi predrzno, da, skoro blazno početje. A Lupo je odvračal : «V svoji mladosti sem bil lovce, in. lehko rečeni, da ga ni prepada po (Jodanu in po Legnonu, katerega bi ne jioznal. Pustite me torejT" z božjo pomočjo se na-uejam dobrega uspehar/. Sezul si je čižme, in odložil plašček ; ko jo bil tako v iehkem jopiču bolj gibčen, se jo takoj podal na nevarno pot. Dospel jo brez težave do gorskega le listo, kar jim tiče po zakonih, kar jim je pa do sedaj odrekala, da je Um bolj obsipala s svojimi darovi ljubljenčke Nemce in Italijane. - Nočemo tu omenjati britke zgodovino avstrijskih Slovanov, katera je polna nečuvonih krivic, katere so jim prizadele razne avstrijsko vlado na ljubo Nemcem in Italijanom, omenimo le, da teh krivic mora biti konec prej ali slej, kav pa je mogoče le potom ravnopravuosti! Nezadovoljni Nemci izdelujejo svoj vc-likonemski politiki program, kateri v kratkem obelodanijo. Z nova hočejo povedati, kaj zahtevajo. Novega seveda ne poved6 nič, ker že i,;ko poznamo njihovo zahteve, le bolj jasneje in določneje se izrazijo v skupnem politiskom programu. Vsebina istega v celoti pa bo laka, da nobena vlada se ne moro ozirati na-nj, ako noče pri tem popolnoma prezreti Slovanov ter jih potisniti nazaj, kjer so bili .... Kakor rečeno, zahteve . nezadovoljnih Nemcev postajajo določneje, tako da vlada ve vodno bolj, pri čem da je; na drugi strani pa so jej zahtevo Slovanov tudi dobro znane. Potom ima časa dovolj, premišljevati, kaj naj stori, saj do državnega zbora je Se daleč, .leseni se io bo sklican, ako se dolle razmero m spremene tako, da ne bo kazalo sklicevali ga. (Jroi T h \: u torej ve od časa do časa jasneje, kako sloje reči v Avstriji. Kaj ukrene, na to pa čakamo, in ako nas ne varajo znamenja, bodemo tudi so čakali dolgo in dolgo. V eeskih deželah no morejo priti do nikakega sporazumljonja med Nemci in Čehi, kar pa hoče vlada najprvo dognati, potem ! m 6 v d a bi prišli na vrsto Jugoslovani. Prodno pa pride do iistega „morda", se bo pa z Jugoslovani, zlasti po »deželah never-jetnostij" postopalo tako, kakor doslej, v znamenju krivic iu ječ. Vse, vse skoro je še naperjeno proti Slovanom v Avstriji, trdne za-sloinhe nimamo nikjeri, m vsa „dobra volja" grofa Thima nam nič ne pomaga. S Slovani se' vlada še vedno tako, kakor se ne bilo sjiielo v državi, ki jo konstitucijonelna, ter ki ima tako imenitne paragrafe, kakor je oni \\h, Nemci iu Italijani pa delajo in rogovilijo, kakor baS hočejo. — Rešilne p«-*: iz zamo- vznožja, kjer se je nekoliko fstavH, in pogledal strašno višavo nad seboj., Na to >-t je prekrižal in začel plezati počasi in varno. Okoristil se je vsake poličioe, vsake poke v steni in vsake veje, ki je rasla i/ nje. Oprijemal se je teh najporoj z rokama, potem je tje naslanjal život, nazadnje pa oper j al kolona in noge, ter se vzdigovai više ni više. Možje, ki so bili ostali na pečini, so ga spremljali s pogledom, ter se tresti pri vsaki njegovi nevarni stopinji. Splezal je bil že do polovice visočine, t. >r je visel ondi nad šumečimi valovi, pritrjen k črnim stenam, katere je blisk vsak hip razvetljaval. Pod njim strmoglavi prepad, nad njim pa višina še bolj temna in strašna nego tista, do katere je bil že priplezal. " K sreči je prišel do neke votline, kjer se je mogel složno ustaviti in od-počiti. Od tam je pogledal doli, da bi premeril storjeno pot, a prestrašil se je omotične visokosti, in je takoj proč obrnil pogled. Čez nekoliko trenotkov so je v drugič prekrižal, in je začel zopet plezati. Oim više je prihajal, tem manjši je bil videti; včasi ga gledalci Že niso mogli več razločiti od pečin, katerih se je držal, včasi niso vedeli tanih razmer pa ni nikjeri! •— Nemci vedo za njo, namreč oni ve!';: Nazaj na staro pot, — toda po isti ne bomo vec hodili, in sploh, si sčasoma premislijo Slovani v celi Avstro-Ogerski, hoditi po potih, katere jim zaznamujejo drugi narodi. Kakor so pri nas oholi gospodarji Nemci in Italijani, tako v boljši polovici gospodarijo Ogri Slovanom. Zveza, katera obstoji s Hrvatsk ,, jih malo briga; baš zadnje dni so usili v poročilo telefonskega urada v Zagrebu blaženo mad-jarščino, in kako se sploh godi Hrvatom pod krono sv. Štefana, o tem pričajo njihove novine, ki so polne izgledov, kako brutalno nastopajo Ogri proti Hrvatom v vsakem pogledu. Kaj pa Slovaki? Niti ganiti se ne smejo. S silo jim hočejo uničiti društva, zavode, časnike pa preganjajo do skrajnosti za vsako besedo, ki je spregovorjena razločneje, ki govori brilko resnico. Ko je odstopil Banuy, so se slovaške „Narodnie Novinv" spominjale, koliko je trpel slovaški narod pod njegovim minislcrslvom, nekak težak vzdih je bilo čuti iz dotičnih besed, kakor hi se odvalil velik kamen od slovaškega narodu z odstopom Bnnffvjovom, toda le, da se zavali nanj še večji, te?j* kamen,, »Norodnie Novinv" so povedale odkrito, da tudi pod novim mi-nislerelvom ne upajo na uikako spremembo v prilog Slovakom, ali da zaupajo v narod, v njegovo moč, in v isti da je prihod-njost. Prav, saj smo mi to že tudi čostokrat povdarjali. Tudi Ogri slutijo pomen slovanskega gibanja, zalo hočejo se bolj s silo delati na to, tla bi skorc zatrli svoje slovanske narode ter jih pomadjarili! Toda, tudi do lega ne pride I Siovanska moč postaja trdnejša tako, da m o r a prodreti, da mora zmagati ter preobraziti Avstro-Ogersko, pa naj se zgodi v to svrho, kar hoče I Cim večji pritisk, tim hujši odpor, čim ljutejši boj, Um veličastneja — zmaga! Današnji politiški boji v Avstriji so velikega pomena, in morda ima prav nemški poslanec R i c h L e r, ki je rekel, da politiški boj, Cegar torišče je sedaj Avstrija-Ogerska, ni nikaka vsakdanja prikazen, prav, ali vidijo njega, ali kak gibajoči se grm, ali sokola, ki zleta, iščoč svojo žrtvo, po tistih stenah. Naposled jim je eolo izginil izpred očfj,in ko so kmalu na to videli, da je nekaj doli letelo, je obšel vse nYrž'el pot. A k sreči so uvideli takoj, da je bil le kamen, kateri, odskakaje nizdol po stenah, je pal v jezero razbit v sto koscev. Drzni plezavee se je zopet prikazal na stenah kakor neznatna črnikasta pegica, katera seje gibala počasi, dokler ni, popolnem zginila iz vidika. Tedaj je vprašal Ottorino nekega vesla rja, aH bi mogla dospeti k njim ladja po tako vzburkanem jezeru. «Sedaj še», je odgovoril veslar, «bi bila predrznost, če bi se kdo le za tri pedf oddaljil od obrežja, a po solnčnem zahodu potihne veter, in kadar pride Lupo v Varenno, se bo že moglo veslati naprej*. Vitezu je bilo to zadosti; zatorej se je vsedel na pečino zraven Biee. Vsi so gledali proti Tremeškim goram, za katerimi so je bilo ravnokar skrilo solnce. Nad gorami je veter na vso moč podil orjaške oblake, rudeče kakor ogenj, kateri so se stegovali, zvijali, svojo podobo spreminjali na vse mogoče načine. Svetloba se je vodno bolj ni kak vsakdanji domači prepir, temveč-je očiten znak velikega boja narodov, čegar konec bi odločil hegemonijo v E vr op i; ta boj je veliki boj in ?d German- C f 1» o m : » «) 1 o . « m * «. v- u W. Dopisi. Cerkveni spor v Bosni In Hercegovini. (Izviren dopis). — Ekumenski patrijarh v Carigradu, torej najvisi pastir pravoslavja, je rešil ko.;«ino nesrefini cerkveni spor v Bosni in Hercegovini. Ker je ta zadeva povzročila mnogo hrupa po raznih naši državi sovražnih novinah, se zdi nam potrebno, da stvar nekoliko razjasnimo. Srb: v svojih sedanjih krajih so gotovo največ trpeli pod~iaF5kT>^la3o.~T6Tfej~se~je" moralo pričakovati, da bodo avstro-ogers ki državi, ki jih je z drugimi prebivalci oslobo-dila, vsaj hvaležni. Tn res jo vladala med njimi in oblastmi še pred nedavnimi leti sloga. Nezadovoljstvo se je šele začelo, ko je vlada zahtevala, da naj sejam srbske cerkvene in šolske občine prisostvuje vladin poverjenik ali zastopnik. Srbi so tacaš povzdignil': velik krik ter se pritoževali celo samemu cesarju. To kontrolo pa je vlada zahtevala, ker so se vse moči polastili neki nemirni in častihlepni ljudje, katere so j/odpihavale razne novine in drugi hujskači iz sosednih dežel. Tej svojati prijazne novine so pripovedovale dan na dan, kolika krivica se godi Srbom, kako se na njihov račun podpira in širi katoliška cerkev, in druge slicne grozote. Ali verujte nam, da se ni nobenemu niti jeden las skrivil, da so uživali in še uživajo iste pravice in isto podpor- svojih zavodov. Ker se duhovniki niso upirali vladi, so nehali Srbi cerkve in službo božjo obiska-vati, odrekli so pokorščino svojim škofom. Svet je bil tedaj radoveden, kaj utegne ukreniti carigrajski pnlrijarh, kateremu so predložili srbski nezadovoljneži svoje pritožbe. Te dni je bila tudi ta stvar dognann, in sicer s pismom patrijarha srbskim metro-politom, in s pastirskim listom, ki se je puntarjem prceital. V prvem javlja naj visi pastir, pravoslavja, da je predloženi mu statut zavrgel, ker je cerkvenem«, redu proti ven. Patrijarh hvali škofe in podložne jim duhovnike, da se niso, dali zaslepiti od strastij ter so ostali zvesti vladi, ki podpira očinski vse srbske ustanove v moralnem in gmotnem obziru. Nezadovoljstvo in agitacije nekih pravoslavnih občin da imajo izvir v Čisto druf:h razlogih, ki niso s sveto cerkvijo in z njem: tradieijona!nini> institucijami v nobeni zvez«. Pastirski list, ki ga je poslala sv. sinoda župnikom, da ga dado na znanje svojim župljanom, zapoveduje vsem pravoslavnim hriščanom, da imajo svojim predpostavljenim duhovnikom roke poljubiti ter jih oproščenja prositi, sicer pa cerkve obiska vati, kakor uči sveta vera. Posvetnim oblastim pa, ki sv. vvri vsako čast in podporo izkazujejo, naj še pokažejo hvaležne s tem, da se njihovim za- umikala za tistimi gorami, in je polagoma ugaševala na vseh stvareh. Naj-oddaljenejši predmeti so začeli bledeti, temneti, izgubljati svoje ov"ise, a za temi še drugi-in drugi, ki so bili gledalcem bliže. Kdor je opazoval nebo tam, kjer je bilo sclnce zatonilo, je je videl še vedno rudeee, a če je pogledal niže po gorskem pobočju doli do jezerskega obrežja, ni mogel več razločevati drevja, niti najti hiš. Gorskih nosov v vodi in jezerskih zatonov med rjimi ni bilo videti vec. Cela gora se ni mogla razločevati drugače nego kakor senca, črtana na nebu. Tema je prihajala vedno gostejša, takti da so se ljudje na pečini komaj mogli še razločevati. Le po gibljivem jezerskem površju so se videli še sedaj do neke daljave peneči vzburkani valovi, ki so prihajali napidj in se zaganjali v skalovje, kakor da bi ga hoteli požreti, in bi odvzete žrtve nazaj zahtevali. Vse je bilo tiho na pečini, le od najnižjega roba se ; med šumenjem valov slišal počasni in jednakoinerni glas ubogega Mihe, ki je molil za dušo svojega sina. Ottorino je bil prijel Bičino roko med .^voje. Deklica, vsa omamljena po prebitem strahu, mu jo je bila prepu- povedim pokoravajo, sploh pa mirno in lojalno obnašajo. Ta odlok ima že sedaj dobre posledice, da so neke novine, boleče zlorabiti «;t.««'dcijo v politiske namene, obmolknile; nadjali pa se moremo tudi, da zapeljani Srbi spregledajo ter se odvrno od propasti, v katero so jih nameravali pahniti njihovi nazovi-vodje. Domače in razna novice. Smrtna kosa. — Danes v jutro ob .">. uri je umrl v Gorici g. Ludvik Vrbnjak, c. kr. suplent na tukajšnji realki, star komaj 28. Int. Dne 2^). pr. m. je vstopil v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, ker je bil jel kri bruhati. Danes v jutro je umrl po kratkem ah težkem trpljenju, kakor nam pripoveduje po-Točito, katero smo dobili danes opoludne iz bolnišnice. Pokojni Vrbnjak je bil Slovenec, rodom Štajerec od Sv. Nikolaja pri 1'tuju; bil je jako nadarjen, in v predmetih, katere je po-dučevat, zlasti v matematiki, izvrstno izvežbau. V Gorico j« bil prišel s tekočim šolskim letom. — Bodi mu lahka naša zemlja J Osebne vesti. — Proč. g. Toma/ Guggenberger je imenovan voroučiloljem na samostanski Soli dominikank na Dim -in. C. kr. namostništvoni ^oncijiist ;:. Ft ¦» Lašič je premeščen iz ,'">lmina na Krk. Šolski svetnik in ravnatelj na tukajšnjem učiteljišču g. Fr. Hafner je stopil v stalni pokoj. Začasnim ravnateljem je imenovan prof. Jos. M o z. Odlikovanje. — Dne 28. pr. m. j» izročil dvorni svetnik vitez II o s i z i o v poslopju glavne davkarije v Gorici v navzočnosti vseh uradnikov m drugih uslužbencev gosp. naddavkarju Mih. Andrejčiču zlati zaslužni križec s krono, kateri mu je podarilo Njeg, Veličanstvo za njegovo dolgoletno službovanje. Velikonočne procesije. — Vršile so se kakor po*1 navadi v soboto pnpoludne, zvečer in na Veliko nedeljo v Jutro. Pri procesiji v Stolni cerkvi je prisostvoval prem. nadškof in knez. Posebni lepi si;? procesiji pri kapucinih in pa na Plačati, ker se vršita že, ko je tema, in lačas razsvetljava in umetni ognji, ki so pri kapucinih kaj lepi, povečujejo slavnost. Glede procesije na Travniku iz cerkve sv. Ignacija bi imeli pripomniti, da po oknih smo videli veliko premalo lueij. Me.-do tistih zvedavih ženskih glav, kat rili je po oknih I nekaterih hiš po Travniku kar mrgolelo, bi bilo veliko lepše videti — prižgane sveče. Saj menda na Travniku niso .sami židje J in protestantje! Vsi si lomijo glavo, poklicani in ne-j poklicani, kdo bo imenovan deželnim gla-| varjeni. Najbolj pa si beli lase o tej zadevi znano omizje »pri Jelenu"; ako ne bo kmalu I dr. Egger dobil naslova deželnega glavarja, I osive ti njegovi oboževatelji goLovo preti ča-I som, a z njim tudi skrparica vodenih nemških proizvodov - z njo nje vzhodni pokrovitelji in še marsikatera druga napuhnjeua a plitka oseba. Vse je razburjeno, vse je razjarjeno, vse upa in se trese ter stavi zadnje upanje v raznolične umazane spletke, anonimna pisma in žaganja raznih domišljavih glav, ki še vedno mislijo, da mora vse po njih taktu plesati. Glavno nado pa stavijo pristaši .brane" v obljubovauja iu zatrjevanja nekakih domišljavih »mogotcev", katere hi se radi tisočerih uzrokov ne smeli potegovali za »brano" in še manje rovali proti stila, vesela, da ima pri sobi človeka, kateri skrbi za njo. Na očeta, sključenega ondi na drugi strani z glavo med koleni, in trepetajočega od mraza in ' groze, so je mogla le malo zanašati. j Veter se je igral z dolgimi lasmi d»-vojke, in jedenkrat jih je zagnal na mladeničev obraz; on, dasi pahnjen od besnečega viharja na gole skale in v veliki bedi, bi ne bil zamenjal tega trenotka z najlepšimi dnevi svojega življenja. Tako je miniL ura, ki je bila vsem dolga kakor večnost, Je Ottorinu in ubogemu Mihi ne. Ona dvn nista mogla premiriti njene dolgosti, ker sta bila j oba . utopljena, v svoj tedanji položaj, kateri pa je bil tako silno različen. Ko so tedaj to uro prestali, jo zasvetila I tam od Varenskega nosa luč, katera se jo počasi pomikala naproj. Vsi so jo pozdravili z radostnim vsklikom, na j kar so zaslišali tudi od tam zamolklo j vpitje. Oni so še nadalje neprestano I klicali, in po tem so možje na ladji . vedeli, na katero stran se jim je treba obrniti. Čez nekoliko časa so na pečini že zaslišali udarce vesel, ki so postajali vedno krepkeji. Naposled se je prika- I zala ladja. 1 Grofova veslarja sta pritekla po- Slovencem. Mislimo, da oni, katerih se tiče, . so nas razumeli l Kdo torej bo deželni glavar? Deželni zbor je že sklican, ali o imenovanju dež. glavarja še ni ne duha ne sluha. Bo-li vzet is... iz večine ali iz manjšino dež. zbora? Če bi bil vzet iz poslednje, bi to prav za prav ne bilo nič čudno, saj ta manjšina zastopa večino prebivalstva v deželi I Pri imenovanju dež. glavarja je zelo engažovan ugled vlade. Predložila je bila že v zadnjem zasedanju načrt o dež. šolskem zalogu ter je tudi povedala, da hoče ž njim prodreti. Italijanski poslanci so se temu uprli z vso odločnostjo, nahujskali so furlanske občine proti ustanovitvi dež. šol. zaloga, iu pri zadnji dopolnilni volilvi so postopali z odkrito besedo, da so vsi proti dež. šol. zalogu Ali naj torej izbere vlada za dež. glavarja moža iz one srede, katera jej napoveduje očiten boj ? i Naj že bo tako ali tako, vsekakor vlada z imenovanjem novega deželnega glavarja spregovori besedo, po k-iteri jo budeoto uui-J rali sodili za prdiodnjo-t. Tu se pokaže zopet enkrat, ali bo vlada delala «e dalje, kakor hočejo Paii;ani, ali pa se oprime din^-gt načela, da treba tudi v (Jori-ko-Ci-.ulišč ui-ki i misliti na pivobr.d, pri katerem h: se vendar j ozir jemalo na Slo ver,c> kot •.elth.ui-k.j v«- I činov deželi ? ;•- V GoriH nI Sloveneov. Ti-ti, ki trde, | da v Gorin ni SIovcum-v. da top j tudi v cerkvah ne nne biti nič -!oveji-.keg,i, na; bi bili prišli na Veliki petek zvečer ff.i Travnik v eeikev sv. Ignacija Iv slovenji propoveai. K.»r trlo se ;e ohriiiitva po cerkvi toliko, da ga pri nobeni Ia'ki propovedi v Gorici nikdar ni tako mnogo. j in vendar Uaiiani ~e vedno trde, d.« ] \ Gorici ni Slovo* ev. j Položnice za .Nohti Doni", ki <» j bile prilo/.ene ,Soči', pr.ha;a;o po malem ! nazaj izpolnjene z dobršnimi prl,p."\k'p. j toda /. ozimni na Velike potrebe h-ga dioUva i bi bilo želeti, da bi t.e o.-d.da neporabljena nili ena. Kdor ne zmore krone, naj poil.e dvajsetico; bolje nekaj nego nič! Dobro!- i niki, ki pridejo v Uf>. iro, naj si ogled i o ! .Šolski Dom",' da bodo videli, kako kra-m, I zavetišče so pomagati zgraditi omiki sloveo- j skega naroda! Slovence, ki I m »jo v IiIhI klavir, vprašamo prav resno, ;>Ii imajo «.k.(adb>\ ka- I tere je izdala za n;c „<,'!.i^beii t M diru" »i i za njo marljivi zalagate!] g. S:-hv.'eufrier v Ljubljani? Nikjer bi ne -.meii pogrV-ati b Si lepih skladb! V Gorici \\\\ prod.ija g. Jeretič v Semeni;ki ulici. Nesreča. Na Veliko soboto popo-ludne okoli o ure je padci v uiiei sv. Antona neki otrok i/, drugega nadstropja na tla. Otrok -e živi, ali da okreva, ni upanja ; da se je zgodila nen č.i, je na;br/e t/.rok, da so pustili otroka brc/, var-dva.- ' Napisi Izven zapora. Znanega izzivača Sapi o so na Veliki iVlrtefc i/pvi- ' stili iz zajmra pri sv, Antonu. Obravnava proti njemu bo v kratkem. Tač.is se pokaže, kako^-n !i'.anl;.'.it,n j sam conto Villorso Gecooni v (lorin > svo o j soprogo iu z otroki. j Koliko najdi- po-ne:su.\a!t t-v ? ! j Samomorilce Andrcideh. h V«- j magat, da bi iw trčila ob >kah»vjf. Lupo, kateri so jo bil tudi pripoljal, jima je podal ven široko desko, iu tako jo bil napravljen mo.-l od preinf na holjo. Kakor hitro je videl tbsko dobro pritrjeno, se je grof Oldrado prvi .-pravil v barko. Od tam je poklical hiVr. iu je imel kmalu tolažlio, da jo je videl zraven sebe; Ottorino jo je bil prijel za roko, ter ji pomogol čez de-ko. !>rug za drugim so se spravili noter vsi. Zadnji je vstopil krmar. Položil je sinovo truplo na pod pri zadnjem delu ladjo, iu se je vsedel zraven njega. Ko ga je Lupo videl v samem jopiču vsega mokrega in odrevenologa. je snel raz sebe neki plašč, ki ga je bil prinesel seboj, ter ogrnil mu ga po plečih. Miha ni vsprejel, pa tudi no odklonil to dobrote, ostal je nekaj časa, kakor da bi ničesar ne vedel, a ko je potem, zganivši roko, zadel ob plašč, se je zravnal na kolena, vzel ga raz sebe ter ga pogrnil in popravil z iskreno ljubeznijo po sinovem truplu. Ko so zavili okolo Varenskega nosa,1 so zagledali pristanišče vse razsvetljeno s kresovi in zaslišali glasove ljudstva, katerega je bilo tam prav mnogo. Brodarji so gnali ladjo h kraju, ravnajo se po umnih nasvetih, ki so princa je bil prišel župan StigUč z dvema sorodnikoma Andreicicha v Prvačino, kjer so konstatovali, da doti« nespoznani mrtvec je bivši veprinski župan Andreicich. Truplo so prepeljali v Veprinac, kjer so ga položili k večnemu počitku. Tako se je povrnil Andreicich kot mrtvec po žalostni smrti v svoje kraje, katerim je bil nekdaj diktator. Italijanski delavci. Ko pride spomlad, takrat se vzdignejo iz blažene Italije mladi in stari, pa najdi na pot v Avstrijo, iskat si dela. In res dobe dela v naši državi, saj vse mrgoli italijanskih delavcev, kamorkoli pogledaš. Ti ljudje prihajajo spomladi z lasta-vicami, in zopet odhajajo, ko so si prej napolnili žepe z denarjem, prisluženim pri nas. Splošna pritožba je o njih, da ne dajo .iič zaslužili domačinom, ker jedo samo polento m sir, kar dobivajo celo od doma. Na koncu dela pa pošljejo U laski tiči denar naprej domov ter se polom predstavijo pristojni oblasti, čeS, naj jih odpravi v domovino, ker denarja za po! oni sami nimajo, Pego-doau se je že dogodilo, da mnogo uiih je od^so domov tako na trojke avstrij-ke države. V zadu/^ii času pa ti d^Iavii, med katerimi ;e tudi Jfaii^iuuv j/, nai- d»/e|et pn-dopa o iz/.iiabio. V Ljidflj.iiii no 6 »Marameo*, v lloi.-Smu so napadli hrvat-k«- d. l.tvee l. r ,:?; ranili, da je jeden »imri. Kjerkoii -e poka z-- o, pov.-odi so brni," iie/.i.-touilim ?. u eoi, no ki ubu temu jih vlada [ ov»o.li rada \i-ii, in v j.o-"bm'ui \.srrd\u dh uii.i. Spomimoo S" le /!i..nih ;¦: do-tnih i!t.ho ikov i/.za lanskega :,.•,,.« Ti-to var-tvo pa n-i-j »lr/j'.i italij.oT-ki podais^i j.mv >!abo po s racajo, -aj \..5tin ua-.!op,.'o iiv.^alFiO, iu tako ittt t m prnoi-r .,odis«e v Tr-!'i v«n iu v. n «iprau?.i .-- »t.d:-lau-kiiMi po-iaiiiAi radi ra^-.siien ». Nt g. Ve-ličan-Ua, r.tdt kri».ij.-t Vsva / l!aha ! il\. N* ko po-.i.no "pt.-tmMl m.a ti U t:-'-:, ker ti>- /godi •,.¦ y.tti tri i:Uvi"ga. *''<>' -'¦ :o ! f !j" kak'g.i maio pripre,o. _>¦ j>,i Uv *hil\- let, in :m. kak« ga t:i»li /aj.o'.- m/, ra^jo, -"o ravno že m drug.ir-.-, . . pofivbsd v.\v^ti;'i'?"kV- '.» -""siurlij-Vn!' toliko pritlndi rok, ki e; r.sb- d-1 il-. al: ut-m a., o pri;> ti za ka;, k'r ;¦;• y.u\ s».-}.. re ir i-Iij;:U ! Itail.ana povzd:gU:t"u v (!--b«-.j, k.Aer da bi bil kdo u- ka;." d.m.a.ut, ki W. i..-\ A-A.ii. pa nu.:\i iti po -.\c!u od tl.mia r, ;r. -Imhom za kctjliom, od dom.i. kg r >!i !a V. .-hj in isanavJo ujt-ga. jim doneli od najbolj >ku>^.ih tn».r: + obre/.ju, tu ><» -rečno dospel: v pri-u-tti-če. V:in-!!ei mi r.jtb«\otjn»i .-tj'e:!li titefim ljudem: ta je pritrj»-v.'.S lidjo k ob;di. uni je svetil, dvivjl /»»p.-t p«.-magal tistim, ki s<» >M ve:;. A tia-t -o bili tako u-iu/nš L -«ej.utji, >e p;i m^ /Muh pivmuiMti. tla bi ne /:tb tvlj.it: linioutskim krmiiarjeu;, Če>. d.i so .«#• bili pustili tako prehv.ipiti od viharja. Ti so m»kaj ča-a nnilčali, a naposled je uMa tudi njim potrpežljivost in so začeli pikro- odgovarjati. Tako si> se vedno bolj dražili, in /e bi se bili kmalu sprijeli, da se ni razširila med mn*»-/ieo vest <» knnilarjovi nesreči, kateri da sedi v ladji pri truplu svojega utopljenega sina. Takoj jo potihnilo zmerjanje, in vsi so le nosrečoga očeta mi-lovali. Ponudili so mu podstrešje ter vsakojako postrežbo in pomoč, a on, odklonivši vse, je odvrnil, da hoče čez noč sam čuvati mrliča, in zjutraj mu steše križ, kateri je hotel postaviti na pečino, kjer se jo bila razbila ladja. Segel je po denarčke, kolikor jih je imel v žepu, ter preštevši jih po žuljavi roki, je dejdl: «Zaslužil jih je on; prav tisti soldi so še, katere mi je prinesel uni dan iz Lecca. Kdo bi bil mislil tedaj, da jih porabim za njegov križi* venskim fantom, ko so jih Lahi podili proti Solkanu! Menda so spametujejo ter ne pojdejo več plesat med Lahe, kjer jim preti pa tudi nevarnost. Lahi v Gradišču bi jih bili ubili, da ni bilo orožnikov zraven. Tako se je nam sporočilo. Zvečer so se vračali domov s plesišča, nekaj fantov in nekaj goriških Lahonov. V vlaku so Goričani peli »Marameo* po laški, fantje pa po. slovenski. To Goričanom ni bilo prav, m neki* znani Dih" iz Gorfcftf, baje Sa-vorgnani, je sunil nekega fanta prav močno, ker je pel .Marameo*; zdaj bo tožba. Fantje, bodite previdni, pa nikar več ne- hodite med Lahe plesat. Britkih skušenj imate dovolj: ali jih hočete Se več?! Ali se ne boste dosti nupk-sati doiua/c Laska zastava je vihrala na Velikonočni praznik v jutro na vrtu cvetličarja G a r i a n a v liiva Corno, kakor nam poročajo, Za-davo je bilo videti prav lepo z Uo-riseeka. l'.i, kar v potegnil ut««r, «¦«> jaz-rdll {»¦r ;«' pn-trga! .ji»» z.i«d.ivo, »v*, da v Gora o W- Sp.ida ! Ali <• r-iar-Ku kir znano o iv-M: lVrniau iz Klhenberka. IVdmilvu ,l/iiiin.-Jj* ;.• in kdo po««1, a i odprto dupi-lmn, lld;.-nh.:k „'l :;••¦<. Na V,.«-o :«.•!.-o v .IMmo-?.* J\.L n,< dj/, m .ini..vM k.tk^r «ib\di.'*t:. .:.- d«-vi-, k : \\* * j. i .4 v :a j.r. r. > <>» „ .-. ',:e;ov .n u., A pr.«!') golo., J''ji.i •:'. t.: .ovau ¦ *. \-. :..-.}.i it n/ji ingovo t-.ho "'' > '{"...,„¦:, N. N. •v '"'. '*¦"' i;*- '•• '•» ¦ •" «¦" -i* ¦"*¦*¦ * i/ov.,:-V.\ i-..-" j.i p..v.-i..,.. .:.» .,¦ :,. pn t.. I..*.:.«. *. ,. iMir.!.!. -i./ .;«ip: !;:t.» ,¦¦ ;* .a ' • wU.U..» JU j.,:^ . l;0j:,-!:.i...jfti. p:- ji,., J;,'. ,. h a !M K r ,, a i. ' Ualljaii-ka šola i Podpori. V. ! Starašine v Logu pod Predelom zložili v dan 18. marca po seji 6*— »Podkuknik« v Trstu 5. obrok vsta-novnine.......... io«— Prof. V. iJežek, mesečnino za febr. in marec.....,..... 4«— Koren Anton, trgovec v Gorici, mesečnino za febr,....... l«~ Kavčič Jos., c. kr. notar v Gorici, mesečnino za febr...... i«— Po upiwnižUu-1«Sftče*, kakor izkazano v 18. št. iz dne 3. marca iS-Ol Po upravnišlvu »Soče«, kakor izkazano v 20. M. iz dne 10. marca 24*50 Po npravništvu ,Soče*\ kakor izkazano v «2:2. St. iz dne 17. marca Po upravntetvu ,Soče", kakor izkazano v i»l. M. iz dne iiV. inutva iil*U) Po upravniitvu ,Soče*, kakor .izkazano v -j.1. si. iz dut?' i!8. maivj Omers Jos., župnik v Sežani , . Slurovee Ivan. tlekan v Gvrknem . Kovačič lv.,n, kaplan v C rknem . Uaje ju-;ip. ku. *ki>r. tajnik -i'.!«« v Štiiipasn......... I>iili«jvni puiiiu.'uik r.i>iiir'.u* \ Pro-dloki ............ Pi*1,'!- J.iki»l», ;upnik v r<'pov:mu . hi$ Aidosi. Vikar v Sov»»Jn-,ai> . .!.)!; rr.ju«'.i' k v Kt-ts; (p. lir-v'U'1 >'..Y .ifi«--. uabr.i! \ \,-.<'.i dinAi pii .po.ii* v n,.;.!!..... P»» !S]>i.:\|i;«.*vii .S.;«"!'*. ;i>.'ft<;f t. t..i-;*.5iio v „Vt. i', >.' ii;i. ,U>. iji.iri a i **¦.»«»............ 12-20 7-SO 10* ¦ t;!- 1- ! M V čakah naši diplomatje, da bo povsem prepozno in bodo ves »reservirani« svet pograbili popreje že drugi krogi. Nov uspeh Poljakov, — Poljaki bc ležijo nov uspeh. Poljskemu klubu se jo posrečilo po dolgotrajnih prizadevanjih, da odslej se smejo gališki ravnatelji poštnih in brzojavnih uradov v uradnih pismih posluževati poljskega jezika. Minister za trgovino je že izdal potrebno naredbo v to svrho. Srbija. Razkralj Milan je še vedno v Srbiji in ludi hoče ostati. Da je on malemu kraljestvu prava pravcata nesreča, to je že stara, zdavna dognana reč. Ministerske krize v Srbiji so kar na dnevnem redu; tako imajo tudi sedaj tako krizo. Milan zahteva povečanja vojske in izboljšanja v olH.rrt.itvi, kar seveda slane denar, ali Srbija ga nima. Vsled tega s baje odstopi več ininLstrov. Turtfjtt zbira vojsko v Macedoniji in v Stati Sibiji. kar ni povseč Polgarom. Zalo je odredila bolgarska vlada na meji pomnožiti .si.,;i„. vojask«- stra.v, ^U je lako vedno inforiiuivana o gibanju Trnkov. V Solun jr doMo zadnji« dni že več tisoč viv.iko-, mi kakih I.1.IHH1 jih ^p pričakujejo i Mai«« A,t;«- Ttirčra lune zalreli vsak upor, pa ii.ij bi priiel isti od krš,Mn««ke ali .irn.iv!-ki* -iiani. Razgled po slovanskem svetu. Potre*. V Vipriutu v Mri mi čutili •10. p. m. \ utro kr.dck ali močan sunek .- h«- :..'.:: l-oI.ll.-.l^.Hi, iistrljska agencija /.a J/va>.enJe v Tr-tu. \:.id.i n.atti« r.tva baj<« ustanovili S.iko ,i,mi.:ii v T-Mu, k.T j«- uviTJeiu, tla i'i k»«:. *....-. iun.,.) ii/nv«jkrmu prometu z iz-t.'kri.i. l'-.r-.,\. i n.i i/J.iku bi bol,ji« porabljali \'-l !•:»'.." "h ta. k.ikot pr*ko t-Vaucoski« iti N. i ;¦ > M«i « I-.. !-.i •¦ v .v,vi dolmil trgo- V.:,'5«, i I.Ulir-lia ll.p.tlJil.i V Ti t. Tr>aška posojilnica in hranilnica, i.rT*:i"..r.:.i .'.idriva oo.i-,-nini p m«•.(\mu, ;¦''..» K-,:t l-V..«:..-,.. -li.\ ,!, j«, nncl.1 do \\\. f-.-ai' \ '., -.. .'.».i '. >u in -jV\. prometa, i.»n>»ko .'' > • • "- dol.j p.i '.i;.Hi-;;ii, Usrej /na'a ;, D \ t a h-.':di«i.o.> \ .:.,j..!,.ii«-i.s, K.im > . u.t:, .e v |e!o*nji promet v..' ::it i p. P.ojJ. op.-n>n.!i ;e •'.-, da je le-Sf-jr.. 'Mii. • i • ni p!.ii;i) pukieal lejoletnega lv -¦•'*, *i ,*' :-../i.,:-« .,', ,>Hl us m malone ¦h- •¦»'.. .sv,-:; ..i \KH,„ U ... ^uasal gM. \ ..!»«. ' u |.ioin.l ol pol milijona ¦u ''••% ?»;!>. v p.o I. p n.ipi.-d.-k /a zavod. Tiva»k(i kinpcrtki škof Slerk f; :."!' !.j, po j.i... i]:tt-ii v l:im, da se U»/i!nl /Jiort. Ski. mi hi de/cSni :. '.!;•-•;¦"*,! i,.i ^i.ui 11., f o r i •' k o-,-}..:. ¦- ,i n m, lr; a •'; ki ni istrski j i :.* ...i* hi. !. j.i. Mi ki bo /boroval Parnlk .nadvojvoda !•>. IVrdliiaud-' .. ¦*'.!.¦,:.l '.»lii.r :m Veliko oboio .• vejKo /a ototuski« »olltvr v INtiiiJ;;iiu lit Harr/luah. l\. •*.< dnu p..i. .u.V.Jva Ji.h- >->- i* ---e - !«-: j-'- f.-.i:.vu -ivr-va --J:i:d.i v ?!« . •. > i l i V ki-:. ..« ,ii* /;i |.- .'.. ¦ JI--1 '..- .:i.-:;m a i.oii v \ M t- . ,'-.!. «!-¦¦ -fl-llh, V..,'di'- i..->h< :.. • : .J.. « voi.ina •¦ i : . : 1 • -4 J.O (.ll.lliOjO-.. v/.ikuiiili.sl. d. .j'..r. iii'.i polr.-bni', a luhojnur. »., < i.kl.iiu.H ij od l.'l: /-drli i/, sln-'<• o /.» izvfd.-ire . :'. pii-iaM in- \ ¦• ii i.' ':,• i;.di j*' prrdM-dliik Ita- v O h ¦<.'M.v..i>.|| obi*iii.ili živi C.OOO -,..•, -j, :.OU |J;i;j-.iwiV - pfitfin pa si . ^;.-.l- i».i g..n-t» a deliva, kako pra-i „m "¦ p».-t«kko jamo .«• obiskala due '2'.i. i :. i«. Ni i« *.r.t)t>\4 vi«.ok«j»l Gizela Pa-i :-k.j. b«". !,.»'•/a ¦."•arja, kijobu jako ne-- ,¦ . :ti«->Vi VMiciiis. Visr.k.1 ztr^n se ;e tlivila . ;*>': !• «*o->-d.ij :<- pr.-soajo poznale jame. ^aloi^ro ,/a pravdo In aree% kat. to _.- -pi.ii znani pesnik iz .Dom in .Sveta" g. A;il. Medved so včeraj že drugič igrali v g:.-.l.i!&i n v L/ihtjani. Letos je bilo že p j- do.n,«.-.di iger na odru. kar kaže, da se /..ril?; ptiča.d ».r/.vijati dramalska literatura med Slovenci. V gorenje avfdrtjhkem deželnem ztioru .-»o sprejeli piedlog, s katerim se po šolah :ia d.-/.eli sploh uvede poludnevni pouk, ker ]e dosedanje poučevanje popoludne za otroke, ki so oddaljeni od šole, bilo prav mučno. Prav, morda bi bilo ludi kje drugje potrebno kaj takega. Mestna hranilnica v Radovljici. — V mescu marcu 189!». je 14.1 strank vložilo, SOMI gld. -14 kr.. 1:27 strank vzdignilo l!6o8 gid. 57 kr., 30 strankam se je izplačalo posojil 21405 gld., stanje vlog G27218 gld. 36 kr., denarni promet 106890 gld. 86 Ys kr. V koroškem deželnem zboru pri razpravi o deželnem šolskem zalogu sta slovenska poslanca Muri in Grafenauer se vrlo potegnila za slovenščino v ljudskih šolah, ker seveda koroški Nemci usiljujeio svojo edino zveličevalno nemščino povsodi. V Železni Kaplji, kjer je otrok slovenske narodnosti 91°/0, je pouk ves nemški, enako v Poljubelu, kjer je slov. otrok 97%. Na dvojezičnih šolah prevladuje nemščina —¦ in učitelji tudi z večine nimajo volje, poučevati resno slovenskih otrok, ker trobijo, z malimi izjemami, vsi v velikonemSki rog. „Naša straža". — Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gld. - Hiša je_v_dohr.em_ stanu. jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti ludi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupih, naj to naznani „Naši Straži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala, Književnost ¦ Noto InrSko Sin ar niče. — Katoliška bukvama v Ljubljani je izdala novo knjigo Smarnic pod gorenjim naslovom. Knjigo je spisa! francoski Henr. Lasserre, na slovenščino preložil kapelan Jan. Godec. Knjiga ima :U)0 str. 28°; stane v pol usnju 90 kr., v usnju I gld. v usnju z zlato obrezo 1 gld. 20 kr., posamezni iztisi po pošli 5 kr. več. Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. (4- slike.) Pomladnih glasov je izšel bas u. zvezek. Uredil in valožil ga je Anton Katajeo. Kakor vsaki zvezek „Poml. glasov", obsega ludi la m.iogo lepega v prozi in poeziji, ter je slovenski mladini, kateri je namenjen, gotovo dobro došel. Cena: broS. 30 kr., polpl. 40 kr., ee-lopl. .1.1 kr., krasno vezan 90 kr. Zvezek priporočamo mladini in njenim prijateljem. Razglas. Hadi selitve razprodam dne 10. t. m. domačo živino, vozove, različno kmetijsko .irodje in drugo hišno opravo * razim lega dam v najem svoji« prostorne živinske hleve in gospodarska poslopja v, obširnim obzidanim dvoriščem ? uto lako oddam v zakup event. -- polom poznejše prostovoljne dra?.be .svoje izvrstne travnike, deleJjišča in bor-f-love, hodi-si v večjih ali ludi manjših delih. Ponudbe sprejema in pojasnila daja Pran Čibej, v Ajdovščini. Anton ©feicličf, čevljar v Semeniškl uliei štev. 4 rfHF* v Gorici, ""%(]§ priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila sa izvriuje hitro. Išče se na|amiilk ali oskrbnik - kmot za veliko posestvo v Malih Žabljah. Biti mora oženjen /. družino. — Oglase sprejema »Goriška lis k ar na". }Aa 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Iliessner, ? Nnnsld ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) j.rij.ftioCii jireC. dubovSčini in slavnemu občinstva svojo lastno izitelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrsln« tcrlsvp.no potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vncev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse i»t» zmpriii ceni. — Karo5ila za deželo izvršuje , ici no in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. H.) tiskamo irk na perilo. (P. cl.) '¦ Ustanovljeno lata 1863. 5 . j} Prvi primorski zavod za izde- 5 lovanje aromatiških izcedkov, likve-H rov itd. tvrde Fratelli Marega I Gradisea, Isonzo. I Čistilnica na par: ij konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših >> likverov. | Tovarna vinskega kisa \ po edino racijonelni sistemi BPasteur". Sviloprejsko seme psenične barve prodaja se »po 5 gld. unča, ali tmli po pogodbi, za Sostino pridelka. Naročila je pošiljali na naslov: Humar Andrej — Dolrnja Vrtojba, h. šiv. 23. Velika hiša v MMavtmu ?roven s»loveč-h škocijanskih < jam, 3 ure od Trstu in l/a ure hoda otl železnice postaje D i v a en, ob živalmi prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi •kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi nhodi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne letovščiuike, ki vsako leto.prihajajo v »a divno romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrsino vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obzirnimi spravami za seno ter druge poljske" pridelke, Is prostranimi lopamts^ krasnim se sadjem in trtami, zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj gp^ na prodaj ^9(Si Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša; kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za goslilničarsko in štaeunarsko obrt. Vsled njeno le#e na tako živahnej prometni cosli, je posebno pripravi:« za kupčijo z domačinu pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pn imela raznn navadnega posla z domačim Uudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrnjnimi obiskovalci škocjanskih jnm. Y»• pohlitvc z vrtom in parkom wrod, ilalo bi so v najam po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahorčiču v .Hatavunu, pošta Divači. Mirodilnieo (Drogerijoi odprli smo v Tržni ulici tik sadnega trga v poslopju okrožnega sodišča. Naša mirodilnica je bogato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo postreči vsakomu po skromnib cenah. Posebno se priporočamo častiti duhovščini, slavnim županstvom in uradom, šolskim vodstvom, društvom in zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem ter vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga. Dobrohotne nasvete ter želje si. občinstva glede blaga za dopolnitev sprejemamo hvaležno. Poslovodja Ivan Drobnld. Maji samoukni C. kr. pTivileg. na Pravniku štev. // v Gorici, podružnica na Acquedottu l\, 25 v Trstn. priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v blagohotno podporo. t cA-A*A*A.A « 3? UUEIT. BAPSICIGOMPOS. Iz Rlehterjeve lekarne v Pragrt pripoznano kot izvrstno bol ubtazujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Maj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oris?, .steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč, iz RICHTKRJK VK li-karne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je preiidciu s to zaščitno znamko. VEl^ Richterpa lekarna „pri zlatem levu" FtTJ m Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resherg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-lo blago: Sladkor kavo — riž mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen -- kavino prJmeso moko — gris drobne in debele otrobe — turšico — iob sol — meko sa pitanje — kis ~ žveplo — cement bakreni vitrijol i»d. :i 20 8 Zalega pristnega dafmallnskssa žyanja na debeli t«r pristisCR« čnu-ga In b!Sov j,"«<>j«. Nussbaum-a v Ajdovščini [10 tovarniSkib. rjnah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in BresciaHekla. Zaiu-a Porliand trt Roman*Cementa, kmetijskih strojev i/, prvih tovarn. Kupujeta staro žele/je in kovini« pn najvišji (im»vui rvu\. »000®@©e©0000000000000