(Vetferno Izdanje.) m?? 42. »tevilka. V Trstu, v | sobot o duo 7. aprila 1891. Tiraj XIX „KDIIVONT" Uhaja po trikrat na teden v šestih izdanjih oh torkih, četrtkih in M»b«tnh. /jutranje udauj« izhaja ol> 6. uri zjutraj, večerno pa nh 7. uri /veter. — Obojno iT- •Unj* sta««*: u j.ilfn nimf f - .toi, i*vm Avitr. f. 1.40 u tri nn-i.i1 , 2 IHI . , , 4,- pni li>U . V „ . . S,- lil yw leto . 10. - ... I«.— Na naročbe krst priložene naročnine M ne jemlje oiir. Cosamiune Stovilke se dobivajo v prodajalnicah tobaka r Ti h u po S nvt, r Goriri po il nvč., Sobotno večerno izdanje r Trulu S n£., f Ooriri 4 ni-. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi se rac linijo po (.irifu v petru; za naslov« z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obseg* na vaduih vr tic. 1'oslani, osmrtnice in lavm* zahvale, domači uglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi n ij se pnšj|ja|o uredništvu; ulica Castrma št. 13. \sakn pismo mira bili franko\ano, ker liefrankovana si* ne sprejemajo, Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklam icije in oglase sprejema Mpntritiitro, ulica Caser-ma 13. Odprte reklamacije so proste poštnine, „T fi/inot/i jr utnf!" Italijanska stranka. Stranka brez dobre organizacije gotovo ne more dosezati vspehov ; vsi nje napori ostanejo neplodni, ker se ne izvrše združenimi in urejenimi silami. Kaj pomaga, ako tudi vsi nje deli streme po jednom in istem cilju, če si pa pri naporih v dosego tega cilja križajo pota drug drugemu in tako ta podira, kar je sezidal oni, sleherni meneč o samem sebi, da najbolje razume vso stvar. Ali da umemo : pri dobri organizaciji si ne smemo misliti absolutizma. Ne slepo suženjstvo in hlapčevstvo vladaj v stranki! Kajti slepo hlapčevstvo je hudo zlo, morda se hujše, nego pomanjkanje dobre organizacije; kajti, kjer vidimo hlapčevstvo v stranki, moramo si misliti, da veliki del članov te stranke bo le slepa masa, tolpa ignorantov brez razsodnosti in razuma. A kjer vidimo nerazsodne, ali za resno premišljevanje nesposobne, ali morda tudi prelene ljudij, tam naitopajo prav gotovo posamičniki, kateri se svojo krepko voljo, se svojo gibčnostjo in se svojim bistrim vidom v razsojevauju stvari in dogodkov kmalu nadvladajo vso stranko, prisilivši jo, da se mora Blepo pokoriti njih ukazom. In ker se k vsem vrlinam in lepim lastnostim takih mož kaj indn pridruži še trma, razvije se polagoma tisto nesrečno in za vsako dobro atvar pogibeljno tazmerje, da imamo na jedni strani za mišljenje nesposobne in lene ljudi, toraj d u-ševne hlapce, na drugi strani pa — teroriste. Gorje pa, ako se trmi in svoje-glavnosti gospodujočih teroristov pridružita še sebičnost in dobičkaželje ! Gorje, pravimo, kajti načela in cilji stranke pridejo ob ve* ljavo, a na njih mesto stopijo oziri na osebo. Ob tej priliki bilo bi zelo vabljivo preiskovati razmere mej nami Slovenci, da vidimo, ali je med nami v tem pogledu kakor bi moralo biti na korist in proBpeh naše stvari, ali pa da si nismo tudi mi vzgojili nekoliko za mišljenje nesposobnih in lenih ljudij, stepo pokorečih se posamičnikom. Bojimo so zol6, da bi pri takem razmišljevanju prišli do za« ključka, da je na vseh naših nevspehih in na neplodnosti naše politike največkrat kriva okolnost, da pri nas večkrat odločajo oziri na osebnost in le inalo kedaj oziri na nadela in na stvar samo. Tako razmišljevanjo bilo bi gotovo prav zanimivo in morda tudi potrebno in koriatno. PODLISTEK. 14 Kmetski upor. 2|s4levlnska psvsst is iestnajstega veka. Spisal Avgust Šenoa. Preložil I. P. Flaninski. (Dalje). — Da da, Jana, sedaj sc Andro ni lagal, potrdi Kata. Dekletce ne reče nič, pač pa se z roko prime za srce. — Gospa Uršula se res seli, vpraša Jurko, vzravnavši glavo in odprši usta ; kake novice ne čujem. Zakaj sc seli in kdo pride na nje mesto ? Obvaruj nas Bog vsega zla, — ali kar črno mi je pred očmi. Tudi jaz sem nekaj slišal v vasi, da bodo na Sosedu samo Ba-torovct vladali, da stari gospodarji odhajajo. Povem vam, da ne bo dobro. Jaz sem star in vem to. Preko moje sive glave je preletelo marsikatero hudo leto, kakor voda preko kamena v potoku, in če bi liotel prešteti vse tiste črne dni, ki so prešli preko starega Soseda, ne bi jih mogel našteti na prste cele vasi. Da tu ni Dora.., — Katera Dora ? vpraša zvedavo Andrej — Ti jo moraš poznati, Andrej, odgovori slepec, saj služiš v gradu. — Jaz ne poznam druge, kakor našo debelo mlekarico Doro iz Jakovlja, nasmeje Ali za sedaj pustimo to, kajti za danes se nismo namenili govoriti o lastni, ampak o nasprotni italijanski stranki hočemo nekoliko spregovoriti. Mnogokatori bo začudeno majal z glavo, začuvši našo sodbo o italijanski stranki — sodbo, glaaečo se : „da stranka naših nasprotnikov na Primorskem propada r a-pidno." Mnogokateri ne bode mogel razumeti te naše sodbe in ugovarjal nam hode: saj jadikujeto dan na dan, kako vas pritiska italijanska stranka in kako da ima vso moč in oblast v rokah — kako morete torej trditi, da ta stranka propada? Počasi prijatelj! Nikar ne glej samo na lupino, ampak opazovati moraš tudi jedro. Italijanska stranka nu Primorskem je v svoji sedanji moči in slavi pač podobna košatemu in cvetočemu drevesu, ali, ali — tam v sredini gloje črv in ko preglojo ta črv tudi korenike, je neizogibna — smrt. Lupiua jo pač lepa, pisana, ali jedro jo bolno. V obče je razširjeno menonje, dn je italijanska stranka na Primorskem izborno organizovana. Na videz je tudi, v resnici pa ni. Morda ostanemo osamljeni sc svojim menenjem, nko rečemo, da italijanska stranka niina zdrave organizacije, ter du bolehu na iatem zlu, katero smo opisali gori. V njej vidimo nerazsodno, Blepo pokorečo se maso, njej na Čelu pa nekoliko železnih demagogov. To ne pomenja nikakor dobre in zdrave organizacije. Najbolji znak dobre organizacije je pač ta, ako vsi člani jedne stranko z razumom delajo za jeden in isti cilj. Vsi člani morajo razumeti in se z a-veda ti vzvišenosti onih načel, katera je stranka zapisala na svoj prapor. Ne slepa pokorščina, ampak razsodnost in vzajemnost v čustvovanju naj druži vso člane v jedno trdno vrsto. Le iz razumnosti more vzrasti prepričanje, ki nam donese značaje; iz slepe pokorščino se pa moro poroditi le večni — maineluk. Po svoji organizaciji zdravi stranki stoje na čelu voditelji, ne pa demagogi in teroristi. Kateri je torej prvi pogoj dobri organizaciji P Pouk ! Le oua stranka, koju lahko reče, da so idejo prešlo v najširje in najgloblje slojeve ljudstva in da jo slehern pro-Btak prepričan o blagih njo namenih — se Andrej, huda je res, kar mi je že večkrat pokazala, kadar sem hotel pogledati, če so ji obrvi zrastle, ali zaradi te debeluharice menda ne bo zadelo hudo leto celega kraja. — Le se rogaj, le sc rogaj starcu, ti šiba zelena, deje starec; kaj ve tvoja nezrela glava, kaj se je godilo v starih časih. To so babje bajke, kaj ne ? — Ali, oče Jurko, judi jaz ne poznam te Dore, dasi je že dvajset let, odkar sem se tu sem naselil in stokrat bil v gradu, reče Ilija. — Tudi ti ne veš tega, nasmeje se Jurko, vi ste slepci, vi, a jaz dobro vulim. Pridite bliže, da vam povem, pravi starec bolj tiho. — Bilo je davno — pred mojim dedom in pradedom, da, prej. Ves moški rod je pomrl na Sosedu, le jedna deklica je ostala — Dora, rekali so ji lepa Dora, ker je bila krasna kot beli sneg in rdeča jagoda, ali srce je imela kačje, kri pregrešno, in ako je o-pazila kje kakega mladeniča — bodisi ple-menitaža, bodisi kmeta — ugrabila ga je in držala s svojimi nohti, dokler mu ni izsesala krvi, a potem ga zastrupila, da ne bi imela priče nje sramota. Pod Sosedom je živela starka, uboga udova, ki je imela hranitelja, sina jedinca. Bil je lep, krepak, noben knez da torej nima v sebi le hlapcev, ampak mislečih ljudij — le taka Rtranka reče lahko, da ima dobro organizacijo. Take organizacije nima italijanska stranka na Primorskem. Možje, Btoječi jej na čelu, uinojo pač vzbujati strasti in zlobne instinkte, ali vcepljati prepričanje in idejalno navdušenje, tega ne umojo. Zato jih pa vidimo povodom volitev delovati z najgnunnejšimi sredstvi: podkupovanjem, popivanjem in strahovanjem. Volitve po Istri so glasovite v tem pogledu, a tudi v Trstu se ima italijanska stranka le skrajnemu terorizmu zahvaliti na vseh svo. jih vspehih. Stranka pa, ki se vzdržuje zgolj nasilnimi sredstvi, taka stranka ni zdrava, ker v njej gloje črv p o 1 i t i š k o n o m o-r a 1 n o s M. Italijanski stranki slode Širši krogi doloma iz dobičkarije, deloma zbok lastne nerazsodnosti, a največ iz Btrahu pred neznosnim terorizmom. Kaj pa potem, ako popiha za stranko neprijetna sapa, ako jej zmuznejo taka sredstva iz rok, da ne more več deliti „dobrot" ali strahovati ljudi? Kai po-tem ? Izgubljena je, kajti vrlina stranko se skožc še-le v nemilih in neprijetnih časih. Naj le popiha preko njih glav mrzla sapa, pa boto videli, kako propadejo. Laška stranka je sedaj res pravi avtokrat v deželi, a gotovo le tako dolgo, dokler drugi tako hočejo. Za pravo, in pri kakoršnih si bodi razmerah vztrajajočo borbo, ni vstvarjena ta stranka, ker ni vzgojila svojih ljudij do značajev, ampak si jo vzgojila le — to velja posebno za Istro — plačane tlačimo in pa plašijivco, ki se tresejo pred njo kakor bilka na vodi. S kratka: v naši italijanski stranki imaino lo avtokrato in pa — mameluke. To pa ni nikaku organizacija, katera bi jej mogla jamčiti obstoj za bodočnost. In v tej okolnosti je iskati vzrok propadanja italijanske strank« v moralnem pogledu. Znaki tega propadanja silijo žu sedaj na dan doli po Istri. Teh znakov no prikrivajo niti italijanski listi sami, in hočemo tudi mi o priliki spregovoriti o njih. Le toliko konsta-tujemo, da manjšina v deželnem zboru istrskem sme biti z u d o v o I j n a z v s p o h i svoje odločnosti. Nauk iz vsega tu navedenega se pa glasi; vzgajaj m o si razsodne ljudi, vzgojimo si narod značajev, v t r-d i m o p o v b o :1 i zavest in p r e p r i- po kraljevini mu ni bil kos. Tudi njega je zalotila Dora. Nesreča zanj ! Lep je bil mladenič, lepa tudi Dora. Pridobila si ga je. Kadar kri zbesni, se ne praša, kaj je plemenito, kaj kmetsko. Ljudje smo. Opominjala je mati sina: lioj se kače! Da ! Boj se, če si slep in nluh. Nekega dne gre sin na grad. Vsak dan je zahajal gori. Mati čaka do poldneva, sina ni; čaka do mraka, ni ga ; čaka do zore, in le ga ni. Stresla sc je. Vedela je, da je kača gladka in pisana, da so ji oči biserne — a zobje strupeni. Ure na grad ; naravnost k Dori. Praša za račun, za življenje, za sina ! Dora sc zakrohoče. Nespametnica, pravi, naveličala sem se ga, zlomil si je vrat, poišči njega kosti. Gorje ! zakriči mati, rekoč : ,,Aj ženske sramote ! Da te ne bi bilo ! Nič ti nc morem, ker si močna, a jaz slabotna starka, ali zato ti more Bog, ki vse vidi, vse sliši ! Videl je tvoj greh, naj Čuje tudi moj blagoslov. Ako bi ti hotela poiskati moža, Bog daj, da ga ue bi dobila, ako ga dobiš, da ne bi imela moškega poroda ; ako porodiš moško dete, usahne naj mu seme v prvem kolenu, a hčere naj se trgajo za dc-dovino, kot volkulje za mrhovino! Ženske naj gospodarijo po tem gradu, a moški jim ga naj iztrgajo ; prokleti naj bodo ti krvavi dvori, prokleta ti, brezvestna krvolokinja ! Bog ti č u n j e, daje naša stvar z a r e s p o-stena! Ako to storimo, ni se nam bati za bodočnost. Človeška Brca in v istih lleča blagu in plemenita čustva bo najtrdnejši* podlaga obstoju narodev — stranka pa, ki se zanaša na pomoč od zunaj in si utrja svoje stališču z nemoralnimi sredstvi, taka stranku je zidala svoje bodočnost — na pesek. Politiške vesti. Nj. Vel. Cfltar vsprejel je včeraj ministra grofa Kalnokvja v podaljši posebni avdijenciji Državni Ibor. (Poslanska zbornica) nadaljevala je včeraj glavno razpravo o proračunu. Posl. Kratnaiž omenil je, da ni treba očitati Mladočehom koketovanja z delavci; Mladočehi da zaradi tega niso storili ničesar proti „Omladini", ker so ugledali v demonstracijah tega društva le izraz razjarje-nosti češkega naroda. Posl. V o š n j a k iz javil je. dasepridružujejo(?) Slovenci koaliciji zaradi tega, ker je na čelu sedanje vlade mož, pravičen skozi in Bkozi. Posl. Vali n j anin l/javil je v i rumenu Malorusov, da bi vlada lahko pridobila iste na svojo stran, a k o b i s e ozirala na pravične zahteve Malorasov. Posl. Formanek povedal je odkrito, da odbija koalicijo, naprostno pa je trdil poslanec p 1. Zale s k i, da se baš na podlagi koalicije zamorejo izvesti znamenita zakonu dajstvena dela. Zajedno izjavil je govornik, da bi Poljaki vsakakor lojalnop vdpirali maloi tiske patrijide. Posl. K a i z I povdarjal je, da obstoji »češko vprašanje", katero ju treba šiti na vsak uačin. Koalicija da je sedaj že onemogla, Posl. R u s s izrekel j* svoje so-žaljenje zaradi smrti dr. Schuiejkala. Potem je zadovoljuo našteval dosedanja delovanja koalicijske vlade, povdaijajoč važnost trgovinske pogodbe z Rusijo. Z zadoščenjem pozdravil je tudi Izjavo Zaleskega in končal svoj govor izrazajoč svoje popolno zaupanje vladi. — Posl. F o r m a n e k je napadel v svojem govoro kar breg obzira češko plemstvo. V svojem govoru navedel je tudi izjavo grofa Thuna: JVhi ponižno poljubljajo roke, ali pa se kar naravnost upro." Dokazoval je, da grof Thun inkikor ue spoštuje naroda češkega, katerega jezik in kulturo je večkrat zaničeval. Zaključil je svoj govor grožeč z revolucijo (Vsili. ne daj ne raja, ne miru v grobu ; da bi blodila po teh nesrečnih dvorih kakor nočna pošast, da bi, prestrašena sama, zadajala tudj gospodarjem strah ; da bi blodila zakleta po tem gosposkem stanovanji, dokler bo kamen na kamenu, dokler ga božja strela ne konča !' Tako je starka klela Doro, a Dora se je smijala. Dora je imela dvoje mož in jednega sina. Tudi nje sin Ivan sc je oženil in vzel banovo hčer. Ali prišla je na Doro starost in slabost, vrag jo je ostuvil, kri se ji je ohladila, ostalu ji je pa pamet, katera se spominja minolih grehov, ost.il ji je v srci črv, kateri te je, dokler si živ, kateri te poje, kadar umreš. Dora je plakala, postila se, do krvi se bičala ; Dora je zblaznela in blazna po gradu hodila kakor strašilo, dokler nekega dne ne skoči b stolpovega okna, odkoder je vrgla sina stare matere. In kakor jo je starka proklela, tako je bilo. Nje sin je imel petero otrok, imel dvoje lepih sinov, ali predno jima je zrasla brada, sta oba umrla, ostale so deklice — seme je usahnilo, iz krvi je bilo mleko — ali strupeno. Hčere so se pulile za dedovino, prišli so tujci, tekla je kri — silna, pusta kri. Grabili so drug drugemu, pobijali se na gradu — a ubogi kmetje so zaman klicali Boga za svoje muke. (Dalje prih.l Novi tiskovni zakon. O raspravi držav* nozborskega tiskovnega odseka dne 4. t. m. doznamo te le podrobnosti: Posl. dr. Pacak je bit predložil, da se spremenijo določbe §. 487 tiskovnega zakona, glede kazenskega postopanja v tiskovnih prestopkih. V smisla tega predloga naj bi državno pravd-ništvo takoj o sekvestra časopisov priobčilo odgovornemu urednika, odnosno izdavatelja, iz katerega vzroka se je zaplenil dotični časopis. Dvorni svetovalec Holzkuecht, kot vladui zastopnik, omenil je, da je izdalo ministerstvo pravosodja že marca meseca naredbo državnim provdnistvom pri prizivnih sodiščih, katera naredba vrejaje postopanje drž. pravdništva gledi prijave onih člankov, ki so bili vzrok slučajni zapleni. Zajedno pa je izjavil govornik, da ne uvidi potrebe podati se dragih pojasnil, ker nima baš pri sebi dotične naredbe ; isto pa predloži pravosodno ministerstvo državni poslanski zbornici v jedni prihodnjih sej. Posl. E i m podupiral je Pucakov predlog, po-vdarjajoč potrebo, da se ta naredba pretvori v zakon, ker se jednostavna ministerska naredba more umakniti od jednega dne do druzega. Posl. Foregger pa je izjavil, da ma ne zadoščajo izjave vladnega zastopnika, kajti po istega izjavi izdala se je dotična naredba samo državnim pravdništvom, ne pa političkim oblastim, vrhn tega pa se jo more umakniti vssk trenotek. Po rasnih nevažnih opazkah nekaterih poslancev o stvari, imenoval je odbor poslanca Rutovske-ga poročevalcem o Pacakovem predlogu. O tej priliki pozval je posl. Eim vlado, naj bi izjavila, kaj misli v tiskovnem zak. načrta pokojnega Jaquesa, da se odsek zoa ravnati po teh načelih. Omenil je tadi, da občinstvo pričakuje željno preosnovo tiskovnega zakona, posebno kar se dostaje Češke, kjer so tiskovne razmere novinarstvo malone že neznosne. Vott o zaroki praitolonaslođnika ruskega b princeso Alicellesenako se po i rj uje, On je atar 26, ona 22 let. Princesa se pridno uči ruski in preatopi seveda svoj čas v pravoalavje. Princ Henrik pru-ki, brat nemškega cesarja, ima za ženo sestro princese Alice, prineeao Ireno. Italija. Kralj je doapel v Benekte včeraj ob L\ in 16. min. po noči. Spremljata ga general Ponza Vaglia in miniatur Boaelli Na postaji vsprejeli ao ga vojvoda Abruški in civilne ter vojaške oblasti. Ljudstva bilo je ogromno; pozdravljalo je navdušeno svojega kralja. Priprave za vsprejem nemškega cesarja ao dovršene; jutri zvečer bode njemu na čaat velika serenada, o tej priliki bodo čarobno razsvitljeni kanali in obrežja. Potom bode slavnostna predstava v gledališču „Fe-uico". — Poslanika zbornica rešila je v svoji včerajšnji aeji razne nevažne predmete. Določila jo, da prično prihodnji torek prvo čitanje zakonskega načrta, kateri določuje razne spremembe glede političkih (poslanskih) ia gospodarstvenih volitev. Zbornica odbila je zahtevo, da bi ae smelo postopati kazensko proti Imbrianiju zaradi obrekovanja, dovolila pa je, da ae sme postopati ka-znnako proti posl. Comandiniju zaradi tiskovnih prestopkov. Splošni gospodarstveni položaj je vedno še grozno zmeden. Vlada ae nikakor ne more sporazumeti s proračunskim odsekom, kajti Bplošno se trdi, da Bi je napravila vlada nek politišk program, o katerem pa nihče nc zna, kakšen je pravo za pravo. Vla-pa bodo imela vsekakor jako težk-> stališče pred poalausko komoro, ker poslednja baje namerja euergičuo zahtevati štednje v vojaki, Čemur se pa bodo upiraia vlada. Kriza V Srbiji. Hitri padec ministarstva Simičevega je dosel nenadejano za vso Evropo. Nihče tudi ne zna za gotovo^ zakaj se je moralo kar čez noč umakniti, vendar pa se ne oddaljimo od resnice, ako rečemo, da je imel tu svoje roke vmes zli duh kraljevine srbske — razkralj Milan. Finančni minister v ministeratvu Simiče-vem, Cedomil Mijatovič, je namreč prav poštena duša, in najbrže ni hotel odpreti mošnjička, kakor bi želel Milan. Zato je najbrže Milan zlil svojo jezo na vse ministerstvo, prisilivši je do odstopa. Financije države Srbske so itak v najslabšem stanju, in ako bode Milan še nekoliko gospodaril, je polom neizogiben. Pri vsem tem pa ni v nevarnosti samo blagostanje države, ampak tudi — dinastija Obrenovioev. Kajti narod se mora slednjič naveličati hujskanj Milanovih in izžemanja državnih blagajn. Nevarnost je velika, da srd naroda proti Milanu slednjič odleti tudi na njegovega sina — Da je novo ministerstvo sestavljeno iz samih kreatur Milanovih, ter da mi ministerstvo goji hudobne naklepe, ne samo proti radikalcem, ampak proti vsemu narodu, potrja todi „Vossische Zeitung", ki pravi da to novo ministerstvo nameruje raz-veljaviti ustavo ter razpustiti skupščino. Gotovo da nastanejo take razmere, da bode kri tekla na vseh straneh. Novi tinančni minister da bode skrbel za denar — za Milanove potrebe in zato je navzočnost Milana v Srbjij nevarna srbskim financam. Imenovani nemški list potrja našo misel, da postane razkralj Milan g r o-bokop dinastije Obrenovičev. Sodnijsko. 171etni zidarski pomočnik Josip Malenšek iz Ljubljane in 15 letni dimnikarski vajenec Vladimir Jagodic od Reke, obsojena sta bila včeraj pred tržaškim sodiščem zaradi tatvine, prvi na 15 in drugi na 7 mesecev ječe. 231etni kmet k;Ni-kola Krik iz Martinovega sela pri Novem-gradu, dobil je zaradi hudodelstva javnega nasilstva 5 mesečno ječo. Srbi in Makedonci proti Bolgarom Dne 5. t. m. bil je v Nišu ljudski shod, o ka-torem so »deležniki protestovali proti pohot-nosti Bolgarov na Makedonijo. Shod sklenil je. da odpošlje prošnjo na ruttkega carja in na turškega sultana, da posredujeta v zaščito Srbov. Albanci in Crnogorci. Včeraj udrla je zopet tolpa Albancev na črnogorsko ozemlje. Crnogorci odpodili so uapadnike; seveda je zopet tekla kri. Anarhistišk atentat ? Kakor brznjavljajo iz Bruaelja, poskušali so nepoznani zločinci spraviti s tira vlak, s katerim se je vozila v Florenco angleška kraljica Viktorija. V ta namen so navalili skale na šine. Ta napad se je pa preprečil. ker ju nek tovorni vlak odmaknil kamenje raz šin malo popred, ko je došla kraljica se svojim vlakom. Različne vesti. Oaobno vesti. Carinski blagajnik Miha Keiševani je imenovan viSjiin carinarskim oficijalom v Trstu, oficijal Josip Fiula carinskim blagajnikom in praktikant O. Katkič kontrolnim aaiatenstom. «11 Ponaloro Slavo> (prima „Diritto Croato"). Javili amo že, da se vrli borilee za alovanaka prava v obče in za primorske Slovane poaebe, „II Diritto Croatow, preseli v Trat. Dne 10. t. m. izide prva Številka pod novim imenom „II Penaiero Slavo" (Siovanaka miael). Ime samo že kaže, da bode glavna točka programa novemu liatu ista, kakor je bila prej „Dirittu Croato", zaradi tega pridrži list poleg novega naslova tudi atari. Ker se je neumorni in neuatra-šljivi urednik, gosp. Jakić, sporazumi! glede premene naalova a politiškim društvom „Edinost" in z rodoljubi v Istri, na Reki ter v Zagrebu, priporočamo našega soborilca „II Penaiero Slavo" italijanščine veščim rodoljubom. Kakor stane denarja vaako bojevanje, takč je treba tudi gmotne podpore za časnikarski boj. In ta podpora je naročnina. Take podpore, gmotne in duševne, želimo iskreno našemu drugu. — „II Penaiero Slavo" izhajal bode, kakor prej „II Diritto Croato", je-denkrat v tednu, toda v dvakrat večji obliki. Na krivih potih. G. poslanec Š u kije je mšel na toka pota, da si narod slovenski slednjič mora predložiti vprašanje, ali sme tuga goapoda de nadalje prištevati svojim narodnim poslancem Y Mi smo tolerantni in ne zamerimo niti goap. Hukljeju, ako ima o tej ali oni stvari svoje posebno me* nenje in je tudi pove javno in očito. Ali kar je zagrešil g. poslanec Šuklje v svojem govoru v seji poslanske zbornice dne 6. aprila, da na svečani način dokuinentuje svojo ljubezen do koalicije, to pa presega vse meje Le čujte, kaj je rekel g. profesor Suklj e; „V našem narodu so boriti sedaj dve struji. Jedna, katera ima sedaj veliko večino za seboj, želi razvijati svojo narodno svojstvo z ozirom na skupnodržavne koristi in v teoni zvezi z zapadno kulturo. Druga morda naravneja stoji na stališču narodopisne vkupnosti jugoslovanskih plemen, in ne namenoma, ampak prav nehote jo prišlo do tega, da se jo ta slutnja tekom časa odvrnila od Zapada ter ae obrnila proti Vs toku." Na kratko: g. pusl. Huklje obdolžujo veleizdajstva vse ono rojake, kateri nočejo ubirati svojih stopinj po njegovi oportuni-stiški taktiki. Sicer pa: na svidenje, g. posl Šuklje! Iz Ajdovščine se nam piše: Slavno Uredništvo! Vsojain si naznaniti vam, da se je tukaj stanovila posojilnica in hranilnica, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo, katera prične svoje delovanje due 1. moja 1.1. Opozoijamo slavno občinstvo n& ta jako potreben in koristen narodno-ekonomični zsvod za Ajdovski okraj, kateremu naj bi pristopili kot udje večina tukajšnjih posestnikov, da se bode krepko razvijal v gmotni blagor tukajšnjega prebivalstva Deleži jso določeni na 10 gl. iu pristopnine se plača 2 gl. za osebo. Hrauilne vloge se bode obrestovalo po 4U/, in dajalo posojila na osebni kredit in zastavo po 6°/0 na leto. Načelstvo daje radovoljno pojasnilu komar jih želi. Na jutršnji ustanovni shod „Kme-t i j 8 k e družbe" za okolico opozar-jiamo še etikat v prvi vrti okoličanske po- aeatnik'*, potem pa tudi uae druge rodoljube. Shod ae bode vršil v dvorani Mally, Via Torrente N. 16, in ae prične ob 9'/, uri zjutraj. IV. sploini avstrijski katoliiki shod. Dnć 4. t. m, so se zbrali na Dunaju zastopniki raznih katoliških strank v ta namen, da se posvetujejo o prireditvi IV. splošnega avtrijskega katoliškega shoda. Slenili so soglasno, da se priredi tak shod tekom bodočega poletja ali začetkom jeseni. Kraj in čas določi komisar tretjega splošnega katoliškega shoda avstrijskega, grof Ernst Svlva Tarouca, sporazumno z lokalnimi činitelji. Poiar na Reki. Doznamo, da je požar v skladišču lesa tvrdke Currč na Reki (o katerem srao sporo-ili v zjutranjem izdanju 41. štev. našega lista), provzro.;il škode 25 tisoč gld. Les je bil zavarovan pri tržaški družbi „Riunione Adratica". Polioijsko. 18. letni kamenosek Fran Komar, stanujoč na Vrdeli hšt. 86, spri se je v gostilni na Videli hšt. 792 z lSletuim Josipom Gropajcera, ker maje poslednji potegnil v Sati robec iz žepa. Srditi Komar pograbi-je kamen in žnjim udrihal po Gropajcu, da so morali odvesti ranjenega na zdravniško postajo. Napadalec moral se bode o svojem času zagovarjati pred sodišlem. — Sinoči vkradel je neznan tat v hleva v poslopja hšt. 7 alice Torrente spečemu delavca Josipu Ballarinu iz Tre visa robec, v katerem je imel zamotane razne spise. Kaj namerja tat s temi spisi, to naj ved! Bog sam. Menda j« mislil, da najde v roben omot bankovcev — 48 letnega težaka Štefana P. iz Sežane prijeli so stražarji včeraj, ker se je mirno šetal po „Acquedottn", kljnbu temu, da je izgnau is Trsta. Noerotia. 45 letni delavec Fran Mozetič, stanujoč v ulici Kolii o Grande hšt. 14., razkladai je včeraj v Barkovljah z dragimi delavci sode napolnjene z vinom. Po nesreči pade jeden sod raz voz ter mu zlomi levo-nogrt poškodovavši ga tudi na dragih delih trupla. Ponesrečenega delavca odpeljali so na zdravniško postajo in od tod v bolnišnico. Vol jo vbodol včeraj 14 letnega Fra-nja Košato, stanujočega v. Sv. Križa na Krasu, hšt. 5. Silni sunek zlomil je dečka desno roko. Dečka prepeljali so v tržaško bolnišnico. — Nov zaslužek. V Parizu se je odprl nov zaslužek. Nekateri so se lotili tega posla, da pijane« spravljajo domov. To pa ni lahka stvar, kajti večkrat je pijanca treba nesti. Treba je gledati, da se pijanec ne spre a kom na cesti, sam ne umori, tadi se pijan-čeva radodarnost ne sme zlorabiti, ker sicer bi pijanec drugi dan dolžil vodniki, a se tu in tam marsikdo zanimiva za rudarstvo in tndi mnogo novcev potrosi za to je Že kaj starega, saj lavno mika človeka to, kar j* skrito globoko pod zemljo. A žaloBtue izkušnje kažejo, da je večina za rudninstvo anetih Ijadij žrtvovalo premo-ženie in vse za slepo upanje, po rudarstvu kar č e ž noč obogateti, ker jim ni bilo dovolj previdnosti, a tudi ne, kar je še več kot previdnost, dovolj poznanja onih tajnosti, ki se skrivajo v s o-stavu rudnin. Zatoraj veljazaneveščake pregovor: «kdor se zemlje loti, se glave svoje loti* in le premnogokrati se pripeti, da ondi. kjer je izgubil rudarstva nevešči podjetnik vse svoje premoženje, stoprav veščak izku-je bogastvo. Takim neprilikam želim priti v okom in ob enem želim pripomoči, da se po možnosti v tem ozira zboljša domače blagostanje v naši domovini. Da mi pa bode mogoče, to svojo težko nalogo popolnoma izvršiti, povabljam svoje rojake, in sicer one, ki imajo za to ugodno priliko, da se moje namere v kar največ udeleže. V pivo vabim vse one lastnike zemlj šč, v katerih se nahaja k a k o r š n a koli mi-neralska tvarina, ki je v i d e z n o že kaj druzega, uego navadna zemlja, da mi take mineralije pošiljajo v poskus. O uspehih poskusov iu nadaljuem ukrepanji glede obrta se hočem pogovaijati z dotičniki pismeno in morejo biti uvei jeni, da mi bode skrb na tem, kar bode v njihovo gmotno korist. Sleparstva in zavratuosti ne poznam, maiveč po poti poštenega občevanja hočem dosegati svoj namen, ki mora prinašati slednjemu korist, kdor mi poda pravevreduostne podlage v mineralijah. Ob euem pa moram vsakako svariti pred tako imenovanimi zlobnimi jeziki, kakoršuih je dovolj okoli vsacega novega podjetja, zvlasti pa ob rudniustvu. Nikoli ne pripustim, da bi kdo dobil povod, o moji nameri smeš i In o ali zlobno govoriti, ker le na podlagi resnega preudarka iu praktič nega izkustva hočem se lotiti slednjega slučaj a. Nahajajo pak ze zlasti ob rudninstvu taki ljude, ki se nepoklicano utičejo v pre-resni ta poklic ter mu, ali vzemo dobro ime, ali pa z neveščim govorjenjem slepe in uia-inijo ljudi in mnogokrat le v ta namen, da bi dosegli svoj cilj r a z d i r a n j a v resnici dobre stvari. Pred takimi ljudmi najodločneje svarim in opomnim, da se obračajo lastniki ali našitelji kovin in mineralij izključno na moj naslov. Za poskuse trebam vsikdar množine od 2-5 kilogramov miueralij in sicer naj se mi pošiljajo po pošti franku, ali pa se ini prinašajo osebno. Ako želi kdo z menoj občevati osebuo, mora mi to veduo najiranje teden duij naprej naznaniti in sicer pod zavitkom. Pogumno toraj na resno zanimanje, korist ne izostane. V tem podjetju tiči še nekov zaklad, ki utegne marsikomu prinašati dobička kakoišnega je potreben. Ako pak bi v uiarsikakem slučaji ne prinašalo morda večje koristi, nego da si ta ali oui opomore vsaj na davkih in vsakdanjih potrebah, tudi to bode že nekaj. Vsaj narašča ravno med nami od dne do dne potreba, da si gmotno opomoremo, da nam ne bode treba izseljevati se v tolikem številu v druge kraje, kakor se to žalibog dogaja dozdaj in da ue bode treba prodajati zadolžena posestva ob kakoršni koli neugodni priliki. Kouečno hočem opomniti, da, ako bi se kdo izmej rojakov hotel z a d r u ž u o udeležiti mojega podjetja, uaj mi to uaznani iu svoje pogoje predloži v rekomandiranem pisanju, Z odličnim poštovanjem V Kamniku meseca aprila 1894. J v a n F a j d i g a. Najnovejše vesti. Dunaj 7. (Poslanska zbornica). Generalna razprava o proračunu se nadaljuje. Po Va-šatemu, kateri je hudo napadal koalicijo, o-glasi se za besedo minister P 1 e n e r. Pravi, da je finančno položenje ugodno. Za prihodnja leta se nadeja prebitkov kljubu naraščajočim potrebščinam za vojsko, železnice, uravnovo valute itd. Na povišanje dohodkov vsled davčne prcosnove se ne misli. Minister kon-statuje zadovoljstvom, da o preosnovi davkov sodijo prijazno tudi poslanci, kateri nc pripadajo koaliciji. Da bi se dovršila preosnova davkov /e v tej volilni dobi, ni pričakovati. Sredac 7. Vlada bolgarska je v tretjič vničila občinske volitve v Simli, ker je vsakokrat zmagala opozicijika stranka. Dogodili so sc krvavi spopadi. Vlada je poslala tja mnogo vojakov. Eksekutivne dražbe. C. kr. okr. sod. Podgradom. 19. aprila in 21. maja t. 1. posestvo Ivana Valenčič iz Hrušice hšt. 32 cenjeno na 4222.59 gld. C. kr. okr. sod. Sežana. — 27. aprila in 1. junija t. 1 posestvo Josipu Nedoh pok. Matijo iz Podgrada hšt. 13, cenjeno na 400 gld. C. kr. okr. sod. Boleč. — 23. aprila iu 30. maja t. 1. posestvo Cezarja Ostav iz Bole«, cenjeno na 1841 gld. 60 kr. C. kr. okr. sod. Podgradom 16. aprila in 17. maja 1.1. poae»tvo Ivana Tončič pok. Simona iz Gradišću hšt. 22 cenjeno na 1160 gld. C. kr. okr. sod. Tolmin. — 9. aprila in 7. maja t. I. posestvo Frana Kragelj iz Tolm. Loma, cenjeno na 6095 gld. Konkurz. Ležeča zapuščina pok. Vincencija Ne-uioth. Konkirzni komisar c kr. svetnik pl. Wcrk. Začasni upravitelj dr. Gasser. Obravnava za volitev difinitivnegu upravitelja 9 aprila t. I. Itok za prijavljanje tirjatev do 31. maja t. I. Obravnava za likvidacijo in razvrščanje tirjatev 11. junija t. 1. Trgovinski brzojavi. RiMllmpeMtK Pšenica z« spomlad 7-40—7 i 1, za jesen 7'6l—7'62, Koruza za juli-august 6'O.j do 6-07 ' Oves za spomlad 7,22 do ?24. Pšenica nova od 77 kil. f. i'3."> 7-411, od 7h kil. f. 7-46 JViO, od 79 kil. f. 7-lft 7 50, od 80 kil. t". 7-60 7'tiO, od 81 kil. for. Wi) 1 -75, Ri 5-00 —5-70; oves novi (>-9B—WO. Jećinen 6'5.j—9-— ; proso 4---4-.0, Ponudbe in popraševanje po pšenici sredne. Prodalo seje 18000 ni. st. po trdnih stalnih rastajo-fiili cenah. Vreme lepo. PrilKH. Nerafinirani sladkor: stalno raste Za april lG-"'5, 16'GO, Nova roba september 15-90. HiidlinpeNtH. Špirit, 18-50-17-IlHVre. Kava Santos good average za april 10 1-5 , za avgust Mn-50, Hamburg Santos good average za april Bi-.IO, maj 81* , september 80'— stalno. !Vew«Y»rk, U aprila Rudeđa pšenica vedno raste, Danes OB'/, (pretekli teden (ii'/*)■ — Koruza jako mlačna 42 (pretekli teden -t£»*/,). Dunajska borsa 7. aprila 1894. Državni dolg v papirju . „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu . „ „ v kronah Kreditne akcijo .... London 10 Lat..... Napoleoni...... 100 mnrk....... lliO italj. lir...... Tržne cene. (Cene se razumejo ca debelo in s carino vred). danes včeraj 98-85 08-5 i 98*il5 98'SS 119-90 1195(1 08- - 1)8* »."i 866-20 837* 124-70 i-2i-;o 9-01 V, 9-5)1 01-10 8i-:o 41H50 4l'6j Conu cul for. KAVA Mocca 100 K. 175.- Ceylon Plant fina „ 182.-„ Perl „ 190.- Java Malang „ 16*;.- Portoricco „ 17« — Guatemala n 1(14.- Sau Domingo n 15G,- Makbar Plant „ 178.-„ imtive „ 166,-Laguayra Plant „ 173,- „ native , — Santos uajfiniji „ 159,-„ srednje fini „ 153.-„ srednji 149.- „ ordiuat- „ 136.-Rio oprani „ 106,- „ najfiniji „ 158.- „ srednji „ 150.- Sklad'ščke: Mt. ct. 704*0. SLADKOR fJentrifugal I. vrste 100 K. 33. (Joncasse „ 30. v glavah „ 37. razkosani „ 30. Ju Tur. - 177. - 184. - 192. - 100. ■ 178. - 165. ■ 15S- - 180. 107. - 175. - 16i)! - 155. - 151. - 13H. - 170,- - 159, - 152. 75 34.75 25 30.50 Skladi*'e: Mt. ct. 11500. RI2 italijanski Uni 100 K 18.50 srednji „ 17.25 Japan fini „ 17.f5 srednji „ 15.50 Rangon eitra „ —.— I „ 13.75 11.1 „ II.— PETROLE.T ruski v sodih „ 18.25 v zabojih od 29 kil 5.85 OL.TE italiansko nsjtineji „ 58.— srednjefino „ 49.-- bombažno, amerik „ 31.— dalmatinsko „ 35.— LIMONI Mesinski /akoj 1.50 FOMERANCE Mesinski „ ' 2,- MANDEL.TNI Oalmat. l'>o K. 01.— Bari „ 67.— PINJOLI „ 80.- ROZICI Dalmatinski . —.— Pulieški „ 7.— SMOKVE Pni ješke „ 11.25 GiSke v vencih „ 12.75 SULTANINE n 28.- VA M PERLI „ 21.- CIVEBE „ 25- POLENOVKE srednje vel. „ 36- velike „ 33.— male „ 37.— SLANI KI v velikih sodih „ —.— v y .3_ DOMAČI PRIDEIJ. FIŽOL Koks 100 K. 9.75 Mandoloni „ 8.75 svetlorudeči „ 9.25 temnorndeči „ —.— kanai <'ek „ —.— bohinjski „ 10,— beli veliki „ 9.— mali n 6.75 zeleni, dolgi „ 6.75 okrogli „ 6.25 mešani, hrvatski „ 5.50 •štajerski „ 6.50 MASLO fino štajersko „ 92.— JEČMEN št. 10 „ 9.25 9 „ 9.75 8 „ 11.25 ZELJE kranjsko „ 5.50 REPA , , 4.50 KROMPIR, štajerski . 2.60 PROSO, kranjsko „ 9,— LECA, kranjska „ 13.50 SPEH ogerski „ 53.— MAST ogerska „ 57.50 19,-17.50 7.50 11.75 13.— 32.— 23.— 26.— 10.— 10.25 5.75 6.75 96.- 2.80 54.— 58.50 Tudi v prošlem teduu bila je trgovina sploh jako mlačna Kava. Položaj je ostal isti, cene za proste in srednje-fin« brazilijanske vrsti so se težko vzdrževale, med tem ko so fine vrsti skoro popoluema razprodane in so o-stanki jako dragi. Prodalo se je v teku tudua «00 vreč Santosa in 800 vreč Rio. Prispelo je 200 vreč iz Bombaya, 150 vreč iz Singapore in 427 vreč iz lVtsaida Skladišče tis.«80 met. btotov obstoji iz sledečih vrsti: 22030 Sautosa, 14.910 Rio, 2320 o-pranega Santosa in Rio, 4430 Victorio, 284n Bahia, 1980 Laguayra, 100 Maracaibo, 3470 Guatemala, 250 8 V ' I pok. Henedettn Vlach-Mininsnija. pripo- ■ ropajoč se n^jtopleje in obljnhljnjoi1 natančno postrežbo z umerjenimi cenami. l"'la-' i nom nDe|al*kegn podpornega društva" pa, | naznanja št- posebej, Hjc dPHHr proti vknjiienju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. 2—21 Trst, dne 24. febmvarja ISO a. FILIJALKA c. ti irir. avstr. Mm zadova za trgovino iu obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrMln. parirjih ni V napoleonih na 1-dtievni odkaz 2'/,°/,, HO-dnevni odkaz 2"/„ 8- „ >l'U"l, I 3-me«ečni „ 2 80- . „ Ji"/.. I ,6* n n 2'/,7., /a pisma, katera se morajo izplavati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo novo obrestno takse '2 krepost z dnom t. tebruavar ja, 8. tebru-varja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vradit. papirjih 2n/. na vsako svoto V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Pra^o, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, Heko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Oabhmz, Oradoc, llermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olonkuc, iteii^henburg, S a a/, in Solnogrnd, — brez troikov. Kupnja in nro4la.ia vrednoatij, diviz, kakor tudi vnovčenju kuponov 21-22 pri odbitku provizjie, Predujmi. Sprejemajo so vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. N> jamčevne liitlna pogoji po dogovoru. Z od-prtjoiu kredita v Londonu ali Parizu, lierlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednoitl obresti po pogodbi Vložki v polirano. Sprejemajo so pohrano vrednostni papirji /.lat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. - po pogodbi. Našu blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijunske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trst, 81. jauuvarja 1894. 2—24 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli i 7 sc priporoča p r c č. duhovščini za rupruvo cerkvenih posod in orodij i i Čistega srebra, alpaka in medenine, kot : moli-strune, keliliov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. I)a si zamorojo tudi menj premožne cerkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik Iranko. Pošilja vsako blago dobro ispravljen . in pršt-ninu 1'ranko ! 2—21 Trgovina. Moka in otobri. Moka. V ba.š mi-nolou teduu nakupil jo nek tukajšnji obrtni zavod okolo 2 kvintalov moko raznih številk po različnih cenah od mlinov v Li-puioi in Bistri. Tudi mlina „Koonomo" iu v Stražišoti prodala sta uokaj bla^a, kor sta olajhčala svojo zahteve. Sploh pa jo bil 'ves teden miron, kakor je sedaj že običajno, ker ui bilo uiti koUHumentov. O zaključku držijo so prodajalci nekoliko trdnejši, ker imamo vedno še sušo. Tudi ua Ogrskem se pritožujejo in zaradi tega zaključil se je tr^ jako trden. Na temelju te^a prodali so nekateri' mlini na < >-grškem nekaj moke; ker pa ne znamo še o tein podrobuoati, spregovorimo o tej prodaji v prihodnjem poročilu, O s t r o b i . Malo kupčije, toda cene držijo se dobro. Drobni otrobi nespremenjeni. Slanina in atest. Po zaspanej kupčiji po Velikonočnih praznikih prebudil se je promet ne ban neznatno glede obeh predmetov. V Pešti zahtevajo za gotovo blago 2 f. za kvintal. V Trstu je gotove zaloge: Mast v sodih po 200 kgr. po f. 58-25 do 58-50; v sodih od 80 do 100 kg. po f. 5U26 do 50-50. Slanina. 3 komadi na 100 kgr. po f. 53 do 54, 4 komadi na 100 kgr. po f. 52 d > 53 kvintal. Vse kaže na to, da se cene utegnejo povišati. Goved. Od 29. marca do 4 t. m. pro-dalo se je v Trstu klavne živine 311 volov in 179 krav in sicer: 12!» volov iz Kranjske, 129 iz Hrvatske, 41 iz Italije in 12 domačih. Plačevali so se: voli iz'Kranjske po f. 45 do 4f>; iz Hrvatske po f. 44 45, iz Italije po f. 40 do 46.60 in domači po f. 45 do 46; kr ave pa: domače in iz Italije po f. 44 do 45 kvintal mrtve vage. Seno in slama. V tem tednu plačevalo se je v Trstu seno I. vrste po f. 450, II. vr. po f. 3-60, slama I. vr. po f. 340, II. po f. 2-70 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kgr po 90—02 nč„ v part. od 30 - 50 kgr. po 86—90 nč., Furlansko v part. od 20—30 kgr. po f. I -02 do 1-08 in v part. od 30 do 50 krg. po f. 1'02 do 104 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 106 do 108 kilogram. Jajca plačevala so se na debelo po f. 215 do 2-35 sto komadov Kokoši po f, 1. do 130 komad, pi-ščeta po 90 nč do f 1-40 par. Krompir, navadni, na debelo po f. 2.40 do 3 20, krompir iz Malte po f. 6 50 do 7. kvintal. _ „R. M." SVOJI K SVOJIM! LflV I bi bilo na Krasu dobiti dober lov za LB» * prihodnjo lovsko dobo? Prijazna naznanila Daj se d.»pošljejo gospodu Antunu Trudnu v Trstu. II novi oriiilaialniei^oionija/nega m»h« 1 IIUII |llUUdJ8IM6l 4loj/h Vesel v T,„tu, nt,ca Iiarriera št, i\ j« naprodaj naj fine j o blago po ugodni ceni. Sladkor, kava rit in moka vedno svež i. Olje nijilneje, domala in fino. Tes enina v velikom izboru kolikor napolitanska tolikor do-muča, jako dobra. (2fi i Gostilna JI T«liyr»la", Srsfini 4 28 nvč. belo po ,'12 nvč V družine po 20 nvč. od jednega litra višjo. Izborna kuhinja. Sprejemajo so naročila na oliode in večerjo po zmernih cenah. Podpisani se nadeja terej, da ga bodo gostjo obiskavali v velikem Številu. 26-6 Ud» ni V. ( »VHClcll Gostilna Ivana Travna v ulici Madonina št 29. ue priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. T<či.jo se zmirom izvrstna istrska in okoličanska vina po najnižji coni. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedini. Josip Pertot urar v Trstu, Via Muda Vocchia |. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča sc slavnemu občinstvu. Ivan Dahftlak vU B«nv«-nut# št. 1, v Trstu • (■H UBUBinn, ima zalogo vsakovrstnega jedil-negH blag', katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. P»iporočajoč se si. občinstvu, zagotavlja pošteno in vestno postrežbo. Gostilna „ Pri lepem razgleduc< Oiegorja Ćehovina pri sv. Alojziju se priporoča naj topleje slavnemu občinstvu. Toči se prav dobro črno vino po !J2 in 2 i nvč, in belo sladko po 40 nč. liter. Osmica pri sv. Ivano. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl ,,osmico" ter da točim izvrstni lastni pridelek. liclo vino po 2H, erno po 32 nvč. Ker ho so nekateri Ožuški Slovenci žo prepričali o dob-oti mojega vina, *e nadejam obilnega ohit-ka. Anton Žvab, podoinačeSk'1't i', Videla nad cerkvijo Jak. Klemene TSU9T = Via S. Antonio st. 1. = priporoča častitim svojim odjemnikoin in slavnemu občinstvu svoje veliko'skladisče bluga za prihodnjo spomlad in poletje to je blago za moške in gospe, perkalj, svilnate rute ružnih vrst h transom i ali brez njiii, srajce, •/.a turiste „Jager" perilu, bombažne in volnene jopice, možke in ženike liele in barvane irajcc, možke ovratnike, bogato zalogo zavmtnlc na iiberu, dežnike, in solnčuike, perilo, platno, inusolin, kotonino bombažne, barvane tkanine, ki se morejo prati, botn-Lažuo sukno za možke, rokovicG 'u. švedukej,'* sukanca ili »vile /a motke, rokovke z.i gospe, rokovicc i t sukanca po švedski se^i. tvarine /a obrobljenje v hodati izberi, posebnosti za ženska šolska r .čim dela. \'sprejemajo sc naročila v vseli teh predmetih t r se zagotavlja točim in vestna postrežba, Naložitev kapitala. 4% zastavna pinma zemljiškega kreditnega društva gališkega. Pup ilarno varna, nepodvržena fasiji. sposobna za kavcije, porabna tudi za kavcijo o ženitvi vojakov. Hipotekovana na prven mestu in le do polovice vrednosti, samo na posestva, uknjižena na deželnih deskah. Na mestna poslopja in kmetijska posestva se ne posojnje. Hipotekama vrednotit: na vsakih 100 ghl. zastavnih pisem hi-potekamo pokritje gld. 253.33. Varnost prve vrste, po posestvih, ^uknjiženih na deželnih de kah do prvo polovice njih vrednosti, po obvezi zemljiškega kreditnega drnštva z vsemi njegovimi aktivi in rezervnimi fondi, in poleg tega, kakor pri avstroogrski banki, po pravici do politiške eksekncije. Ta zastavna pisma se dobivajo po vsa-kratnem dnevnem kurzu pri xaa«njaixxiei Delniške druibe „MERCUR" I.f \Vollzeile 10 Wian, Strobelgasse 2. „Trzaika posojilnica in hranilnica" (registrovani zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. I. I. nadstropje. Daje posojila na menjico, na intabulacijo in zastava vrednostih papirjev proti Wj0 obrestim . Od hra-nih utog plačuje po -in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevi iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva ziniraj v zalogi tvrdke Schivitz & Comp. (/ivic in družb.) ■v Trst-va, -aJ.ica Eoata 5. Vo7ni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New-York & Philadelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: koncesijonovani zastop „Tled Star Linie" na Duuaju, IV Weyringergasse 17 nli pri Josipu Strasser-ii Stadt - Bureau »S; conimercieler Correapon-dent der k. k. Oester Htaatsbahnen in INNSBRUCK. <1 m debelo in drekne -A- A A .▼X3CX3tX IT-A. + oboo G. B. ANGELI trit Corso, Piuiza delle Lerjna i. Odlikovana tovarna ćopičav. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije 7. Angleškega, iz Francije, Nemčije itd Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. -Losk za parki-te in pode Mineralne voda iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve* pljanje trt. Gostilna „Alla CittA di Vienna" Piazza Caserma h. Št. 2, (zraven Tiskarne Dolenc; toči teran I. vrsti iz prvih kletij iz Kattelj iu Avberja po 48 nč liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — Graško pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cenah. ~ Priporoča se si. občinstvu _ __ Ant. Brovedttnl. Gostilna „AH'antico moro" v ulici Solltarl« M 1% toći izvrstna vipavska črna in belu vina iz prva-skih vinogradov in kraška iz Škrbine. Vipavska po 82 40 kr., kraški teran po 40 kr. liter Nadejam se, da me slavno občinstvo, ravnajoč se po izreku „Svoji k svojim" počasti v obiiem številu. Anton Vodopiveo. Zaloga piva pivovarne bratov Reininghaus v Steinfeldu — Gradec i. DEJAKU. Junior, T TESTO Via degll Artlatl H H, zastopnik zaPrimorsko,Dalmacijo InLavant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici staroznano steinfeldsko eksportno (Ex-port), ožujsko (MUrzen) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. 156 „Kupuj pri kovaču in ne pri kovačetu!" pravi stari pregovor. To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tako velika kupčija, kakoršna je moja, ima ok gotovega plačevanja velikanskih množin bluga, in drugih prednosti, ceno stroške, kar je slednjič v korist kupo-vnlcu samemn. Krnili! vzttrri zmrbnim odjema cnn gratis in franko. — Ifogate zbirke utoretv, kakor še nikoli, ztt k m jate nefrankovane. Snovij za obleke. Peruvien in iloakiiig za velečastito duhovščino, predpisane snovij uniform* c. k. uradnikov, tuli za veterane, gasilce, telaradce, livreje, suknjo za biljard in igralne mize, preproge za vozove, lodeu, tudi nepremoč-ljiv za lovske suknje, snovij, ki se dajo potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd. Ceno, primerno, poiteno, trajno, cisto volneno sukneno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča Iv. Stikarofsky, BRNO (aVHt- Manchester), Naj veča zologa tovarniškega sukna v vrednosti 'L milijona goldinarjev. Pošilja se le po postnem povietju t Korespondencija v nemškem, češkem, ogrskem, poljskem, italijanskem, francoskem in angležkem jeziku. (24) svojo veliko zalogo olja iz oliv priporoča Enrico pi. Carlo Gortan via Caserma 4, Trst (naspr. pivarni Pilsen) POZOR! Podpisani priporoča svojo v via Nuo-va it 27 ležečo irgorifto z manifakturnim blagom fprej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi iidane in volnene robce MUic. Fi. Iv, 2£-vvatr. inkr. rum. dr. tiloinik, okrožni lekar Knrneuhurg, IhtnnJ iS«- rnbi 10 lit v mnogih bl«vih, k»iUr irut h m-rtje jfttl, k»il»r imajo |1»- VJ^S^P^ t« ttiltTC v avrho tbellitftji ^P^MS ■lm !t it krm bji t§f » N Sorneuburški redllal praisk sa živino osobito konje, rogato ilvino In ovce Cena Skatlji 70 kr., polovici nkatlje 35 kr, GLAVNA ZALOGA : okrniaa lekaraa Korneuhurg, Dnnaj. Puiti je na rgornjo Turotveno znamko in tftht«-vati izrecno IZSaT Kerneubiirškl redilnl >nš»k ta živino. Zdravnik Or. I. ordinnje od 3-4 popol. via Madonna del Mare 2; II. k. (V slučaju potrebe tudi po noči.) \ t Tinct. capsici c o m p o s. j (PA1N -EXPELLER) le prireja v Elohterjsvl lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane Praxmarer v Trstu, P Grande) obče poznano bolečine nblašujoče drgaja-nje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po _ gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in je vspre-jeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko, ^ Osrednja razpošiljalnica: E| Eichter'i Apothoke z. Ooldenen Lčwen. 3 Prag. arOVJL VATIVT samotvorna Mcb za trte In rasle „Syphonia" presega vse dosedaj pognane škropilnice, ker deluje samotvorno. Več tisoč teh škropilnic je v prometu in isto t