LJUBLJANSKI ČASNIK.

F7 petih 25. Ttatiija travna

,,Ljubljanski časnik leta 1 3 gold
tki časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplacuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold za četert gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta . 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradiii tlel.
Njegovo veličanstvo je po najvišjem sklepiu od 14. marca t. 1. po naj ponižnišem predna-šanju ministerskega sklepa, pečatnika general konsula v Varšavi, Ciprijana od Kuksz za c. k. konsula v Danzigu z navadno plačo naj milostljivše blagovolilo izvoliti.
Ljubljana 16. aprila 1851.
Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar.
Danes bo XVI. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 22. aprila 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in ▼ladniga lista za Krajnsko.
22. aprila 1851 je bil XVI. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razpis c. k. kr. deželniga poglavarstva od 21. Marca 1851. Razjasnjenja k začasni postavi od 9. Februarja 1850 zastran davšin od pravnih opravil, pisem, pisanj in urednih djanj. — Razpis c. k. kr. dež. poglavarstva od 22. Marca 1851. Določbe, kako se je v primerljeju kontumačne obsodbe, če tisti, kteri pride, prostost kolka ali zamerk vživa, glede prinešenja kolka za nepričejočiga ravnati. — Razglas c. k. kr. dežel, poglavarstva od 27. Marca 1851 zastran zarajtovanja davšin od razredskili razsodb,izlečkov iz njih,poznejih vpisanj vanje razdelitvinih izkazov v konkurzih po kolku. — Razglas c. k. kr. dežel, poglavarstva od 31. Marca 1851. Določba kadaj smejo denarstvine deželne vodstva z ozeram na 70, 80 in 81 začasne postave zastran davšin od pravnih opravil od 9. Februarja 1851 kazni spregledati.
Ne vradiii del.
Avstrije prihodnjost. i.
V sercu Evrope na obeh bregovih proti čer-nimu morju šumeče Donave najdemo deržavno zvezo raznih dežel in narodov kakor vezalo izhoda in zahoda — avstrijansko cesarstvo. Kakor vsaka velika in mogočna reč na zemlji je tudi ono od maliga začetka do zdajne moči le sčasama doraslo, današna kronovina avstrijanskiga nadvojvodstva pod Anižo je bila pervi kamenčik naše svitle cesarske krone, kar se je v desetim stoletju zgodilo, ko je v letu 983 Leopold I. grof slavne Babenberške hiše vladno veslo izhodne ali avstrijanske marke v roke dobil, to je tiste dežele naogerski meji, katero je stvaril nemško — rimski cesar Ka-rol veliki napadam divjih Ogrov v bran. Če sko, Ogersko, Laško in druge imenitne in bogate kronne dežele velike deržave so se zgorej imenovanimu biseru avstrijanske krone v
teku mnogih stoletij po raznih zgodbah pridružile, in sicer ne vsilene od meča kakiga kervotočniga vojvoda, temuč prostovoljno zavolj slavne pravičnosti avstrijanskih vladarjev, in zavolj važnih dobičkov, katere je tanjka zveza z Avstrijo posamesnim narodam prinašala, tako, da so le v njej rešno roko iz hudih rev in silnih potreb najdli. Bolj ko bi se marsikaterimu zdelo zgodovina, mati vsih učenosti, kaže edinost in nerazdeljivost avstrijanske samovladije, in ako bi kateri zedinje-nih narodov od te zveze*se ločiti skusil, mu stopijo nasproti pravica, veljavna sprava očetov, kakor tudi vodivni uki zgodovine in po pametni previdnosti lastni prid. — Do leta 1246 so knezi Babenberškiga roda v avstrijanskim nadvojvodstu zapopadene dežele slavno vladali, zadni vojvoda Miroslav II. zavolj hrabre pogumnosti in serčniga djanja vojaški imenovan, bi bil svoji hiši gotovo kraljevo krono pridobil, ker je bil po Nemškim in Laškim kakor viteški junak slavno spoznan. Bav-no tisti dan, ko je svoje pet in trideseto leto dopolnil 15. rožniga cveta 1246 je pogum-niga kneza v boju z divjimi Ogri nagla smert odnesla. Zdaj je mogočni Češki kralj Otokar svojo oblast čez avstrijanske dežele stegnul, dokler je od nemškiga cesarja lludolfa I. poprej grofa že mnoge stoletja slovečiga habs-burškiga rodu premagan, 26. dan velkiga serpana 1278 kraljestvo in življenje zgubil. Vo-litni nemški knezi so namreč že 29. kiinovca 1273 v Frankobrodu po Nemškim zlo spošto-vaniga grofa Rudolfa s krono nemškiga cesarstva okinčali, katerimu se je kakor smo ravno omenili, Otokar tako nesrečno v bran postavil. — Cesar Rudolf I. je 27. grudna 1282 svojimu sinu Albrechtu I. nadvojvod-stvo avstrijansko nad in pod Anižo, Štajar-sko, Koroško in Krajnsko v vlado podal, kateri je po smerti očeta nemški cesar izklican, padel od sina svojiga brata umorjen 1. maj-nika leta 1308. — Nadvojvoda in pozneji nemški cesar Ferdinand pervi je po volitvi 24. kozoperska 1526 češko in 16. grudna ravno tistiga leta ogersko krono pridobil, od tod so te kronne dežele do zdaj pri Avstrii ostale. Od časov Rudolfa I. do začetka našiga stoletja so nemški volitni knezi neprenehama, če kake kratke izjeme odrajtamo, nemške cesarje iz verste slavnih udov habsburško-avstri-janskiga rodu prejemali, in naj se dobro pre-vdari, nikoli po sili, temuč zmirej po vilitvi. Kako seje to prigodilo, bo marsikateri pra-šal, sej ni manjkalo tudi drugih imenitnih kne-ških hiš nemških dežela, zakaj so se tako zvesto skoz mnoge stoletja ravno verste avstrijanskih vladarjev deržali? Ni teško takimu vprašanju odgovora dati. — V svojih lastnih dednih deželah po Štajarskim, Koroškim, Krajnskim in potler po Češkim in Ogerskim so avstrijanski knezi zavolj razsvitljeniga duha, pravičnosti in nepremagljive pogumnosti tako sloveli, de ni bilo mogoče njim kake nemške kneške hiše primeriti, nemški knezi niso ve-dili ccsarske krone bolj častiti, ko s tem, de so jo na svitlo glavo kakiga avstrijanskiga
vladarja postavili, tako se je ravnalo mnoge stoletja Avstriji kakor Nemškimu v prid. — Še v letu 1792, ko je vihar perve francozov-ske revolucije že tri leta šumel in celi Evropi grozo in pogubo žugal, ko so puntarski Pa-rižani dobriga kralja Ludovika XVI. 20. rožniga cveta tako nespodobno zasramovali, kam so se obernili nemški knezi, od kod so ne samo srečo temuč v tako silno hudih časih otetje nemškiga cesarstva pričakovali? — Kam le kakor v našo Avstrijo, katera jim je že skoz šest sto let tako imenitno versto slavnih cesarjev podarila. 9. maliga serpana je bil slovesno v Frankobrodu okinčan z krono Ka-rola velkiga zadnji nemški cesar Franc II, avstrijanski knez, češki in ogerski kralj. Prostovoljno so izročili volivci njemu deržavno veslo v mlade roke, njemu so zaupali barko nemškiga cesarstva že v mnogih krajih oškodovano od sovražnih valov francozovske pre-kucije, kakor tudi od nezvestiga obnašanja lastnih mornarjev. Vladal je on sebi izročeno deržavo štirnajst let z bistrim umam, z pravičnostjo in stanovitnim djanjem, poganjal se je za otetje cesarstva in storil je kar je bilo mogoče, še le v letu 1806, ko se je polovica nemških knezov Napoleonu v sužnost podala, se je odpovedal nemški cesarski kroni, katere veljavnost je bila komaj senca moči poprejnih časov. Položil je krono velikiga Karola, kateri je Rudolf I. čisto svitlobo dal, katero so avstrijanski knezi skoro šest stoletij slavno nosili. Od tod je otemnela zvezda nemškiga cesarstva, zastonj hrepenijo Nemci po edinosti svoje deržave, po stari slavi nemškiga imena, kar dan za dnevam izsidajo, po noči razpade. Zdaj skušajo žalostne nasledke nezvestobe, ker se jim je bolje zdelo ptujimu premagavcu roke lizati, kakor lastnimu vladarju čast in moč z edinjenimi serci ohraniti. Zastonj so že raznim kraljem nemško krono ponujali, — nobeden se ni prederznil, se je dotakniti; če je po božjih sklepih njim namenjeno olemneno deržavno svitlobo zopet ponoviti, jim zamore le Avstrija rešno roko podati, le avstrijanski cesar je vreden krono Karola, Rudolfa I. in Maksimilijana nositi.
Iz dozdaj rečeniga lahko posnemujemo dve važni resnici. Avstrija ni, kakor bi se morebiti marsikaterimu zdelo, soderga raznih dežel in sovražnih narodov, kateri zdihujejo pod teškim jarmam hude sužnosti, katere vlada le tako skupaj deržati zamore, de eniga z močjo drugiga tare. Ni najti bolj hudobniga pa tudi bolj neumniga govora kakor take izreke; žali Bog! de so bile enake besede iz ust sebičnih in zapeljivih ptujih in notrajnih puntarjev v stanu nektere avstrijanske narode od pota edinosti in bratolubja v tako nevarno in lastnimu pridu škodljivo djanje zapeljati. Avstrija ima važin imeniten poklic, biti vezalo severa in juga, izhoda in zahoda, ona veže razne evropejske narode s tem, de eniga drugimu pridruži, tako de bi se vsi dobičkov svojih sosedov deležni storili. Ona je silna potreba centralne Evrope, če bi tudi bili v stanu našo derža-
vo danes razdjati, jutro ste vsiljeni jo spet sozidati, ona je obokni kamen evropejskiga deržavniga poslopja, iztergajte ga, o kratkim ostermele oči ne bodo po celi Evropi zagledale drugiga ko prali in razvalino. — Če vam to dopadc, le urno, lotite se dela, ali gorje vam! perve bo vas razvalina pokopala, vi gotovo ne bote sladki sad nove prihodnjosti okusili, vas nobeden ko nekdaj Izraelcov ne bo obljubljene dežele zagledal. Če vas pa smert in pogubo tako mika, vam pomagati ni, skočite v brezden, le tega nikar ne mislite, de bodo vaše roke novi deržavni tempelj zidale, morebiti bodo pozni vnuki p tuj i h ljudi še le zamogli razsijane kamnja na stran devatf. — Avstrijansko cesarstvo ni stvaritev kakiga pogumniga vojšaka in srečniga prema-gavca kakor kraljestvo makedonskiga Aleksandra ali samovladija Napoleonova. Take deržave večidel toliko časa cvetijo kolikor časa jih vlada imenitni duh, kateri jih je v življenje poklical, prav po redkim je le sinu dano bogato dedino svojiga očeta nastopiti. Med drevjem tudi hrast nar bolj počasi rase, pravijo okoli dvesto let, zato pa tudi starost deset sto let nekterikrat doseže. Kakor smo zgorej omenili, je naše cesarstvo prav počasi raslo, če v deseto stoletje postavimo stvaritve avstrijanske marke, je preteklo do leta 1804 več ko osemsto let, in skoro šest sto kar vladajo dedne avstrijanske dežele knezi habs-burškiga rodu. Meje tega lista nam ne pripustijo popisati, kako so se vse dozdajne kro-novine in pri priložnosti pod oblast Habsbur-garjev podale, kdor se v tej zadevi popolna-ma podučiti želi, naj prebira zgodovinske bukve in najdel bo gotovo, de je ni evropejske deržave, katera bi si bila svoje dežele bolj pravično vkup zbrala kakor samovladija, h kateri se mi z ponosno hvalo štejemo. Od nekdaj so avstrijanske vladarji po celim svetu sloveli, naj že bo kakor hrabri vitezi ali pobožni in pravični vladarji in velikoserčni Me-cenati vednosti in umetnosti. Zgodovina katere evropejske deržave bi nam kazala imena vladarjev, kateri bi se dali primeriti Maksimilijanu I. našim Ferdinandam, Mariji Terezii, Jožefu II. ali očetu Francu? Pojte iz čistih virov zgodovine piti ljubezin in zvestobo do naše drage vesolne domovine, učite se, kako se je naše cesarstvo rodilo in raslo kako so se mesta, dežele in narodi podale v varstvo avstrijanskiga orla — ne boste se več ozirali na ptuje kraje, ne bote vošili vaši domovini razdelitev in pogubo, serca vam bo vnela goreča domoljubnost, nehali bote lastno narodnost čez vesoljno avstrijansko slavo povzdigovati.
Tale je tedaj perva resnica izvirajoča iz pretelitanja naših besed: Avstrija je potreba centralne Evrope, blagoslovljeno vezalo raznih narodov in dežela. Ona je mati polna ljubezni, katera svoje otroke k sebi vabi, jih obilno obdariti z vsim, kar na tej zemlji le deržavna moč človeškimu rodu ponuditi zamore. Vsi narodi so njenimu sercu enako dragi, ona ni mačoha, vajena tega tlačiti, drugiga povzdigniti. Stvarnica je našim deželam bogate zaklade obilno z polno roko podala, de bi jih mi od nje le jemati ne zamudili, srečne prihodnosti nam gotovo man-kalo ne bo. Vse te zaklade Avstrija iz roke natvorne prejema in raznim narodam v pridno premembo ponudi, tako de potrebi tega z bo-gastvam vuniga v pomoč hiti. Bi le hotli av-strijanski narodi lastno mater bolj poznati bolj častiti, kako zavidena, iskana, spoštovana bi se kazala naša z darilam natvore in umetnosti tako imenitno okinčana dobrotnica v pričo cele Evrope. Njena svitla slava bi čez vse narode kakor ude ene deržave obilno svetlobo razsijala, iz njenih zakladov naj bi vsi obo-
gateli in veselo prihodnost prejemali iz nepre-nehama tekočiga vira. Kdor tedaj naše po-litiške zadeve od take strani pregleduje, ne bo v razdertiji cesarstva sreče in povzdige svojiga naroda iskal, tudi ne bo nanjo pazil ena-co neumnimu kmetu, ki se je na brodu širo-kiga potoka na tla vsedil in čakal, de bi voda memo odtekla.
(Dalje sledi.)
Vstaja na Portugalskem.
Vstaja na Portugalskem je le sad drevesa razpora, ki že mnogo let strupeno senco čez polotok razšira.
Oa bi ta vstaja v druge dežele segla, se nam menda ni treba bati. Portugalsko je bilo v tej zadevi vedno manj nevarno, kakor mar-sikaka druga evropejska dežela, zlo manj nevarno kakor sosedna španska dežela, ker, ako se je na Španskem vstaja unela, je tudi vselej Talijansko potresla. Portugalsko leži predaleč, da bi se kolesa, v kterem se osoda Francoskega, Avstrijanskega in Nemškiga sučejo, dotaknulo tamošno gibanje.
Od dveh strani so vendar tamošnje dogodbe obžalovanja vredne. Iz pervega se vidi, da je lord Palmerston admirala Parker v iztok Taje poslal in tako grofu Saldanha pogum v serce vlil. Obžalovati je politika, ki ne za-verže prekucije svojih namenov izpeljati.
Razun tega vživa Portugalsko svobodo. In spet je svet za eno skušnjo bogateji,da svobodne naprave ne zamorejo neskaljene zado-voljnosti in stanovitne sreče vtemeljiti, spet se je pokazalo, da samo vstava ni bramba zoper žugajočo nadlogo prekucije in brezpo-stavnosti. Naj bolj žalostno je pa to, da vojaki odpadajo.
Austrijansko cesarstvo. Koroško.
Žalostno, ali vendar resnično je, da prosti ljudi do šole nemajo serca in veselja; najdeš ne samo posameznih ljudi, temoč najdeš cele fare in županije, kterinl ni mar ne za slovenske, ne za nemško-slovenske šole. Naj to priča sledeče pismo, ki smo ga od častite roke dobili. »Otrok v šolo ni. Za 9 rajn. sim nakupil slovenskih knjig, ki so tako potrebne. Po deset let in še več stare nemške abednike prineso, ki se že komaj pol vkup deržijo —pa več si tebi ne nauči, kakor „puštedirevat," če to zna hajdi! že gre na nemško stran, nemško se učit. O naj prijetnejših letih za šolo, za keršanski nauk je otrok velikokrat med nevernimi •— vendar saj, če to ni, med krivo-vernimi ljudmi, pri živini, na planini, da se poživini; odraščenih pa tako veš da h ker-šanskemu nauku ni. Jas sem nakupil kipkov, patnoštrov, bukvic, papirja, tek, peres; sem hodil dosihmal vsak den u šolo, — kaj pa imam od tega? — nehvaležnost, še spoznajo ne, da jim dobro hočeš, otroci kakor odraš-čeni. — Sem oznanil nedelno šolo, jim dam svoje bukve (katehizme) brati, pa meniš da pridejo. Včasi jih pride kaj, včasi komaj kakšni 4 fanti in 7—8 deklet; le uči jih"! —
(Bčela.)
* Visoko ministerstvo je 17. septembra 1850 zaukazalo, da ima vsaka srenja (soseščina) na obeh krajih vsake vesi krajsko tablo ali na durih ali pa na lesenem ali kamnatem stebru napraviti. Na tih tablah mora k manjemu saj ime kraja, srenje; okraja i sodnije; kamor sliši, v nemškem in v deželnem jeziku zapisano biti. Te table se v nekterih krajih že napravlajo, in prav veselilo je nas slišati, da se veliko slovenskih srenj za to poteguje,naj se pri njih ta imena narprej po slovensko, in spodaj še le po nemško zapišejo. Tako je
prav: vsakemu svoje, — po nemških krajih naj bode Nemec, po slovenskih pa Slovenec gospodar. S veselim sercem so nam nekteri gospodi srenjski župani pravili, da je naš deželni poglavar, in tudi glavar celovškega okraja ravno teh misel. — Lepo prosimo gg. duhovnike, učitelje in druge vlastence, da bi srenjam pri tej imenitnej reči na roko šli, ter na to gledali, da se imena lepo, pravilno in v novem pravopisu napišejo!
(Bčela.)
Štajarska.
V Gradcu se bo Velikonočni torek v tretje porotna sodnija odperla, ki obeta takrat zlo mikavna biti. Kakih deset hudodelstev se bo obravnovalo med druzimi posilna nečistost, poskušeno razbojstvo, uboj, požig, tatvina itd. Naj bolj mikavna bi pa znala biti obravnava, zoper vrednika časopisa „Urchristen-thum", če pride, kakor govore, res pred porotno sodbo.
Graško mestno svetovavstvo je v seji 8. aprila sklenilo davek za pse vpeljati in je ta predlog po c. k. okrožni vladi njegovemu veličanstvu v poterjenje predložilo.
Avstrijanska.
Dunajski notarji zlo tožijo, da nimajo kaj opraviti. Večidel vse pisma, posebno v predmestjih se pri sodništvih sostavijo, in v no-tariatnih pisarnicah počivajo. Tudi kotni pi-sači se marljivo giblejo in sicer tako očitno, da je že več takih pisačev na hišne vrata, kjer slanujejo, oglas nabilo, da zdelujejo sodniške pisma vsake baže.
*	V več časopisih se bere, da se v mini-sterstvu notrajnih zadev posvetujejo o postavi za deržavljansko brambo. Na tem pa ni nič resnice.
Silezija.
„Constitutionelle Ztg." prinese iz avstrijanskega Sileskega dopis od 4. aprila, v kterem se govori, da se je v Sonču zakletba ovohala, ktere namen je bil, novo poljsko-madjarsko vstajo zbuditi in vse Nemce v Galicii pomoriti. Časopis „Czas" kakor tudi dopisnik iz Ivrakave v „Vjdenski dennik" se izrečeta, da je to le prazna, zmišljena marnja, ker je v Sonču, kar politiko zadene, vse tiho in mirno. Dopisnik „Vid. dennika" zagotovi, daje čas takih misel že davno protekel.
Češka.
Pridigar česko-evangelske družbe v Pragi, Vilhelm Košut, je bil na tri dni v zapor obsojen, ker je zbor skupej sklical brez višjiga dovoljenja.
*	13. aprila je gospod minister uka grof Leo Thun v Prago prišel.
** Sliši se, da se bo dačnim vradnijam na Češkem zavkazalo, za češko narodno gledišče, ki se ima v Pragi zidati, nabrane denarje pri županih prevzeti in jih stanovski glavni denarnici poslati.
Ogerska.
Civilni in vojaški poglavar Erdelja Wohl-gemuth je v Peštu umeri.
*	Na Ogerskem se prošnja razpošilja, ki se bo njegovemu veličanstvu predložila, v kteri se prosi, da bi se za deželnega poglavarja eden zmed cesarjevičev postavil, kakor je bilo to v poprejnih letih navadno. Govori se, da je to prošnjo že mnogo bogatih plemenitažev, tako imenovanih starokonservativcotf podpisalo.
Horvaška.
2. t. m. je na Horvaškem v vasi Kutjevo 83 pohištev do tal pogorele, akoravno so se silno trudili ogenj pogasiti. Kako da je ogenj vstal, se ne ve.
*	13. t. m. po noči so tolovaji necega žito— kupca iz Krajnskega pri Borlinu, pol ure od
Karlovca ubili; zjutraj so na cesti mertvega našli. Imel je saboj konje in voz.
*	V Veršeču na Slavonskem je 9. t. m. ogenj vstal in čez 200 hiš in mnogo ljudi je zgorelo.
Lomliardo-beneško kraljestvo.
V Beneški barkostaji se je v vladnem letu 1850 za 21,433,050 gold. blaga kupilo in prodalo.
Tuje dežele. Bosna.
Omer paša si je namenul iz Pridora v Novi napotiti; Kosarč so Arnavti požgali; le pet hiš je ostalo. Vstajniki se Arnavtov strašno boje. Vstajniki se hočejo v Pridoru braniti; Omer paša se pripravlja tje udariti in vstajo v korenu vdušiti.
Turška Serijska.
j,C. B. a. B." piše: Ako smemo privatnim pismom iz Belgrada verjeti, stoji Serbska na pragu važnih dogodb, ki bodo žalostni pri-stavk k bosniškim zmešnjavam. Nezadovoljnost z knezovo vlado, ktero prijatli Obreno-vičev rede, je vedno večja, in da je minister zunajnih zadev, Petronovič odstopil, so le podšuntovavci in obrekovavci krivi. Karogjor-gjevič, kterega vsak za umnega in pogumnega, ima, ve dobro, kako da stoji. Vendar zaupa srečni osoda, ki ga je na prestol posadila, brez da bi pomislil, da mu od več strani ravno to zaupanje očitajo. Angleška vlada na te reči dobro pazi, pa tudi ruska jih v nemar ne pušča. Kar Avstrijo zadene, pristavimo pri tej priložnosti, da bomo o pravem času kako važno besedico smeli spregovoriti.
Nemška.
Na Saksonskem se je zvedilo, da so nemški beguni Kinkel, Gogg, Willich, d'Ester in Kudlich v Schweizi narodno posojilo za pet milijonov razpisali.
*	V Frankobrodu se ima 60,000 vojakov zbrati; Avstrija in Prusija boste dale po 20,000 Bavaria 10,000 in drugo male deržavice skupej 10,000 mož.
Francoska.
Francoska vlada se je namenula postave predložiti, po kterih se ima vsak, ki brez opravila v Parizu živi, iz mesta spraviti, kakor tudi, da bi se prepovedalo francoskim begunom pozive na Francosko pošiljati.
*	V Parizu se je poslednjič v ministerskem svetovavstvu, pri kterem je bil tudi Napoleon pričujoč, sklenilo, z novega protestirati zoper vstop cele avstrijanske deržave v nemško zvezo, vendar pa se je naravnost tirjalo, da naj se to z mirnimi besedami zgodi".
*	V »National" se piše, da republikanska stranka povsod dve reči na svoje zastave zapisuje: Obvarvanje vstave! Preklic postave od 31. maja! — Koga da bode ta stranka volila za predsednika, se še nc ve, ker eni hočejo Cavaignac-a, drugi pa kakega prostega de lavca.
Če bo pa leta 1852 še predsednistvo obstalo, je drugo vprašanje. — Borsa je vedno v večjem strahu, papirji podajo od dne do dne.
*	V angleški časopis „Times" se piše iz Pariza, da so se glavarji francoskih socialistov v Londonu zjedinili po dolgem premišljevanju pri prihodnji volitvi predsednika voliti Anto-ny-a, predsednika necega mizarskega društva.
Delavca za predsednika republike voliti, to misel je Girardin v Parizu zbudil.
Itusovska.
Ruski car je ukazal z ukazom od 10. marca t. 1. v čast slavnega Beringa spominek na ve-
likem tergu Petropavlovskem, v glavnem mestu Kamčatke postaviti. Bering je stopil 1724 službo Petra velicega. Car ga je poslal na morje, kraje preiskovati, in pri tej priložnosti je on našel cesto, ki so po njem Beringo-va imenuje. To je bila najdba velike pomembe, ker je spričala, da se Azija in Evropa ne deržite skupej. Pozneje pošlje carica Elizabeta Beringa v drugo na morje; on je pa umeri 1741 na bregovih Kamčatke na majhinem otoku ledenega morja, ki ima še dandanašni njegovo ime. Cesarska akademija bo napis na spominek naredila.
Portugalska.
Nova notrajna vojska je med grofom Tho-mar in vojvodom Saldanha vstala; poslednji se je na stran ljudstva vstopil. Drugi poglavarji Oporto Junte so bili pripravljeni se z njim zjediniti.
* Iz Portugala se piše 10. aprila iz mesta Oporto, da se v mestu sicer še ni vstaja unela, da je pa že na pragu. — Angleški poslanec v Lisaboni derži gibanje za zlo nevarno in meni, da je treba dvomiti, če bodo vstajniki, ako zmagajo, zadovoljni z odstavo Thomar-a. Vstaja se je v Cintri pričela. Tamošna posadka in drugi vojaki so se za vojvoda izrekli. Vstajniki upajo, da se bo tudi posadka v Li-zaboni zanje izrekla. Kralj in vojvoda Ter-ceira sta glavno mesto zapustila in se z 1300 vojakov v Santarem podala. Mislijo vendar, da ju bo Saldanha prehitel. Saldanha si je namenil, kraljico primorati, da grofa Thomar-a in ministerstvo spusti. Prebivavci Lizabona niso nič kazali, da bi bili pripravljeni vlado podperati. Vojaki v Makri so dva častnika ustrelili.
Poljska.
V Waršavi so pri poslednjem popisovanju 163,597 ljudi našteli, med temi je 43,044 judov.
VVaršavsko-petrograška železnica se bo od vvaršavskega predmestja „Praga" začela skoraj delati; šla bo skoz Kowno, Bialistok, Gro-dno ino Wilno.
Angleška.
Ko je Angleška kraljica naznanila, da meni sama razstavo odpreti in ko je kraljevič Albert to naznanil, so se komisarji snidili in posvetovali, kako da bi kraljico sprejeli. Sklenili so sledeče :„Dokler je še kraljica v poslopju raz stave, se ne sme nobeden, clo tisti ne, ki ima vstopne liste, noter pustiti. Kraljica, kraljevič Albert, dvorno spremstvo, ministri in tudi tuji poslanci smejo takrat v razstavo iti." Zoper ti sklep se angleški časopisi zlo jeze, ker pravijo, da se ni treba bati, da bi kra ljica v nevarnost prišla, ako bi bil vstop dopuščen. Časopis „Times" pravi, da to mora kraljico razžaliti, kteri se ni treba bati mo-rivcov kakor Tiberiu ali Ludoviku XI., in ako se res boje, vertoglavega početja kakega buda-lastega ali nemškega socialista, zamore straža v poslopju ravno tako pazljivo čuvati, kakor zunaj poslopja. Kako veselje bi pač kraljica imela, obdana od en par poklonačev, v nezmernem brezljudnem prostoru se sprehajati? Vstopnih listov se je vsih skupaj že 6—7000 oddalo po 3 guinee. Že velika vstopnina je poro štvo, da se druhal ne bode noter drenjala. „Daily News" pravi, da je sramota, da se je kaj tacega sklenilo. V drugih deželah bi obhajali tak dan kakor narodni praznik, ki je še več, namreč praznik narodov. Ako bi se res zgodilo, da bi kak budalež na kraljico roko položil, bi bil on sam v nevarnosti, ne pa kraljica v sredi ljudstva.
Amerika.
24. februarja je v lepem mestu Lafayette-ville, v deržavi Tenese na severnem Ameri-kanskem strašna vihra vstala, tako, da je večidel mesta v pravem pomenu besede odnesla. O pol štirih zjutraj je nevihta vtala in naenkrat z nepopisljivo močjo. Globoka tema je ležala krog in krog, tresk za treskom je pokal, vetrovi so strašno tulili, dež je lil iz preterganega oblaka. Žene in otroci so upili in pomoč klicali. Celi oddelki mesta so na kup padli; mnogo hiš je vihra iz mesta po-metla, tako, da se od njih ostankov nič nikjer ne dobi. Menili so, da bo sodni dan. Naj večjij, poslopja in clo dve lepi cerkvi ste bile zrušene. Več žen in otrok je v podertijah konec vzelo. Mnogo jih je bilo nevarno poškodovanih in le malo jih je, ki niso nič poškodovani bili. Vihra se je vderla proti se-veroizhodu, je cele gojzde porušila in mnogo ljudi ob življenje pripravila.
* „New-Jork-Herald* naznani, da je bil nek Adam Daue na 75 let v ječo obsojen!
Ljubljanski novicar.
Včeraj (torek) je bilo slovesno vstanovlje-nje gosp. dr. Matija Burgerja za župana Ljubljanskiga mesta. Zjutraj ob 5. uri je naznanila muzika narodne straže slovesnost, ki je po dokončani sv. velki maši, ki jo je korar in mestni odbornik g. Janez Novak vpričo knezo-škofa, deželniga poglavarja, mnogih višjih vradnikov in nekterih vojaških častnikov, mestnih odbornikov, vradnikov mestne župa-nije in mnoge zbrane množice v stolni cerkvi pel, bila je v pričo vsih gori imenovanih gospodov v krasno okinčani dvorani mestni hiši, pred ktero je muzika narodne straže igrala. Deželni poglavar g. grof Chorinsky je pozdravil perviga župana svobodne županije Ljubljanske kot moža, v kterim so vse potrebne lastnosti zedinjene, zadostiti ravno tako imenitnim kakor težavnim nalogam, ki jih bo prid Ljubljanskiga mesta od njega tirja!, kakor tudi tistim opravilam, ki jih je deržava novim županijam za oskerbovanje izročila. Potem je prisego župana predgovoril, ktero je g. dr. Burger za njim ponavljal. Po storjeni prisegi je novi župan besedo povzel; globoko gi-njeniga serca je izgovoril, da občuti imenitno in težavno nalogo svojiga poklica, in da ta poklic spolniti mu bo le mogoče z zedinjeno močjo županijskih odbornikov, ki jih je zaupanje Ljubljančanov na to mesto poklicalo; svoje serčno veselje je tudi izgovoril zastran obljube g. deželniga poglavarja, da bo po svoji moči prizadeve mestne županije podpiral, kteriga je poslednjič naprosil, da naj blagovoli, njegovo ponižno zahvalo Njih veličanstvu na znanje dati in Mu dogotoviti, da zvestoba Ljublj. odborstva do presvitliga cesarja se nikdar omajala ne bo. Ko je g. deželni poglavar obljubil, to razodetje cesarju rado-voljno naznaniti, je bila slovesnost, po kteri je novi župan vstanovljen, končana. — Ta slovesni dan še bolj posvetiti, so bili mestni ubogi, vsak z 10 kraje, iz mestne denarnice podarovani; g. Jože Eržen, mestni odbornik in mili oče revnih svoje okolice, je pa revežem v Gradišu, Krakovim in Ternovim iz svojiga denarja po 20 kraje, ta dan podaril.
(Nov.)
*	Gosp. Dr. Šubert, c. k. profesor naravoslovja in kmetijstva v Ljubljani, je na velikonočni pondelik po kratki bolezni na pljučni jetiki umeri.
*	Gospod A m b rož je za namestnika župana z 18 med 24 glasov zvoljen.
Odgovorni vrednik: Dragotin Me/cer. — Založnik in tiskar Jožef B/aznik.
Kdor želi v vradnim ali pa v oenanilnim list« karkoli si boile naznaniti , plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
list
št. 20.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 3.1. listu ljubljanskima časnika, v i»etik£5.Malica travna 11.
št. 8321/445. Oznanilo. OOci
Visoko ministerstvo kupčije je 30. marca 1.1. št. 2303 H po odločbah najvišiga patenta od 31. marca 1832 sledeče privilegije podeliti za dobro spoznalo.
1)	Francetu Elena, posestniku v Ma-derni na Lombardiškem za poboljšanje pri pridobitvi lorbarjevega olja po mašini v središu kotla napravljeni, ki se po posebni pripravi verti, v vodi kuhajoče lorberjeve jagode vedno giba in olje, ki se izceja, združi; na eno leto. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnem poglavarstvu v Milani. V javnih zdravniških zadevah se sme ta privilegij brez pomislika rabiti.
2)	Lucienu Vidic po Jožefu Evgeniu iz Nagia v Parizu, na tergu dela Bourse št. 7, Dunaj, v mestu št. 276 za popravo preselitev potuvajočih, „Warnes" imenovano; na eno leto. Na Francoskem je ta poprava od 19. aprila 1850 na 15 let privilegij zadobila. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kterega sme vsak pregledati. V javnih sdravilskih zadevah se sme ta privilegij 'brez pomislika rabiti. Tuj pregled je pridjan.
3)	Edvardu Strohal, tehnikarju in posestniku v Velki Visternici na Maravskem za poboljšanje ognjavarnih parkvetov za položitev pekovskih peči in drugih prostorov, v kterih se kuri; na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnih zdravilskih zadevah se sme ta privilegij brez pomislika rabili,
4)	Dragotinu Itusner, tehnikartju, na Dunaju Wahringerstrasse št. 204, za znajdbo in popravo umetniških zobnih mašin, kise pri nerednih zobeh potrebujejo, brez da bi bolečine naredile, na eno leto. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kateriga zamore vsak pregledati. V javnih zdravniških zadevah se sme ta privilegij brez pomislika rabiti, če se premakljive peresa iz zlata napravijo.
5)	Francetu Bierenz, kupčevavcu na Dunaju, Spittelburg št. 10, za znajdbo in popravo vsih Iepotij pri hišnim in drugim enakim orodju, vse drugači, kakor se je to do zdaj ravnalo, iz železa in pleha povišano, ali vtisnjeno; na pet let. Da se znajdba na skrivnim ohrani, seje poprosilo.
6)	Štefanu Mayer c. k. pobočniku in barvenimu fabrikantu v Lincu na zgornjim Au-strianskim za znajdbo tako suknjo napravljati z porabo oljnatih barv, da ga dež ne premoči, na kteriga se zamorejo kraji, slike, karte, oznanila itd. natisniti in v stisnjene reči se zamorejo, ko postanejo popolnoma suhe, le nadihati, da lepo in dolgo terpečo sliko nare-de, na eno leto. Da se znajdbo na skrivnim ohrani, se je poprosilo.
7)	Jožefu, Adolfu Griinvvald, fabrikantu in Lu d o viku Seus, mehanikarju na Dunaju, Schottenfeld št. 323 za znajdbo tkav-ne mašine, ki statve naj manj petkrat v delu in obsežku preseže; na tri leta. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo.
8)	Frideriku Rodiger na Dunaju sv. Ulrili št. 50 za poboljšanje sedlov in kojn-ske oprave; na dve leti. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj pregled je pridjan.
9)	Ravno temu in ravno tu za znajdbo nove naprave gonila vsake sorte pri ma-šinali z oljem pomazati in s tem pogojene posebne naprave; na dve leti. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj pregled je pridjan.
10)	Francetu Ksaverju Kukla, fabrikantu kemiških izdelkov na Dunaju, Hernals št. 86 za znajdbo, z porabo več delomo kemiških , deloma fizikaliških umetnij denarne popirja neponarejavne storiti, ker se pri tem ne more ne pfotografija ne daguerotipija, kakor tudi pretisk in risanje rabiti in tudi naj bolj umeten izdelnik ni v stanu, drug istis pervemu popolnoma podobniga narediti; na eno leto. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo.
11)	Moricu Girardoni, mehanikarju v Tattendorfu pri Badnu na spodnjim Avstri-
janskim za popravo v predivnicah rabljenih vretcn, ki v tem obstoji, de se z dvema šipama in enim peresam zamore vreteno bolj naglo sukati ali bolj počasi, ali pa popolnama ustaviti in sicer na vsakim prostoru, kjer delavec stoji, na eno leto. De se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo.
12)	Benediktu Neumann, kiparju na Dunaju, Altlerchenfeld št. 124 za znajdbo noviga ravnanja, po kterim se zamorejo vse reči iz lesa ali papirja storjene porcelanu podobne storiti; na eno leto. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
13)	WiIIiamu Cr os kili, mašinistu po Luesu Leo Wolfu, mašinistu iz Neu-Jorka iz severne Amerike v Beverley-a, v grofii Jorkohire na Angleškim, poslednji na Dunaju, Jagerzeile št. 533 za popravo valerja, zorano zemljo pred in po setvi povalati „C ros k i llov Pulverisator" imenovan, na eno leto. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj pregled je pridjan.
14)	Vilhelmu Hahner, kraljevimusak-sonskimu general konsulu v Livorni po dr. Andreju vitezu Gred le r, dvorni in sodniški pravdosrednik in notar, pervi v Livorni poslednji na Dunaju, za znajdbo peči za čišenje živiga srebra iz rude, v kteri se ruda z večimi ali manjšimi gorečimi kosovi zmešana, čisti in dolgo v takim stanju ohrani; pri tem se sopar živiga srebra vleže, in tedaj se stroški pri pripravljenju rude? pri kurjavi, delu in popravljanju prihranijo in živo srebro se ne pogubi in merkurjalne bolezin se ne dobe. De se znajdbo na skrivnim ohrani, se je poprosilo. V javnih zdravniških zadevah se sme ta znajdba brez pomislika rabiti. Tuj pregled je pridjan.
15)	Jožefu Muck iz Muckenthala, pri-viligirani fabrikant in kupčevavec v Pragi št. 568/1 za znajdbo pripravljenja kljobučine z porabljenjem volne za napravo vsake sorte klobukov in drugih klobučarskih reči, tako, da so te reči bolj pripravne, lepe in terdne in zraven tudi ceneji; na pet let. De se znajdba na skrivnim ohrani se je poprosilo.
Ljubljana 16. aprila 1851.
Gtistav yrof Chorinsky. s. r. c. k. deželni poglavar.
št. 3077/608. Oznanilo.
(67.) c 3
Tečaj 1846 ilirskiga deželniga zakonika, ki zapopade postave in ukaze od 1. januarja do poslednjiga decembra 1846, je ravno na svitlo prišel in se dobi pri knjigokupcu in založniku zakonikov za krajusko kronovino, Jurju Lercherju v Ljubljani za 1 gol. 30 kr. zvezek.
Ravno tu se zamorejo tudi dopolnivni zvezki tega deželniga zakonika od let 1813,1814, 1815, 1816, 1817 in 1818, kakor tudi tečaji 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1836, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844 in 1845 po ravno tej ceni namreč po 1 gold. 30 kraj. za zvezek, potem tečaj 1837 imenovaniga dopolnivniga zvezka po 45 kraj. dobiti.
Ljubljana 7. aprila 1851.
Gustav yrof Chorinsky, r. s. deželni poglavar.
Ponavi vasi zavolj gloposti pod varstvo postaviti za prav spoznalo.
To se s pristavkam naznani, de se ji je gospod Primož Erbežnik iz Ponave vasi za kuratorja dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 15. aprila 1851.
Heinricher. s. r.
št- 216- Oglas dražbe. c2.
Ker se 3. in 5. aprila pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Krajnu in Radolci na c. k. der-žavnih cestah c. k. stavbenika Krajnskiga okrogana dražbo dane umestniške stavbe niso morale po dražbi spečati, bo na povelje slav-niga c. k. stavbiniga vodstva za krajnsko kronovino od 13. aprila 1.1. št. 1069 zopet dražba 28. aprila t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Krajnu,
Pri tem se bodo sledeče umetniške stavbe v najem dale.
a)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama V1I/0—1 za........4743 gold. 22 kr.
b)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama VI/6—7 za.........1326 gold. 5 kr.
c)	Poprava mosta Brošca na podkorenski cesti za......... 333 gold. 18 kr.
d)	Poprava mosta pri Ratibovcu na ravno tej cesti za...........1654 gold. 50 kr.
e)	Poprava cestopodperavne škarpe na podkorenski cesti v okrogu Krajnske gore za.........iooo gold. 3 kr.
Skupej 905 7 gold. 38 kr. Kdor meni kaj prevzeti, se povabi k tej ponovljeni dražbi s tem pristavkam, da se zamorejo zadevajoči stavbeni popisi in načerti in dražbeni pogoji vsak dan med vradnimi ura mi pri zadevajoči stavbeni vradnii i h ob dnevu dražbe tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu pregledati, in da se pismene ponudbe le štempljane, dobro sostavljene in le pred dražbo prejemajo; če pozneji dospejo, se ne bo nanje porajtalo.
Po § 10 in 11 se visi ponudba ne bo dovolila.
Od c. k. stavbiniga vodstva v Krajnu 16. aprila 1851.
v
Setnerl. s. r. inženir.
Oznanilo.
(72.) c 1
Podpisani vlastnik si v čast šteje, s tem ponižno oznaniti svoj
nar novejši
M a g i k o n
zlo imenitnih kipov bitev in drugih reči, ki se tukaj še nikdar niso vidile in so celo na Nemškem perve te sorte in bodo visoko-spoštovano občinstvo, ki umetnijo ljubi, gotovo zadovolile; razpostavljene so le za kratek čas.
Vidijo se v velki uti na tergu pred nunsko cerkvijo od 9 ure zjutraj do 9 ure zvečer.
Vstop 10 kr. v sr.— Otroci plačajo 6 kr. v srebru.
M. Hahn, iz Bude.
St. 2195.
Oznanilo.
(68.) C 2

V pondelik 28. t. m. zjutraj ob devetih se bodo travniki mestniga poglavarstva na Malim grabnu, Rakovi Jevši in pri Lipah; 29. t. m. tudi ob devetih dopoldne pa mesarski travniki pod Rakovnikam in na dolgem grabnu in sicer na mestu po javni dražbi na 6 let posamezno v najem dali.
Kdor hoče kaj prevzeti, je povabljen na imenovane travnike priti.
Ljubljansko mestno poglavarstvo 17. aprila 1851.
Sa/omofi. s. r.
St. 3548.
Proglas.
(70.) c 1
C. k. deželno sodništvo v Ljubljani je po ukazu od 8. t. m. št. 1384 Heleno Garbajs, doraslo hčer Janeza Garbajsa, posestnika v
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V	Terstu 16. maliga Travna: §0. 95. 81. 93. 99.
V	Gradcu 19. maliga Travna: 94. 49. 19. 3S. 5. Na Dunaju 19. maliga Travna:
49. 65. 9». §§. 54. Prihodno srečkanje bo v Terstu 26. maliga in 10. vel. Travna, v Gradcu in Dunaju pa 3. in 14. velkiga Travna.
Dnarna cena 19. Mat. travna 1851.
V dnarjn
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 383/4 gld. Srebra	» » » » 331/, »