Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 222 (9224) TRST, četrtek, 25. septembra 1975 v Govcu pri Gorenji Trebuši,'od 18. septembra 1944 do* l^ma^ffllts ^j^p^d Vo^d-im^riTdriU ^°v®mbra.19^ ^ vasl Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tisikal v tiskarni «Doberdob» -----------------------------------------maja v rissami «biovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK MED VLADO IN SINDIKATI 0 GOSPODARSTVU IH NALOŽBAH SINDIKALNA FEDERACIJA PRIČAKUJE OD VLADE STVARNE PREDLOGE Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali 7. oktobra - Še prej bo sestanek, na katerem bodo obravnavali vprašanja javnih uslužbencev R M, 24. — Predsednik vlade Moro je nocoj predsedoval sestanku med vlado in sindikalno federacijo. Za vlado so bili poleg predsednika navzoči še podpredsednik La Malfa in ministri Andreotti, z» r^n .VlS'ntlni Donat Catfin; sindikalno federacijo so zastopali St«^- ma' Scheda' Bonaccini, Boni, Didò in Marianetti; za CISL R ° Macarl°' Cicalini in Spandonaro; za UIL pa Vanni, Ravenna, navetta, Muci in Rufino. Sestanek je trajal pet ur. Na njom so razpravljali o vladnih pred-,09ih in pobudah za omilitev go-Spodarske krize. Sestanek se je za-ce s kratkim poročilom najprej predsednika vlade Mora in nato Podpredsednika La Malte. Zatem so obrazložili svoje stališče sindi-kalni predstavniki. 1 °b Mključku seBtenkci vlada ni data nobenega uradnega sporočila. Sin-Tttt na .federacija CGIL, CISL in AL pa je objavila komunike, v ka-erem pravi, da je imel današnji se-sianek zgolj značaj obrazložitve sta-•sc vlade in sindikatov. Sklenjeno Je pilo, da se bodo vlada in sindikati ponovno sestali 7. oktobra. Na esAanku bo vlada predložila svoje Predloge o prednostnih naložbah. Po-tega je bilo tudi dogovorjeno. Pravi sporočilo sindikalne federaci- Po sestanku so predstavniki vlade dali nekaj kratkih, toda precej pozitivnih izjav. Za La Malfo je bilo srečanje «zelo resno» in je stremelo po «iskanju dogovora o globalni strategiji». Zakladni minister Colombo je označil sestanek za precej «konstruktiven», minister za industrijo Donat Cattin pa je dejal med drugim, da sindikalne organizacije ne morejo dati nobenega odgovora na vladne predloge, dokler jim vlada ne predloži točnega in stvarnega programa o naložbah, kako namerava voditi politiko naložb in politiko ljudske potrošnje. Dejal je tudi, da sindikati pričakujejo takšne vladne obveznosti, ki bodo zagotovile, da se ne bo povečalo število brezposelnih. Manj optimistične izjave so dali , - --— -------- *■—sindikalisti. Zvezni tajnik CGIL Di- t-a’v 3 bodo 2' oktobra 'sestali in dò je dejal: «Smo v najbolj gosti «pravljali o javnih uslužbencih. I megli». Zvezni tajnik CGIL Maria- netti pa je pristavil, da je prišlo dnes šele do prvh «političnih stikov» in da sindikati čakajo na stvarne predloge vlade. Na vprašanje časnikarjev, kaj mislijo sindikati o vladnem predlogu, naj bi se plače povišale največ za 10 odstotkov, je Marianetti dejal, da so sindikati pripravljeni upoštevati tudi vladne zahteve glede politike plač, če bo vlada predložila stvarne načrte. "•Illlliiu Poslanska zbornica proučuje protikonjunkturne ukrepe Končana razprava o vladnih odlokih Danes bodo govorili še poročevalci večine in manjšine ter predstavnik vlade - Senat se ukvarja z zakonskim osnutkom o mamilih ttIM, 24. — Poslanska zbornica J danes zaključila splošno razpra- a-v,viadrl^ proti konj unkt urnih u-. , .e . Jut-ri Pa bodo na vrsti zaključni posegi poročevalcev večine in manjšine ter predstavnika vlade. V današnjo razpravo so posegli zelo številni poslanci. Predstavnik neodvisne levice Anderlini je ugotovil, da so ukrepi zapozneli in nezadostni tudi zaradi tega, ker bo njihovo izvajanje poverjeno neučinkovitim mehanizmom centralne birokracije. Dejal je tudi, da bi da-es ne bili v tako težavnem polo-■aju; ko bi bila uresničena učin-ovita davčna reforma ter zaostren J proti davčnim utajam. Barca Je deja' da so ,S.1J1 za Proračun nedvomno jsali ukrepe, ki pa kljub te- maniJi--ebu^° številne hude po-Si ljlrsti- Predvsem je Barca ložnosT9',' da> bila izgubljena pri-hiter I3 b' ustvarili premiso za skim ?Iei°.d 11 novim, bolj organ-nai hi t uc’nkovitim metodam, ki ureditvo e oljile na logiki deželne KPJ na u S. trenutnimi potrebami, izvaianip ° t^d’ strogo nadzorovala Preprečila *baketa>> ukrepov ter bo Gìorgio La Malfa, tivnoWoceni 7. 0k't0baaS6 POn°Vno Se" obsodil'j2PaIl|a|«ent ie zavrnil in razum o $kV e9ÌP,°Vski spo' Polotoku vm'.ku na Zmajskem Vztraja nrl Klls.s!.n?er še vedno Sevanja Po|d ki postopnega re-V*boda . Prob|emov Bližnjega r Pripravlja številna mora vlada iti do kraja ter pri tem upoštevati stališča demokratičnih sil. ■ ____________________________________________________. lil srečanja. Sovjetska zveza še ni zavzela dokončnega stališča, čeprav je izjavila, da bo vedno na strani arabskih držav. Tržaško italijansko in slovensko prebivalstvo je pozitivno ocenilo časopisne vesti, da se pripravlja dokončna ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo. Stranke sicer niso izdale uradnih poročil, vendar pa so v bistvu pozitivno o-cenile dogodke in podčrtale, da Po izjavi podtajnika v zunanjem ministrstvu posl. Cattaneia naj bi vlada obvestila parlament o svojem stališču v zvezi s sporazumom 1. oktobra. Predstavniki Stalnega slovenskega gledališča so včeraj obiskali predsednika deželnega sveta Pittonija in odbornika za kulturna vprašanja Volpeja, ki sta zagotovila, da bo dežela tudi z izrednimi ukrepi zagotovila redno delovanje slovenske gledališke ustanove. Danes se bodo predstavniki SSG sestali še s tržaškim županom Spaccinijem. pravijo, da ni mogoče zagovarjati politike gospodarskega napredka, ki sloni izključno na uravnovešenju plačilne bilance. Uslužbenci državnega monopola pa so danes sporočili, da so napovedali enodnevno vsedržavno stavko v vseh podjetjih in ustanovah za L oktobra. Sindikalna federacija sporoča, da so prišli do te odločitve zaradi resnega položaja, ki vlada v tej državni ustanovi, ker vlada ni izpolnila svojih obveznosti o preureditvi državnega monopola. Vlada bi morala že do 31. maja lanskega leta predložiti parlamentu zadevni zakon. Poleg tega pa še vedno niso bila obnovljena pogajanja med sindikati in upravo državnega monopola, ki so bila prekinjena 4. aprila letos. Vlada tudi še ni odobrila povišanja prejemkov uslužbencev državnega monopola. Pogajanja med sindikalno federacijo uslužbencev civilnega letalstva z delodajalci se bodo nadaljevala jutri na ministrstvu za delo. Sindikat' so zelo razburjeni zaradi izjav, ki jih je dal predsednik družbe I-taha, češ da se ne bodo več pogajal^ s sindikati, «dokler se ne bo izboljšal položaj». Pogajanja se bodo nanašala na obnovitev delovne pogodbe. PRAGA, 24. — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo še ta teden uradno obiskal Češkoslovaško na povabilo tamkajšnje partije in vlade. predsednik Ford je sinoči sj v Beli hiši italijanskega zunanjega, ministra Rumorja, s katerim se je pogovarjal kakih petdeset minut. O poteku pogovora ie poročal sam Rumor na tiskovni konferenci na sedežu italijanskega veleposlaništva. Dejal je, da je bilo srečanje zelo prisrčno in da sta govorila predvsem o odnosih ZDA do Italije in do EGS ter o najbolj aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glede bilaterale je bil govor o perspektivah razvoja italijanskega gospodarstva, o energetski preskrbi Italije, o možnosti ameriškega sodelovanja v italijanskem programu za izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene in o industrijskem in tehnološkem sodelovanju. Rumor in Ford sta tudi izmenjala mnenja o italijanskem političnem položaju, glede katerega je Ford po kazal — po Rumorjevih besedah — «spoštljivo zanimanje». Italijanski zunanji minister ni povedal, ali je bil govor tudi o nedavnih izjavah ameriškega veleposlanika v Rimu Volpeja, ki so izzvale nemalo negativnih reakcij, saj so jih mnogi tolmačili kot nedopustno vmešavanje v italijanske notranje zadeve. Ford in Rumor sta nato govorila o Bližnjem vzhodu, o Cipru, o Portugalski (oba sta dala pozitivno o-ceno najnovejšega razvoja dogodkov v tej državi), o energetskih vprašanjih, o nedavnem posebnem zasedanju generalne skupščine OZN in o nameravanem sklicanju mednarodne monetarne konference, katere bi se želela udeležiti tudi Italija. Končno je Rumor na dolgo poročal Fordu o Evropi in o perspektivah EGS. NEW YORK, 24. — ZDA in Mozambik so navedli diplomatske odnose. Uradno sporočilo o tem, ki so ga objavili danes, sta podpisala zunanja ministra ZDA Kissinger in Mozambika Chissano. Pogovori med Titom in nepalskim kraljem Veiik poudarek na politiki neuvrščenosti znotraj struj KD) se je zmanjšala, določeni desni nacionalizem se zdi danes bolj izoliran, spremenil pa se je mednarodni kontekst, v katerega se je vključilo zavlačevalno stališče naše vlade. Dolgo je tudi v vojaških in političnih krogih NATO bilo mnenje, ki je imelo vprašanje cone B za potencialno orožje, vzmet za pogajanja ali sicer diplomatsko napravo, ki naj bi začela delovati morebiti po Titovi smrti za pogojevanje jugoslovanske politike. Tudi ta strategija, mislimo, je danes presežena v luči helsinških sporazumov, ki so na svečan način potrdili, pa čeprav 30 let pozneje, boleče posledice svetovne vojne. Agencija ANSA sporoča, da je tajništvo neofašistične MSI - DN razširilo sporočilo za tisk, v katerem napoveduje vrsto parlamentarnih pobud, ki naj pozovejo vlado, da pred parlamentom «prevzame svoje odgovornosti» v zvezi z vestmi o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o dokončni formalni potrditvi obstoječe meje. Prav tako bodo neofašisti formalno nastopili pri predsedniku republike, da «prikažejo ustavne in Pred skorajšnjo izvršitvijo smrtnih obsodb v Madridu? Po vesteh iz krogov španske politične opozicije sta poveljnika vojaških okrožij v Madridu in Barceloni potrdila smrtne obsodbe, ki sta jih proti šestim demokratom izrekli vojaški sodišči. če bo sklep vojaških poveljnikov potrdila tudi vlada, ki se bo sestala jutri na redni seji, bo rabljevo roko lahko ustavil le general Franco. Krvava represija, ki je izzvala val ogorčenih protestov po vsej Evropi, .je povzročila razkol tudi v samem španskem ministrskem svetu. V Madridu se širijo govorice, da je kar pet ministrov zagrozilo z odstopom, če bo režim vztrajal z dosedanjo politiko. Nadvse pomembno je tudi dejstvo, da se je za usodo obsojenih domoljubov zavzel vodja karlistov princ Hugo Carlos Borbonski Parma, ki je s tem v zvezi poslal iz Pariza osebno brzojavko Francu. (Poročilo na VI. strani). (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Tito in nepalski kralj Biren-dra sta nocoj dve uri razpravljala o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o dvostranskem sodelovanju. V pogovorih v «Belem dvoru» na Dedi-nju — potekali so v prijateljskem in sproščenem vzdušju in medsebojnem razumevanju — sta med drugim poudarila velik pomen dejavnosti neuvrščenih držav in v tem okviru nedavne ministrske konference v Limi, veliko pa pričakujeta tudi od naslednjega summita neuvrščenih v Colombu. Državna poglavarja Jugoslavije in Nepala sta izmenjala informacije o položaju svojih dežel. Tito je ob tem svojega gosta seznanil tudi s sedanjimi razmerami v Evropi in izrazil zadovoljstvo nad pozitivnimi trendi na naši celini, dotaknil pa se je tudi krize na Bližnjem vzhodu in izrazil zaskrbljenost v zvezi s perspektivami razvoja na tem območju. V zvezi s sedanjimi razpravami o novi gospodarski ureditvi, ki jim Tito in Birendra pripisujeta velik pomen, sta se zavzela za spreminjanje sprejetih stališč v konkretne rezultate. To tudi pomeni, da bi razvite države morale tudi v praksi uresničiti stališča, ki so jih sprejele v dokumentih. Jugoslavija in Nepal sta zainteresirana za nadaljnji napredek odnosov in sodelovanja med državama, sta menila Tito in Birendra. Zavzela sta se za izkoriščanje vseh možnosti, da bi se tudi vsi drugi odnosi med državama dvignili na raven političnih, ki so — kot je znano — zelo dobro razviti. Nepalski suveren je danes sprejel tudi predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča. Približno eno uro se je z njim pogovarjal o različnih mednarodnih in dvostranskih vprašanjih, precej tudi o neuvrščeni politiki. Birendra in Bijedič sta menila, da je ministrska konferenca v Limi pokazala porast števila neuvrščenih držav in hkrati tudi njihove vloge v današnjem svetu, v katerem so velika moralnopolitična in materialna sila in dejavnik, brez katerega ni mogoče reševanje velikih mednarodnih vprašanj. V Beogradu so danes podpisali tudi sporazum o znanstveno - tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Nepalom. Podpisnika, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludviger in zunanji minister Raj Aryal sta ob tej priložnosti poudarila, da je to tudi prispevek k poglabljanju vsestranskega sodelovanja med neuvrščenimi državami, med drugim tudi na pomembnem področju znanosti, tehnike in tehnologije, ki so zelo pomembne za nadaljnji razvoj neuvrščenih in drugih dežel v razvoju. Nepalski suveren Birendra- bo jutri odpotoval iz Beograda v Zagreb, kjer bo nadaljeval uradni o-bisk v Jugoslaviji. VLADO BARABAŠ politične aspekte vladne odločitve». Najznačilnejši pa je tisti del sporočila MSI - DN, ki govori o tem, da so bili znani organizatorji fašističnih javnih nastopov «poslanci De Michel-li Vetturi, De Vidovich in Petronio zadolženi, da v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini spodbudijo in koordinirajo dejavnost, ki naj seznani javno mnenje s posledicami te odpovedi, ki ni samo izdajstvo čustev in pravic naroda, temveč tudi novo in nevarno popuščanje notranjemu in mednarodnemu komunizmu». Tudi liberalni poslanci Giorno, Ma-iagodi, Bignardi, Quillier, Badini, i Bozzi, Cottone in Sementino so na-| slovili na zunanjega ministra vprašanje, da bi «zvedeli, če je res, kar zatrjuje italijanski tisk, da je vlada j odstopila področje cone B Jugoslaviji in če ne namerava s tem seznaniti parlament». Vprašanja podobne vsebine so naslovili na predsedstvo vlade in na zunanje ministrstvo tudi nekateri desničarski demokristjanski poslanci in predstavniki raznih istrskih begunskih organizacij. Parlamentarna komisija o televizijskih barvnih oddajah RIM, 24. — Predsedniški urad nadzorne parlamentarne komisije za RAI-TV se je danes sestal ob navzočnosti predstavnikov vseh parlamentarnih skupin. Izvedelo se je, da so sklenili, da bodo prihodnji teden povabili na pogovor predstavnike industrijcev in sindikatov s področja proizvodnje barvnih televizorjev. Obenem so sklenili, da bo planarna seja komisije prihodnji četrtek, na kateri bodo med drugim dali svoje mnenje o datumu začetka televizijskih barvnih oddaj v Italiji. RIM, 24. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije, ki je včeraj soglasno odobrilo poročilo glavnega tajnika o političnih smernicah in o reorganizaciji struktur krščanske demokracije, se bo ponovno sestalo prihodnji teden. Na seji bodo imenovali voditelje posameznih u-radov vodstva ter bodo razpravljali o preureditvi strankinih komisij, instituta «Alcide De Gasperi» in proučili vprašanje strankinega tiska. T; sklepi bodo sprejeti na osnovi organizacijske preureditve stranke, ki jo je predlagal Zaccagnini. TRŽAŠKI DNEVNIK NOVE GOSPODARSKE, KULTURNE IN POLITIČNE PERSPEKTIVE Pozitivni komentarji in pričakovanja ob vesteh o dokončni ureditvi mej Pozivi, naj se vprašanje dokončno reši ■ Obsodba poskusov podiiganja umetnih nasprotij Takoj pristopiti k reševanju e Stalnega slovenskega gledališča Poročila italijanskega tiska o dokončni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo, so včeraj odjeknila tudi v Trstu. Komentarji so bili skoro soglasno pozitivni, saj je Trst pričakoval dokončno rešitev, ki bo istočasno odstranila vsako možnost napetosti na meji in bo pomenila začetek nove faze še tesnejšega in plodnejšega sodelovanja. To pa je še zlasti v sedanjem razdobju resne gospodarske krize in novih perspektiv, ki jih odpira ponovna plovba skozi Sueški prekop, izredno važno. Povsem razumljivo so bila ta vprašanja tudi v ospredju razprav političnih strank na krajevni in na deželni ravni, ki pa, očitno, žele počakati, da pridejo iz Rima uradna sporočila in da izvedo podrobnosti, saj je težko dajati ocene na osnovi delnih tiskovnih poročil. Vendar pa je tudi med političnimi silami prišlo jasno do izraza pozitivno stališče in pričakovanje, da bodo tokrat šli do kraja in da bodo stvari dokončno uredili. V krogih socialistične stranke se tako podčrtuje, da je dokončna rešitev stvar miru in širšega sodelovanja. Socialisti so mnenja, da bo rešitev tega vprašanja potegnila za seboj mnoge pozitivne posledice, predvsem gospodarskega značaja, kot tudi odprla nove velike možnosti tudi na drugi1 področjih. Današnja Unità bo na strani, ki je posvečena deželni kroniki, objavila zanimiv komentar, ki je očitno usklajen na ravni deželnega vodstva partije. Komentar se glasi: Desnica še enkrat skuša s pomočjo več ali manj verodostojnih «tatov dokumentov», podžigati umetna protislovja med Italijo in Jugoslavijo, v zvezi s starim problemom «cone B». Na vse načine skušajo kaliti obstoječe odnose med dvema državama in preprečiti možnost nadaljnjega napredka v odnosih s sosednjo republiko. Obsodbe vredno je, da se v te manevre spuščajo tudi parlamentarci demokratičnih strank, ki ohranjajo tako na desnici svojo volilno bazo. Če pa kdo misli, da lahko tako srdito kampanjo izkoristi in povzroči nazadovanje v procesu dobrih meddržavnih odnosov in premeščanja, znotraj države, škodljivih nacionalističnih izbruhov, naj ve, da si dela le utvare. Tržaško prebivalstvo, delavci in gospodarsko produktivni sloji, vedo, kolikšna je vrednost tako naporno ustvarjenih odnosov. Zato želijo živeti v miru, hočejo rešitev vseh problemov v duhu prijateljstva in sodelovanja, zaradi katerega so srečanja in plodne izmenjave značilnost našega mejnega področja. Na kampanjo, ki jo desnica obnavlja, moramo odgovoriti z izola- cijo in prezirom. To je izolacija in prezir, ki si jo zaslužijo kalilci miru, ki so našim krajem prizadejali že toliko gorja in trpljenja. Rešitve še odprtim vprašanjem, če morajo priti, ne bodo imele koristi od srditih reakcij in lažnega ogorčenja, šovinističnim izbruhom moramo zoperstaviti trdno in odgovorno enotnost vseh demokratičnih sil in preprečiti možnost, da bi desnica, ki je že bila diskvalificirana in odrinjena v zavesti tržaškega mesta in Italije, lahko na kakršenkoli način oškodovala naše demokratično sožitje.» Tržaško vodstvo KD prav tako ni dalo uradnih sporočil, komentarji pa so v bistvu zelo pozitivni in se sklicujejo na izjave predsednika Mora in ministra za zunanje zadeve Rumorja. S temi izjavami je bil dokončno pokopan absurden incident lanske pomladi. Po diplomatskih notah je iz stališč izvoljenih predstavnikov Furlanije - Julijske krajine in iz izjav vseh predstavnikov strank ustavnega loka izšla volja, da je treba odstraniti vse prepreke za okrepitev sodelovanja na tem področju, ki je nujno za u-trditev mednarodne vloge Trsta, za gospodarski in socialni razvoj. Demokristjani nadalje pravijo, da spremenjen mednarodni položaj in še zlasti mednarodna konferenca v Helsinkih, daje upati, da bo tokrat vlada imela dovolj moči in dovolj volje, da se stvar konča in da bo pri tem upoštevala zadržanje demokratičnih strank v Trstu in v deželi. Treba je počakati na uradna sporočila, toda že sedaj se lahko samo pozitivno ocenjuje, da je vlada pripravljena končati spor. Prevladala je dobra volja in krajevni dejavniki so odločilno prispevali. Ni naključje, da je dežela Furlani-ja-Julijska krajina pripravila obisk v Ljubljani in se pripravlja na o-bisk Zagreba. Dogovor na ravni držav ni nobena odpoved, temveč, prav obratno, priložnost za uveljavitev Trsta in dežele in tudi za u-trjevanje sodelovanja demokratičnih strank. Časopisne vesti o predvideni dokončni ureditvi meje so pozitivno o-cenili tudi slovenski prebivalci našega mesta, katere seveda zanimajo podrobnosti in predvsem vprašanja, ki so s to problematiko tesno povezana. Edini negativni odmevi prihajajo iz že tradicionalnih desničarskih krogov in predvsem s strani Sardos Albertinija, ki sedaj ne zastopa več ' niti večine istrskih beguncev. 0-glasil se je seveda tudi bivši tržaški škof Santin,' ki pravi, da bo italijansko ljudstvo užaloščeno zaradi tega krivičnega odstopanja in v telegramu roti predsednika vlade, da ne bi spreminjal stvari v nasprotju z načeli pravičnosti ter da naj upošteva bol «izgnanega prebivalstva». POSEG DELEGACIJE SSG VČERAJ NA DEŽELI Stvarna zagotovila predsednika deželnega sveta A. Pittonija Delegacijo Stalnega slovenskega | gledališča sta v deželnem svetu in j na odborništvu za šolstvo in kulturo sprejela včeraj, 24. septembra, predsednik Arnaldo Pittoni oziroma odbornik dr. Carlo Volpe. Delegacija je najvišjega predstavnika sveta dežele Furlanije-Julijske krajine in odgovornega za kulturo, seznanila z akcijo vodstva SSG pri vseh strankah ustavnega loka ter v krajevnih upravah za rešitev gledališča slovenske narodnostne skupnosti iz obupne situacije, v kateri se že vrsto let nahaja. Ob tridesetletnici neprekinjenega delovanja je krizni položaj SSG dosegel vrhunec in če ne pride do odločnega posega s strani krajevnih ustanov ter dežele, predvsem pa države, bo SSG prisiljeno prekiniti z delovanjem. Dr. Volpe je osvojil predlog predsednika tržaške pokrajine dr. Zanet-tija o skupnem sestanku na deželi med člani konzorcija SSG in odgovarjajočimi organi za izvedbo koordinirane akcije in programa dokončne rešitve položaja slovenske gledališke ustanove. Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je ob ugotovitvi, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju SSG, pa čeprav z izjemnimi posegi, izrazil prepričanje, da bo to dežela Furlanija-Julijska krajina tu- Odborniku in pevcu Ginu Kralju je žena Neva povila sinčka PETRA Srečnima staršema iskreno čestitata, malemu Petru pa želita krepkega in zdravega življenja prosvetno društvo in pevski zbor «Primorec» iz Trebč Kriza potresnih zadrug v deželi Gospodarska kriza je prizadela tudi potrošniške zadruge, ki računajo na javno pomoč. O zadevi se je s predstavniki petih največjih potrošniških zadrug in zadružnega gibanja razgovarjal deželni odbornik Mauro. Zadružniki so Maura opozorili predvsem na vprašanje nenadzorovane politike izdajanji dovoljenj. Mauro je zadružnikom zagotovil, da bo njihove zahteve posredoval deželni vladi, obenem pa je zadružnike pozval, naj se zedinijo. .................................. V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLORI Danes popoldne se prične posvet o slovenskem šolstvu vltaliji Posvet bo v mali dvorani Kulturnega doma - Na današnjem sporedu uvodni referati - Ravnatelj inštituta dr. Šiškovič o pomenu tridnevnega zasedanja di storila, kajti gledališče slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ni samo gledališče neke manjšine, temveč stvarni del kulturnega bogastva širokega prostora, kjer se srečujejo različni narodnostni in državniški prostori. Festival tiska KPI v Barkovljah V soboto in nedeljo bo v Barkovljah, na vrtu Prosvetnega doma, festival tiska KPI, ki ga organizira krajevna sekcija «Marij Matjašič». V nedeljo popoldne bosta nastopila «Canzoniere triestino» in jugoslovanska pevka Meta Malus. Govorila bosta sen. Vidali in član pokrajinskega vodstva . KPI Stojan Spetič. Danes popoldne ob 16. uri se v mali dvorani Kulturnega doma prične tridnevni posvet o slovenski šoli v Italiji, ki ga je organiziral Slovenski raziskovalni inštitut SLO RI. Uvodne misli o posvetu bo podal podpredsednik inštituta prof. Viljem éèrno, ki bo vodil nocojšnje zasedanje. Nato pa bodo takoj začeli z delovnim zasedanjem, kajti posvet ima izključno posvetovalni značaj na znanstveni osnovi razprav o šolskih vprašanjih med zamejskimi Slovenci. Prireditelj je na zasedanje povabil predstavnike j:o-litičnih strank, predstavnike političnih in šolskih oblasti, šolska skrbništva vseh treh pokrajin naše dežele, v katerih živijo Slovenci, ter predstavnike raznih ustanov. K udeležbi pa so seveda vabljeni vsi, ki se zanimajo za ta vprašanja, čeprav niso prejeli osebnega vabila. Prvi dan zasedanja je namenjen informaciji o stanju šolstva v Sloveniji in na Koroškem ter okvirnima referatoma, kakšna naj bi bila naša manjšinska šola. Prvi bo direktor Zavoda za šolstvo pri SRS KAZALCE BOMO POMAKNILI ZA URO NAZAJ Od sobote opolnoči dalje sopel v veljavi sončna ura Spremembe v voznem redu vlakov in letal re, kar so ji omogočili predvsem, s svojimi prispevki, tržaški delavci. Drugo polovico oktobra bo CGIL organizacijske in finančne podatke sindikata preverila na konferenci svojih kadrov. Izvršni odbor CGIL je zavzel na svoji zadnji seji več stališč. Tako predlaga sindikalni federaciji, naj poseže pri občinskih organih v zvezi z vprašanjem upravljanja otroških jasli ONMI. Odobrili so tudi dokument o tržaškem gospodarstvu, glede katerega predlagajo enotno akcijo vseh sindikalnih in političnih si! ustavnega loka. To takojšnjo akcijo narekuje tudi resna kriza, ki se kaže pri upadanju zaposlitvenih ravni v mestu. Zadnji dokaz je primer SAIFAC, ki so jo delavci utemeljeno zasedli. Na koncu je izvršni odbor tržaške CGIL izrekel solidarnost z bojem španskega ljudstva, proti poskusu, da bi, po uprizorjenih sodnih farsah, usmrtili deset in še več antifašistov. S tem v zvezi naj omenimo še sporočilo sindikata pomorskega o-sebja, ki opozarja na sklep španskih oblasti, da sprožijo bojkot italijanskih turističnih ladij. Na te represalije, ugotavlja sindikat, naj odgovorijo z ustrezno silo demokratične oblasti republike. • Jutri, v petek. 26. t.m„ ob 19. uri bodo v galeriji v Ul. Rosario odprli bibliografsko razstavo o Michelangelu Buonarrotiju. Solidarnost z delavci zasedene SAIFAC Zasedba tovarne kovinskih vrat SAIFAC se nadaljuje. Odposlanstvo delavcev je obiskalo predstavnike deželnega odborništva za industrijo in odborništva za delo ter občinskega odbornika Abateja. Dr. Pastorino, funkcionar deželnega odborništva za industrijo, se je obvezal, da bo v najkrajšem času navezal stik z ravnateljem tovarne ter posredoval za skupen sestanek konec meseca. Odbornik tržaške občine Abate pa je delavcem ! zagotovil podporo občine, enako tu-Nova delavska zbornica CGIL v i di funkcionarji deželnega odbomiš-Trstu šteje sedaj več kot 25 tisoč j tva za delo. članov, točneje 25.524 in je zadnje Širi se tudi solidarnost z delavci leto znatno obnovila svoje struktu- zasedene tovarne. Po obisku delav- V nedeljo stopi zopet v veljavo sončna ura : v soboto bomo morali pomakniti kazalce na u-rah za eno uro nazaj. Tako se bo zaključilo tudi letošnje poletno obdobje, v katerem smo imeli uro več sonca, kar pomeni precejšnji prihranek električnega toka in koristi predvsem v turizmu. Istočasno s sončno uro stopi v veljavo zimski vozni red vlakov. Novi vozni red za naše mesto ne predstavlja večjih novosti, saj so vanj vnesene le nekatere tehnične spremembe, predvsem kar zadeva mednarodne zveze. Omenimo naj, da bodo ponovno uvedli «beli vlak» na progi Trst - Calalzo, ki vozi v vsej smučarski sezoni ob sobotah in vrača pa se ob nedeljah in praznikih zvečer. Zveze z Jugoslavijo in Avstrijo bodo v bistvu nespremenjene, prav tako seveda zveze v Italijo. Poleg voznega reda vlakov bodo nastopile spremembe tudi v voznem redu letal. V notranjih poletih ne bo, vsaj kar zadeva naše mesto, nobenih sprememb. Vozni red letal na ronškem letališču bo ostal torej v glavnem nespremenjen, če izvzamemo dejstvo, da bo s prihodnjim tednom družba Alitalia ukinila sezonski dvotedenski let Trst - Dunaj in ustrezno povezavo z Rimom. Trst bo torej odslej povezan dva-krat dnevno z Rimom in Milanom. Vendar pa ne izključujejo možnosti, da bi polet do Dunaja ostal še kak mesec, dokler stopi v veljavo mednarodni zimski umik poletov. V kolikor pa bi do tega prišlo, bo Alitalia priredila umik mednarodnim zahtevam. Sprememba ure ne bo prinesla našemu mestu drugih bistvenih novosti. Sicer pa smo na te menjave že navajeni, saj teče že sedmo leto tega «poskusa», ki pa vzbuja nejevoljo pri upravi železnic in letalskih družb, ker morata vsako leto dvakrat prirejati vozne rede novim potrebam. škega sveta sosednje IRET, so svojo solidarnost izrazili delavski sveti tovarne VM, delavnic «Orlando», stranka PDUP in sekcija KPI «Davide Pescatori» iz Naselja sv. Sergija. V CGIl je vpisanih 25 tisoč delavcev Posvetovalnice SGZ Okoliške člane Slovenskega gospodarska združenja opozarjamo, da ponovno redno poslujejo krajevne posvetovalnice v Boljuncu ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, na Opčinah ob sredah od 16. do 18. ure in v Nabrežini ob četrtkih od 16. do 18. ure. Člani, ali tisti, ki bi radi postali člani, dobijo lahko v posvetovalnicah vse potrebne nasvete, prinašajo knjige in se na sploh lahko poslužujejo vseh uslug, ki jih nudi združenje. S tem je marsikomu prihranjena pot v mesto in s tem seveda prihranijo na času in denarju. prof. Boris Lipužič govoril o šolski reformi v SFRJ s posebnim o-zirom na narodnostno šolstvo, nato pa bo direktor znanstvenega inštituta ZSO iz Celovca dr. Avguštin Malie podal pregled o razvoju in problematiki slovenskega osnovnega šolstva, oziroma dvojezičnega, obveznega šolstva na Koroškem. Omenimo naj še, da je prav včeraj prejel, prireditelj zanimiv referat o slovenskih učbenikih v Porabju, ki ga je poslal Andrej Šavli. V mejah tehničnih možnosti bo tudi ta referat vključen v prvi del današnjega zasedanja. Osrednja informativna referata o našem šolstvu sta pripravila profesor sociologije na tržaški in turinski univerzi prof. Darko Bratina in znani predstavnik beneških Slovencev, svetovalec v videmskem pokrajinskem svetu, prof. Pavel Petricig. Bratina bo govoril o temi «Kakšna naj bosta kultura in vzgoja v slovenski šoli v Italiji?», Petricigov referat o smernicah za poučevanje slovenščine v Beneški Sloveniji pa bado zaradi nujne zadržanosti predavatelja le prebrali. V današnji spored je vključen tudi prispevek prof. Marije Pirjevec, poverjene profesorice za slovenski jezik in književnost pri tržaški univerzi o položaju slovenščine na filozofski fakulteti v Trstu. Nedvomno je ta posvet zelo pomemben in bo prikazal marsikatere, še nepoznane, plati našega šolstva. Včeraj smo na sedežu inštituta SLORI obiskali ravnatelja dr. Karla šiškoviča, ki je poudaril, da je inštitut priredil posvet kot priložnost za proučevanje šolske stvarnosti med zamejskimi Slovenci, prav zaradi izrednega zanimanj'a številnih strokovnjakov pa se je gos vet razrastel v zelo tehtno in vsebinsko strokovno manifestacijo, šiškovič je nadalje naglasil, da ne gre tu za improvizirano srečanje, marveč se inštitut pripravlja na ta posvet že polne tri mesece, nekatere ekipe pa že dve leti zbirajo podatke o našem šolstvu ter jih strokovno obdelujejo. Rezultati tega dela so sedaj na prvi pogled lahko skromni, predstavljajo pa le začetek poglobljene strokovnosti naše šole. Na zasedanju bo inštitut zbral gradivo, ki bo služilo kot osnova za bodoče raziskave, koristilo pa naj bi tudi, in predvsem, oblastem, ko bodo sprejemale odločitve o naši šoli. Te odločitve naj bi pripomogle k temu, da bo naša šola imela bolj moderno in bolj narodno vizijo ter da se končno zapolni vrzel na področju videmske pokrajine. Tako vnaprej pripravljeno gradivo, kot tudi rezultate z razprave, bo inštitut v najkrajšem času izdal v slovenščini in italijanščini. Obeta se torej izredno zanimivo zasedanje in prav zato mu mora vsa naša javnost, še predvsem tista, ki ima tesne stike z našo šolo, vztrajno slediti, in tudi konstruktivno prispevati k obogatitvi razprave, ki bo na sporedu v soboto popoldne in ki bo v veliki meri osnovana prav na današnjih referatih. • Jutri, v petek, 26. t.m., ob 18. uri bo skupinski ogled razstave o stoletnici tržaške občinske palače. 0-gled razstave, ki je odprta v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità, bo vodil kvalificiran vodič. • Rektorat tržaške univerze sporoča ,da bo pogreb prof. Agostina Ori-goneja jutri, 26. t.m., ob 11. uri. Žalni sprevod se bo razvil iz sejne dvorane pravne fakultete tržaške univerze. • šolsko skrbništvo sporoča, da so podaljšali do 30. septembra rok za vpisovanje v posebni tečaj srednje šole za delavce. Navdušujoč nastop zbora tržaških železničarjev Sinoči je bil v hali tržaške glavne pošte celovečerni koncert mešanega pevskega zbora tržaškega železničarskega «dopolavora». Koncert je izredno presenetil številno občinstvo, saj se je predstavil z zelo zahtev nim programom, ki ga je približno 50 pevcev izvajalo skoraj brezhibno. če prav hočemo iskati šibko točko zbora, naj omenimo, da so včasih soprani nekoliko izstopali; drugih pripomb, ki bi ne bile po hvalne, ne moremo najti. Rekli smo že. da je bil program zelo zahteven. V prvem delu so pevci, med katerimi je večina zelo mladih, izvajali devet poligonskih skladb, drugi del pa je bil namenjen jolklornim in črnskim nabožnim pesmim. Med temi naj omenimo Vrabčevo «Veter», ki so peli v slovenščini z izredno lepo dikcijo kljub temu, da v zboru ba je ni nobenega Slovenca. Občinstvo je z izrednim navdušenjem sle dilo odlomku iz Ramirezove «Missc Criola», v kateri sta solista Giuseppe Botta in Fausto Crusig ter skupina instrumentalistov (kitarist kontrabasistka in bobnar) dopolnjevali izredno opiljeno izvajanje zbo ra. Spored pa se je zaključil Papadopulovim «Kolom», seveda v hrvaščini, ki ga je moral zbor na splošno željo občinstva ponoviti. Res lep koncert, za katerega gre velika zasluga dirigentu zbora Gianpaolu Coralu in predsedniku Stanku Birsi, ki sta s požrtvovalnim delom pripeljala zbor do tako visoke umet niške ravni. PO OBISKU TAJNIKA KRŠČANSKE LEVICE BADILLA STVARNA SOLIDARNOST Z ODPORNIŠTVOM V ČILU Predlogi tržaški občini, pokrajini, deželi in univerzi • Delavci iz ladjedelnice in luke namenili Čilu eno uro zasiužks V dvorani trgovinske zbornice so odprli razstavo likovnih del slušateljev šole za kvalifikacijo zidarskih delavcev (na sliki). Odprtja razstave so se udeležili ravnatelj šole Savino, predsednik zidarske blagajne Tullio Rumor, deželni ravnatelj ENFI dr. F erluga in Mario Del Conte, poleg predstavnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL Te dni se je zaključil tržaški o-bisk tajnika skupine čilske krščanske levice Luisa Badille. Srečal se je, kot znano, tudi s predstavniki krajevnih oblasti: županom Spacci-nijem, predsednikom deželnega sveta Pittonijem, rektorjem tržaške u-niverze De Ferro ter predsednikom tržaške pokrajine Zanettijem. Vsakemu je Badilla, v imenu čilskega odporništva, prikazal možnosti stvarnega izkazovanja solidarnosti s čilskimi antifašisti. Tako je županu Spacciniju bila predočena možnost, da bi tržaška občina organizirala, v okviru svojih kulturnih dejavnosti, razstave ali prireditve ob priliki obletnice smrti velikega čilskega pesnika Pabla Nerude. Na temo «poezija svobode» bi tržaška univerza lahko priredila predavanje Ignazia Deloguja. Ta predlog so čilski antifašisti dali rektorju De Ferri, medtem ko so Za-nettiju predlagali možnost, da bi v okviru psihiatrične reforme izkoristili tudi posamezne čilske zdravnike, ki se kot politični begunci mudijo v Italiji. V Trstu bi lahko izkoristili tudi ekipo umetnikov, ki se je specializirala v slikanju zidnih fresk - «murales». Predsednika deželnega sveta Pittonija pa so prosili, naj posreduje pri republiških oblasteh za rešitev težkih problemov čilskih političnih beguncev, predvsem glede možnosti njihovega zaposlovanja, ki so sedaj zelo omejene. Posebno ganljiva so bila srečanja delegacije čilskih antifašistov — zaključuje svoje sporočilo pokrajinski odbor združenja «Italija - Čle» — z delavci štivanske papirnice, Tovarne motorjev v Boljuncu, Arzenala in ladjedelnice «Sv. Marka» ter pristanišča. Delavci iz ladjedelnice in luke so čilskim antifašistom obljubili, da bodo namenili njihovi dejavnosti proti Pinochetovi junti eno uro svojega zaslužka. Solidarnost tržaške občine z bojem ljudstev v Čilu in Španiji Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor izrazil solidarnost z bojem španskega ljudstva proti diktaturi in še posebe ogorčenje za zadnje smrtne obsodbe, ki dokazujejo, kako srednjeveški sistem «gar- rote» vzbuja obsojanje vseh svobodoljubnih in demokratičnih narodov vsega sveta. Tržaški župan Spacčini se je na seji spomnil tudi obletnice državnega udara v Čilu in ponovi' obsodbo tržaških demokratov za Pinochetovo diktaturo, ki pa vendar ni zmogla zadušiti klica svobode v tej latinskoameriški državi. Tržaški občinski odbor izraža to svoje stališče, zaključuje dokument, ker je prepričan, da na ta način utrjuje tudi svobodo in koristi naše družbe. Solidarnost konzulte z obsojenimi Baski Načelniki svetovalskih skupin KD, KPI, PSI in PLI rajonske konzulte za Staro mitnico so izrekli odločen protest nad smrtnimi obsodbami, ki so jih izrekla sodišča Francove Španije prpti baskovskim rodoljubom. Obenem so izrazili zahtevo, naj se italijanske oblasti zavzamejo za njihovo rešitev. Načelniki svetovalskih skupin so se spomnili tudi žrtev fašistične diktature v Čilu ob drugi obletnici krvavega fašističnega gol-peja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V 1RSIII razpisuje ABONMA za jubilejno sezono 1975 - 1976 VRSTA Red A Red B Red Red Red Red Red Red Red Red ABONMAJEV V TRSTU (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski) (mladinski) (mladinski) ponovitve 8.000 lir 8.000 lir 4.000 lir CENE ZA ABONENTE: premiera Parter L (sredinski sedeži) 16.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 12.500 lir Balkon 4'000Jiri ^ t j 'j v. SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu. VPISOVANJE ABONENTOV DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. UL PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732487. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do 27. septembra v Kulturnem domu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo Besedilo Albin Bubnič Filibert Benedetič Miroslav Košuta Režija Jože Babič Mario Uršič Scena Klavdij Palčič Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi Marija Vidau V nedeljo, 28. t.m. ob 16. uri šola GLASBENE MATICE Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Devinu bo danes, 25. septembra, od 18. do 19. ure v prostorih kulturnega krožka Devin - štivan. Gledališča JUTRI PRVI KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI Jutri bo v gledališču Verdi prvi simfonični koncert letošnje sezone. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Gabriele Gandini, kot solist pa bo nastopil pianist Raimondo Campisi. Vstopnice, po ljudskih cenah, so od danes dalje na razpolago pri gledališki blagajni. Razstave • V ponedeljek se prične tečaj angleškega jezika, ki ga organizira italijansko - ameriško združenje. Za vpis in za pojasnila se lahko interesenti obrnejo od 20. septembra dalje na tajništvo združenja ob delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 19. V umetnostni galeriji «La Lanterna» (Ul. 'S. Nicolò 6) se nadaljuje razstava del brazilske grafike, slikarke in kiparke Marcie Helene Demange. Razstava bo odprta do 17. oktobra (od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30, ob ponedeljkih zaprto). V galeriji Cariesius bo do 1. oktobra razstavljala tržaška slikarka Nelda Stravisi. V galeriji «La tavolozza d’oro», Ul. Roncheto 16, razstava del Roberte Erlach. Razstava bo trajala do 1. oktobra. V umetnostni galeriji «Forum» v Ulici Coroneo št. 1 je razstava kiparja Igimja Balderija. Del razstave je tudi na prostoru nasproti Trga Tor Cucherna. V galeriji Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstavljata Gisella Rossini in Lorenzo Furlani. V galeriji Tribbio razstava del Guida Coiettija. V galeriji «Tommaseo» je odprta razstava del Benna Pelliciarija Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 25. septembra UROŠ Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 12.04 — Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 11.46. Jutri, PETEK, 26. septembra JUSTA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3 stopinje, najnižja 18, ob 19. uri 22,9 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb, pada, vlaga 84-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 91-letna Rosa Luci, 79-letna Luigia Srebemich vd. Saba, 70-letni Lionello Pesci, 63-letna Velia Cre. vatin por. Balbi, 89-letna Anna Delise vd. Colomban, 88-letna Maria Židanik vd. Umari, 64-letna Berta Danicourt, 73-letna Antonia D’Ambrosio vd. Pe-trucci. Ariston Zaprto do vključno 29. oktobra zaradi počitnic. Grattacielo 16.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «Il padrino» H. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Šellers, Chri-stopper Plummers, Catherine Schell. Barvni film. Nazionale 14.40 «Il padrino» H. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Lenny». Barvni film. D. Hoffman in V. Ferine. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film. . Capitol 16.30 «Il ladro di Parigi». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Cristallo 16.30 «Yuppi du». A. Celenta-no. Barvni film. . Moderno 16.30 «Wang Ju Peng la morte vestita di bianco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Agente 007 al servizio di sua maestà». Filodrammatico 16.30 «I piaceri della contessa Gamiani», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Pugni di Rocco», barvni film, igrata Fausto Di Bello in Rosetta Torosh, Vittorio Veneto 17.00 «Rubare alla Mafia è un suicidio». Barvni film. Igrata A. Quin in A. Franciosa. Astra 16.30 «Ordine da Berlino: Vincere o morire». Barvni film. Abbazia 16.00 «La tigre di Eschnapur». Barvni film. Igrata Debra Paget in Paul Hubschmid. Radio 16.30 «Un solo grande amore», barvni film, igra Ornella Muti. Volta - Milje 17.00 «Fiore di carne»-Barvni film. Igrata Monique Van De Yen in Rudger Hamer. Prepovedano mladini pod 18. letom. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 692,- Funt šterling 1409,60 švicarski frank 253,50 Francoski frank 150,— Nemška marka 257,90 Avstrijski šiling 36,35 Dinar: debeli 33,50 drobni 33,50 MENJALNICA vseh tujih valut DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4: Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ulica Montorsino 8 (Rojem). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg della Borsa 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: teL 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: teL 271-124. Šolske vesti Občinska uprava Devina - Nabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-7 v občinskih vrtcih začelo dne 1. ek" tobra še danes bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskin vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanj^ veljajo za tiste otroke, ki niso bib vpisani že v prejšnjem poletnem roku- Razna obvestila Vodstvo TPPZ vabi vse pevce P? orkestraše jutri, 26. t.m., ob 21. uri na generalno vajo za nastop v Podgon- Pripravljalni odbor upravičenih P0-sestnikov «jusarjev» v Trebčah javlja-da bo jutri, 26. t.m., ob 19-3® Ljudskem domu v Trebčah občni zbo z dnevnim redom: 1. Branje in 9”^ britev statuta; 2. Poročilo Pretisey^r ka pripravljalnega odbora; 3. Voh odbora; 4. Razno. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE - LAK VIRGILIO - 126 73, 127 74, 12» ^ 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 0 E50 coupé 70. A 112 74, Citroen 75, Fulvia coupé 67, 125 68, 1000 tam. 70 m drugih 20 avt®Lu. bilov vseh vrst na ogled v UL lia 10 in UL Cologna 7. IŠČEMO hišno pomočnico z nekaJ urno zaposlitvijo. Telefonirait 7 ob urah kosila. BO SAD ENOLETNEGA TRUDA ZADOVOLJIV? Vinogradništvo in bližnja trgatev v sgoniški občini Grozdje bodo začeli trgati prej kot običajno Bliža se trgatev, ko spravi vinogradnik v hram sad enoletnega truda in skrbne nege trtnih nasadov. V zgoniški občini smo v tem zadnjem desetletju žal zabeležili isto kot drugod, se pravi beg mladine od kmetijstva, ker jim nudi zaposlitev v trgovskem in industrijskem sektorju boljši in gotov zaslužek. Na svoji zemlji so ostali le še maloštevilni vztrajni kmetovalci, ki (čeprav z neustreznim zaslužkom) sicer z modernimi napravami obdelujejo posestva in tako nadaljujejo s tradicijo svojih prednikov. Kmetijska panoga, ki se je kljub vsemu še najbolj ohranila in se ji posvečajo tudi kmetje «a part-time», se pravi le ob prostih urah po delovnem urniku v tovarni ali v uradu, jè vinogradništvo tisto, ki ima v naših krajih trdne in globoke korenine. V zgoniški občini še ved-no goji vinsko trto nad 80 kmetovalcev, od katerih je le kakih 20 odstotkov poklicnih. Pred trgatvijo vsak vinogradnik ugiba, koliko mošta bo dalo grozdje in kakšna bo kakovost novega pridelka. To je nujno potrebno, saj je treba razpolagati s primerno posodo in pripraviti vse potrebno za najboljši uspeh tega kmečkega praznika. V perspektivi novega pridelka je zanimiv pregled količine lanskoletnega pridelka v posameznih vaseh zgoniške občine: skupna količina javljenega vina (kdor pridela le nekaj stotin litrov vina, navadno sploh ne prijavi) je znašala 1.071 hi, od katerega je bilo 795 hi belega vina in 27G hi kraške črnine, ki je bližnji «sorodnik» tipičnega terana. V posameznih vaseh je bil tak pridelek belega vina (v oklepaju odstotek skupne količine): Salež 304 hi (38,2 odst.), Sa-ttiatorca 187 hi (23,5 odst.), Zgonik 79 hi (10 odst.), Koludrovca 70 hi (8,8 odst), Zagradec 53 hi (6,6 odst.), Repnič 32 hi (4 odst.), Brišniki 25 hi (3,2 odst.), Gabrovec 20 hi (2,5 odst.), Devinščina 17 hi (2,2 odst.) in Proseška postaja 8 ni (1 odst.). Pridelek kraške črnine pa izgleda takole: Salež 106 hi (38,4 odst.), Samatorca 58 hi (21 odst.), Zgonik 30 hi (10,8 odst.), Zagradec 21 hi (7,6 odst.), Koludrovca 14 hi (5 odst.), Repnič 13 hi (4,7 odst.), Briščiki 13 hi (4,7 odst.), Proseška postaja 12 hi (4,4 odst.), Gabrovec 5 hi (1,9 odst.) in Devin-sčina 4 hi (1,5 odst.). Iz statističnih podatkov je zanimivo razbrati, koliko vinogradnikov je v vsaki vasi in kakšna je Poprečna količina pridelka: V Zgoniku predela 12 vinogradnikov povprečno 9 hi vina, v Šaležu 33 - 12,4 hi, v Samatorci 15 - 16,3 hi, v Gabrovcu 3 - 8,3 hi, v Repniču 5 - 9 hi, v Briščikih 1 - 38 hi, v Kolu-drovci 7 - 12 hi, v Zagradcu 2 - 37 hi, na Devinščini 2 - 10,5 hi, na Proseški postaji 1-20 hi, Na prvem mestu moramo navesti Zagradec, saj edini dve kmetiji, ki sestavljata zaselek, pridelata skupno 74 hi vina, medtem ko je zelo dobro razvito vinogradništvo predvsem v Sa-ležu. Samatorci in Koludrovci. Vseh 1.071 hi vinskega pridelka prčsega potrebe za domačo Potrošnjo, zato nekateri kmetje od-‘>rej°v. osmico, ko v nekaj dneh novčijo po dokaj ugodnih cenah celoletni trud. Marsikateri ^mogradnik pa proda svoj pridelek - rala presegati lanski pridelek in če bo vreme sončno še nekaj dni, bo tudi kakovost vina dosegla svoj o-bičajni nivo. -bs- Obvestilo trgovcem in gostilničarjem 30. septembra zapade rok za predložitev izjave o čistem dohodku podjetnikov, ki so vpisani v sezname bolniške blagajne trgovcev. V ta namen so pravočasno dobili domov vsi zainteresirani posebne o-brazce. Po zakonu št. 160 z dne 3. 6. 1975 so bile spremenjene lestvice kategorij, po katerih se računajo letni prispevki dajatev. Na podlagi prijavljenih dohodkov za leto 1974 bodo vse koristnike uvr- stili v devet kategorij. Kdor ne bo dohodkov prijavil sam, mu bo kategorija določena uradno. Kdor bi pa navedel različne dohodke od tistih, ki jih je navedel davčnim oblastem, bo za razliko obdavčen. Vse, ki še niso izpolnili obvezno sti vabimo, da se zglasijo v uradih Slovenskega gospodarskega združenja ali patronata INAC v Ul. Cicerone 8/b, kjer imajo že pripravljene vse potrebne obrazce. Zainteresirani naj prinesejo s seboj kopijo zadnje davčne prijave. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Zaradi tridnevnega posveta o šolstvu, ki ga prireja SDORI, je današnja odborova seja odložena na torek, 30. septembra, ob 18. uri. iiiiiiiimiiMimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimiiiiimiiiiimniiiniiiiiiinm,,,mm,,,,mmmmiuui V_ ORGANIZACIJI DOLINSKE OBČINSKI UPRA VI V NEDELJO V BOLJUNCU «PRAZNIK GROZDJA» Popoldne pester kulturni spored, zvečer ples Na Gorici v Boljuncu bo v nedeljo, 28. septembra, tradicionalni «Praznik grozdja», ki ga organizira dolinska občinska uprava. Letos poteka 20 let odkar si je občina zamislila ta praznik, ki vsako leto privabi veliko množico. Kot vedno, bo na trgu polno stojnic in kioskov. V občinskem kiosku bo na razpolago namizno grozdje in sladki mošt, ki ga bodo nabavili pri vaškem vinogradniku. Kioske bodo pripravili tudi športni društvi Breg in Rosandra ter prosvetno društvo «France Prešeren». Tu bodo prodajali jedačo in pijačo. Svojo prisotnost je najavila še Kmetijska zadruga, ki bo razstavila razne vinske posode in orodje. V navadi je, da se ob tej priliki pripravi pester kulturni program, ki se bo letos pričel ob 15. uri s koncertom godbe na pihala iz Brega. Sledil bo nastop folklornih skupin «Stu ledi» iz Trsta in «Santa Gorizia» iz Gorice. Nato bo domači mešani pevski zbor «France .Prešeren» izvajal nekaj narodnih in borbenih pesmi. Ansambel «Pomlad» iz Ric-manj pa bo nato poskrbel za dobro razpoloženje. • Ministrstvo za kmetijstvo razpisuje vsedržavni natečaj, preko katerega bodo sprejeli v službo 400 gozdnih straž. Rok za predložitev prošenj zapade 29. septembra. Izvod razpisa natečaja s pogoji lahko in-teresenti dobijo pri uradih gozdnega nadzorništva v naši deželi. JUTRI SE SESTANE POKRAJINSKI SVET Se vedno ni znano, kdo bo novi predsednik pokrajine Prav tako ni še znano, ali bodo v odboru, poleg demokristjanov, tudi socialdemokrati in republikanci Jutri zvečer se bo na svojo tretjo sejo v tej mandatni dobi sestal go-riški pokrajinski svet. Kot je znano je na dnevnem redu seje sprejetje ostavke predsednika, republikanca Giuseppa Marina, ki je bil izvoljen z glasovi treh sredinskih strank letošnjega 8. avgusta. Zatem bodo svetovalci izvolili novega predsednika, štiri odbornike in dva namestnika. Trenutno ni še znano niti kdo bo predsednik, niti katere stranke bodo direktno soudeležene v pokrajinskem odboru. Kar se tiče predsednika, se mora o tem izreči komisija za preučevanje kandidatur pri vodstvu KD, ki jo sestavljajo politični tajnik, trije člani pokrajinske svetovalske skupine in trije člani pokrajinskega vodstva. Prav zaradi doslej nejasnih pozicij socialdemokratske in republikanske stranke se ni ta komisija sestala. To tudi, ker bo od odgovora PSDI in PRI odvisno koliko mest v odboru bo pripadlo demokristjanom. Jasno je, da bodo dobili socialdemokrati enega odbornika, ki bo zavzel tudi podpredsedniško mesto in prav tako republikanci enega. To STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU M. Hennequin - G. Duval ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi Alenka Bartlova Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija ADRIJAN RUSTJA ——O— Danes, 25. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH. Jutri, 26. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU. seveda, če se odločijo za direktno sodelovanje v odboru in ne le za zunanjo podporo. Od tega je tudi odvisno ali bo KD imela, poleg predsednika, še dva odbornika in dva namestnika, ali pa bo število odbornikov večje. Poleg tega pa ni še znano koga bodo demokristjani kandidirali za predsednika pokrajine: dosedanjega pokrajinskega odbornika Lodija ali dosedanjega občinskega odbornika A-gatija. Prvi je morotejec, drugi pa bazist. Za sinoči je bila napovedana seja pokrajinskega vodstva republikanske stranke. Danes bodo republikanci demokristjanom sporočili rezultat sestanka, vendarle kaže, da nočejo biti direktno soudeleženi v odboru. Socialdemokrati bodo i-meli sejo svojega pokrajinskega vodstva drevi. Nenadoma je umrl prof. Rado Bednarik iiiiiiifiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiii VČERflI ZJUTRAJ NA TRŽAŠKI CESTI HUDA PROMETNA NESREČA TRGOVCA EGIČA WINKLERJA popoldne odpeljali «iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB ZAČETKU NOVE SEZONE V NOVI GORICI V Primorskem dramskem gledališču zasnovali bogat delovni program Novi umetniški vodja je Janez Povše • Turneja po Jugoslaviji s «Hlapcem Jernejem na debelo gostilničarju, ki vedno večjem številu točijo svojim go- Pra1*! domačo kapljico. Pov- wasavanje in tržna cena domačega ‘ria Postaja iz leta v leto bolj anovoljiva za pridelovalce, to pa sl-ih ec*'ca’ ozlroma zasluga vin-n' a razstav, na katerih kmetie Predstavljajo svoja vina. Vinograd-* ss zato toliko bob potrudilo, k-. ..Podelajo čim boljšo vinsko lij!'- kor si tako naredijo ve-^arP°- Razveseljivo je, da por s.‘??raj vsako leto priča boljši -Precni kakovosti razstavljenih vin Coslrlc 'k razstavah, to pa ima za že H 't-0, lma.i° vinogradniki, sem °prLPreu novo trgatvii°' P°v-nec a azne hrame, saj je npr. ko-en snZ"11!*-3 *etos v zgoniški občini na b-I? vinogradnik prijavil 3,hi vi- K k - preostal° za'0g°-z nJna so. Pre(Ividevanja v zvezi Pridelkom? Letošnji vre-in sn'v' P0?0)! so bili dokaj čudni sradni-tv^emlnljivo vPlivali na vino-rai ^ °' 2arod je bil letos sko-■ J ^ kazalo na Jin „ Zarod je bil letos izjenmnSrd bogat in ie kazal~ — i® zaradirnhl,eV' nakar pa i6 groz& vlasr b! oodnega deževja in velike gniti a atsikje obolelo in pričelo noma S'rav so vinogradmui veči-Vse tn kr°pili ‘rte kar osemkrat, ‘eri Lrir m- vedno zalegl°- Neka- skvarjsn. p^'v^ JC “ najbl'Ž obolelo škatlah, ker baje grozdje in niso orumene-ki so niih Pinpi'te z modro galico. V zad- pravdo Pa Se je s‘anie ^lo po- ‘n Drava S^11 sončno vreme n° zvišala J0iftna . ‘°Pl0‘a občut-torei virf rtfdkorni odstotek in bo stopinje ^ dase”10 svoje običajne me ‘udi’ ustaviTo* k° ^ SUh° Vre' r - . ------ gnitje. Letošnja trgatev bo. jazbeci] m f ridlV'’aŽina fazani in zadeiahVPa ‘udl vrabci in ose) pri- viS rin?J ° Šk0d0- Velika ve6ina pWmL SntaPč jG ŽG Pripravila naprave'in ho vse Potrebne grozdja ko hn 3 S trganjem Pritisk in h . acel padati zraeni vremena vit0re‘ .kon,ec lepega gatev začoK ekak°r bi se morala tr-Cem teca mo " Zakljuéiti pred kon-deset dni £ Tj ture-i vsaj teden, načelna a0t 0.blčaino. Splošna (kar je turi °Ved nai bi bila sledeča Otožnega vi "f6 V0Šžil0): kol!čina njega vinskega pridelka bi mo- Primorsko dramske gledališče, ki stopa v novo sezono z dokončno formiranim vodstvom — umetniškemu vodji Janezu Povšetu, prej vodji Prešernovega gledališča v Kranju, se je pridružil še direktor Sergij Pelhan, prej tajnik Kulturne skupnosti Nova Gorica — želi v svoji jubilejni, 20. sezoni, še močneje povezati gledališki prostor, ki ga zajema. Kot je znano, sega ta prostor od Bovca do Pirana ter od Vrhnike do Ilirske Bistrice, v zadnjem času pa prihaja s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta do povezav. ki jih je mogoče označiti kot prelomne: izmenjava predstav v abonmaju, izmenjava otroške predstave — to so podatki, ki v konstruktivnem smislu močno obeležujejo perspektive Primorskega dramskega gledališča. Prva premiera v sezoni bo uprizoritev generacijske drame Iva Brn-čiča «Med štirimi stenami», ki ji bo sledila radoživa komedija Eugčna Labieha «Florentinski slamnik», za njo pa otroška predstava «Štirje fantie m szi lantje» Miroslava Košute. Drugi del bo predstavil novost v slovenskem gledališkem prostoru, dramo slovaškega avtorja Ivana Bu-kovčana «Preden bo petelin zapel», zatem pa Georgesa Feydeauja, s pri nas novim delom «Hotel svobodne menjave», da bi sezono zaključil s «Pahljačo» Carla Goldonija. Poleg tega velja omeniti postavitvi na malem odru in sicer «Učiteljico Margareto» Roberta Athnyda ter «Martina Kačurja» Ivana Cankarja v komorni priredbi. Poleg želje pritegniti vse večje število občinstva, n.pr. tako, kot se to dogaja na goriškem srečanju Malih odrov, čim bolj uspešno realizirati sodelovanje s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu ter čim bolje izvesti načrtovani program, velja omeniti še željo po pritegnitvi novih kadrov. Prejšnjo sezono je gledališče uprizorilo' 177 predstav, vendar ima samo 9 (!) stalnih igralcev. Zato je razpisalo dve prosti mesti za moška igralca v upanju, da bo uspelo pritegniti nove sodelavce. V povezavi z Zvezo Kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica ter odgovarjajočimi dejavniki v zamejstvu, bo zato nujno širiti gledališko kulturo intenzivneje kot doslej, kar pomeni navdušiti večje število ljubiteljev za aktivno udejstvovanje v gledališču. Primorsko dramsko gledališče se v začetku oktobra odpravlja na turnejo po Jugoslaviji s predstavo «Hlapec Jernej» v režiji Jožeta Babiča. Obiskalo bo Leskovac na «5. festivalu klasike na jugoslovanskih odrih», zatem bratsko mesto Nove Gorice Aleksandrovac Vrnjačko Banjo. Svetozarevo ter Zagreb, odprto pa ostaja gostovanje v Beogradu, ki je načeloma že sprejel nastop, nujno pa je uskladiti še nekaj postavk. S turnejo po Jugoslaviji ter premiero Ive Brnčiča in njegove drame «Med štirimi stenami», se bo intenzivno pričela jubilejna sezona. Obvestilo dijakom Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici obvešča, da se bo pričelo novo šolsko leto v sredo, 1. oktobra, s šolsko mašo. Dijaki naj se zberejo ob 10. uri na šolskem dvorišču, od koder bodo šli v spremstvu profesorjev v stolno cerkev. Še ne bo nakazil za šolske knjige Občinska nakazila za šolske knjige dijakom nižjih srednjih šol bodo letos precej zakasnila. To ker je prejšnji zakon lani zapadel, novi pa je bil v deželnem svetu sprejet šele 27. avgusta letos (je to zakon št. 62), občine pa niso še dobile nacedil kako naj v bodoče ravnajo, i.iti ni deželna uprava določila vsot, ki jih da posameznim občinam. Sestanek sekcije SS v Štamirežu V Standrežu se je sestala sekcija Sloveni ko skupnosti, vodil jo je tajnik Božidai Tabaj. Prikazal je stališče SS v pogajanjih za sestavo občinskega odbora in dejal, da SS nasprotuje sedanjemu odboru, v katerem so zastopani KD, PSDI in PRI, ker te stranke niso hotele sprejeti pogojev, ki jih je postavila SS. štandreška sekcija je pozitivni o-cenila zadržanje vodstva SS, ki ,ie pravilno tolmačilo zahteve štan-drežcev v zvezi s programi, ki jih goriška občina namerava izvesti na štandreškem področju in to predvsem v zvezi z industrijskim področjem, avtoportom, ljudskimi stanovanji. !» valid Oskar Vodopivec. Pokojni Vodopivec je sam živel v podstrešni sobi stavbe. Ponoči je, verjetno zaradi kratkega stika, pričelo goreti v njegovi sobi. Nesrečnega moža je zajel gost dim, še ves zaspan je pohitel na stopnišče, razbil steklo na vratih stanovanja v drugem nadstropju, da bi obvestil sosede in pohitel nato odpret okno na stopnišču, ki daje na dvorišče. Pri tem pa je izgubil ravnotežje (okno je namreč nizko) in padel na dvorišče, približno deset metrov nižje, kjer je obležal. Stanovalci so medtem že poklicali gasilce, ki so prihiteli na lice me- 1113 Winklerjev avtomobil po nesreči V jutranjih urah se je na Tržaški cesti pripetila zelo huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 48!-letni trgovec Egidij Winkler iz Ul. Catterini 21. Slednjega so takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hud možganski pretres ter udarec v prsni koš, zaradi česar so si pridržali prognozo. Winklerjevo stanje se je kasneje poslabšalo, tako da so zdravniki okoli 14. ure sklenili, da ga premestijo v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice. Slovenski trgovec se je ponesrečil okoli 9. ure na Tržaški cesti, na odseku, ki je trenutno v popravilu. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo cestne policije, smo izvedeli, da je ponesrečenec vozil zasebni avtomobil, alfa romeo 2000, iz središča mesta namenjen v sta m kmalu pogasili ogenj. V pod-1 svoj urad na Tržaški cesti. Iz še strešnem stanovanju Vodopivca in 1 neznanih vzrokov je avtomobilist iz-‘udi na strehi je nastalo za več kot | gubi! oblast nad vozilom in se z milijon in pol lire škode. vso silo zaletel v betonski steber. • Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji preučil dnevni red seje občinskega sveta, ki bo prihodnji teden, 3, oktobra. Nssreča mladeniča V tržiški bolnišnici so včeraj zjutraj sprejeli 19-letnega Lucijana Grudna iz Vižovelj, kateremu so u-gotovili zlom desne noge in druge lažje poškodbe, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Mladenič se je ponesrečil v Sesljanu, ko je z mopedom trčil v avtomobil. Nesrečna smrt upokojenca Včeraj ponoči, nekaj pred četrto uro, se je v stavbi v Ulici Nazario Sauro 28, pripetila huda in nepredvidena nesreča, katere žrtev je postal 61-letni upokojeni delavec in in- Krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Pod-gori prireja, s sodelovanjem goriške občinske uprave, v nedeljo, 28. septembra, svečano ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ PODGORE PROGRAM Ob 9.00 shod in sprevod Ob 10.00 odkritje in blagoslov spomenika Ob 10.30 slavnostni govori. V kulturnem delu sporeda sodelujejo Tržaški partizanski pevski zbor, godba na pihala iz Anhovega, moški pevski zbor iz Podgore in učenci slovenske in italijanske osnovne šole iz Podgore. v Egič Winkler nad katerim bodo speljali avtocesto. Zaradi silovitega udarca je Winkler z glavo udaril v vetrobran, avtomobilski volan pa ga je udaril v prsni koš. Očividci so ponesrečencu nemudoma nudili prvo pomoč in takoj pokhcali rešilec, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Izleti STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČI V IRSIU razpisuje ABONMA ZA GORICO za jubilejno sezono 1975 - 1976 Vse predstave^ v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slo- > vensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov od 29. septembra do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanii abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 27. septembra. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SFDEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplač . po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako'4.000 lir. Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 28. septembra, vzpon na Montaž (pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2, tel. ,24-95. SPD vabi člane, da se v nedeljo udeležijo odkritja partizanskega spomenika v Podgori. Gorica VERDI 16.00—22.00 «Fantozzi». P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Dossier Odessa». J. Voight in M. Schell. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «La decima vittima». Marcello Mastroianni in Ursula Andrews. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «La legge della camorra». D. Stradford in M. Matania. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.30—22.00 «Banana meccanica». A. Liberte in M. Pascal. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «La rinuncia». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Peccati in famiglia». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Ubijte Charlesa Warricka», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Dilinger». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Ljubimke», francoski barvni film ob 19.30. Ko smo se s profesorjem Radom Bednarikom pogovarjali v nedeljo predpoldne na svečanosti ob odkritju doprsnega kipa dr. Henrika Tume v Novi Gorici, nismo niti najmanj slutili, da bomo tri dni kasneje morali pisati o njegovi smrti. V nedeljo je bil prof. Bednarik res bolj utrujen, kot ob drugih podobnih priložnostih, med nastopi govornikov je sedel v senci in šele ko so drugi končali, je s težavo, s pomočjo zveste palice in mladih ljudi, vstal in stopil na oder in povedal nekaj besed o časih, ko je go-riška slovenska mladina častila Tumo in druge kulturne in politične osebnosti tistega časa. Njegov nedeljski govor je bil kratek, krajši od tistih, ki jih je imel ob podobnih svečanostih. Rado Bednarik se je rodil v Gorici. 2. avgusta 1902. Njegov oče, Ivan, je bil češkega pokolenja in v svoji mladosti se je naselil v Gorici. V Ulici Croce, poleg naših šol, je imel svojo knjigoveznico in prav Prosvetno društvo «A. Paglavec» v Podgori priredi v okviru odkritja domačega partizanskega spomenika in v sklopu 14. SŠI KOLESARSKO TEKMOVANJE ki bo v soboto, 27. septembra, ob 16. uri v Podgori. Pravilnik : Ekipe sestavljata po dva kolesarja ali kolesarki ali mešano. Ekipe bodo za končno lestvico razdeljene v dve kategoriji in sicer do 14. leta starosti in nad 14. letom starosti. Dovolj je, da ima en sam tekmovalec nad 14. let za to, da ekipa tekmuje v višji kategoriji. Tekmovanje ni hitrostno, vendar bo določen maksimalni čas povratka. Dolžina proge ne bo presegala 15 km. Čeprav bo organizator poskrbel za čim boljšo tehnično organizacijo in pomoč, odklanja vsako odgovornost v primeru poškodbe, ki bi se pripetila med tekmovanjem. Podrobnejša določila in navodila bodo tekmovalci dobili ob startu. Naj omenimo še, da bodo pokali za prvi dve ekipi v vsaki kategoriji in kolajne za prvih pet ekip v vsaki kategoriji. Vpisovanje bo uro pred startom ob 16.00. Mali oglasi. PREŠITE volnene odeje tudi po naročilu. skrbna izdelava, cene po kakovosti, mehčanje, česanje. Gradiška, Ul. Cavour 11, ■ tel. 99500. j v tej se je mladi Rado zaljubil v knjige in se naužil kulture, kateri je ostal zvest do zadnjega. Bil je še deček, ko je še pred prvo vojno spoznal najbolj znamenite ljudi našega kulturnega in političnega življenja in prav zato se je tudi z veseljem vključil v delo Kluba starih goriških študentov, ki je v zadnjih desetih letih postavil številne plošče in spomenike takratnim veljakom. V letih fašizma je moral Rado Bednarik okusiti zlo, ki ga je fašizem stresal nad Slovenci. Bil je v skupini socialno mislečih slovenskih katoličanov, ki so se zbrali okrog poslanca Engelberta Besednjaka. Z njim je delal pri Malem listu in pri Novem listu, kasneje je urejeval slovenske knjižne zbirke, dokler se je le dalo. Pri tem pa so ga fašisti ovirali, pošiljali v zapore in konfi-nacijo, mu odjedali delo in s težavo se je boril z družino za goli obstoj. Po osvoboditvi ga srečamo v prvih vrstah tistih šolnikov, ki so dali vse od sebe, da so se obnovile naše šole. Z ravnateljem Nemcem in Pavšičem ter s profesorjem Bekar-jem je delal na tem, da bi te šole čim bolje uspevale. Sestavljali so, pisali, razmnoževali razna skripta, kajti slovenskih knjig ni bilo. Prof. Bednarik je bil pri tem še posebno delaven. Takratni dijaki smo tem ljudem hvaležni, da so nam nudili znanje v našem jeziku, da so napravili vse, da smo naš jezik, našo kulturo, našo zgodovino zares vzljubili. Prof. Rado Bednarik ni miroval, na se omejeval samo na šolo, v kateri je poučeval predmet, ki mu je zares najbolj ugajal: zgodovino s posebnim poudarkom na domačo zgodovino. Bil je med pobudniki Dijaške matice, vodil je Dijaški dom v najtežjih letih njegovega obstoja, kasneje je bil med pobudniki Sindikata slovenskih šolnikov. S članki o domači zgodovini je sodeloval v «Soči», pri tržaškem radiu, kasneje je sourejeval «Novi list» in skrbei za vesti iz Goriške, vsako leto je izdajal «Trinkov zbornik» za naše beneške rojake, sodeloval je pri «Jadranskem koledarju» in številnih drugih publikac -ah. Tudi v našem dnevniku se je občasno oglašal. Pisal je zelo veliko, podrobnosti je nabiral tako v knjižnicah kot med našimi ljudmi, v mestu in na podeželju, ko so mu pripovedovali o starih časih v gostilnici. ob srkanju kozarčka žlahtnega briškega vinca. Napisal je o-gromno člankov, ki so raztreseni po časopisih, revijah, almanahih; edino kar nam je žal je, da svojega bogatega znanja ni nikdar stmil v knjigo, kjer bi lahko marsikaj zanimivega zapisal o naši krajevni zgodovini. Udejstvoval se je tudi na političnem področju. Omenili smo že, da je bil pred vojno v vrstah slovenskih progresivnih katoličanov: s poslancem Besednjakom je sodeloval tudi po tej vojni, bil je med voditelji krščanskosocialne skupine na Goriškem, letos spomladi pa je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske skupnosti na Goriškem. Pred nekaj leti je zapustil našo šolo in se upokojil, bil pa je še vedno žilav in s prijatelji se je o naših stvareh pogovarjal vsak dan, najprej v Bratuževi kavarni, nato pa v kavarni Adriatico na Travniku ah' v kaki domači gostilni. Zelo ga je prizadela smrt žene Karmele, s katero sta v težavnih razmerah vzgojila sedem otrok. V torek zvečer se je nenadoma počuti! slabo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je ob 23. uri umrl. Pogreb bo danes ob 12.30 iz goriške bolnišnice v cerkev na Placuto, pokopali ga bodo na goriškem pokopališču. Naj bo dragemu in od vseh spoštovanemu profesorju lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil, za katero je trpel in za katero se je razdajal s svojim bogatim znanjem. Svojcem naše sožalje. Marko Waltritsch Odbor Dijaške matice izreka ob smrti svojega soustanovitelja prof. Rada Bednarika svojcem iskreno sožalje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tek 22-68. Potrti sporočamo žalostno vest, da je v torek ponoči v goriški bolnišnici preminil v 73. letu starosti naš dragi RADO BEDNARIK Pogreb bo danes ob 12.30 iz veže mrtvaške kapele goriške bolnišnice v cerkev na Placuto ter na glavno pokopališče. , Žalujoči : sinovi in hčere ter drugo sorodstvo Gorica, 25. septembra 1975 Žalovanju se pridružujejo družine Panjek, Godina, Gasperčič in D’Agostino. Slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, da je umrl prof. RADO BEDNARIK podpredsednik sveta Slovenska skupnost Gorica Gorica, 25. septembra 1975 Stravisijeva v galeriji Cartesius .. . ...............................................■— . • V galeriji «Cartesius» že nekaj dni razstavlja znana tržaška umetnica Neida Stravisi, ki je dala na ogled kaka dva ducata svojih novejših del. Razstava, ki se bo končala v sredo, 1. oktobra, prikazuje tudi nekaj motivov s Krasa. Na sliki njene «Simbologije» Sveti sedež se torej ne bo selil v Jeruzalem VATIKAN, 24. — V zvezi z an-i.eto, ki jo je začel neapeljski iist «Rema» o domnevni preselitvi svetega sedeža v Jeruzalem, je direktor vatikanskega tiskovnega urada dr. Federico Alessandrini dal naslednjo izjavo: «Ne moremo demantirati vseh pravljic, ki se v svetu širijo o svetem sedežu, papežu in Cerkvi nasploh. Posebno v tem primeru, ko je neresničnost že tolikšna, da bi mogla biti dovolj njena gorostasnost, da bi ji nihče ne verjel.» Neapeljski dnevnik «Roma» je začel objavljati vrsto člankov, od katerih je prišel danes na vrsto prvi in katerega namen naj bi bil, preveriti, kaj je res v govoricah, ki se širijo in po katerih naj bi se v Vatikanu proučevale možnosti za selitev svetega sedeža v Jeruzalem. Neapeljski list poudarja, da bi ta možnost, selitev svete stolice v Jeruzalem, mogla priti v poštev v primeru, ko bi na prihodnjih volitvah komunisti dobili relativno večino in prišli s tem avtomatično na oblast. Selitev bi dala italijanski katoliški cerkvi možnost bolj svobodnega ravnanja v novih razmerah. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Nikola Palic Spolno življenje Knjiga, ki je bila napisana že pred dvajsetimi leli, ki pa je vendarle še vedno hudo aktualna in zato tudi koristna V priredbi dr. Bogdana Tekavčiča je pri Mladinski knjigi izšla slovenska izdaja knjige nedavno umrlega vojvodinskega zdravnika dr' Nikole Poliča, s pravim imenom šandorja Steinfelda, Avtorja knjige moramo šteti med pionirje odkrite ter sistematične spolne vzgoje v Jugoslaviji. Knjigo je avtor napisal v srbohrvaščini že pred dvajsetimi leti. Medtem smo tudi pri nas dobili v slovenščini nekaj tovrstnih del. Paličevo knjigo pa je bilo treba glede na današnji čas prirediti ■ in dopolniti. Kljub temu pa je knjiga ohranila prvotni avtorjev značaj, ko je Polič z njo oral ledino spolne vzgoje v Jugoslaviji. Kljub nekaterim izdajam, ki smo jih v zadnjih letih dobili na slovenski trg, bo knjiga Spolno življenje še vedno koristna in s tem tudi dobrodošla. Slovenskemu bralcu bo pomagala razvo- .................................................................................. KAJ PRA VIJO V KROGIH FAO še pri dobri letini bo hrane premalo ZDA imajo dobro letino žitaric, vendar ne bodo dale prav nič v rezervne sklade - Kaj če letina odpove? Po najnovejših podatkih organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki i-ma svoj sedež v Rimu, letošnja letina dobro kaže in bo bogatejša od lanskoletne, hkrati pa je svetovno prehrambno stanje še vedno zaskrbljujoče. Večja kmetijska proizvodnja namreč ne bo omogočila tega, kar so si zamislili pred nekaj meseci, da bi se namreč zaloge. prehrambnega blaga, predvsem zaloge žita povečale, zaradi česar ostajajo zaloge žita na najnižji ravni v vsem povojnem času. Še vedno je torej aktualna ocena, ki je bila dana na lanskoletni konferenci Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, da je namreč dovolj ena slaba žetev v svetovnih merilih in se bo precejšen del človeštva znašel pred katastrofo. Razmere na svetovnem tržišču kmetijskih proizvodov so v pretežni večini odvisne od pridelka v najbogatejših deželah, t.j. od pridelka v tako imenovanih žitnicah. In letos je žitna letina v ZDA zares dobra, vsaj v primerjavi z lanskoletno, ko so v severozahodnih predelih ZDA zaradi suše pridelali razmeroma malo pšenice. Letošnji pridelek je za 8 odstotkov večji od lanskoletnega, tako da bodo ZDA letos imele 15 odstotkov vse svetovne proizvodnje pšenice. Še veliko boljša pa bo letošnja letina koruze v ZDA. Po sedanjih računih bodo v ZDA letos pridelali za 22 odstotkov več koruze kot lani in s tem dosegli rekordno letino. Toda ti pozitivni in ohrabrujoči podatki, ki prihajajo iz ZDA, ne bodo zalegli v smislu že prej omenjenih večjih prehrambnih rezerv v svetovnem merilu, še več, ne bodo dovolj niti za tako imenovano pomirjenje na svetovnem žitnem trgu. Sovjetska zveza, Poljska in Romunija so namreč letos doživele veliko sušo. Predvsem velja to za Sovjetsko zvezo, vendar tudi na Poljskem niso tolikšne suše imeli že obilnih 70 let. Sovjetska zveza je po približnih računih letos pridelala za 20 odstotkov manj pšenice kot je bilo predvideno in bo morala ta primanjkljaj pokriti z nakupom pšenice na svetovnih tržiščih. V ZDA in Kanadi je že kupila 15 milijonov ton pšenice in koruze, potrebuje pa še nadaljnjih 10 milijonov ton žitaric. Kér je Sovjetska zveza pred tremi leti doživela katastrofalno sušo in je bila prisiljena kupiti v tujini 25 milijonov ton žita. je s tem segla globoko v svetovne zaloge žitaric in s tem na eni strani dvignila cene tega pridelka, hkrati pa do skrajnosti skrčila mednarodne zaloge. Omenili smo tudi Poljsko in Romunijo. Poljska je letos doživela neverjetno «toplo poletje», ki se odraža v izredno slabi letini. Poljaki desetletja niso imeli tolikšne suše in zato bo Poljska morala kupiti v tujini veliko žita in to za potrebe prebivalstva kot tudi za živinorejo. Isto bi morali reči tudi za Romunijo, ki bo uvozila predvsem veliko koruze, pa čeprav je Romunija ena glavnih pridelovalk koruze na svetu. Pa tudi industrijsko in kmetijsko bogata zahodna Evropa beleži letos težave na tem področju. Letošnja žetev je neprimerno slabša od lanske in «lačni svet» bo letos zaman čakal na morebitno pomoč iz rahodne Evrope v prehrambnem blagu. Zahodna Evropa letos nima »ilikov za izvoz. Seveda bodo sedanje razmere na svetovnem tržišču s prehrambnim blagom najbolj prizadele dežele v razvoju, ki se že otepajo s številnimi drugimi težavami. Negativen vpliv na gospodarstva teh dežel pa bo imel tudi znatno manjši pridelek riža v večini teh dežel. Ne smerno pri tem pozabiti, da 400 milijonov ljudi tretjega sveta dobesedno gladuje ali je na robu lakote, nadaljnjih 800 milijonov ljudi pa je slabo prehranjenih in le neznatne negativne spremembe v svetovnem merilu lahko privedejo do katastrofe. O tem je bil govor lani v Rimu, doslej pa ni bilo prav nič storjenega. Nasprotno, razmere se še slabšajo. * * * Na svetu je trenutno 20 milijonov brezposelnih. To poroča statistični urad organizacije za . ekonomsko sodelovanje in razvoj OEC D, ki je ustrezno poročilo pred kratkim razposlal ekonomskim strokovnjakom in vladam držav članic. Največ brezposelnih je v deželah evropskega zahoda in v kapitalističnem svetu nasploh in to tako v relativnem kot v. obsolutnem smislu. V kapitalističnem svetu je namreč nad 15 milijonov brezposelnih, kjer nosijo prvenstvo,' seveda, ZDA, sledijo jim Japonska, Italija, Francija, Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija itd. SPREHOD PO NAJVISJEM NEBOTIČNIKU NA SVETU NEBOTIČNIK - DVOJČEK WORLD TRADE CENTER V njem dela 30 tisoč ljudi, obišče pa ga še 80.000 ljudi na dan Hude težave v notranjih komunikacijah - Že ob neznatni sapi «niha» Nebotičnik — dvojček «World Trade Center» na Manhattnu v New Yorku je najvišji nebotičnik v New Yorku in na svetu, pa čeprav ne najvišja zgradba. Šest nadstropij nebotičnika je pod zemljo, nad zemljo pa je 411 metrov zgradbe s 110 nadstropji. V tej zgradbi dela 30.000 ljudi, hkrati pa jo obišče na dan nadaljnjih 80.000 oseb, ki prihajajo v nebotičnik poslovno ali pa kot turistični obiskovalci. Nebotičnik World Trade Center so zgradili pred dvema letoma in kot samo njegovo ime pove, je namenjen poslovnim zadevam, poslovnih! namenom. Kljub temu da opravlja v njem svoje delo 30.000 ljudi, ni nebotičnik niti od daleč povsem zaseden. Ko so pred leti kopali temelje za najvišji nebotičnik na svetu, je na vsem svetu in torej tudi v ZDA vladal pravi gospodarski «boom». Ko pa je bila zgradba dokončana, so mnoga tu- di velika podjetja, so mnogi poslovni centri zapuščali središče največjega ameriškega mesta in se selili na periferijo ali celo v manjše centre, kajti v New Yorku je stanarina previsoka, vrhu tega so v New Yorku davčne obveznosti večje kot drugod. Zato je danes najmanj 20 odstotkov ne botičnika nezasedenega. V ZDA pa je hkrati brez dela že okoli 10 milijonov delovnih moči. Pustimo ekonomsko krizo ob strani in se vrnimo v nebotičnik. Čeprav je bil nebotičnik zamišljen kot poslovna in funkcionalna zgradba, se ljudje, ki v njem delajo, srečujejo z neverjetnimi težavami. Posebne težave predstavljajo komunikacije v nebotičniku, to se pravi komunikacije med višjimi in nižjimi nadstropji, pa čeprav je v zgradbi nameščenih nič manj kot 208 dvigal, od katerih je 23 «ekspresnih» in dosežejo tudi forzino 30 kilometrov na uro. Preteklo nedeljo je komunistična mladina priredila v Šempolaju svoj praznik. V popoldanskih urah je bil na vrsti kulturni program z nastopom mladih harmonikarjev, zvečer pa je bila prosta zabava s plesom, na kateri je igral ansambel «Veseli planšarji». Kot kaže gornja slika, je praznovanje privabilo veliko ljudi, niiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili,i„„iu,l|ll„„l|ii„llll|ll,llllll|lllimil|lll|IIIIIIIIIIII,imilIlllllllllimil PRI GRADNJI NASIPA OB REKI TISI Tisočletja stara naselbina davnih prebivalcev Panonije Ponovno oživela legenda o grobu Atilo in njegovem bogastvu SENTA, september. — Nekoliko južno od Sente so ob toku reke Tise odkrili izredno pomembno arheološko nahajališče. Po prvih rezultatih bi mogli trditi, da tako bogatega nahajališča še niso odkrili na področju Jugoslavije, pa čeprav so pri gradnji hidro-centrale Djerdap odkrili staro naselbino Lepenski vir, ki je vzbudila zanimanje v vsej Evropi. Grobovi. domovi in drugi objekti Sarmatov, Hunov in Avarov ter naselja in grobovi za sedaj še neznanih plemen iz davne železne dobe so prišli na dan prav po naključju. Bageristi, ki delajo pri gradnji nasipa ob Tisi, so naleteli na stare ostanke. Ko so na nahajališče prišli arheologi iz Subotice, je bilo več sto grobov že uničenih ali hudo poškodovanih. Toda nahajališče je zelo bogato in zato je še veliko zanimivih objektov ostalo na voljo znanosti. Prof. Laszlo Sekeres, znan arheolog iz Subotice, ki vodi dela pri odkopavanjih, pravi, da so na tem nahajališču odkrili nove in ponovne dokaze o navzočnosti Hunov v Panonski nižini oziroma v tem delu Vojvodine in da ni izključeno, da je veliki vodja Hunov, znani «bič božji» imel prav tu svoje «oporišče», od koder je odhajal proti jugu in zahodu na svoje po- hode, ki so ga privedli tudi v Padsko nižino. Arheolog Sekeres poudarja, da bodo materiali, ki so jih odkrili v tem nahajališču, prispevali k osvetlitvi preteklosti, ker je prav o tem razdobju bolj malo znanega. Novo nahajališče je vzpodbudilo še posebno tiste več ali manj nesmotrne iskalce Atilovega groba, v katerem naj bi bilo po nekih legendah zakopano tudi velikansko bogastvo. Po nekih legendah naj bi bil Atila pokopan pod reko Pad. Po drugih legendah pa naj bi ga bili pokopali ob reki Tisi in sicer tako, da so truplo Atile zakopali zelo globoko v zemljo, nato pa reko Tiso speljali čez njegov grob. Torej tudi za Tiso velja ista legenda kot za reko Pad, da namreč teče čez Atilov grob. Ob tem velja dodati še to: vse sužnje, ki so Atilo pokopali in nato Tiso speljali čez grob, so pobili, da bi se ohranila tajnost. Isto se trdi za reko Pad, oziroma za sužnje, ki naj bi bili Atilo pokopali pod reko Pad. Toda vtem ko is reka Pad ohranila svoje korito, je Tisa v zadnjih petnajstih stoletjih večkrat menjala svoj tok in zato ni izključeno. da je Atilov erob. v kolikor je dejansko ob Tisi, nekje v neposredni bližini reke. Raziskovalci so doslej razpolagali «z gotovimi podatki», da je Atila pokopan «na Madžarskem, blizu Tisaloka» nadalje «blizu Sen-tesa», končno tudi «med Ado in Sento», pa tudi v kdo ve kolike-rih drugih krajih obsežne Panonske nižine, skozi katero se vije počasen in vijugav tok Tise. Toda arheologi so sedaj zares našli naselje, ki pa ne izhaja iz dobe Atile in Hunov, pač pa iz dobe 4.000 let pred našim štetjem, to se pravi iz dobe' izpred 6.000 let, torej davno pred prihodom Hunov v Panonsko nižino. Tudi če «iskalci Atilovega groba» ne bodo mirovali, ker jim je odkritje ponovno vzbudilo domišljijo, se bodo arheologi držali svoje znanstvene metode in sistematično odkrivali novo arheološko bogastvo. Sicer pa so v grobovih, ki so jih odkopali, odkrili že več ostankov Sarmatov in Avarov, ki šo tod živeli pred približno 2.000 leti, vsekakor pred prihodom Slovanov in Madžarov v Panonsko nižino. Kaže torej, da gre za nahajališče, ki je staro okoli 5 do 6.000, vendar pa tudi le 2.000 let. Arheologi pa še ne govore o dveh civiliza-ciinh, ki bi mogli kraievno ali prostorno sovpadati, pa čeprav bi ju ločila med seboj tisočletja. Kakšne so te težave, nam bo prikazal posloven človek, ki ima svoj urad v 83. nadstropju. Mož je takole opisal neki svoj «doživljaj»: «V 83. nadstropju se je ustavilo ekspresno dvigalo. Skupno z menoj je stopil vanj starček, ki se je zdel že povsem dezorientiran. Želel je priti v 62. nadstropje, kjer so uradi davčne uprave new-yorske države. Kot irj je pravil, se je že polno uro prevažal gor in dol z enim in drugim dvigalom in nikoli ni mogel «pristati» na 62. nadstropju, ker dvigalo ni prispelo do tega nadstropja ali ker je vozilo kar mimo njega. Tudi sedaj, ko sva bila skupaj v dvigalu, mu to ni uspelo. Zato sva v pritličju stopila iz dvigala in se nato z drugim dvigalom povzpela do 44. nadstropja. Dalje to dvigalo ni šlo zaradi neke napake. In tedaj sem se spomnil in telefoniral v urad davčne uprave. Odtod so mi ljubeznivo pojasnili, kako bom prišel do njih. In tedaj sva morala s starčkom za pet nadstropij niže in tu po nad sto metrov dolgem hodniku do «lokalnega» dvigala, ki vrši službo le od 39. do 82. nadstropja. V kolikor bi starčku ne priskočil na pomoč, ki se verjetno prevažal ves dan, ne da bi prispel v urad newyorške davčne uprave.» Neka ženska pa je časnikarjem «New York Timesa» povedala svoj nič kaj prijeten doživljaj, ko je z vrha nebotičnika «treščila» v pritličje. ženska je rekla: «V začetku je bilo vse v redu, toda v 78. nadstropju smo nenadoma opazili, da se z dvigalom dogaja nekaj čudnega. Njegova brzina je postajala čedalje večja in koj nam je bilo jasno, da gre za forzino prostega pada. Končno nam je vendarle uspelo dvigalo ustaviti, toda z alarmno zavoro. In to prav v prvem nadstropju. če bi nam to ne bilo u-spelo, bi se bili čez nekaj metrov z dvigalom vred razstreščili.» Takšne nesreče se lahko zgodijo tudi drugod, tudi v manjših nebotičnikih oziroma zgradbah. V nebotičniku «World Trade Center» pa imajo tudi druge težave. Ne delujejo na primer klimatske naprave. Tudi to ni prav nič čudnega, kajti površina koristnega prostora v vsem nebotičniku znaša nič manj kot 1,200.000 kv. m. In kako boš ves ta prostor klimatsko «obvladal»? Lansko zimo je temperatura v nekaterih prostorih padla izpod ničle, hkrati pa so se v drugih prostorih «kuhali» ali bolje «cvrli» pri 42 stopinjah Celzija, kajti v zraku so imeli le 8 odstotkov vlage, pa čeprav bi morala v vsem nebotičniku vladati najprimernejša vlaga 50 odstotkov. Ljudi, ki so zaposleni v tem nebotičniku, .pa prevzema srh, kadar pomislijo ka' bi bilo, če bi v nebotičniku izbruhnil velik požar. Posebna panika je zajela mnoge Ijiidi iz nebotičnika, ko so si o-gledali zares srhljiv film «Inferno di cristallo», ki prav gotovo pretrese tudi človeka, ki ne živi v nebotičniku. Film prikazuje, kako se iz nekega nebotičnika, ki ga je zajel požar, ljudje mečejo v prazno. Da ves ta strah ni povsem neutemeljen, nam pove dejstvo, da so v lanskem letu imeli v nebotičniku, o katerem je govor, nič manj kot 46 manjših požarov, ki so jih sicer takoj zadušili, ki pa bi se lahko bili tudi širše razvneli. So pa še druge težave, ki grenijo življenje tistim, ki vsaj po sedem ur na dan preživijo v nebotičniku. Čeprav so si podjetja dogovorno določila svoje delovne urnike tako, da bi njihovi nameščenci lahko mirneje in brez gneče prihajali na delo in odhajali z dela, se gneči niso mogli izogniti. Gre, seveda, predvsem za gnečo na dvigalih, saj si je nemogoče zamisliti, da bi se ljudje premikali po stopnicah. Ni redko, da (Nadaljevanje na 6. strani) zlati marsikatero skrivnost in vprašanje spolnega življenja. Knjigo uvaja avtorjev predgovor k slovenski izdaji, uvod v delo pa je prispeval dr. Tekavčič. Drugi del je posvečen spolnemu življenju, tretji del higieni spolnega življenja. O spolni nemoči moškega govori četrti del knjige, peti pa o spolnih sprevrženostih, šesti del nosi naslov Spolne bolezni, sedmi pa Spolno življenje in družba. O tem kaj je spočetje in sploh o razmnoževanju je govor v naslednjem razdelku knjige. Zadnji del pa je posvečen spolnemu pouku in vzgoji. Razumljivo je, da so to le naslovi poglavij, ki so več ali manj obširna. Knjiga sama šteje nad 250 strani velikega formata in je torej najobsežnejše tovrstno delo pr, nas. Tekst dopolnjujejo risbe in slike in je tako knjiga še toliko bolj razumljiva in vsakomur dostopna. Ne moremo soditi o strokovni vrednosti knjige. Glede na to, da je bila knjiga prirejena za slovensko izdajo s strani uglednega in priznanega slovenskega ginekologa in strokovnjaka za spolno vzgojo, smemo zaupati v njeno polno vrednost. Nedvomno je, da bo mladi bralec, kateremu je knjiga prvenstveno namenjena, dobil iz celotnega dela zaokroženo predstavo o glavnih vprašanjih spolnega življenja, o družbeni pogojenosti in družbenih posledicah. Knjiga naj torej pripomore, da bi spolno življenje postalo plemenito, dostojno našega časa in bodočnosti, je zapisal avtor knjige v zaključni besedi. Pomagala naj bi utrjevati novo moralo današnjega časa ter prosvetljevati ljudi, saj spolnost ni več noben tabu in v tančice zavita skrivnost. Prepričani smo, da bo knjiga dobrodošla tudi slovenskim ljudem in da bodo ti radi segali po njej. Knjiga bo nedvomno izpolnila svoj namen in bo koristila mladim pa tudi odraslim, ne nazadnje pa bo v pomoč tudi učiteljem pri njihovih vzgojnih naporih. 18.15 19.15 20.00 20.40 21.15 22.45 19.30 20.20 21.00 21.20 22.10 9.10, 18.25 19.00 19.20 20.30 21.05 21.50 22.00 22.4C 23.10 20.55 21.15 21.30 23.00 ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino: Gledališki klub GLASBA (peto nadaljevanje) Športni dnevnik Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Sindikalna tribuna Srečanje med predstavniki tiska in Confindustrie Šest žena Henrika Vili.: ANNA BOLENA Tokrat pride na vrsto Anna Balena, ena izmed šestih žena Henrika Vlil., ki se je z njo oženil potem ko se je bil ločil od Katarine Aragonske. Razporoka med Henrikom in Katarino je imela hude posledice tudi na versko razpoloženje, ker se je tedaj anglikanska cerkev ločila od Rima. Zgodba o Anni Boieni in Henrikom Vlil. se začne s poroko in rojstvom male Elizabete, nato pridejo na vrsto spori med zakoncema, kajti Anna Balena je bila mlada in polna življenja, hkrati pa hudo ambiciozna, skratka avtoritativna ženska. Henrik Vlil. pa si je želel pokorne žene, ki bi tudi ne gledala na vsak njegov korak. Anna Balena pa ni trpela moževe nezvestobe. In ko je kriza prišla do vrhunca, je bila že v drugič noseča, le da je rodila pred časom in je nedonošenček umrl. Henrik Vili, je bil Anne že naveličan, bolje povedano bil je že zaljubljen v drugo žensko in zato je Anno obtožil nezvestobe in še drugih pregreh... DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika DRUGI KANAL Kolesarske dirke: KROŽNE DIRKE PO FURLANIJI DNEVNIK PRED MICHELANGELOM Henry Moore in «Rondaninijeva Pietà» Letos v marcu je minilo petsto let od rojstva velikega itali Janškega kiparja. Pier Paolo Ruggerini, ki je pripravil vrsto oddaj v proslavo velikega mojstra, si je izbral več umetni kov, ki naj spregovorijo o velikem mojstru in njegovih umo tvorih. Danes bo sloviti angleški mojster Henry Moore spre govoril o Rondaninijevi Pietà, to se pravi o tistem Michelan gelovem umotvoru, ki ga veliki mojster ni utegnil dokončati in ki ga lahko vidimo v milanskem muzeju Castello Sforzesco Veliki angleški kipar, ki je znan po svojih modernih koncep tih, ki pa že velja za nekakšnega klasika naše dobe, bo go voril o velikem delu, ki ga je Michelangelo ustvarjal polnih enajst let vse od 1553 do 1564, a ga ni dokončal JERRY LEWIS, drugi del ŠTIRIDESETA LETA Italijanski kinematografski dokumentarec med vojno in po vojni. Današnje nadaljevanje nosi poseben naslov Vrnitev upanja. V Paoluccijevem filmu Valle di Cassino dobimo pravo podobo povojne Italije. Podobe, ki nam jih nudi Ciociaria, so podobe, ki veljajo za obalno in še posebej za notranjo deželo, celo za tista področja Italije, ki jim je vojna kolikor toliko prizanesla. V tem primeru pa ne gre le za obnovo mest, naselij, ceri mostov itd., pač pa tudi za obnovo človeka, kar je opazno tudi v drugih delih filmov, ki pridejo nocoj na vrsto. Zato oddaja tudi nosi naslov Vrnitev k upanju JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 11.00 in 15.10 TV ŠOLA: Dolina Gangesa, Delegatski sistem, ^esen, Nemščina, Literatura, Učenci pred kamero, L. Suhodolčan: SKOZIGLED 2010 Iz serije Naočnik in Očalnik Detektiva Naočnik in Očalnik rešujeta zapleten in dragocen inštrument, ki mu pravijo «Skozigled 2010». Tega inštrumenta bi se radi polastili številni ljudje. Naočnik in Očalnik pa to ■ eprečujeta. Kot je znano, nastopata kot Naočnik in Očalnik Janez Kočevar in Brane Ivanc, poleg njiju pa še vrsta drugih umetnikov. Obzornik Mikrobi in ljudje: NEVIDNI SOVRAŽNIK ^bva '-serija šestih zgodb, ki jo 'je pod naslovom Mikrobi in ljudje “posnela družba BBC, je posvečena največjim in najpomembnejšim «lovcem na mikrobe» in sicer Ignazu Semmelwei-su, Louisu Pasteurju, Robertu Kocku in Pauìu Erlichu. DNEVNIK Krvna skupina AB (serija 110 policija) Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: «LJUBLJANA JE MOJE MESTO, ZDAJ» Po ocenah je v Ljubljani zaposlenih blizu 30 tisoč delavcev iz drugih republik. Srečamo jih pravzaprav na vseh delovnih mestih, a največ jih je brez ali z najnižjo kvalifikacijo. Ti delavci se pri vživljanju v novo delovno in življenjsko okolje soočajo z različnimi problemi. Oddaja skuša prikazati realni položaj teh del.-ivcev v glavnem mestu Slovenije, pa tudi to, kako skuša Ljubljana reševati to problematiko. DVE PLESNI SLIKI MAJE BEZJAK Oddajo je pripravil zagrebški studio, ki predstavlja znano baletko Majo Bezjak v dveh plesnih slikah DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček. Risanke DNEVNIK DNEVI OGNJA, celovečerni film Pionirji modernega slikarstva: EDWARD MUNCH Dobili smo peto knjigo Zgodovine slovenskega naroda Mnogo prepočasi, gotovo pa znatno počasneje_ od napovedane hitrosti, prihajajo' na knjižni trg knjige Zgodovine slovenskega naroda, ki jo piše profesor Bogo Grafenauer. Tisti, ki ne spremljajo redno knjižnega trga, pa tudi mlajši, so že pozabili kdaj je izšla zadnja knjiga te zbirke, ki jo izdaja Državna založba Slovenije in ki naj bi pomenila nek zaokrožen pregled najvažnejših dogajanj v zgodovini našega naroda. Zdaj je peta knjiga le prišla na svetlo, morda je znanilka boljših časov. Budi nam vsaj upanje, da se je morda le kaj premaknilo in da bodo izšle še ostale knjige, da bo delo le dokončano in da bomo imeli na policah slovensko zgodovino, ki jo tako pogrešamo. Peta knjiga Grafenauerjeve zgodovine slovenskega naroda obravnava obdobje od sredine 18. do sredine 19. stoletja. Gre torej za prikaz časa, v katerem so nastali prvi začetki narodnega prebujenja, ko so zaživele manufakture in je prišlo do začetkov industrijske proizvodnje ter razkroja fevdalnih organizacijskih oblik. Knjiga je razdeljena na tri dele, ki obravnavajo tri osnovne probleme: začetek razkrajanja fevdalnega sistema, prvi zlom fevdalne družbe in uprave na Slovenskem pod vplivom francoske revolucije ter zadnji poskus ohranitve fevdalnega sistema. V tem okviru prikazuje avtor upravno ureditev, reforme, agrarno tehnično revolucijo, jožefinizem, razvoj šolstva in kulture, vojne s Francozi, položaj po Napoleonovem padcu, začetke industrijski revolucije in začetke slovenskega narodnega prebujanja ter uveljavitve zavesti slovenske narodne skupnosti. Ta prikaz dopolnjujejo zemljevidi in bogato slikovno gradivo. Knjiga je sorazmerno neobširna, napisana jasno in vsakomur razumljivo saj je namenjena širšemu krogu, ne pa strokovnjakom. Nedvomno vsebuje sintezo vsega dosedanjega pisateljevega znanstveno raziskovalnega dela, pa zato površnemu bralcu morda vzbuja vtis preprostosti in lahkotnosti. Res je sicer, da bo šele strokovna sodba izrekla svoje dokončno mnenje o tej Grafenauerjev! zgodovini. Toda prepričani smo. da je knjiga znanstveno neoporečno delo in da bo vsem koristila pri spoznavanju naše preteklosti in u-mevanju dogajanj v naši zgodovini. škoda le, da dela avtor ne pospeši. Sl. Ru. ____________ ........................................................................................... TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in priredit- Izbran spored; 12.10 četrti pro gram; 13.20 Pisan spored; 14.05 Folklorni program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 ve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Veliki mojstri jazza; 20.20 Portret Človeško telo in njegove obrambne sposobnosti; 19.25 Program za najmlajše; 20.15 Jaka Štoka: «Trije tički»; 21.55 Relaks ob glasbi. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim skupaj; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Ansambel Alzner; 10.35 Plošče; 11.30 Od avtorja: Nino Rota; 20.40 Sindikalna tribuna; 21.10 Tržaški trio; 21.50 Prebiranje Dekamerona; 22.20 Ponovno na sporedu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Glasbena šola Kočevje; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne god- melodije do melodije; 12.00 Glasba be; 14.00 Priporočamo vam. . • po željah; 14.00 Turistične beležke; 16.30 Z nami je...; 16.50 in 15.10 Slovenske narodne; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.45 17.30 Poskočne; 17.45 Poje Kemal «Vrtiljak»; 17.45 H. NušičIgral-Monteno; 18.00 Mladinski klub: če va kronika — podlistek; 18.00 Ob novem šolskem letu; 19.00 September 75; 18.30 Iz domačega Glasba po željah; 19.30 Čarobna opernega arhiva; 19.05 Orkestri in godala; 20.00 Prenos RL; 20.30 solisti; 19.35 Produkcija kaset in Pisana glasba; 21.45 Glasba po že- gramofonskih plošč RTV Ljublja- 23.00 Ijah; 22.00 Radijski oder; Ritmi; 23.35 Slovenski trio. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; na; 20.40 Ansambel Jožeta Priv-ška; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 Literarni večer: Humor z vsega , sveta; 22.40 Lepe melodije; 23.20 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje Ljubezenske pesmi; 00.05 Al-boja-popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Ne- ti; pesmi; 00.15 Paleta popevk mogoči intervjuji: Kleopatra; 11.35 in ritmov. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite previdni pri postavljanju zahtev, če želite rešiti družinsko vprašanje, pokažite več smisla za enakopravnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Okoliščine bodo takšne, da bodo spodbudile vašo domiselnost. Prijateljska pomoč bo zelo ugodno vplivala na prijatelja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Utrujenost. Pazite na zdravje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) U-goden dan za uresničitev vseh načrtov. Ne bodite preveč zadovoljni s samimi seboj. Horoskop LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Premagati boste morali nepredvidene težave. Odlične zamisli pri u-metnikih. Zdravje brez motenj. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne razburjajte se zaradi krivičnih kritik. Srečne ure v družini. Prijetna ljubosumnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Posvetite vso pozornost vprašanjem, ki jih boste morali reševati. Bodite potrpežljivi v krogu družine. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ne sprejemajte nobenih važ- nih odločitev. Uživali boste vse zaupanje najmlajših. 19 ■, STRELEC (od 23. 11. do 20- ri' Trenutno boste zaradi nekate vprašanj sodelavcev omejeni v P slovanju. Pozabite na krivice. KOZOROG (od 21. 12. do 20.JO Povrnjen vam bo denar, na k rega niste več računali. Ne jemlj te resno muh ljubljene osebe. VODNAR (od 21. L do 19 Svoj delovni dan si boste ... organizirali ter dosegli naj J uspehe. Prijeten večer s pnj* teRIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne bo vam žal za velikodušnost ^ ste jo bili pokazah do sodelavca. ODBOJKA PREDOLIMPIJSKE KVALIFIKACIJE Kar enaindvajset držav v boju za le dve razpoložljivi mesti Italija je prišla v lahko, Jugoslavija pa v težko kvalifikacijsko skupino Pred kratkim so bile izžrebane skupine (in sicer štiri) za določitev še dveh reprezentanc, ki se bosta prihodnje leto udeležili olimpijskih iger v Montrealu. Konkurenca bo izredna, saj se bo potegovalo za dve razpoložljivi mesti nič manj kot enaindvajset držav. Skupine so naslednje: A: Italija, Belgija, ZDA, Izrael in Kuvajt B: SZ, Brazilija, Venezuela, Zahodna Nemčija in Grčija C : Vzhodna Nemčija, Bolgarija, Islandija, Španija in Indonezija D: češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Turčija, Nigerija in Iran Zmagovalci štirih skupin bodo potem igrali še med seboj in samo prvi dve reprezentanci tega zaključnega turnirja si bosta pridobili vi- lllllllilillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 14. slovenske športne igre PRAVILNIK ODBOJKE 1. Mladinski in članski turnir v moški odbojki prireja ŠK Kras. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v občinski telovadnici v Nabrežini in se bo predvidoma zaključilo v enem samem večeru. 3. Nastopajo lahko šesterke tistih društev, ki so članice italijanske odbojkarske federacije in redno tekmujejo na prvenstvih. 4. Tekme bodo potekale po pravilih italijanske odbojkarske zveze FIPAV. Igralo se bo na dva osvojena seta. 5. Ekipa, ki se ne bo prijavila sodniku 15 minut po najavljenem začetku tekme, bo zgubila b.b. G. Če bo več ekip imelo na koncu tekmovanja enako število točk, bo o uvrstitvi določalo razmerje v setih, oz. v točkah. 7. Organizator ne odgovarja za škodo ali poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja splošni pravilnik 14. SŠI, oz. pravilnik italijanske odbojkarske zveze. 9. Prireditelj si pridržuje pravico. da spremeni gornji pravilnik, če bo smatral to za potrebno. Rok za vpisovanje zapade v soboto, 27. 9. 1975. Vpisovanje é-kip na sedežih ZSŠDI v Trstu Ctel. 31-119) in v Gorici (tel. 24-95). n! : Točen spored tekmovanj bo objavljen v prihodnjih dneh. PR*VII.N'K BLIŽANJA 1. Tekmovanje v bližanju prireja ŠK Kras. Če se bo prijavilo veliko število ekip iz celotnega področja, bosta predvidoma prej na sporedu dve polfinalni koli, in sicer v Zgoniku in na Padričah. Nato se bo 8 ekip (sorazmerno s številom nastopajočih) iz obeh skupin pomerilo v Zgoniku. Če ne bo zadostnega števila prijavljenih ekip, pa bo potekalo v enem samem večeru v Zgoniku. 2. Nastopajo četverke; ekipe so lahko v mešani sestavi in imajo lahko rezervnega igralca, ki lahko v finalu nadomesti od-šotnega igralca. Ploščice imajo premer od 8 do 9 cm. 4- Organizator ne odgovarja za škodo ab poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. *• Za kar ni predvideno v tem Pravilniku, velja splošni pravil-nik 14. SŠI, oziroma pravilnik mižanja 13. SŠI. ^ Prireditelj si pridržuje pravi-co. da spremeni gornji pravil-P'k, če bo smatral to za po-trebno. • Rok vpisovanja zapade v sobo-27. 9. 1975. Vpisovanje ekip "a sedežih ZSŠDI v Trstu (tel. ■R-119) in v Gorici (tel. 24-95). ločen spored tekmovanj bo objavljen v prihodnjih dneh. zitko za nastop na olimpijskih igrah. Zaenkrat je že znana polovica u-deležencev olimpijskega turnirja. To so Japonska (kot olimpijski prvak), Poljska (ki je svetovni prvak), Kanada (kot domačin), Kuba (zmagovalec kvalifikacij Severne in Srednje Amerike), Južna Koreja (ki je osvojila drugo mesto na azijskem prvenstvu, za Japonsko). Pravico do nastopa v Montrealu bo imel tudi evropski prvak ter prvak Južne Amerike in Afrike. Pri žrebanju skupin je imela Italija največjo srečo. Kolikor toliko močan tekmec ji bodo samo ZDA. V drugi skupini bi morala biti finalist SZ, toda nekateri dobri poznavalci odbojke pravijo, da odbojkarjem iz te države ne bo potrebno igrati kvalifikacij, ker bodo zanesljivo evropski prvaki, če bo res do tega prišlo, ima potem odprto pot Brazilija. V tretji skupini bo neposreden o-bračun med Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo, slednja pa jei v odločilnih in pomembnih spopadih vedno boljša. Jugoslovanom je bil žreb vse prej kot naklonjen. Dvakratni svetovni prvaki, Češkoslovaki in Romuni so izredno trd oreh, zlasti odbojkarji ČSSR. Za Jugoslovane bi bilo najbolje, da oktobra meseca v Beogradu postanejo evropski prvaki prav Češkoslovaki. Kot vidimo, bo boj za dve razpoložljivi mesti izredno ogorčen in zagrizen. Tako težkih kvalifikacij ne bo v nobeni drugi športni panogi, ker je kakovost v odbojki veliko bolj široko zajeta, saj poznajo to igro na vseh kontinentih, razen v Avstraliji. G. F. KOŠARKA Dober start Italije CALI, 24. — V prvem dnevu svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva v Galiju so dosegli te izide: Italija — Brazilija 80:59 SZ - Kanada 103:52 Mehika — Madžarska 59:52 Juž. Koreja — Senegal 100:33 ČSSR - Avstralija 62:42 Japonska — ZDA 73:71 V PRIJATELJSKI TEKMI Olimpija premagala videmski Snaidero V torek sta se v prijateljski košarkarski tekmi v Ljubljani pomerili domača Olimpija in Snaidero iz Vidma, ki bo letos nastopal v A-l ligi. Ljubljančani so zmagali z 91:82, potem ko so bili gostje po prvem polčasu v vodstvu (50:44). Naj o-menimo, da so Videmčani nastopili brez poškodovanega Gioma. PADALSTVO Na EP v figurativnih skokih! Prva zlata medalja za Francoza Ar malaga V ženski konkurenci prevlada Sovjetinj PORTOROŽ, 24. — Na evropskem prvenstvu v Portorožu se je danes zaključila disciplina figurativnih skokov iz višine 2.000 m. Prvo mesto v moški konkurenci je osvojil Francoz Jean C. Armaing, 2. je bil sovjetski predstavnik Gurnij, 3. Čehoslovak Skotak, 4. pa spet sovjetski tekmovalec Ušnajev. V ženski konkurenci so vsa tri mesta zasedle sovjetske predstavnice: Koština, Sergejeva in Švačko. L. O. BOKS nam, italijanskega porekla, Tonyjem Petronellijem ne bo, ker si je Američan med treningom poškodoval roko. Srečanje je bilo na sporedu za soboto, 27. septembra v San Juanu. * * * RIM, 24. — Boksarski dvoboj za evropski naslov v srednjetežki kategoriji med Italijanom Aldom Tra-versarom in Nizozemcem Rodijem Lubersem bo 31. oktobra, v športni palači v Turinu. NOGOMET SAN JUAN UK PutiiORICO, 24. — Boksarskega dvoboja v welter kategoriji za svetovni naslov med prvakom Angelom Espado in Američa- ...................................................................................................................................................ihiiiiiiiiiuiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiihh.« KEFLAVIK, 24. — Dundee United (Škotska) je v prvem kolu za pokal UEFA z 2:0 premagal Keflavik (Islandija). NA SOBOTNI PRIJATELJSKI MOŠKI ODBOJKARSKI TEKMI ZSSDI■ SFRJ Borbeno napeto privlačno Sobotna tekma med moškima odbojkarskima reprezentancama ZSŠDI in Jugoslavije v Trstu je bila prava poslastica. za ljubitelje te . igre, saj so igralci obeh ekip pokazali borbeno, napeto in privlačno igro. Čeprav so imeli na drugi strani mreže re-nomirane nasprotnike, so se naši fantje premoči «plavih» upirali nadvse pogumno in požrtvovalno. Na slikah desno (od zgoraj navzdol); kapetana obeh šesterk si izmenjujeta darila; Valter Veljak je bil ob mreži nevaren tudi za reprezentančno raven nasprotnika; jugoslovanska vrsta se je lepo predstavila tržaškemu občinstvu; naši fantje so kljub temu, da so imeli kratek rok priprav, zadovoljili. SZOLNOK, 24. — V meddržavni prijateljski tekmi reprezentanc izpod 23 let je Madžarska premagala Avstrijo z 2:0. JUGOSLOVANSKI POKAL i V OKVIRU 10-LETNICE KOŠARKARSKEGA DELOVANJU ŠZ BOR Pirotski Radnički premagal Zvezdo S tem je pripravil največje presenečenje v osmini finala tega tekmovanja BEOGRAD, 24. — Enajsterica Rad-ničkega iz Pirota je v osmini finala nogometnega tekmovanja za jugoslovanski pokal pripravila na svojem domačem igrišču veliko presenečenje: premagala je namreč kar Crve-no zvezdo, ki je veljala v tem srečanju za velikega favorita, saj sodi med najboljše jugoslovanske enajsterice, medtem ko je pirotski Radnički celo le drugoligaš. V ostalih srečanjih ni prišlo do večjih presenečenj. Nekoliko izstopa le včerajšnja visoka zmaga Hajduka v Nišu, kjer je poslal tamkajš- njemu Radničkemu v mrežo, kar pol ducata zadetkov, in pa pet golov Šu-madije, ki je izkoristila ugoden žreb in izločila razmeroma šibko moštvo Lovčena. Izidi Radnički (Pirot) - Crvena zv. 4:2 Željezničar - Čelik 1:0 Vojvodina - Vardar 3:1 Šumadija - Lovčen 5:2 Zagreb - Velež 1:0 Dinamo - Sloboda 3:1 Radnički - Hajduk 1:6 Tekmo Istra - Famos bodo odigrali jutri v Pulju. Predavanje M. Novosela na stadionu «Prvi maj» Predavanje bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20.30 liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniifiHiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiMiiiiiiiuiiiiiimiiiniiiniiiiiiiiiimHiiiiimiiiiH KAJAK NASTOP ¥ OKVIRU 14. SŠI V ORGANIZACIJI RMV Tekmovanje v skupini članov je bilo najbolj kakovostno ^ .ue. on ra ' •)! ; hUo] Zmagovalci posameznih kategorij so bili Iztok Kodrič (Bor), David Kalc (RMY) in Bruna Mahne (RMV) Pred kratkim se je v okviru 14. slovenskih športnih iger v sesljan-skem portiču odvijalo tekmovanje v kajaku. Organizatorji so bili, kot že na prejšnjih športnih igrah, taborniki RMV. Čeprav je bila organizacija dobra, se je tekmovanju odzvalo le malo tekmovalcev. Glede na to, da je bilo vreme za tako tekmovanje idealno, je to res čudno. Čudno pa je tudi, zakaj ta drugje razširjeni morski šport pri nas životari, ko pa ima vse pogoje, da se idealno razvije. Pri zamejcih gojijo namreč ta šport le občasno taborniki, medtem ko se SPK Cupa posveča samo jadranju. Res škoda Tekmovanje je bilo razdeljeno na člansko, mladinsko in žensko kategorijo. Najbolj kvalitetno tekmovanje je bilo člansko, kjer je Iztok Kodrič s težavo premagal Egona Malalana in Alda Rupla. Takoj za njim je še sledil Stojan Kuret, nekoliko oddaljen pa je bil še Milko Malalan. V mladinski konkurenci je zmagal tabornik David Kalc pred požrtvovalnim Igorjem škamperlom. Doseženi časi pa so bili poprečni V ženski konkurenci, kjer so spet tekmovale samo tabornice, je zmagala Bruna Mahne pred Eriko Košuto in Fausto Sisti. Kolikor se vsi ti tekmovalci ukvar- jajo s kakim drugim športom, ne pa s kajakom, moramo biti z rezultati zadovoljni. Rezultati so naslednji: Člani Kodrič Iztok (Bor) 1’05”1 Malalan Egon (Polet) iwo Aldo Rupel (RMV) 1’08”8 Kuret Stojan (SPDT) rog”! Malalan Milko (Polet) I’18”5 Mladinci Kalc David (RMV) 1’22”2 Škampe-le Igor (RMV) 1’29”4 Ženske Mahne Bruna (RMV) 1’38”0 Košuta Erika (RMV) 1’43”0 Sisti Fausta (RMV) 2’05”2 D. J. JADRANJE Balkansko prvenstvo v Portorožu Puh in Miklavec ludi po 3. regati še vedno vodita PORTOROŽ, 24. — Na balkanskem prvenstvu v jadranju v Portorožu je bila danes zaradi slabega vetra na sporedu le ena regata. V razredu «leteči Holandec» sta zmagala grška predstavnika Dimos in Kourkoulos, Jugoslovana Puh in Miklavec sta bi- la druga, Zorčič in Grbavec pa 3. V skupni razvrstitvi sta jugoslovanski posadki še naprej na prvih dveh mestih. V razredu «finn» so vsa tri prva mesta zasedli Grki, v razredu «optimist» pa so bili spet najboljši Romuni in Turki. L. O. V prijateljskem srečanju Visoka zmaga Bora nad Italsidrom Bor — PHsider 124:74 (69:4:,. BOR: Canciani 8, Kerpan 3, Brana 6, Pegan Š. 4, Pegan A., Mesesnel 10, Dovgan 26, Zlobec 18, Gombač 16, Mazzucca 3, Udovič 20, Tre-visan 10. Borovci so včeraj odigrali drugo prijateljsko tekmo v okviru priprav na prvenstvo «pomlad» in so osvojili visoko zmago na račun Italsidra. «Plavi» so tokrat igrali skrbno, v obrambi so bili skoraj brezhibni, tako da so se nasprotniki s težavo prerinili do Borovega koša. Ker sta obe ekipi igrali obrambo na moža, je v drugem delu prišla na dan boljša telesna priprava naših fantov, ki so z lahkoto dosegli celo vrsto točk s protinapadi. edko ŠZ Bor bo v okviru proslav svoje 10-letnice košarkarske aktivnosti priredilo v ponedeljek. 29. septembra, ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» zanimivo konferenco s trenerjem jugoslovanske državne košarkarske reprezentance Mirkom Novoselom. Jugoslovanski zvezni trener bo na tej konferenci predaval našim in tudi ostalim italijanskim trenerjem o telesni pripravi in o tehniki v napadu .nakar bo odgovarjal na vsa možna vprašanja prisotnim. Nedvomno so take iniciative dobrodošle. Novosel je že letos bil Borov gost, ko je v telovadnici v Ulici Caravaggio predaval o obrambi in o moderni selekciji v košarki, tokrat pa bo spet imel zanimivo predavanje, ki je tudi odprto ostalim italijanskim trenerjem, tako da bodo ti spoznali našo manjše društvo. Naj omenimo, da se bodo ponedeljkovega predavanja skoraj sigurno udeležili trenerji kot Sales (Patriarca), Zorzi (Canon Benetke), De Sisti (Snaidero Videm) in drugi. Borovo ime bo torej seglo tudi v širši italijanski košarkarski krog. Miiller ne bo igral do leta 1976 MONCHEN, 24. — Srednji napadalec Bayema in nemške reprezentance Gerd Miiller je imel danes težjo operacijo na nogi. Miiller se je namreč med pokalno tekmo z luksemburško ekipo Jeunessc (zmagal je Bayern s 5:0) poškodoval. Vse kaže, da Miiller ne bo mogel igrati vse do začetka prihodnjega leta. «Azzurri» zadovoljili FIRENCE, 24. — Italijanska državna nogometna reprezentanca je danes v Firencah odigrala trening tekmo proti državni mladinski reprezentanci, katero je premagala s 5:0 (4:0), A reprezentanca je igrala s tako postavo: prvi polčas: Zoff, Rocca, Roggi, Bonetti, Bellugi, Pacchetti, Grazia-ni, Pecci, Savoldi, Antognoni, Mo-rini; drugi polčas: Castellini, Rocca, Roggi, Benetti, Gentile, Pacchetti, Oraziani, Pecci, Pulici, Zaccarelli, Causio. Strelci so bili: Oraziani (17.), Sa-voldi (18. in 24.), Antognoni (29.) v prvem polčasu in Causio (8.) v drugem delu igre. Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev. Italijanska reprezentanca, ki se pripravlja na sobotno tekmo s Finsko (v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov) je opravila danes res sproščen trening. Njen nasprotnik, mladinska reprezentanca, je predvajal prav tako igro, kot jo je pričakoval trener Bearzot: start na prvo žogo in velika gibljivost na igrišču. Tako si je A reprezentanca lahko ustvarjala vrzeli za gradnjo napadov, kar je prišlo do izraza zlasti v prvem delu srečanja. Vodstvo reprezentance je bilo i današnjim nastopom svojih varovancev zadovoljno. Zmaga Poljske nad Italijo V mednarodnem moškem prijateljskem odbojkarskem srečanju v Rimu je sinoči Poljska premagala Italija s 3:1 (17:15, 6:15, 15:8, 15:7). i:::;- J n i;::"::::::::::::::;;;::::..::: : Maj v deželi Sovjetov 24, iji ODKRITJE SREDNJE AZIJE I *e 1narnenom. da bi se zbližal s krajevno aristokracijo, mcc! Sander ženi s hčerjo Oksiarta Rahšano in eden iz-2av njegovih najsilnejših nasprotnikov postane njegov «n*. Takšna politika pa je povzročila nezadovoljstvo vojskovodji, ki so se zbali, da bodo 1J svoj položaj v osvojenih deželah. ne J^nhat vsega tega je bil, da so predstavniki krajev-Preh ^ . aj0čega vrha Sogda in Baktrije postopno začeli mir ^^ -na Aleksandrovo stran, kar je prineslo določen pot v deželi. In šele po vsem tem je Aleksander 327. Teta, sklpnu tu Pustd kot satrapa svojega tasta Oksiarta, enu začeti s pohodom v Indijo. jetj J^ot smo že omenili, so v drugi polovici četrtega sto-°slahi?red n3^111 štetjem nekatere države, ki so izkoristile stoini 6V fhnmenidskega imperija, začele hoditi po samo-si if» Pridobile neodvisnost. Prav v tem času je pridobij neodvisnost tudi Horezm. bij tt° Aleksander začel pohod proti Srednji Aziji, je drovim^eZmuSai-n