Stev. 257 V Ljubljani, sobota 9. novembra 1940 L«*° v Jugoslovanski protest v Italiji, Grčiji in Angliji zaradi bombardiranja Bitolja Naša vlada opozarja vojskujoče se države na posledice, ki bi jih ponovitev tega dogodka lahko imela Belgrad, 9. novembra. AA: Pooblaščeni smo objaviti naslednje uradno poročilo: Z Ozirom na bombardiranje Bitolja ter v pričakovanju, da se preiskava, ki je v teku, konča, je vlada storila potrebne korake pri vladah v Atenah, v Rimu in Londonu ter razložila ta primer kršitve jugoslovan- skega ozemlja od strani oboroženih sil ene vojskujočih držav, katere vojaki so zaposleni na grško-albanski meji. Kraljevska vlada je opozorila vojskujoče se države na posledice, ki bi jih ponovitev takšnih neljubih dogodkov mogla imeti. Izrazila je upanje, da bodo od njihove strani izdani ukrepi, da se takšni incidenti ne bi več ponovilL Kr. vlada si je pridržala pravico, da po izvidu preiskave pozneje stavi zahteve za pravično povrnitev osebne in tvarne škode, ki je bila s tem bombardiranjem prizadejana. Trinajsti dan vojne med Italijo in Grčijo Hespremenjen poSožaj na grških bojiščih Angleii bombardirali Valono, Tarent in Brind.si - Grki poročajo o zasedbi novih višin v Albaniji Nekje v Italiji, 9. novembra. Stefani. Italijanko vojno poročilo št. 154: Na epirski fronti se operacije nadaljujejo. Kljub neugodnemu vreme-nu je naše letalstvo izvedlo ofenzivno akcijo na ceste v okolici Prespanskega jezera in na utrdbe na Krfu ter zadelo več važnih vojaških objektov. Vsa naša letala s*, se vrnila na svoja oporišča. Sovražni oddelki šestih letal je napadel Valono. Naše protiletalske baterije so uničile sovražnikova letala, in sicei so štiri zbile, dve sta pa naj-brže poškodovani. Del posadke je pristal s padali. štiri angleške pilote smo ujeli. Atene, 9 nov. o. Atenska agencija. Grško vrhovno poveljstvo je izdalo snoči službeno poročilo o bojih na grško-albanski meji. Po vsem bojišču je močno topniško streljanje. Boji so le krajevnega značaja, na posameznih odsekih, do večjih bojev zaenkrat še ni prišlo. Grške čete so ujele 150 italijanskih vojakov, med njimi 5 višjih častnikov. 5 topov, 5 strojnic in tonogo drugega vojnega materiala. Italijanska letala so bombardirala neko Reško, mesto in ob tej priliki so Grki sestrelili eno italijansko letalo. Angleži so dvakrat bombardirali Valono. v n°fi od srede na četrtek pa so izvedli več ?Rledniških poletov nad Tarentom in Brindisi-iem, kjer so jih napadli italijanski lovci. V tem boju so Angleži izgubili dvoje letal. Grško poveljstvo zanikuje italijanska poročila o tem, da bi bila italijanska vojska dospela do reke Aherona. London, 9. nov. o. Iz Aten poročajo, da so grške čete pri Korči za en in pol kilometra napredovale in da potekajo srditi boji pri Pre- Razmerie med Italijo in Sov eti Rim, 9. novembra, m. V Rimu še do danes uradno ničesar niso sporočili o potovanju grofa Ciana v Šumavo. Italijanski uradni krogi so izcedno molčeči. Velikega sprejema v sovjetskem Poslaništvu v Rimu ob priliki sovjetskega državnega praznika se je udeležil tudi grof Ciano. Diplomatski krogi opozarjajo, da so se proslave r^letnice oktoberske revolucije udeležili poleg italijanskih, tudi japonski in nemški diplomati. V Rimu pravijo, da sovjetsko-italijanski odnošaji v zadnjem času kažejo težnjo po prijateljskem sodelovanju na političnem in gospodarskem področju. Zatrjujejo, da bodo novi italijansko-so-vjetski odnožaji prišli do izraza zlasti po končani grško-italijanski vojni. spanskem jezeru. Na epirskem bojišču ob severovzhodni obali, se Grki z vso silo branijo pred italijanskimi napadi in pravijo, da so z uspehom odbili močan italijanski naskok. Grki se na vsem bojišču odlične drže, morala njihovih čet je na višku. Zadnje vesti poročajo. da so grške čete v Albaniji zavzele novo vojaško pomembne višine, na katerih se utrjujejo. Včeraj so italijanska letala skušala napasti Atene, a jih je angleško letalstvo odbilo in niso prišla nad mesto. Italijansko letalstvo je v več valovih skušalo včeraj napasti Kreto, a so angleške vojne ladje s svojim ognjem prisilile Italijane k umiku. London, 9. nov. o. Iz Aten poročajo, da je grška mornarica položila mine na treh krajih pri Solunu in pri otoku Euboea. Angleški lovci se sedaj stalno nahajajo pri grški prestolnici in pravijo, da so zaradi tega italijanska letala prenehala letati nad prestolnico. Atene, 9. nov. AA. Reuter: Uradno poročajo, da so britanska letala bombardirala snoči italijansko letališče v Valoni in italijansko jadransko obalo. Angleška volna poročila: Štiri in pol urno bombardiranje Essena Snoči so angleška letala spet izvedla obsežne bombne polete nad Nemčijo in Italijo London, 9. novembra, o. Reuter. Angleško le- talsko ministrstvo poroča še podrobnosti o angleškem napadu na Kruppove tovarne v Essenu. To poročilo pravi, da je napad trajal štiri ure in da so letalci videli ogenj še 60 milj daleč od mesta. V Kolnu, kjer so bombardirali rafinerije petroleja nad dve uri, so povzročili ogromen požar, ki je bil videti nad 100 milj daleč. Bil je to od začetka vojne najsilovitejši in najuspešnejši angleški napad na to osrednje nemško industrijsko ozemlje. Med drugim so letalci videli ogromen ogenj, ki je objemal površino 6 kvadratnih kilometrov. Na vseh koncih in krajih je bilo neprenehoma videti strahovite modre in rumene eksplozije. Isto noč so angleška letala dve uri bombar- dirala Zeppelinove letalske tovarne v Friedrichs-hafenu ob Bodenskem jezeru. Skupine drugih letal so bombardirale Gelsenkirchen, Dusseldorf, Buisburg in Bathausen. Vsa letala so se srečno vrnila na odhodna oporišča. Snoči so angleška letala izvedla napade na italijanska industrijska mesta in na mesta v Nemčiji. Verjetno je, da so angleška letala bila tudi nad Miinchenom, ker Reuter poroča, da Hitler zaradi angleških napadov ni imel včeraj po radiu svojega govora, temveč ga je imel samo v dvorani pred zastopniki bivših bojevnikov narodne socialistične stranke. Vse nemške postaje so zaključile s svojim programom že ob 20.55. Podrobnost' o snočnjih napadih angleške radijske postaje do tega časa ne poročajo. | Nemška vojna poročila: Letalska vojna proti angleškemu trgovskemu brodovju Berlin, 8. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Nemške vojne ladje, ki operirajo v Atlantiku, so popolnoma uničile neki britanski konvoj in potopile 86.000 ton britanskega trgovinskega brodovja. Nemška letala so v noči s 7. na 8. november in včeraj izvedla mnogo napadov na objekte, važne za vojskovanje, v Londonu, v južni in srednji Angliji in v angleških vodah. V Londonu so napadi na doke Tilbury povzročili eksplozije in več večjih in manjših požarov. V tovarni letalskih motorjev v Coventryju so zaradi bombardiranja nastale eksplozije in velik požar. Letališče Velik govor kanclerja Hitlerja V njem je snoči napovedal nadaljevanje vojne proti Angliji in gotovo nemško zmago • , 9- nov. m. stari bojevniki narodno- socialistične stranke iz leta 1923. so ob navzočnosti voditelja Nemčije, Adolfa Hitlerja, proslavili spomin na žrtve narodnega socializma pri prvi vstaji V spremstvu Hitlerja so bili Goring, Himmler, Hess, VVagner in drugi. Hitler je imel daljši govor, ki so ga navzoči stari bojevniki narodno-soeialistične stranke sprejeli z velikim navdušenjem. Hitler je ▼ jedrnatih besedah prikazal boj T^oti judovstvu, ki se je dvignilo proti narodne-' 1,111 socializmu in proti Nemčiji sploh, ki pa je '‘daj za vse čase v Nemčiji izgubilo igro, Razblinila so se in se še razblinjajo razna prerokovanja in računi nasprotnikov. V vznešenih besedah je prikazal smisel boja za bodočnost Nemčije. Opozarjal je tudi na leto 1914 in med drugim dejal: Že tedaj je bila Velika Britanija naša sovražnica. Tedaj se je posrečilo ves svet mobilizirati proti Nemčiji. Izbruhnila je vojna, ki je Nemčija ni hotela. Kot vojak in sedanji vrhovni poveljnik nemške oborožene sile lahko rečem, da Angleži ne bi nikdar premagali Nemcev, če nas ne bi bile njihove zveze v notranjosti naše države zrušile. Bilo je potrebno, da se je našel ameriški čarovnik, kateremu je nemški narod nasedel.« Ko je Hitler prevzel oblast leta 1933, je Nemčija začela _ cveteti. Toda istočasno z dviganjem Nemčije je rasla tudi zavist tistih: ki so Nemčijo že enkrat pognali v vojno — Churchilla in drugih vojnih hujskačev. Že pri prevzemu oblasti je bil Hitler pripravljeni skleniti mir. >1311 sem pripravljen, da demobiliziram, če bi bili Angleži na to pristali, bi bilo dobro. Oni Pa tega niso storili. Zato je bilo treba biti dosleden in ne polovičarski. Boj 96 je začel na znotraj in na zunaj proti novi Nemčiji. Prišli so poskusi revolucije na znotraj in splošnega obkoljevanja na zunaj. Vsak poskus, da bi se z raznimi pogodbami druge države proti nam mobilizirale, je privedel do tega, da smo morali mobilizacijo še povečati. Bili smo odločni in na vse prpravljeni. Tedaj smo imeli za cilj ostati v miru. Resno smo želel skleniti prijateljske stike z Veliko Britanijo. Hoteli smo enake stike tudi z Italijo. Mislil sem tudi na Japonsko kot na državo, katere koristi se strinjajo z našimi. Kar se tiče Italije, je poskus uspel, za kar se je treba zahvaliti genialnosti moža, ki je ustvaril fašizem. To je končno uspelo tudi z Japonsko, žal da se ni posrečilo z Veliko Britanijo. To pa ni bila naša krivda. Nasprotno do zadnjega trenutka, še do nekaj dni pred izbruhom vojne, smo skušali uresničiti svoje stare zunanjepolitične cilje. Tedaj sem angleškemu poslaniku dal največje ponudbe. Nemški narod ni čutil nobenega sovraštva proti Veliki Britaniji. . , . . Že od leta 1938 in 1939 sem opozarjal in še posebno poudaril v svojem govoru v SaarbrUcke-nu, da tako ne more več iti dalje. Napočil je trenutek — je dejal Hitler —, ko ni več šlo za vprašanje, ali se bo vojna preprečila, temveč samo še aii so bo mogla preprečiti za eno, dve ali tri leta in to s težkim nemškim ponižanjem. Ko sem spoznal, da Velika Britanija želi pridobiti samo na času in da so tam za vsako ceno odločeni iti v vojno, sem imel edino željo, če nam že napovedo vojno, da bi oni to storili še za mojega življenja. Vem, da mora biti to najostrejši boj, kar jih je bilo vsiljenih nemškemu narodu. Ne domišljam si, da bi bil najmočnejši mož, kar jih je kdaj imel v mnogo desetletjih ali stoletjih nemški narod, toda največjo oblast Scampton smo bombardirali v nočnem napadu iz zelo nizke višine. Hkratu so nemška letala obsula s strojniškim ognjem vse letališče. Uničili smo več letal in povzročili požar v dveh hangarjih. V Brix-tonu se je nemškim letalskim enotam posrečilo uničiti z bombami skladišče. V Dovru smo dosegli zadetke v bližini luke. Sovražnikove pomorske sile, ki so se skušale v varstvu noči približati flandrijski obali, smo pregnali s skupnim ognjem topništva, vojne mornarice in vojske ter težkega protiletalskega topništva. Neka eskadrila strmoglavcev je izvršila, kakor smo že poročali, pred izlivom Temze napad na večji britanski konvoj. Zadela je neko britansko križarko za 10.000 ton in jo nevarno poškodovala. Neko trgovinsko ladjo, prav tako za 10.000 ton, smo zadeli s težko bombo, tako da se je nagnila na stran in obležala nepremično. Neko tovorno ladjo za 5.000 ton smo z bombnim zadetkom ustavili in zažgali. Druga trgoviiijka ladja za 5.000 ton se je potopila. V vodah pHd grofijo Norfolk se je našim enotam posrečilo potopiti neko trgovinsko ladjo, na drugi pa zanetiti požar. Razen tega smo zadeli neko trgovinsko ladjo za 6.000 ton z dvema bombama tako hudo, da je obstala nepremično in da so se z ladje dvignili gosti oblaki hondon, 9. nov. o. Reuter. Včerajšnji napad na London in na druga mesta v Angliji, je bil močan in je bilo več bitk v zraku med nemškimi bombniki in angleškimi lovci. V eni teh bitk poročajo, da so angleška letala vrste Ilurricane sestrelila v petih minutah 15 nemških letal tipa »Junker«. Včeraj podnevi so Angleži sestrelili 20 nemških letal, sami pa so izgubili 6 lovcev. Trije piloti so se rešili. imam. Predvsem verujem v svoje uspehe in to brezpogojno. Trdno sem prepričan, da ta boj niti za nas ne bo imel drugega izida, kakor boj, ki sem ga nekoč dobil v Nemčiji sami. Prepričan sem, da me je vodila božja Previdnost in od mene odvrnila vse nesreče, da bi mogel ta boj nadaljevati za nemški narod.« Končno je nemški kancler govoril o sedanjem položaju na svetu. »Pred letom dni je bila Poljska poražena. Danes, leto pozneje, vam lahko postrežem z drugimi uspehi. Evropska celina se počasi mobilizira, prihaja k zavesti. Nemčija je v nekaj mesecih tej celini resnično dala svobodo. Angleški poskusi Evropo balkanizirati — to naj si britanski državniki zapomnijo — so končani. Velika Britanija je hoteal Evropo zmešati, toda Nemčija in Italija jo bosta uredili. Če zdaj v Angliji pravijo, da se bo vojna nadaljevala, je to meni čisto vseeno. Naj gre tako dalje, dokler mi boja ne končamo. Mi pa bomo boj res tudi končali. 0 tem naj bodo Angleii popolnoma prepričani. Boj bo končan s našo srnam« Vesti 9. novembra Predsednik romunske vlade general Antonescu bo 12. novembra odpotoval na uradni obisk v Rim. Pet poslancev madžarske narodnosocialistične stranke je obtoženo umorov madžarskih politikov in da so hoteli ujeti madžarskega predsednika Horthyja, da bi od njega izsilili imenovanje nove vlade. Poslancem so že vzeli pravico do nedotakljivosti in bodo izročeni sodišču. Angleški vojni minister Eden je včeraj dopotoval v London z daljših obiskov v Egiptu, Palestini in Turčiji. Iz Ankare pa je odpotoval tudi angleški general Smith, načelnik generalnega štaba pri vojski na Bližnjem vzhodu. Sovjetska Rusija je miroljubno rešila vprašanje o zasedbi romunske Besarabije in Bukovine ter o zasedbi Estonske, Letonske in Litve. Kar je sovjetska vojska v preteklem letu dosegla, je lepo in veliko, vendar ne sme počivati na svojih lavorikah. Ljudstvo mora neprenehoma biti pripravljeno na vsako nevarnost, zato je treba še bolj okrepiti rdečo vojsko in mornarico in vladati mora najstrožja disciplina, zlasti v vojski, ki je močni branik vseh narodov, željnih miru in dela. Tako je govoril včeraj rdeči vojni minister maršal Timošenko. Pripomniti je treba, da se je ta vojska doslej izkazala samo proti Poljakom, Fincem, Estoncem, Le-toncem in Litvancem, malim narodom, ki so si želeli le miru in dela... Bivši predsednik angleške vlade Chamberlain je hudo zbolel in bo najbrž v kratkem umrl. Stalni kanadsko-ameriški obrambni svet se bo danes sešel v San Franciscu in sprejel razne važne ukrepe za sl^ipno obrambo kanadske in ameriške tinomorske obale. Letala so nad reko Vojušo. Jasno je videti z njih obdelana albanska polja in zemljo v Camuriji, ki so jo Grki zanemarili. Vidimo italijanske čete, ki prodirajo, alpinski lovci gredo drug za drugim čez vrhove in planine. Vojaki inženirskih oddelkov brez oddiha kopljejo. Končno prispe oddelek letal do Prespanskega jezera na trojno mejo med Grčijo, Albanijo in Jugoslavijo. Tam mečejo letala na precej dobro vidne vojaške naprave svoje bombe... Takole nazorno popisuje posebni dopisnik agencije Stefani neki nedavni polet italijanskih bombnikov. Popolnoma neresnične so trditve italijanske vlade in italijanskega tiska, da bi bil pred italijanskim vdorom v Grčijo tudi en sam angleški vojak na grških tleh. Angleška vojska se je izkrcala šele po italijanskem napadu na Kreti, kjer bi jo bilo italijansko vojno brodovje lahko napadlo, pa tega ni storilo. Tako uradno pojasnilo glede angleške vojske v Grčiji je izdala grška vlada. Poroč la o letalskih izgubah Poročilo o letalskih izgubah: Včerajšnje nemško utradno poročilo: 3 angleška letala uničena; 4 nemška letala pogrešana. Današnje nemško uradno poročilo: 13 angleških letal sestreljenih. Današnje angleško uradno |>oročilo: 20 nomških letal zbitih; 6 angleških letal sestreljenih; 3 piloti rešeni. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj pregledoval nove protiletalske baterije fašistične milice, ki ji je zaupana protiletalska obramba Rima. Iz tega bi se dalo sklepati, da Italijani računajo z bližnjimi letalskimi napadi na Rim. Francija in Romunija sta sklenili sporazum o preskrbi Francije z romunskim bencinom. Italijanski letalci bombardirajo v Londonu izključno le važne vojaške stavbe ter industrijske naprave, ne pa stanovanjskih hiš. To delajo samo angleški letalci. Zaradi tega je nečloveška zahteva angleških poslancev in angleškega tiska o tem, naj angleško letalstvo ne prizanaša Rimu, ker so Italijani šli bombardirat London — piše rimski list »II Tevere«. > “ * Prizor iz zvočnega filma o odkritju kraljevega spomenika v Ljubljani: Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kneginja Olga, predsednik senata dr. Anton Korošec in ban dr. Natlačen pri atove** nosti. Precnijera filma bo dene« v Unfaa* Referat DZ predložen banski upravi na anketi za predpis novih minimalnih mezd 2e decembra 1939 je bila pri banski upravi naše banovine anketa delodajalskih in delavskih zastopnikov, ki so uvideli potrebo po nujnih ukrepih z ozirom na: zajezitev nadaljnepa naraščanja draginje; prilagoditev delavskih in nameščenskih zaslužkov porastu draginje v obliki povišanja plač in zvišanje obstoječih ban. min. mezd vsaj za 20% ter za predpis nove minimalne mezde o višini dinarjev 3 za vso državo. Predlagani ukrepi so se zelo počasi ali le delno izvajali, kar je imelo za posledico stalno naraščanje draginje ter pomanjkanje v delavskih in nameščenskih vrstah. Res je -tudi. da so predlagani ukrepi prišli vedno v gotovem času po porastu draginje, ali pa so bile dane doklade v nižjem odstotku, kakor pa je draginja narasla. Zaradi tega plače niso dosegle pri večini delavstva eksistenčnega minimuma in ie beda v delavskih družinah postajala vse večja. Statistični pregled, ki ga je Del. zbornica predložila banska uprava, dokazuje, da v naši banovini od 1937. do 1939. predpisane minimalne mezde niso prav nič vplivale na zboljšanje življenjskega standarda delavstva in tudi niso njegovega dejanskega zaslužka približale eksistenčnemu minimu. ker je v vsem tem razdobju dosegel skromen minimum le delavec-samec, drlavec z družino pa ni dosegel niti polovico eksist. minimuma. Ta statistika pove nadalje, da so eksist. stroški delavca neprimerno bolj povečali, kakor se je poveča vala njegova mezda. Dejstvo je. da so se povprečni delavski zaslužki povečali v enem letu, t. j. od avgusta 1939. do avgusta 1940. za 15.41%, eksist stroški delavca pa za 33.54%, torej za več kot enkrat toliko, kar dokazuje, da se je življenjski standard delavca občutno poslabšal in padel da- leč pod raven iz leta 1937! Po indeksu Narodne banke pa je razlika še večja, ker se je mezda povišala za 15.41% draginja za 39.6%. Iz vsega navedenega sledi, da se nove minimum mezde ne morejo in ne smejo določiti le v sorazmerju z ugotovljenim porastom draginje, marveč se mora določiti nova minimalna mezda za našo banovino na naivišjo po ministrski odredbi možno višino, t. j. dinarjev 6 na uro, da se tako življenjski standard nekvalificiranih delavcev vsaj nekoliko približa skromnemu eksistenčnemu minimu. Prav tako DZ banski upravi v svojem referatu predlaga nekatere poprave dosedaj izdanih banovih odredb. DZ in sodelujoče delavske strokovne organizacije poudarjajo v tem referatu še enkrat svoj predlog po predpisu enotne minimalne mezde v višini dinarjev 6 za vse nekvalificirane delavce. Če pa to ne bi bilo niogoče, pa DZ predlaga kot najskrajnejše določitev dveh minimalnih mezd in sicer din 6 in din 5 na uro; in sicer: minimalne mezde dinarjev 6 za vse industrijske obrate, vsa sezonska podjetja, vso obrt v krajih z nad 5000 prebivalcev in poleg tega še za knjigoveško in grafičarsko obrt in industrijo, inštalatersko in dimnikarsko obrt, ne oziraje se na kraj obrtovanja; minimalna mezda din 5 pa naj velja za vse stroke v krajih s pod 5000 prebivalcev. DZ in z njo sodelujoče organizacije apelirajo na bansko upravo, da dovoli odrediti tako Inšpekciji dela. kakor tudi ostalim svojim podrejenim organom, da posvečajo nadzorstvu nad izvajanjem uredbe o min. mezdah največjo pažnjo ter pri vsakem pregledu obratov ali pri poravnalnih razpravah ugotove, če izvajajo podjetja tozadevne odredbe in če se drže mezd predpisanih s kolektivnimi pogodbami, ki jih je banska uprav razširila na vse območje, kršitelje pa kaznuje. ^ Ljubljana od včeraj do danes Slava vozarskega eskadrona Včeraj dopoldne je dravski vozarski eskadron praznoval svojo slavo, god sv. Dimitrija. Slava je bila prav prislrčna m svečana. Domačin slave je bil kapetan Fr. Furtinger, ki je povabil na slavo številne goste. Slava je bila na dvorišču vojašnice kralja Petra, kjer je bil postavljen eskadron s svojimi častniki. Slave so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, dalje zastopniki rezervnih častnikov in podčastnikov, zastopniki Legije koroških borcev in drugi. Ob pol 11 je prišel na slavo tudi brigadni general Mašič. Godba ga je pozdravila s pozdravno koračnico. Za tem pa se je začela tradicionalna slovesnost slave, pri kateri sta katoliški kurat in pravoslavni prota opravila svoje cerkvene obrede. Nato je imel domačin na zbrane vojake lep, jedrnat govor, v katerem je poudaril naloge, ki se jih morajo zavedati ob vsaki priliki. Z vzklikom kralju Petru II. je končal svoj lepi govor. Po končanem oficielnem delu so se gostje podali k zakuski, kjer so bili deležni Iju- °t S sobotnega živilskega trga Današnji živilski trg je bil precej živahen. Pri zelenjavi so prednjačile zeljnate glave. Ob robu perutninskega otoka so stale kmečke prodajalke kislega zelja, ki so ga prodajale kilogram po 3 din. Kisla repa je cenejša. Kilogram česna je po 12 din. Nekatere prodajalke so že pričele prodajati zelenjavo tudi na kilogram. Tako velja kilogram zelene 6 din. Doslej uporabljane merice dandanes gotovo niso več primerne. Ce pa kupuje gospodinja po teži, je ta način vsekakor bolj primeren. Čebula velja kilogram 2 din. Solate je še precej. Letos je pač pomanjkanje olja in zato ostaja solata po vrtovih, ki se je hočejo prodajalke čimprej znebiti in jo dajejo zato po nizkih cenah. Draga so jajca. Tako je prodajala danes branjevka manjša jajca po 1.25 din, večja vložena jajca po 1.50 din in eveža jajca že po 2 din. Pravijo, da povzroča to visoko ceno velik izvoz in draga piča za kure. Podražili so se tudi mlečni izdelki in velja čajno maslo od 50—52 din. Merica smetane je še po dinarju, liter smetane pa velja 10 din. J Enake cene ima sirček. 1 Danes so bila pripeljana na trg nekoliko lepša jabolka kot prejšnje dneve. Prvovrstna jabolka veljajo kilogram po 7—8 diu. Kostanj domači je po 4 din. Inozemski maroni je mnogo dražji. Podražijo ga predvsem javne dajatve. Tako plača veletrgovec pri uvozu v državo ca. 2 din carine, pri uvozu v mesto pa še nadaljne 8 din trošarine. Ob Cankarjevem nabrežju, kjer je bilo o Vseh svetih polno prodajalcev rož, so se danes utaborili prodajalci ličkanja. Veliko vrečo so prodajali po 10 din. beznive postrežbe, čas jim je krajšala vojaška godba. Vozarskemu eskadronu je k slavi čestital tudi kralj Peter II., knez namestnik Pavle in komandant IV. armijske oblasti. Slava je bila res prav prisrčna in slovesnost je povzdignilo še prelepo sončno jutro. Tatovi se oskrbujefo s suknjami Da ne bo naše tatove pozimi zeblo, za to že sami skrbijo. Vse prilike izrabijo in povsod »sunejo«, kar se le da. V zadnjem času imajo posebno piko na zimske suknje, ki pred nevarnimi uzmoviči niso nikjer varne. Tako je nek tat odnesel lepo, zimsko suknjo Bradaču Viktorju iz poslopja Trgovske akademije. — Dalje je nek drugi tat izmaknil moško obleko in sive moške hlače kar iz stanovanja Josipa Jabra. Lastnika je oškodoval pri teni za več kot za 2700 din. — Dve zeleni odeji pa sta izginili Lavriču Andreju. Zraven odej pa je tat pobasal tudi platneno rjuho. — Ker je bil nek avtombil slučajno brez nadzorstva na Vidovdanski cesti, je izginila iz njega volnena odeja, ki pa je bila vredna le 150 din. Za varnost pred pošto Kakor pred novo Batovo palačo, tako so tudi pred kavarno >Evropo« v zadnjih dneh postavili nekaj belo-rdečih stebričev, med katerimi bo napeljana veriga, ki ne bo dovoljevala svobodnega prehoda čez cesto kjer koli. Prav je, da tudi okoli pošte, kjer je največ prometa, s takimi preprostimi sredstvi uredijo promet. Priznati je treba, da ima službujoči stražnik pri urejanju prometa velike težave, posebno ko ljudje koračijo čez ceste v vseh smereh, kakor se jim zljubi. Z novo postavljenimi stebriči pa bo cestni promet točno reguliran. Tudi žeparji na delu Ne samo ob večjih prireditvah v Ljubljani, ampak tudi sicer so žeparji prav podjetni. Svojo spretnost kažejo ne le v tramvaju, kjer je nekdo izmaknil Petrinu Fr. listnico, v kateri je bilo 230 dinarjev, temveč tudi po cestah. Tako je pred pošto izginila konservatoristu Zalokarju črna usnjata listnica z dvema legitimacijama in vsoto 1100 din. — Ko je Marjeta Strah stopila v avtobus, je s strahom opazila, da ji je zmanjkala denarnica z 850 dinarji. — Tudi dijaku Somreju Dimitriju je izginila aktovka s knjigami in notami, vrednimi nad 200 din. , Tramvaj je hujši... Danes sta se spoprijela pri Vzajemni zavarovalnici viški tramvaj in neki voznik, ki je vozil premog. Tramvaj je vozil v smeri bolnišnice. Potniki so naenkrat začutili sunek in ko so pregledali skozi okno, je stal nagnjen voz, poln premoga, s strtim zadnjim kolesom. Tram- Celjski mestni svet je zvišal plače svojim uslužbencem Najvažnejša točka včerajšnje seje mestnega sveta je bila ureditev plač in mezd uslužbencem pri vseh mestnih podjetjih in predstojništvu policije. Mestni svet je sklenil, da se družinske doklade zvišajo za ženo in otroke po 50 dinarjev mesečno. — Z veljavnostjo od 1. oktobra do na-daljnega se priznajo doklade pragmatičnim uslužbencem po 400—300 in 250 din. Pogodbenim uslužbencem pa od 250 in 150 din mesečno. Tudi drugi prejemki ostalim uslužbencem so se znatno povečati. Povišane so dosegli tudi upokojenci in miloščinarji. Mestni svet je tudi priznal izredne družinske doklade po 50 din za vsakega družinskega člana. — Mestni svet se je nadalje bavil tudi z nekaterimi spremembami službene pragmatike. — Vsekakor se bodo omenjeni poviški vsemu uslužbenstvu znatno poznali pri današnji draginji vaj je ustavil in polem so voz odvlekli s tira. Seveda je bilo mnogo govorjenja in strokovnih izjav. Vozniki, ki vozijo s kolodvora premog, naj vozijo po cesti, kjer ni tramvaja, kar je gotovo bolj varno. Potniki, ki so se vozili spredaj in videli, kako se je nesreča zgodila pravijo, da tramvajskega voznika ne zadene krivda. V nedeljo zvečer Martinova gos in koncert v restavraciji UNION priporoča se Matija Karba - restavrater. Kopičenje moke in zaplenjene kože Nekateri strahopetni petičniki in privatniki so se že pred meseci založili z velikimi množinami moke. Imajo kar polna skladišča. Toda mnogi so imeli veliko smolo. Moka je postala plesniva in nevžitna. So pa tudi trgovski špekulantje, k1 so spravili vagonske zaloge moke. Nekje so odkrili, da je neki odličen Ljubljančan imel t skl®' dišču do 40 vagonov moke. Za tega se zanima tudi okrajno sodišče. Drugi verižniki in špekulantje so se spravili na usnje in kože. Prav kože so blago, ki donaša čedne dobičke Policijski upravi se je posrečilo zapleniti več bal sirovih kož v vrednosti 21.000 dinarjev. Predmetni tatovi so se prav tako spravili na surove kože in jih povsod, kakor nanese priložnost, izmikajo in nato drago prodajajo. Policijska uprava je včeraj prejela od orožniške postaje Klanjec kratko poročilo, da je nekdo vlomil v delavnico usnjarja Slavka Horvatina v Klanjcu in mu odpeljal razne kože v vrednosti 14.500 din. Slovenski bojevniki na Oplencu Belgrad, 9. novembra, m. Davi se je pripeljala v Belgrad večja skupina članov Zveze bojevnikov, ki bo nato potovala dalje na Oplenac, kjer se bo poklonila na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Slovenski bojevniki ostanejo v Belgradu še jutri ter si bodo med tem časom pogledali vse znamenitosti naše prestolnice. Egipt - središče današnjega zanimanja Zanimivo predavanje, ki ga je imel na snočnjem prosvetnem večeru priznani strokovnjak dr. V. Bohinec Na snočnerri prosvetnem večeru ie predaval žetev. Popolnoma se je spremenil način nama- l X T T~» 1 •_ _ 1 ! 1.. Ir I 1. ..» t ^ lr n »nXn1! «« I? rtinln Irulflim 7!l docent g. dr. V. Bohinec o Egiptu, deželi, ki je središče današnjega zanimanja. O lej deželi smo že mnogo slišali in brali, vendar pa je znal predavatelj povedati tako, da je bilo zanimivo in povedal stvari, ki jih navadno ne slišimo. Predavanje so spremljale skioptične slike in pojasnjevale njegove besede. Predavatelj je najprej poudaril zemljepisni položaj Egipta, ki je »zlata vrata« v Indijo in je ogromno pridobil s Sueškim prekopom, nato pa ie preče i obširno govoril o prebivalstvu Egipta, ki kljub raznim priseljenim elementom ni izgubilo svojega značaja, ampak so zmagovalci prevzeli navade premaganih. Glavni element današnjega Egipta so Kopti, v katerih liturgičnem obredu najdemo še najbolj ohranjen jezik starega Egipta, felahi (kmetje), ki predstavljajo čez 80% prebivalstva. Beduini, in niloti, ki opravljajo nižja dela. Nato je govoril o reki Nilu, ki preplavlja deželo vsako leto in jo dela rodovitno ter o razvoju naprav za namakanje od najprimitivnejših pa do ogromnih jezov, ki so jih zgradili Angleži n. pr. pri Assu-anu in ki omogočajo dvakratno ali trikratno kanja, ko so začeli v Egiptu kulturo bombaža, ki predstavlja danes enega najboljših pridelkov. Na sliki smo videli razne spromenike, priče stare slave in moči, med drugimi tudi »Dolino kraljev«, kjer so odkrili znamenito Tukenka-menovo grobnico in mesta, kjer živi tudi prece.l naših ljudi, zlasti Slovencev in Dalmatincev, To je predvsem Aleksandrija. Od evropskih naseljencer je največ Grkov, potem Italijanov in Angležev, ki jih je sicer najmanj, uživajo pa največ ji ugled in imajo v rokah največ trgovine. Najraje pa imajo ^ip-čani Francoze, ki so zgradili mnogo šol in največ se sliši v Egiptu francoščine. Nato je govoril o sueškem prekopu, katerega pomen je za pot v Indijo ogromnega pomena in povedal, da je šlo lansko leto julija skozi prekop okrog 2 milijona ton ladij in 19.000 tisoč potnikov, letos julija pa noben potnik in same vojne ladje Občinstvo je zanimanjem slednilo predavatelju. Uvodoma smo slišali Aškerčevo odo na Nil. Danes premiera odličnega umetniškega filma m Vdova z znano dramatsko umetnico Enrao Gramatico, lepo Iao Polo in priznanim mojstrom moških vlog Rnggero Ruggeri-jem. Film na sijajen način obravnava odnose med snaho ter taščo in tastom in vprašanje ali ima lepa mlada vdova pravico do ponovne možitve. Igra je podana tako življensko resnično, da bo za vsakogar doživetje, ki ga ne bo pozabil. Istočasno predvajamo domač film Odhrllje spomeniha hralju Aleksandru l. v Ljubljani Predstave danes ob 16., IS. In 21,15 ur*. Jutri v nedeljo ob 10.30 ljudska predstav* po znižanih cenah ter ob 14.45, 17., 19. in 2t.l5 uri Kino Union, lel- 22*21 Van Vyke Maion ofk z Zlate ccsic Kapetan Catleen Je bil zaradi te slučajnosti zelo jezen. Če m mu Greaber ni zlagal, potem bi bil odhod tega gospoda Martina vsekakor celo neprijeten za preiskavo. Toda to »e bo že ie pozneje razjasnilo. Sedaj je bilo treba hitro delati. Catleen j« občutil, da »e zopet nekaj pripravlja in je kakor tedaj, ko je zavonjal v zraku duh izgorele dlake, zaslutil, da se bo zgodila neka nesreča. .......... Ko je »el tudi Greaber v pritličje, }e ostal Catleen sam t tem nadstropju. Po-zorišče tragedije je bilo sedaj prosto, in vsi, tako različni udeleženci pri tej tragediji, »o ga zapustili. Nekaj pa je bilo vseeno gotovo: eden od teh udeležencev je z veliko spretnostjo ubil Rogerja Bun-tona In pri tem ni pustil za seboj nobenega sledu, razen brenčanja, duha po izgoreli dlaki in revolverju, ki ga n! bilo mogoče najti. . K/*)etan Catleen je šol v pritličje k arrojini ljudem, & bi jim dal posebna na- »Wood, Vi boste ostali v pritličju v začetku stopnic in ne boste pustili niko gar gor, dokler ne bom izpremenil svojega ukaza. Connore, Vi boste stražili na uKcl pred hišo. Prijeli boste vsakega, ki bi se približal poslopju brez stvarnega razloga. Mac Nalty!« »Izvolite, g. inšpektor!« »Nocoj boste šli z menoj, ko bova prišla v mesto, boste dali poročniku Wrayju nalog, da mora paziti na Greabcrja in Johna Buntona od trenutka, ko bosta izpuščena iz policijske direkcije.« »Ali ne boste spremili dr. Loseja,« ga je vprašal narednik zelo resno. »Ne. narednik. Njega ne Dečki, sedaj pa na delo. Imejte odprte oči, ker se lahko marsikaj pripetil To je težak slučaj. Da, še nečesa ne smem pozabiti! Ce se vme Buntonov kuhar, ga pošljite k meni v mesto. Tudi z njim bi rad govoru.« Deseto poglavje. »Vsaka minuta je zlata vredna,« je menil Catleen,. vozeč se v družbi na- rednika Mac Naltyja v ulico 444, Greens-monnL »Katera številka je, g- inšpektor?« ga je vprašal narednik, ki je sedel poleg njega v avtomobilu. »444. Midva bova prej izstopila, ker bi še rad pregledal teren in okolico. Tu se ustaviva. Sedaj pa pazite, Mac Nalty! Ne vem, kako se bo nocoj končala ta stvar, in bi hotel, da se domeniva za čas, čo bi slučajno do česa prišlo.« »2e dolgo Vas nisem videl tako razburjenega, g. šef. Ali Vam oni revolver napravlja toliko skrbi?« Catleen se je šaljivo nasmehnil in dal v žep dve nalivni peresi. »Želel bi, da bi bil samo ta prokleti revolver. Meni se zdi, da 6e proti nam pripravlja nekaj nevarnega. Tudi imam svojo domnevo, kdo bi prišel v poštev kot morilec Rogerja Buntona. Vendar je 10 samo domneva.« Narednik je majal z glavo, »Da. g. inšpektor, tudi meni je padlo v oči, da je bilo tu več igel za injekcije. Tudi ta Greaber... ste opazili, kako ostro je gleda! bolničarko?« »Da, narednik, videl 6em in moram priznati, da se v tem tudi jaz strinjam z Greaberjem, ker je Dora Dabrey v vsakem pogledu vredna bližjega opazovanja. To je tudi razlog, zaradi česar grem k njej.« Pred nima se je pojavil na pločniku neki pijanec. Catleen je bil zamišljen. Ni mu ugajala ona zadeva s policajem Croneyjem, Čas, ki mu je bil potreben, da bi skuhal za Mac Naltyja jajčno jed, je bil zelo sumljiv in predolg. Obrnil 6e je k naredniku. »Ali mogoče veste, zakaj je Croney čistil 6Voj revolver prav v trenutku, ko je mislil, da je ostal sam in da ga nihče ne vidi?« Mac Nalty je bil zaradi tega 6j>oročila zelo iznenaden. »Ne, nimam pojma! Ali ste gotovi, da je čistil revolver?« »Popolnoma gotov sem. Ali je danes sploh bil na strelišču?« »Ne, ni imel službe. Na direkcijo je prišel ravno tedaj, ko 6te se Vi oglasili in nas obvestili o Kellyjevi smrti.« Catleen je nezadovoljno vzdihnil. »Ali poznate pobliže tega Croneyja?« »Drugače je prav dober fant. V službo je prišel pred dvemi leti. Kolikor vem, so njegove ocene in njegovo vedenje odlične.« »Je li oženjen?« »Ni, g. inšpektor. Živel je pri svoji materi. Pred neltaj meseci mu je umrla, lo je zelo žalostna zgodba. Imela sta majhen prihranek, ki sta ga naenkrat izgubila. Umrla je zato, ker ni imela dovolj denarja, potrebnega za hitro operacijo. To ga je zelo potrlo in ni dolgo časa z nikomur nič govoril.« Catleen ga je radovedno poslušal. Nenadoma je prekinil Mac Naltyja v njegovem pripovedovanju »Torej, 6edaj pazite, Mac Nalty! Ta Dora Dabrey je prav gotovo zelo prebrisana. Ona ve, da bom skušal od nje marsikaj izvedeti. Morebiti sem zagrešit, ker nisem vzel s seboj več ljudi. Vi ostanete tu v bližini, in če boste čuli mojo piščal, dajte znamenje tudi s svojo in mi takoj prihitite na pomoč.« . »Narednik, jaz bom ostat gon približno pol ure, če se v tem času ne bom vrnil, potem napravite alarm ui poskrbite za moje življenje!« Catleen je še enkrat pttsrčno stisni' roko svojemu naredniku in s hitrimi koraki odšel proti hiši, v kateri je stanoval3 Dora Dabrey. Mac Nalty je šel v pr?' dedku nekaj korakov za njim, ker še **' 6ta piišla do hiše. Ulica v Greenmountu je bila temna i0 neprijazna, imela je visoke hiše, ki niso razlikovale po ničemer drugem, samo po hišnih številkah. Ulica je bila v tem času prazna, samo kakih 6to korakov od glavnih vrat hiše s številko 444. 1e videl, da 6ta 6e pogovarjala dva človek3' Nedaleč od njiju je ležal na tlaku P‘|??l človek, skoraj gotovo tisti, ki ju je bU maloprej prehitel, medtem ko 6ta se ra2' govarjala. , Catleen ni vedel, zakaj je bil tako razburjen, toda čutil je, da mu srce n* treje in bolj močno utriplje. Segel je žep in čutil v njem svoj samokres. A mu bo danes samokres potreben? Nadeja se je, da ne, vendar je bil še dalte r • burjer Od tu in tam Novega odličnega gosta je dobil sloviti Dolnji Lapac te dni, kakor poročajo iz Zagreba. Tja bodo poslali na prisilno bivanje za nekaj časa bivšega ravnatelja Zveze mlekarskih zadrug Gospodarske Sloge v Zagrebu, Ivana Derežiča. Poročali smo že zadnjič, da so ga 1. novembra prijeli, ker se je hudo pregrešil nad predpisi uredbe o pobijanju draginje. Na lepem mu je padlo v glavo, da je treba cene mleku še zvišati in sicer kar za 50 odstotkov, od 3 na 4.50 din. Morda je bil res tako trdno prepričan, da se mu ne more nič zgoditi. Pa se je zmotil. Zagrebška banska oblast res ne pozna šale. V Dolnji Lapac je moral ludi Rerežič, čeprav je bil »višja |ivina«. Že trinajsto veliko jesensko umetniško razstavo bodo imeli letoe v Belgradu. Odprli jo bodo jutrišnjo nedeljo, 11. novembra ob 11 dopoldne. Razstava bo v V6eh prostorih Umetniškega paviljona na Malem Kalemegdanu. Kakor že vseskozi, bo tudi letos belgrajska jesenska razstava prirejena pod pokroviteljstvom belgrajskega župana, ki jo bo tudi odprl « svojim govorom. Na njej bo razstavljalo svoja dela 90 umetnikov z nad dvesto svojimi deli. Belgrajski peki so se obrnili za pomoč na žu-PMa, naj jim on zagotovi zadostne količine moke, da v Belgradu ne bo manjkalo kruha. V zadnjem času si namreč moke niso mogli dovolj nabaviti. Zupan pa je mnenja, da za zdaj v Belgradu še m nobene ^6ne nevarnosti, da bi začelo primanjkovati krulw, ker položaj pekov ni tako težak, kakor sami pravijo Kljub temu pa jim je obljubil storiti vse, fear bo le mogel, da bodo peki lahko dobili zadosti moke. Zupan Tomič je poudaril, da belgrajska občina razpolaga z znatnimi zalogami moke. Po belgrajskih skladiščih je 400 vagonov hrane, na redili pa so kupčijo še za 900 vagonov. Gre zdaj v prvi vreti za to, da bi Privilegirana irvozna družba, občina in prestolniški peki lepo sodelovali, in potem ni strahu, da bi Prizad po posredovanju občine dal na razpolago zadostne količine moke belgrajskim pekom. Treba pa bo seveda peke pri njihovem poslu nadzorovati. Ce bi se zgodilo, da bi začeli kršiti predpise — je zagrozil župan Tomič — bo občina sama začela peči kruh v svoji pekami. Razdelitev semena sončnic na posamezne to-varne, ki izdelujejo olje, je leto6 še zlasti važno in pereče vprašanje. Pri nas imamo največjo tovarno za olje v Zagrebu, in sicer je to »Prva hrvatska tvomica ulja.« Na področju banovine Hrvatske pa letos ne more dobiti dovolj semena sončnic, pač pa ga mora uvažati še iz drugih krajev v naši državi. Nevarno pa je, pišejo srbski ačsopisi, da ne bi na Hrvatskem potem, ko bi njihove tovarne naredile velike zaloge olja, v tej banovini izšel kak odlok, po katerem bi bilo s področja banovine Hrvatske olje prepovedano pošiljati drugam. Zato je vprašanje razdelitve 6emena sončnic treba že takoj zdaj urediti tako, kakor je prav. In je res tudi že urejeno. Določeno je, da dobi zagrebška tovarna olja 48% semena sončnic, toda olja, ki ga bo iz tega semena pridelala, pa sme obdržati le eno tretjino, drugi dve tretjini pa mora odstopiti drugim našim krajem. Zdi se pa, da se niti na ta ministrski odlok preveč ne zanesejo, kajti sklenjeno je bilo, poslati zagrebški tovarni olja zaenkrat samo 24% semena 6ončnic, torej le polovico, drugo polovico pa potem, ko bo tovarna to seme že predelala in pra-i.);jvično razdelila olje. Nove vrste tiskarski stroj je izumil kovač in “ključavničar Pavle Blaževič iz Komiže na Visu. Mož nima nobenih višjih šol, toda potoval je mnogo po svetu, kjer ©e je lahko marsičesa naučil, ali pa vsaj videl. Bil je svoj čas zaposlen tudi v angleški mornarici, tam kjer so za našo državo izdelovali podmornice Ko je prišel v domovino, mu je marsikaj dovoljenega in tudi nedovoljenega blodilo po glavi. Začel se je baviti med drugim tudi z mislilo, da bi postal izumitelj posebne vrste tiskarskega stroja, ki bi ga mogel uporabljati tudi še za ka| drugega, ne le ea tiskanje. Ker pa je bilo za patentiranje tega njegovega izuma treba precej denarja, je začel misliti na to, kako bi ta 6Voj izum porabil za kovanje denarja. Ker je mož izredno nadarjen in iznajdljiv, se mu je tudi to kmalu posrečilo. Začel je na svoj novi tiskarski stroj vKvati tudi deset-dinarske kovance. Ker pa je takšno delo seveda prepovedano, ee je Blaževič iz Bjeline, kjer živi njegov oče, umaknil na samotni Vis, kjer je nekje v bližini Komiže uredil v podzemlju svojo kovnico. S prvimi »kovači« se je te dni že pripeljal v Split, kjer jih je skušal zamenjati. Policija pa ga je brž prijela. Pravi, da je mislil nakovati tri tisoč »kovačev«, kolikor bi mu že zadostovalo za patentiranje svojega tiskarskega izuma. Staro železo, gumi to & so nabirali šolski otroci, da bi lahko enkrat videli veliko mesto Zagreb. Bili »o to otroci iz Govedjega polja pri Daru-varju. Seveda vsem tega ni bilo treba, kajti tudi tu je tako, da je nekaj bogatih, nekaj pa revnih. In in dvajset se jih je priglasilo, da gredo s 6vojim učiteljem na ekskurzijo v Zagreb. Samo trije med njimi pa so že prej kdaj videli vlak Zato je za veliko večino njih to potovanje v Zagreb pomenilo velik dogodek. Revni otroci so vse leto nabirali staro železo, gumi in žir, da bi imeli za potne stroške do Zagreba in nazaj ter za tridnevno bivanje v njihovem »novem svetu«. 150 jurjev in za 200.000 din dragocenega nakita sta zakopala kar na dvorišč« hiše, kjer sta vse to pokradla. Bilo je to v Sarajevu. Vlomila sta v stanovanje glavnega blagajnika gozdno - industrijskega podjetja »Šipad«, Sigmunda Reichmanna. Izbrala »*a si ugodni čas, ko jc bil omenjeni blagajnik s svojo ženo v kinu, otroka pa sta že spal«. Ko se je Reich-mann vrnil domov, mu je nek juvelir, ki tam stanuje, dejal, da se mu zdi sumljivo, kor so ''rala v blagajnikovo stanovanje odprta tako Pozno zvečer. Reicnmann se jo moral hitro sprijazniti z ugotovitvijo, da je imel med tem, ko je bil v kinu, nezazeljffn obisk, celo dokaj nezaželjen. Obvestil je policijo, ki pa se ji je takoj začela zdeti sumljiva •'pichmannova služkinja, kajti videti je bilo, da vrat ni nihče s silo odpiral, poleg tega pa je zagotavljala, da ni prav ničesar slišala, čeprav so vlomilci po stanovanju vse preobrnili, jo uolgem zasliševanju ie le zučela pripovedovati, kako je bilo vlomljeno. Pravi, da sta se zvečer nenadno pojavila pri vratih dva moška. Prvi jo je prijel za roko, drugi pa je brž odšel na »delo« in hitro vse premetal. Potem sta odšla, ona pa da je pogledala še za njima skozi okno. Videja je, kako sta vlomilca vse pokradeno blago in denar zakopala kar na dvorišču v pes©k. Iz takšnega pripovedovanja policija sklepa, o'a je služkinja vsaj zapletena v ta vlom, če že sama ni bila vlomilka, posebno še, ker je šla potem mirno spat, namesto da bi obvestila policijo. ( ■ Po Puccinijevi operi prirejen film Prepovedano ljubezen KINO MATICA tel 22-41 (Manon Lescaut) Predstave ob 16., 19. in 21. uri s krasnimi pevskimi vložki, ki jih pojeta BeBlanim Ugji in Maria Caniglia je. dobil v Italiji prvo nagrado! Vremensko poročilo »Slov. doma« Krstna predstava slovenskega zvočnega filma o slavnostih pri odkritju kraljevega spomenika v Llublfanl Ljubljana, 9. novembra. O&ikritje spomenika kralja Aleksandru I. je bilo za Ljumjano povsem svojevrsten slavnostni dogodek, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini našega mesta. Udeležba pri odkritju je bila ogromna. Odkritju so prisostvovali od blizu le predstavniki poedinih organizacij in je že to število bilo tako visoko, da je bil ves obsežni Kongresni trg okoli spomenika prenapolnjen. Ostalo občinstvo si pa odkritja ni moglo ogledati od blizu. K sreči je slovenska filmska družim Emona-film. ce-otno slovesnost zvočno-filmsko posnela. Redki so bili, ki so opazili ob odkritju marljive operaterje, kaiko so se trudili, aa posnamejo čim lepše najvažnejše trenutke slovesnosti. Odbor za postavitev spomenika, ki ima tudi zasluge, da se je ta film izdelal, je polagal veliko važnosti na okolnost, da bi se v filmu zvočno posnela tudi zahvala Nj. Vel. kralja Petra II. ob slovesu. Ker pa teh poslovilnih besed tehnično ni bilo mogoče posneti na kraju samem, si je odbor prizadeval, da bi se to naknadno posnelo v Belgradu V ta namen je bilo predvideno, da bodo opera- terji družbe Emona-film odpotovali na dvor. Zaradi službene zadržanosti Nj. Vel. kralja pa načrt ni bil izveden. Laiikom ni znano, da se zvok filmu doda naknadno, zlasti koncertne točke in govori, ker na kraju snemanja akustične okolnosti ponavadi ne ustrezajo, poleg tega pa tudi druge motnje onemogočajo zvočne posnetke. Iz tega razloga je Emona-film po sinhronizaciji filma povabil tudi ljubljanske novinarje. Zvočni del filma so posneli v dvorani kina Uniona ob sodelovanju godbe Sloga in združenih pevskih zborov Delo pa ni lahko, o čemer so se navzoči opazovalci prepričali. Pri sinhronizaciji filma je bilo potrebno nešteto skušenj, da se poedini zvoki, ki so bili delno že v originalu posneti ob slovesnosti, kakor n. pr. igranje državne himne ob kraljevem prihodu, burne ovacije in brnenje nad slavnostnim prostorom letečih aeroplanov, uspešno povežejo s koncertnimi točkami in obstoječo sliko. Delo je bilo prav zanimivo, saj se je tokrat prvič v tem obsegu izvedla v Ljubljani sinhronizacija zvočnega filma, ki ga bomo v celoti videli od daines dalje v kinu Uniona. V Malahorni so odkrili bogato ležišče premoga Slov. Konjice, 9. nov. >Svoj čas smo v »Slov. domu« poročali o iz-danju dovoljenja svobodnega rudosledstva od strani Rudarskega glavarstva v Ljubljani veščima rudarjema Korošcu iz Frankolovega in Tro-jarju iz Zreč. Prvi rudosledec je, kakor naši čitatelji že vedo, na Crešnjicah že odprl rov, kjer nekaj delavcev koplje navadni črni premog. Drugi, kateri je iskal premogovna ležišča tostran Konjiške gore in v Pahorju, največ v občini Oplotnica, pa je zaradi prevelikega raziskovalnega prostora odstopil nekaj mest rudarskemu podjetju Kobal iz Poljčan, ki je lastnik novega premogokopa pri Studenicah. Rudarski strokovnjak g. Meršink, uslužbenec omenjene tvrdke, je te dni izsledil zapadno od Malahorne redke vrste premog, takozv. salonski premog, ki ga doslej v Sloveniji še nikjer niso našli. Ta premog ima namreč to odlično kakovost, da ne smrdi pri izgorevanju, nima toliko dima in nič pepela. Zaradi tega ga uporabljajo največ tam, kjer je tre- ba vedno čistega zraka. O. Meršink je naletel na pol metra debelo premogovno žilo 5 m pod zemljo. Žila leži v smeri Brinjeva gora—Prihova. Kakor izgleda je to najdišče zelo bogato. Šest delavcev sedaj koplje še naprej in ureja rov. Podjetje ima namen zgraditi na tem mestu električno centralo, obenem pa napraviti rov izpod hriba sv. Barbare, po katerem bi se potem prevažal premog dalje po cesti na slovenjekoni-ško postajo. Bližnji rezultati raziskavanja bodo po vsej priliki podjetje napotili k izvedbi omenjenega načrta. Spomladi pa bo pričelo delati tukaj večje število delavcev, s čemer bo nastalo tukaj novo življenje. Ker je to podjetje domače, bi bilo prav, da mu javna oblast priskoči na pomoč, da ne bo ostalo samo pri odkritju rude. Črno bogastvo so iskali tudi v Okoški gori vzhodno od Oplotnice, ki ga tam ni. Nadaljna dela bodo gotovo doprinesla še lepe rezultate, kajti kraji v območju Dravinje so bogati na premogu* Ali ste že naročili »Slovenčev koledar“? Samo do tt, novembra fe še čas! Zahtevajte povsod nas list! Mezdni pogoji mizarjev bodo v kratkem ureieni Od Delavske zbornice smo prejeli: Delavske strokovne organizacije so skupno z Delavsko zbornico že nad dve leti vodile akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe za mizarsko obrt in industrijo za območje dravske banovine. Ker zaradi odpora delodajalcev ta akcija ni uspela, so zahtevali prizadeti predpis tarifne lestvice. Na pobudo Delavske zbornice je sklicala kralj, banska uprava za torek, 5. nov. t. 1., ponovno zaslišanje predstavnikov delodajalcev in delojemalcev mizarske stroke, na katerem so sodelovali zastopniki vseh štirih delavskih strok, organizacij in Delavske zbornice ter zastopniki Zveze industrij-cev, Zbornice za TOI in mizarskih združenj iz Ljubljane, Št. Vida nad Ljubljano, Maribora in Novega mesta. Delojemalci so predložili načrt tarifne lestvice, delodajalci pa so si zgovorili rok do 20. novembra, da zamorejo še enkrat zaslišati vse prizadete, in bodo do 25. novembra predložili banski upravi svoje stališče. Ker so izpolnjene vse formalnosti, ki jih predvideva uredba o minimalnih mezdah, moremo pričakovati, da bo tarifna lestvica uveljavljena že s 1. decembrom t. 1. ter bodo končno za ozemlje dravske banovine urejene mezde delavstva v mizarski stroki. športne vesti šah Pokalni brzoturnir Slovenske šahovske zveze. V nedeljo 10. t. m. bo IV. moštveni brzoturnir za pokal Slovenske šahovske zveze. Se nobeno leto se ni prijavilo toliko udeležencev, saj bo letos tekmovalo kar 16 moštev, vsako s po 8 tekmovalci. Prireditev bo zaradi istočasnega nastopa 128 šahistov vsekakor impozantna revija slovenskih šahistov. Igrali bodo v 2 skupinah po 8 inošiev. Iz vsake skupine pridejo v finale po 3 moštva. Turnir bo v dvorani hotela Miklič ob 9.30. Reditelji naj bodo v dvorani že ob 9. uri Klubi nai prinesejo tekmovalne šahe s sebo j. Odšla je k Bogu po zasluženo plačilo naša ljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa Katarina Smrekar roj. Ježek Pogreb bo v nedeljo, dne 10. novembra ob pol 4 popoldne na jeseniiko pokopališče. Priporoča se v molitev. Jesenice, Škofja Loka, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana, 9. novembra 1940. Žalujoče družine: Smrekar, Torkar, Arhar, Noč. Kraj Barometer sko stanje temperatur « » O* p ► 15 asfr I tt O C oc £ Veter (smer, jakost) Pada- vine tf ► . <3 °s B a vrsta 7691 110 0‘6 93 ■•1. in 0 — — 763-4 50 -5-0 90 0 0 — — 763? 12-0 60 90 10 sw, 7-0 dež ?60’7 10-0 7-0 90 10 NE, 20 dež 760-8 130 6-0 80 10 0 17-0 dež 760-2 11-0 8-0 90 6 NE. — — 7594 14-0 10D 70 4 NNE» 3-0 dež 757-6 200 13-0 80 4 NE, 2-0 dež 761-0 13-0 6-0 60 8 E, u-o dež 758-0 19-0 100 90 2 NE« 4-0 dež Ljubljana: Ljubljana : Bratstvo. Celje: Olimp : Železničar. Kranj: Kranj : Mars. Maribor: Maribor : Amater. Vse tekme bodo na igrišču prvoimenovanih klubov in se prično ob pol 15. Velike konjske dirke Kakor smo že poročali, bodo pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena dne 10. in 12. novembra velike konjske dirke na olimpijskem stadionu ZSK »Hermesa« v Spodnji šiški. Jntri, v nedeljo, bodo dirke ob 14, dne 12 t. m., v torek, pa ob 19 ob razsvetljavi električnih obločnic. Za dirke se je prijavilo dozdaj 20 najboljših kasaških konj amerikancev domače vzreje in 17 jahalnih konj. Med prvimi so najboljši predstavniki znane amerikanske pasme iz našega ljutomerskega rejskega okoliša. Skupne nagrade za oba dneva znašajo 26.000 nin. — Na dirkah bo po vzorcu velikih dirk v inozemstvu posloval totalizator — stava na konje. Prireditev je velikega pomena za našo konjerejo, važno panogo kmetijskega gospodarstva. Konji naše domače vzreje so že ponovno širom naše države in v inozemstvu izpričali svoje odlične sposobnosti in dober glas, ki ga uživajo. Dirke obetajo biti med vodilnimi športnimi prireditvami v letošnji sezoni. Gozdni tek na Jesenicah. Agilni Alpinsko-športni klub Gorenje priredi v nedeljo, 10. t. m. ob pol 10 dopoldne za svoje člane gozdni tek. Proga je dolga 3 km. Start je pred Krekovim domom, nato vodi proga po Krekovem trgu na glavno cesto mimo osnovne šole po Slomškovi ulici, po Ulkovi ulici do razpotja, kjer zavije po kolovozu proti Jesenicam do odcepa promenadne razgledne poti do kolovoza in se vrne po isti poti do Ukove ulice mimo Torkarja na igrišče za barijero na cilj pred Krekovim domom. Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Vis Split Kumbor Rab Oonroraik Vremenska napoved: Pretežno jasno, zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na aerodromu je —1.0. Koledar Danes, sobota, 9. novembra: Božidar, Teod. Nedelja, 10. novembra: Andrej, Avelin. Obvestila Nočno službo imajo lekavne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. I. koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v ponedeljek, dne 11. novembra 1940 ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga. M. Osterc-Valjalo, so samo slovenski skladatelji. Vstopnice od 25 din navzdol so v prodaji v Matični knjigarni. Bežigrajsko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob osmih Martinov večer v novi dvorani. Jegličevci iz Ljubljane imajo redni sestanek dne 12. nov. t. I. ob osmih v beli dvorani Uniona. Vodstvo po razstavi. V nedeljo ob 11 dopoldne ima vodstvo na razstavi kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu g. profesor Saša šantelj Razstavni prostori so toplo zakurjeni. Razstavni katalog z 24 reprodukcijami na umetniškem papirju ima trajno vrednost. Razpis Friderika Homana ustanove. — Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za leto 1940 iz Fr. Homanove ustanove 12 podpor po 200 din. Upravičeni do teh podpor so obubožani trgovci na ozemlju nekdanje dežele Kranjske, v kolikor pripada to ozemlje Jugoslaviji. Poleg tega prejemajo podpore samo oni bivši trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, a brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 1. decembra 1940. Prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine o prosilčevem siromašnem stanju in sicer, v kateri prosilec stalno stanuje, ka:ior tudi s potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenje trgovcev overava prošnje, kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec in da je obubožal. Dramatski odsek Zveze slovenskih skavtov, ponovi v nedeljo 10. novembra ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani igro v III. dejanjih »Župnik iz cvetočega vinograda«. Cene znižane: 8, 6, 4, 3 din. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Igralska družina frančiškanske prosvete se je tudi letos skrbno pripravila na otvoritev sezone, ki bo jutri v nedeljo 10. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Na spored« je »Gostilničarka« — komedija v treh dejanjih — delo svetovnoznanega pisatelja Carla Goldonija. Ker vlada veliko zanimanje, si nabavite vstopnice že v predprodaji — v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici, ali pa v nedeljo od 10—12 dopoldne in od 3 popoldne naprej pri dnevni blagajni. Cene sedežem 10, 8, 6, 4 din, stojišča 3 din. Gledališče Drama. — Začetek ob 20; Sobota, 9. nov.: >Ciganic. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 10. novembra ob 15: »Razvalina življenja. Izven. Znižane cenc od 20 din nav-zdol. w Ob 20: »Romeo in Julija.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto. (Generalka.) Torek, i2. novembra: »Lepa Vida.« Krstna predstava. Red Rremierski. Opera, — Začetek ob 20: Sobota, 9. nov.: »Evgenij Onj^gin«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungienac. Nedelja, 10. nov. ob pol lt: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane ccne od 16 din navzdol. - Ob 15: »Grof. Luksemburški«. Izven. Znižane čeme od 30 din navzr.oL Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto. V letošnji sezoni bo prinesla Biietova opera »Carnien« s Kogojevo v naslovni partiji novo zanimivost. Mladi, novoangažirani soloplesalec Boris Pilato bo napravil poleg ing. Golovinovih, nekaj svojih bereografij za to opero. V njej bo plesal solo in duet z Moharjevo. Uprizoritev bo v četrtek za red Premierski. Mariborsko gledališče Sobota, 9. novembra ob 20: »Na dnu«. Red A. Nedelja, 10. novembra ob 15: »Cyrano de Ber-gerac«. Ob 20: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Popast ca delavce v mariborskem gledalil?u. Uprava mariborskega gledališča je na prošnjo Delavske zbornice dovolila, da imajo polovičen popust pri nakupu vstopnic delavci in delavke, ki se izkažejo s potrdili, ki jih dobe pri Delavski zbornici v njeni knjižnici vsak delavnik med uradnimi urami od 10—12 dopoldne in od 4—8 zvečer. Delavci, poslužite se te ugodnosti in obiskujte narodno gledališče! Jesenice Novi tir na karavanški progi. Poročali smo že, da se je železniško ravnateljstvo odločilo postaviti drugi tir od nemške meje v sredini karavanškega predora do jeseniške postaje. Že nekaj dni so delavci, ki jih je zdaj okrog 300, zaposleni pri tem delu. V vsej dolžini je proga, po kateri bodo položili tračnice, urejena in bodo porazdeljeni leseni pragovi. V predoru se delo vrši od 2 zjutraj do 8 dop., ko vozi najmanj vlakov; druga partija pa dela na progi od 7 do 12 in od 1 do 4 pop. Delavci prihajajo z dela črni od dima. Za osemurno delo dobivajo po 40 dinarjev plače. Večina delavstva je iz štajerske in Dolenjske, mnogo jih je tudi iz Litije in okolice. Večina delavcev hodi na hrano v skupno kuhinjo, nekateri pa v bližnje gostilne. 3 mizarska pomočnika takoj sprejmem. — H. Bitenc, Vižmarje, šent Vid nad Ljubljano. •; Site UM |py-;:^3^ž : • .^rr^^sS, ;; _f ■ V ':S ■***- " ._ S01U »ds Veliko angleško letališke Hendon, kjer so angleški jekleni ptiii pripravljeni na odlet in ki so se nad njim že neštetokrat pojavile tudi skupine nemških bombnikov. Iz bilance človeške kulture: V 3500 letih - 3200 let vojner V dvajseterostopih bi korakali toliko jih je padlo v pretekli Spet divja nova 6vetovna vojna. Ni še minulo četrt stoletja, ko so se narodi pobijali med seboj, čeprav so ves ta čas tudi vihrali Marsovi prapori; ni še minulo četrt stoletja, odkar se )e končala zadnja svetovna vojna, pa se zopet svet 6tresa v bolesti in krvi. Ne pomagajo vsa mogoča prizadevanja raznih apostolov miru Zato ne bo odveč, če pogledamo nazaj v svetovno zgodovino. Pregled je silno porazen in ob tem izgubljamo V6e zaupanje, da bi bilo kdaj boljše na zemlji. Zadnjih 3500 let svetovne zgodovine, za katere je mogoče zbrati vsaj kolikor toliko točne podatke, je trajala vojna nič manj kot 3200 let, le pičlih 300 let je bil na zemlji miri Med tem časom je bilo sklenjenih 8000 mirovnih pogodb, od katerih pa povprečno m trajala nobena dlje ko dve leti. Ali moremo biti potem še optimisti? Predvojna ženevska konvencija ter znamenito haaško razsodišče sta sprejela marsikatere sklepe, tako n. pr. prepoved uporabljanja dum-dum krogel, prepoved strupenih plinov itd. § 171 versajske pogodbe je prepovedal tudi uporabo strupenih plinov, a ko jih je hotela konte; renca v Washingtonu 1. 1922. sploh obvezno izločiti ie vseh bodočih vojn, je doživela popoln neuspeh. Mednarodna organizacija »Rdečega krila« je 1. 1925 posredovala pri vseh vladah, da bi ratificirale te sklepe, dlje pa niso prišli, kot do tega, da naj se prebivalstvo iz ogroženih krajec prej izseli. Konferenci 1, 1928. v Bruslju ter 1. 1929. v Rimu nista rodili nobenega uspeha. Krste od Pariza do Vladivostoka Ostane nam samo grozotna statistika. Bilanca pretekle vojne je sledeča: vsakih 5 sekund pade ena žrtev in to 6e ponavlja dolga štiri letal Vsako minuto 12 mrtvih! In to tudi štiri leta! Krste padlih borcev bi segale položene ena za drugo od Pariza do Vladivostoka v. vzhodni azijski Rusiji. Pa pustimo to pošastno mrtvo četo, naj koraka mimo nas! Po 89ajset bi jih šlo v eni vrsti noči in dneve mimo nas! Ta dolga in široka procesija v dvajseterostopih bi šla mimo na« ves mesec! Vse žrtve zadnje svetovne vojne! Ne štejemo pa vseh posrednih žrtev v zaledju! , Splošno naziranje je danes: vojna je potrebno spešili so oboroževanje, pa vendar je tu nova vojna, še etrašnejša od zadnje! Treba in tudi skrajni čas je, da človeštvo z naziranjem »o potrebnem vojnem zlu« temeljito obračuna Danes se dednost duševne obre-mefijenosti vedno bolj zanikuj®. Kajti če bi absolut-no priznaU to dednost, bi zanikali s tem možnost vsakega zboljšanja Bi zanikali tudi v6ako dobro vzgojo. . Krivdo za svetovno klanje nosi vsa) delno sleherni od nas v »ebil Ali še niso v nas samih umrle v«e težnje po maščevanju? Ali še niso izginile iz zlo. Res je pa- vojna je prepovedani greh človeštva! Pokojni Masaryk je rad trdil, da bo tedaj izbruhnila nova vojna, čim se bodo narodi prenehali oborože-vati. Narodi se niso prenehali oboroževati, še po-izložb vse nesrečne vojne igračke? Kaj še vedno zastrupljamo mlado dušo z raznimi topiči, puškami, sabljicaml tanki itd. Kar vzgajamo, to bomo imeli. Pravico upodabljamo kot žensko z zavezanimi očmi s tehtnico v roki, na tehtnici leži meč. Tipična slika naših dni! Zenska slepa za vse dobro, slepa za mimo nas ves mesec, svetovni vojni grozote vojne! Meč predstavlja golo nasilje, je vojskujoči svet; a druga stran prazne skodelice na tej tehtnici je pravo brez močil Je pač prizadevanje ženevskega društva narodov. — Prava harmonija tega obojega je pa in ostane večno vprašanje vsega človeštva. To pa vse dotlej, da zginejo z naše zemlje sleherne imperialistične težnje celote in posameznika. To bo pa menda le tedaj, ko človeštva sploh na svetu — ne bo več! —nik. Kako se Grki branijo Podnevi zakopani v rovih, ponoči se premikajo Dopisniki z grških bojišč poročajo med drugim tudi o tem, kakšnega načina vojskovanja se pri sedanjih bojih z Italijani Grki v glavnem poslužujejo, da bi mogli čim dlje vzdržati. Tako pravijo med drugim, da so se v veliki meri oprijeli četniške vojne. V6i premiki njihovih čet so izvedeni izključno le ponoči. Podnevi se Grki drže trdovratno na svojih postojankah, jih izpopolnjujejo in še bolj utrjujejo, pri svoji obrambi pa se poslužujejo artilerijskega ognja in ne dopustijo italijanskim oddelkom, da bi se jim preveč približali ali celo da bi jih iz utrjenih rovov in strelskih jarkov prepodili. Iz tega se vidi, da Grki le niso tako slabi vojaki, kakor 6e je svoj čas r*'"" o niih glas po oboroženem svetu. Avtomobilska cesta, ki bo vezala dva svetova, dolga pa bo le 80 km Napovedujejo, da bo v kratkem le ie dograjena nova avtomobilska cesta preko panamske ožine, torej cesta, ki bo vezala dva oceana. Ta nova cesta ima tudi to posebnost, da predstavlja najkrajšo čezcelinsko avtomobilsko cesto na svetu. Dolga je vsega skupaj le 80 km. Gre od jezera Gatun in je nato priključena st čiri cesti Panama—Maden. Do-zdaj je bilo potnikom možno priti od Atlantskega oceana do Tihega samo po železnici, z ladjo skoei Panamski prekop ali pa z letalom. Avtomobilisti so morali tu obstati. Zdaj bodo tudi ti lahko v eni sami uri videli dva oceana. Cesto grade ameriški inženirji po najsodobnejših načrtih. Pravijo, da 6e bo po njej začel promet lahko že v začetku prihodnjega leta. »Bolnišnici Curie«, imenovani po sloviti francoski učenjakinji. Pravi, da zdaj tam nadaljujejo z raznimi p osli U6i z radijem pri zdravljenju bolnikov. Preden je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo, so v tej bolnišnici imeli vsega skupaj 18 gramov radija. V začetku julija so ga dali v posebno svinčeno posodo in ga prenesli v Blois ob Loiri, kjer so ga spravili v podzemsko skladišče, ki je v mirnem času služilo neki pariški banki kot shramba za najrazličnejše bančne vrednosti. Ko pa so nemške čete prišle do Loire, so zasedle mesto Blois. in hitro odkrile tudi dragoceni zaklad omenjenega radija. Po zatrdilih z nemške strani 60 ga Nemci takoj vrnili pariški »Bolnišnici Curie« ter tako zdaj francoski zdravniki spet lahko razpolagajo z njim pri zdravljenju bolnikom. Presenečenje nad Grčijo Prvi italijanski enokrilniki! Gtfci dajejo v sedanji vojni dosti hujši odpor, kakor bi bil morda kdo mislil, da ga bodo, preden so se sovražnosti začele, kajti vsakdo ve, da se italijanska in grška oborožena sila po svoji moči ne moreta primerjati, kakor se ne da primerjati niti številčna moč obojih vojska. Nepričakovano izredno slabo vreme v hribovitem svetu, kjer zdaj potekajo boji med Italijani in Gtki, kakor tudi nenavadno hud odpor grških čet pa je vzrok, da italijansko prodiranje ni tako bliskovito, kakor bi bilo sicer. Glavno nalogo opravljajo tudi v teh bojih letala, lovska in bombniki, ki so do zdaj z bombami obiskala že marsikatero grško mesto. Ves čas, odkar traja italijansko-grška vojna, pa so nad grškim ozemljem letala 6amo dvokrtlna italijanska letala. Kot nekako presenečenje je zato te dni učinkovalo grško poročilo iz Aten, da so se tokrat prvič pojavili nad grškim ozemljem italijanski enokrilniki. To so, kakor poročajo, novi, zelo hitri italijanski lovci, kakršnih da se Italijani dozdaj v bojih še niso posluževali. Čisto točno še ni znano, zakaj so jih zdaj začeli uporabljati. Morda jih šele preskušajo, če «o res čisto nova. Če pa so že starejše vrste, mora pa biti že kak drug vzrok, zakaj 6e je po trinajstih dneh vojskovanja na grških tleh pojavila potreba po njihovi uporabi. Križanka Pl i 'i 3 6 7 S 9 10 m 11 a 11 m 12 m 11 13 11 14 11 H 11 15 m 16 11 17 IH n 18 H 19 m 20 ita D d 21 m 22 IEI mmr m st m Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pokrajina v Ameriki; 11. ruska reka; 12. drevo; 13. klic po miru; 14. vrsta tkanine; 15. grška črka; 16. kakovost števila; 17. kratica za starejši (tujka); 18. kazalni zaimdek; 19. zamašek pri sodu; 20. velika družina; 21. množica; 22, del noge; 23. drevo; 24. neleipa. Navpično: 2. žensko im'?; 3. vrtna greda; 4. moško ime; 5. pevska nota; 6. del posteljnine; 7. veznik; S. žensko ime; 9. oblika osebnega zaimka; 10. španski general iz državljanske vojne; 13. sorodnica; 14. huda ura, vihar; 16. lesena priprava; 17. slovenska reka; 19. naselje; 20. urejenost; 21. osebni zaimek; 22. gospod (angl. krat.). Rešitev sobotne križanke r 2. nov.: 1. in 31. vodoravno: Naročite »Slovenčev« koledar! Vodoravno: 12. Ana — 13. ti — 14. vid — 15. ajda — 16. samota — 17. šola — 18. ime — 19. naziv — 23. okop — 23. snop — 26. noga — 27. ia — 28. na — 29. altar. Navpično: 1. nasilje — 2. Anam — 3. raimena — 4. Oton — 5. čita — 6. Iva — 7. tišina — 8. Edo — 9. saio — 10. odimor — 11. vampir — 20. zrak — 21. vol — 23. sin — 24. one — 25. pav — 30. te. Radio Program radio L|nbl|ana Nedelja, 10. novembra. 8 Jutranji pozdrav — 8,15 Koncert: flavta g. Slavko Korošec, klavir g. prof. M. Lipovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Preludiji in melodije (plošče) — 10 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nao Ljubljano — II Nedeljski koncert Rad. ork. — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli godci —14 Veseli pevci (plošče) — 17 Kmet. ura: Gozdarstvo — 17.30 Domač spored (Rad.