Slav. 6. (Postno tek, račun.-C. C. con la Posta) Leto IV. V Trstu, petek 5. februar \y: 3* 25 stotink. Stnsi SBt številka Rno Ut« 10 lir Pol lota 5 Ur Četrt lota 3 liro Iz^en Italije celo leto 20 lir dg. uredn i Ivan Prešel lakaja vsak petek opoldno. Naslov; Tnt-Trimte Casalla C Mitro 37 ali pa : tm lmbriani 9/111, Izdaja: konzorcij Malega. Usta TEDNIK ZA NOVICE IN POUfc Mali kolesar. Petek, 5. februarja : Agata. — Sobota, 6.: Doroteja. — Nedelja, 7.: 2. predpepel-nična (seksagesima). — Ponedeljek, 8.: Janez M. — Torek, 9.: Apolonija. — Sreda, 10.: Sholastika, Viljem. — Četrtek, 11.: Lurška M. b., Adolf. — Petek, 12.: Evlalija. MALE NOVICE Iz Orvieta. Pozdrave so poslali od 70. pehotnega polka Slovenski fantje: Poljšak Anton, Pačalat Fortunat, Rojc Andrej, Mišku lin Miho, Antonac Ivan, Radojkovič Evgen, Šestan Teodor, Puser Peter. Slovenci v Belgradu. V Belgtradu biva nad 10.000 Slovencev, ki se prav dobro počutijo in so pri Srbih priljubljeni. Zelo mnogo slovenskih deklet služi pri belgrajskih družinah. Srbske gospe jih hvalijo, da so poštene, snažne in brihtne. Slovenski študentje imajo skupaj s srbskimi in hrvaškimi ((Društvo sv. Cirila i Metodija». Tako se spoznavajo med seboj 'trije sinovi ene matere. To je najdeipše upanje za moč in na-P rade k Jugoslavije. Tako se dela. Prosvetno društvo Mladika v Gorici je imelo v soboto občni zbor, ki se ga je u-deleždilo nad sto članov in članic. Tajnica je poročala o izredno plodovitem delovanju društva. Odbor je imel v preteklem letu 38 sej. Mladika je prirejala teden za tednom predavanja, organizirala je romanje na Sv. Goro, na Marijino Celje, izlet na Vrhovi je, imela je duhovne vaje. Živaimo delujejo odseki : dekli- ški, fantovski, godba na pihala, telovad-ski in pevski. Mladika je priredila orga-nizatorični (tečaj, dva prelepa koncerta, poslovilni večer v čast članom, ki so šli v vojake, Martinov, Miklavžev in Silvestrov večer; na Štefanovo je Mladika obdarovala uiboge otroke; uprizorila je 3 gledališke predstave: Poslednji mož, Ha-nice pot v nebesa, Tolstega igro «Kjer ljubezen, tiam je Bog». Občni zbor je priredil velike ovacije odstopivšemu predsedniku, učitelju Lojzetu Sardoču, nakar je za njegovega naslednika določil profesorja R. Bednarika Spreobrnjen socialist V Ljubljani je umrl dr. Ludvik Perič, bivši ljubljanski župan. Bil je sin navadnega železničarja, postal odvetnik. Županoval je pošteno, naravnost vzorno. To so mu priznali celo liberalci, njegovi ostri nasprotniki. Pred smrtjo je ponižno prejel zakramente. Naj v miru počiva ! Kapitalisti na delu. Kapitalisti so ustanovili tednik «No-vice» z namenom, da bi uničili Mali list. Potem bi kapitalisti ustavili tudi Novico in bi delali spet vse po svoje, nihče jih ne bi več vznemirjal. Kako širijo svoj list? Tam, kjer ga ljudje ne marajo, ga vsiljujejo. Proti ubogim ljudem delajo pa kar nasilno. Na Pivki na Notranjskem je podjetnik : vsak mesec jim pri plači odtrga naročnino na Novice, reveži morajo molčati, sicer bi bili ob kruh. V Bovcu jo neki magnat, vsa vas kupuje na «kredo», tam jo s časniki ravno taka. Ali boš plesal, kakor jaz godem, ali pa boš stradal. Kupleti za društva. Prosvetna zveza v Gorici je izdala nove kup leto za društva, ki so pri njej u-članjena. Stanejo samo 3 liro. Pišite v Gorico, C or so Verdi 37. Kako so Angleži zapustili nemške kraje Sedem, let so angleški polki taborili v nemški deželi ob Renu. V nedeljo zvečer pa so angleške čete izpraznile vso pokrajino in glavno mesto Kelmorajn. Taka je bila pogodba. Rensko ljudstvo je zavriskalo od veselja. Kako ne bi! Sedem težkih let je nemško ljudstvo vzdihovalo za svobodo. Bajoneti so se bliskali po nemških mestih, tuji komisarji so vladali po občinah. Nemške delavce so krotili angleški oficirji, povsod je domačin čutil, da je hlapec v lastni hiši. ZVON SVOBODE ZADONI. Veliko mesto Kelmorajn je bilo v nedeljo zvečer vse razsvetljeno. Zastave vihrajo s hiš, z godbo se pomikajo velikanske množice ljudi na trg pred slovečo stolnico kolinsko. Okoli enajste zvečer je stalo na trgu okrog 120 tisoč ljudi. Starodavna cerkev vsa žari v električnih lu-čicah, s stolpa plapola velikanska narodna zastava. Zdaj prihajajo ministri, voditelji Nemčije, za njimi pa delavci in u-radniki, ki so bili zaprti pod tujci. Pravi trpini za narod I Oči se jim iskrijo od veselja. Polnoč! Grobna tihota nastane. V zvoniku se zamaje veliki zvon, «zvon svoboden. Z globokim glasom kliče: Renska dežela je osvobojena! Iz množic se utrga grom: Slava svobodni Nemčiji! Godbe žasvirajo pesem v čast domovini. Stoin-dvajset tisoč grl poje. Zdi se, da buči vihar. Ljudje jočejo. Konec je trpljenja pod tujci. Svobodni so. PRISEGA. Trobente zabučijo* Na odru pred cerkvijo se prikaže mestni župan, osvetljen od žarometov. Takole govori: Na tem svetem trgu so taborili tuji vojaki. Posvetimo zopet ta kraj. Naša stolnica je znamenje narodne enote. Iz nje se dvigajo proti nebu stolpi, kakor prsti pripravljeni na prisego. Tako tudi mi vsi dvignimo roko k prisegi. Prisezimo, da bomo zvesti rodnemu ljudstvu, da bomo ljubili svojo domovino! Z menoj ponovite : Nemčija, domovina ljubljena, slava ti 1» Stotisoč rok se je dvignilo: Prisegamo ! Tisto uro je zadnji angleški vojak zapu-pustil nemško zemljo. miHE c IN Lonec in koteL V Nemčiji je velik hrup in gonja proti Italiji zaradi njenega ravnanja s tirolskimi Nemci. Tržaški «Pilccoilo» podučuje Nemce, naj se spomnijo, kako so delali svoje čase proti Poljakom na Pruskem. Tako sta si lonec in kotel dobro povedala «ražon». Hali sporazum. Dne 10. februarja ima biti seja ministrov Mate antante (Jugoslavije, Češke, Rumunije) v Teme Švaru na Ogrskem (na tleh rumunske države). Na seji bo tudi -govor o mažarskih sleparijah. URNO! Kdor hoče imeti «Ljudsko pratiko« zastonj, naj hitro pošlje celoletno naročnino za «Mali list«. Žrebanje za dobitke je pred vrati. Dokler je še kaj pratike v zalogi, jo pošljemo vsem. Mažarski sleparji Poročali smo že, kako so denar delale najodličnejše osebe na Mažarskem. Pod pritiskom Francije ukazal je ministrski predsednik BethiLen zapreti cel trop svojih prijateljev. Sam pa še ni šel v luknjo, pa pravijo, da je tudi on vedel za tisto «delovanje». Govori se vedno bolj očitno, d)a je sleparje podpiral sam kraljevi namestnik II«nty. Vlade oškodovanih držav bi zelo radie pritisnile na Mažare, toda nekatere druge vlade jim dajo potuho in talko bodo počasi cel škandal zabrisali in zaprli par «tatičev«, «tatovi» bodo pa ostali na varnem. Saj pravijo: če hočeš krasiti nekaznovan, kradi le na veliko. Red je pol zdravja. Kdo r se za življenje zavaruje, ga izprašujejo o vseh okoliščinah, da morejo presoditi, ali bo kaj dolgo živel ali ne. Kdor bolj redno in zdravo živi, plačuje razmeroma manjše obroke. Sedaj so v Ameriki začeli tudi vpraševati vsakega: ((Kolikokrat greste po polnoči spat?« Prepričani so namreč, da kdor izgublja noči, škoduje svojemu zdravju in si krajša življenje. Tak mora večje obroke plačevati, ker bo prej umrl. Mladim rogoville-žem je seveda težko dopovedati to preprosto resnico. Riba, ki žre malarijo. Je posebna vrsta ribic, katere imajo znanstveno ime «Giambusia Holbroocki«, Ta živalica ima rajša komarje kakor sveže «fni!telne». Na dan pohrusta okroglo polidrug tisoč ličink tistega komarja, kiii malarijo raznaša. Zato so začeli to koristno ribico vpeljavati po Italiji po takih vodah, kjer se tilsti komarji plode. Evina jabolka. Na Ceylonu raste med raznimi drugimi posebnostmi tudii drevo, ki mu pravijo «Evina jablana«. Njegovo cvetje ze- lo lepo diši, sad pa je na zunaj podoben jabolku. Zunaj je pomarančaste' barve, znotraj temnordeče. Vsak sadi pa ima nekako znamenje, kakor da bi bil kdo že odgriznil en kos. Jabolko je strupeno. Zakaj nosimo črno obleko pri žalovanju. Na prvi pogled se nam zdi to vprašanje popolnoma odveč, ker nam je prešlo že v meso in kri, da črna barva ne more kaj drugega znočiti nego smrt in žalost. Ako pa le malo pogledamo k drugim izvenevropskiiim nabodom, pa bomo videli, 'da so pri njih zopet druge barve simbol žalosti (pri Kitajcih na primer bela). Pri tem torej nima barva sama na isebiii prav nič opraviti, temveč je to le navada, ki se je obdržala pri nas še iz davnih časov. Ko je za časa rimskega cesarja Valerijana skoraj 15 let dolgo razsajala kuga po širnem cesarstvu, tedaj iso se svojci onih, ki- so umrli za kugo, oblačili v črne halje, da se ne bi drugi od njih nalezli kuge. Tako so črna oblačila ostala kot simbol smrti od onega časa vseskozi do današnjih dni. BELEŽKE. Zgodba o nosu. Duhovnik z dežele nam piše: «Gospoda urednika M. L. bi radi prijeli za ušesa. Zakaj? — «Edinost« je hotela pokazati svoj .strup celo v jubilejni številki. Niso mogli izpustiti zgodbice o nosu, ki bi ga bil kmalu odbil nekomu škof Glavina. Da oni tako pišejo, je prav. Pokažejo, po čem dišijo. Prav pa ni, da urednik M. L. k temu molči !» — Na, zdaj pa imamo. Sicer se pa tudi nam škoda zdi, da je Glavina preveč obzirno zapiral vrata. Umen. Po Narodnem svetu vzdihujemo, nllllLUi gospode prvake sprašujemo. I Alf CP • Naj bo sporazum že,vellkl‘al,mali‘, JHIVLU • brez njega neradi bi dolgo estali. Frak se krega za kuto. Edinjaško pi-šče «Novice» je napisalo, da je «rimska kurija, t. j. vrhovna cerkvena oblast, izgnala iz Primorja že vse redovnike slovanske narodnosti. Pišče laže kakor stara koklja. Vsi redovniki so zapiustili svoja mesita zato, ker jim posvetna vlada ni dala državljanstva; gonil jih pa ni nobeden, najmanj pa cerkveni predstojniki. Seveda je tržaškim fraikarjem hudo, ker ne bodo več mogli k spovedi... Kaj bo z narodnim svetom ? Kakor je znano, je goriiška organizacija predložila tržaški organizaciji ustanovitev ((Narodnega sveta«. To se je zgodilo v oficial-nih glasilih «Goriška Straža« in «Pučki Prijatielj«. Mi smo poziv le omenili. Vsa javnost je pričakovala in pričakuje, da se bo tržaška organizacija odzvala, zlasti ker so predlogi Goričanov modrii: ((Pustimo prepire ob strani, narod je v nevarnosti, združimo se v Narodnem svetu, ki bo branil skupne interese in v katerega pošlje vsaka stranka enako število odposlancev«. Edimjaška organizacija ni dala že dolgo nobenega odgovora na goriško ponudbo. Po celi deželi se ljudje vprašujejo : «Kaj se kuha v edin.jaškem loncu?« In vedno glasneje se ponavlja klic: Narodni kuharji, odkrijte lonec ! Kaj delaš Pepo ? V zadnjem času je Pepo iz Koludrovice preiskal obisti torna jsk emu županu Josipu Grbcu-Fakuču. Kaj se je potom zgodilo? Orožniki so naredili hišno preiskavo v Tomaju pri nekem fantu, ki je hil na sumu, da je dopisnik «Malega li®ta». Resnica je pa, da tisti fant ni v nobeni zvezi s Pepotom. Tudi to je resnica, da je župan Grbee pristaš Wilfanove stranke, narodni magnat in ustanovitelj črnega sindikata. Hej Slovani ! Novodobna vzgoja. V Trstu so priredi- li za ta predpust otroški ples. Udeležiti so se smeli samo otroci pod 12 letom. Mamice so bile vse srečne, ko so jih gledale. Pa pravijo, da je svet prifrknjen. Kaj še?! Le pameten je tako in napredeni... Slavospev na zakon. Znamenito igralko Cecilijo Sorel so vprašali, kaj misli o zakonu. Odgovorila je, da ni ne za prosto Ijnbezen, ne za poligamijo, ne za poliandriijo, temveč da je sedanji način zakona najlepši «Zakon pomeni za mlado deklico vsako dostojanstvo, vsako varstvo, vsako garancijo. Če bi le ljudje hoteli razumeti, kakšen vir sreče je zakon ! Mislim, da bo zakon preživel vse socialne viharje.« « MAL t LIST« Zi pravico sašsga jezifea. V državnih postavajh jo izšel odtok, da se zanaprej po šolah, preneha ves pouk domačega jezika. Za prvi forenotek je ta ■odlok še na papirju, v kratkem pa bo veljal v dejanju, če se vlada ne premisli. Potem M izginila iz Sodje zadnja slovenska beseda. O ti reči je poslanec Besednjak postavil v Rimu sledečo vprašanje : INTERPELACIJA prvemu ministra, načelniku vlade in prosvetnem« ministru. Šolska reforma Gemtile je vzela Slovencem in Hrvatom, bivajočim v Italiji, naravno pravico, da odgajajo svoje otroke v materinem jeziku in jim odtegnila tako ono vzgojo, ki je po naziranju vzgojiteljev vsega sveta edino prava in človeškim potrebam odgovarjajoča. Jezik domače družine je postal z imenovano reformo neobvezen predmet, kakor bi bilo lahko risanje ali glasba, in njegov pouk ise je bil omejil na tako zvane dodatne ure. Kraljevi odilok od 22. nov. 1925. št. 2191, je zatrl sedaj v ljudskih šolah slovenski in hrvatski jezik tudi kot neobvezen predmet. Slovensko ljudstvo je prišlo v bridek položaj, da na svoji rodni zemlji, v javnih šolah, ki jih ono samo zdržuje in plačuje, n© čuje več niti besede domače govorice. Želim poznati vzroke, radi katerih se je zdelo prosvetnemu ministra primerno, da je dal) objaviti odlok take vrste. Ker je italijanskemu jeziku po zaslugi Gentilejevega zakona itak zagotovljena in zajamčena na slovanskem ozemlju polna in izključna premoč v ljudski šoli, se noivi kraljevi odlok ne more smatrati za drugo nego za premišljen in dobro pripravljen udar, naperjeni proti našemu ljudstvu z edinim namenom, da se iztrebi in src slovenskih in hrvatskih otrok govorica njihovih očetov. Zgolj raznardovovalni značaj odloka je očiten. Naše ljudstvo, sestavljeno iz polnopravnih italijanskih državljanov, se zaveda, da vrši svoje dolžnosti do države in pošilja svoje sinove v kraljevo vojsko, mora pa istočasno ugotoviti, da prosvetno ministrstvo noče vzeti na znanje obstanka slovanske narodne manjšine in v p oštevati njenih posebnosti in njenih izročil, njenih potreb in naravnih pravic. Sliovani so zagabili v šolskem oziru v položaj, ki je podoben onemu iz 18. stoletja, za dobe nasilnega ponemčevanja po Jožefu II. in se čutijo radi-tega globoko vzburjene. Vprašam vsled tega prvega ministra im ministra prosvete, ali se jima ne zdi neobhodmo potrebno, da prekličeta tudi radi dobrega slovesa Italije imenovani kraljevi odlok. Želim pismenega odgovora. Dr. E. Besednjak, drž. poslanec. so spet deljeni na sedem strankarskih skupin. Prava težava je, zložiti iz te pisane zbornice večino in vlado. Ljudska stranka odloča! Prva skrb Čehov je ta, da ostane vlada v čeških -rotoah. Nemci v vlado ne gredo. Ko so vstopili nemški poslanici v državno zbornico, so 'zapetli vsenemško himno: Nemčija, Nemčija črez vso 1 Nemški voditelji odkrito izjavljajo, da ne bodo mirovali, dokler se ne združijo 3 milijoni čeških Nemcev z Veliko Nemčijo. Češkim državnikom trda prede. Vedo, da se morajo vse češke stranke združiti, če naj republika ostane češka. Med češkimi strankami je druga po moči Ljudska stralnka. Ta združuje kmete, delavce in obrtnike krščanskega mišljenja. Ima v zbornici 36 poslancev ! Brez nje nobena češka vlada ni mogoča. «Požrimo sovraštvo proti Cerkvi!» Lani so češke liberalne stranke viseh barv prav ostudno začele napadati katoličane. Zahtevali so, naj se Cerkev loči od države. Ljudstvo je vstalo na noge, pa je udarilo : «Ti;ho, bratje, ne dotikajte se vere. Branili, bomo, kar je našim družinam najsvetejše !» Tako se je zgodilo. Ljudisitvo je poslalo v državno' zbornico močno skupino zavednih katoličanov. In češki brezverci so hipoma postali mehki. Zakaj brez poslancev Ljudske stranke ne morejo vladati. Njihovo kričanje, naj država Cerkev spremeni v zasebno društvo, je lepo utihnilo. V vlado so morali sprejeti trd ministre Ljudske stranke. Tako je zmagala volja poštenega ljudstva ! Kako Je s politiko Spomladi jih bomo vničili I Proti upornim Arabcem v Maroku so se jeseni zagnali francoski in španski polki. Prebrisani poglavar vstašev Abd-el-Krim je svoje čete umaknil v gorovje. Tam se je utrdil in čaka, kaj pride. Mož pravi, da hoče mir in svobodo za svoje ljudstvo. Francozi in Španci pa nočejo nič slišati o tem, da bi uporno ljudstvo dobilo neodvisno državo. Zakaj dežela ima bogate rudnike. Francoski kapitalisti rudnikov nočejo datli iz rolk. Rifanci pa se ne vdajo. Francoski general Peten je ta teden napovedal, da bodo njegove čete spomladi zmlele rifansko ljudstvo in prisilile Abd-el-Krima, da sklene mir. Jugoslavija in Bolgarija. Vlado bolgarske kraljevine je prevzel naprednijaik Ljiapčev. Ta državnik se že od mladih nog trudi, da bi Bolgari in Srbi postali prijatelji. Mlada Jugoslavija, najmočnejša izmed vseh balkanskih držav si je zadnje tedne pridobila velik u-gled med Bolgari. Odločno se je poiteglni-la za Makedonske Slovane, ki jih Grčija zatira. Jugoslavija ni nič vprašala, ali so zatirani Srbi aili Bolgari, ampak je za vse zastavila svojo besedo. Bolgarsko časopi- sje toplo pozdravlja ta pravična in odločni nastop Pašičeve vlade. Bolgari tudi močno upajo na Radiča. Zakaj Radič je večkrat javno povedal, da bodo Hrvatje skušali poravnati spore med Srbi in Bolgari. Te spore so zasejali tujci, predvsem Nemci. Odličen vodja makedonskih Bolgarov, Miljukov po imenu, pravi zdaj : Prišel je čas, da prepiri med Bolgari in Srbi prenehajo. Nemški časnikarji so Miljulkova dražili: ((Bolgarija bo tako prišla padi Jugoslavijo !» Modri politik pa jih je zavrnili: «Zakaj pa ne? Zakaj ne bi se vsi Jiužni Slovani združili pod eno streho? Vi ste ms razdražili — mi se bomo združili !» Taiko polagoma vstajajo prvi obrisi mogočne države, ki bo mejila na tri morja To bo pravi slovanski velikan, čigar mogočno src o bo Bellgrad. Češkoslovaška zbornica. Ko stopiš v češkoslovaško poslansko zbornico, koj vidiš, da ima ta država ce- lo vrsto stranik. Tu sedijo Čehi, tam mogočna skupina nemških poslancev, na le- vi Slovaki, zraven njih gruča Rusinov, par Poljakov in Mažarov, prav na vrhu pa sedi 50 komunistov. Češki poslanci pa K@f nam s jo. čas mii dopušča, da napišem par vrstic. — Živahno zanimanje je vzbudil mod mladino občni zbor Prosvetnega društva, sklican na 3. januarja. Udeleži- li smo se ga v velikem številu in tako pokazali, da imamo veselje za napredek v umski in srčni zobrazbi. Precenili smo delo odbornikov in dognali, da je nekaj vsejanega že zraistlo. Obžalujemo pa, da se je isti dan pomnožilo nasprotstvo med vasmi, namesto da bi iz društvenega življenja popolnoma Izginilo. Vaditelji društva bodo morali v prihodnje gledati, da bodo člani dobili več vsipodbude za samoizobrazbo. Želeti je, da naše društvo postane ognjišče, okrog katerega naj bi se zbirala vsa poštena mladina vernih planinskih staršev, in kjer naj bi našel razvedrila vsak prijatelj poštene zabave. PODLISTEK Zločin in kazen (Nadaljevanje). Šla je z doktorjem po stopnjicah navzgor in se ni niti enkrat ozrla po možu, ki sta ga vodila dva služabnika. Kako se je postaral v teh šestih letih ! Takrat je bil dobro ohranjen, krepak starejši mož — danes pa je ubog starček. Las j e ,iso beli, obraz upal in naguban. Telo popolnoma sključeno. Težko se je naslanjal na vrtnarjevo ramo in pri vsakem koraku je zasopel. ((Pustili iti ga vendar v našem zdravilišču !» je pripomnil zdravnik s svojim melodičnim dalmatinskim naglasom proti milostljivi gospe. Peljal jo je v Goethejevo sobo in sedel z njo na zelen divan. «Ali ste si ga morali zopet navezati na vrat?» . «Šaj veste, gospod doktor, da je hotel na vsak način ven. Ne ustregla bi mu, če bi se ne vmešal v stvar Moric. —■ Ubogi oče sem in ubogi oče tja; saj ni tako bolan; prav lahko ga imaš doma... S svojo vnemo je ta dobri človek, kakor pač veste, obdeloval tudi ravnatelja zavoda, tako da ise končna ni dlalo ničesar drugega storiti, ko popustiti. Stari je hotel na Rotbrun — dobro torej, storila sem to in se prepeljala z njim na Rot-bruin. Toda nihče ne more od mene zahtevati, da bom sedela tu in se zabavala z možem, dokler ne bom sama znorela. Vzorni sin Moric bo itak prišel danes ali jutri sem, da se pobota z očetom. Ostane naj torej kar tukaj — pri ubogem, za svoje človeške praviico prevaranem mučeniku. Jaz moram radi svojih živcev v Cannes.« Položila je potni kovček na mahagonijevo omarico, ga odprla in Vzela iz njega škatlo cigaret in steklenico z dvema kozarcema. «Vam liii smem ponuditi cigareto, gospod doktor?« je vprašala. «In ma-raskinca mogoče tudi?« «Ne maraskinca«, je rekel. «V,ina ljubezni, vina ljubezni !» «Gospod doktor !» Hlinila je začudenje. «Vino ljubezni hočem piti z ono, ki jo obožujem. Veste li za ime? Zmajala je z glavo. «No? Tedaj Vam ga povem.« Čemu baš meni?« je vprašala igrajoč dalje svojo naivno vloga. ((Milostljiva gospa, resno govorim z Vami. Poslušajte me. Se čudite moji zaupljivosti? .Spomnite se, da ste me izbrali za svojega zaupnika pred dolgim časom. V oni, za vas tako grozni uri, ko se je pojavila pri Vašem možu blaznost. Takrat ste mi povedali zgodbo o deklici, ki so jo prodali staremu možu in ki je v svoji mladosti, mesto da bi uživala, samo trpela. Ne čudite se, da se je v meni zbudilo zanimanje za uboga deklica, za turobno lepoto nezadovoljene žene. —» «Gospad dbktor, prosim, dia nehate«, je rekla gospa pl. Roita. «Moje takratne izjave bi morali« pazljivo sprejeti. Pomislite, v kakšnem stanju sem se nahajala Prodana — beseda ni dobro izbrana. Mnogo sem trpela, to je res, toda najin zakon v začetku ni bil slabši kakor drugi dandanašnji zakoni. In vse bii bilo dobro, ko bi me stari mož za žrtev mladosti, ki sem mu jo doprinesla, vsaj malo hotel odškodovati. Tega pa ni storil — iz skoposti. Če sem jaz, otrok, kot sem bila, izrazila kako željo, je začel računati. In to se mi je upira-' la. Poglejte n. pr. to nesrečno zgodbo 1. 94. Zakrivilo jo je zopet zgolj njegovo skopuštvo. Želela sem železen balkon. Ni ga hotel na noben način napraviti. 20 lcratni milijonar, pa mu je bilo žal za par stotakov ! Rajši je pustil, da se jo človek ponesrečil. Razumete, gospod doktor, da sem polagoma izgubila sleherno čustvo za tega človeka?« Govorila je z veliko živahnostjo in končno že vsa v ognju. «No», je ponovila. «Ali razumete?« •((Da, razumem; samo tega ne, da ne mislite na srečnejše dopolnilo 'svojega bitja. Kdaj boste odšli od tiu?» «Danes s ponočnim vlakom.« «Dobro, potem imamo v P. zvezo z jutranjim vlakom.>x Zravnala se je. «Kdo — mi?« «Ne smete s® voziti sami. Vaši živci so zelo napeli; bojim se živčnega napada, zato Vas bom spremil.« Bolni mož je medtem ležal v zeleni sobi na zofi ter je vedno im vodno povpraševal služabnike, kdaj da končno pride milostljiva gospa; da ji ima nekaj važnega povedatL Milostljivo ves vočer ni bilo blizu. Zjokal se je v svoji zapuščenosti. Ko je čul iz Goethejeve sobe od moške roke igrano melodijo in vmes glas svoje žene — tedaj jo vzkipela v njem kri kot v dneh, ko je bil še zdrav; hotel je zbrati vse svoje moči in iti tja ter jo poklicati na odgovor, kaj da ima 'opraviti z doktorjem? Toda ni bil ranjen samo njegov um, temveč biil je tudi telesno hrom; njegovi živci so izgubili vso napetost, niti deset ■ korakov ni mogel napraviti brez pomoči. O ta ženska! Ali 3® ni oboževal kot malika? Ali ni vsega zanjo storil? Koliko denarja je zanjo izdal — težkega denarja 1 In sedaj ffa zapusti ! « M A L I L I S T » KNEŽAK na Pivki. V nedeljo 17. p. m. sem imel priliko Ur dole/.iti se prireditve domačih gasilcev, pri kateri so uprizoriti drve igri: Županovo' Micko in Dve teti. Na splošno so bile vlogo primerno ddbroi podane. Vtikal se ne bom v kritiko posameznih oseb; povedati pa moram da sta bila Župan in Laž ek v vseh prizorih kois svoji vlogi. Največ užitka sem imel ob nastopu pevcev društva «Ivalc z Bača«, katero je’prihitelo gasilcem na pomoč in je podalo s svojim močnim mešanim in moškim zborom najlepšo točko te prireditve. Vzrndoščen sem bil posebno tudi, ko sem videl' prvič skupino nastopita na isti prireditvi Knežane in, Bačane. Čisti dobiček je bil določen za izpopolnitev novega gasilnega društva v Knežaku. Kličem «Gasilcem pomoč !» da nam bodo cini prva pomoč ob požarih, kateri se tako radi dogajajo v rftiši občini. Pivčan. SLOPE PRI KOZINI. Prav malo se sliši o nas, zato bi kdo mislil, da je vse v redu. Mi imamo lep gozd, ki nekatere tišči kakor trn pri srcu. Radi bi ga proda® in kako porabili. Pred par leti se je govorilo', da se bo zgradil vodovod; takrat se je nekaj posekalo. Potem smo se pripravljali deliti gmajno, seveda zopet z izkupičkom za les. Starešini so se dolgo vozili z zemljemercem in napravili stroške na račun vaške zadruga. Sedaj se pa nekateri pro-tivijo, češ da ne pripoznajo stroškov. S temi si zdaj načelnik beli glavo. Gozd se. pa vseeno prodaja; sedaj pa gotovo za električno razsvetljavo. OSP. Novicam zopet nekoliko odgovora. Brod nedavnim časom so mi «Novice» zopet očitale, da sem preprečil poduk slovenščine v dodatnih urah za časa mo-i°8a petnajstdnevnega službovanja v O-SPU, ter da je to dovolj sramotno od mehe slovenskega učitelja: Da bi «Novice» to svojo neomajno in nezmotljivo trditev še bolje podkrepile so pod dopisom celo objavile izjavo podlpisano od dveh Osap-cev, s katerimi se o prilika že še osebno pomenim. S tem namreč hočejo reči: «Nihče naj več ne dvorni kar smo zapisali o učitelju Batič-u, ker resnica je na naši strani, a vse ono, kar je pisal «Mali list® je laž«. S tem hočejo seveda le pridobiti ugled, mene pa prisiliti k molku. Povem jim pa, 'da so se zaenkrat zopet prav pošteno urezali, zato bodo morali še marsikatero pero polomiti, ker tako zlahka se ne dam ugnati — posebno še od tatkih tičev, kakor so «Novičarji». Kakor ste vi, Gabršček in Com.p., upravičeni kazati slovenski javnosti s prstom name kot na izdajico in odpadnika, tembolj sem jaz upravičen vaše krivo pričanje razkrinkati. Pred vsem vedite, da kar mi očitate, ne delate tega iz pravicoljubnosti Ih poštenosti, temveč le iz strankarske zaslepljenosti in zavisti ker se mi ne zljubi plesati po taktu vaše lajne. V prvi vreti pa zato, ker sem oni zagovor objavil ravna v «Malem listu«, ki je vam trn v očeh in vam je že marsikatero lepo zagodel. Mislim, da pač slabo razumevate položaj slovenskih učiteljev v sedanjih časih, ali pa vam marajo biti ta stvari res zelo malo pri srcu, ker bi sicer takih neupravičenih gonj ne uprizarja® tako izlahka. Tistim pa, ki so vam šli na limanice in podpisali ono izjavo v kateri potrjujejo, da sem jim odrekal poduk dodatnih ur, naj pripomnim to : Mari je učitelj, ki je prošnje za dopustitev dodatnih ur nemudoma odposlal na ravnateljstvo v Koper, kjer so mu odgovorili, naj do ukaza ne podučuje dodatnih ur, kriv, če otroci niso imeli slovenskih ur? Vedeti bi morali, da učitelj ni najvišji; bog, temveč so še drugi nad njim. Zakaj nisem torej smel učiti vaših otrok dodatnih ur, naj vam odgovori ravnateljstvo v Kopru in pa zadnji ministrski odlok, s katerim so sploh ukinjene vse dodatne ure. Učitelji nimamo še toliko moči, da bi o tem odločevali. Iz tega lahko vsakdo razvidi, da je «No-vicam« strankarska zaslepljenost, naj-višji smoter in >se ne vprašajo, je-li tako prav ali ne: vse drugo jim je gola zunanjost in krinka. Oni ne vprašajo po drugem, samo da si pri njih koritu in jim pomagaš krulita — pa bodii še tak brez-načajnež —, dobrodošel jim. bodeš in še v deveta nebesa te bodo povzdignili. Marsikateremu prenapetežu in izkoriščevalcu naroda ao oni peli in mu še poje večno čast in slavo. Talcih rodoljubov z debelimi trebuhi in ostudnimi dušami, v spoštljivih in zapetih suknjah je dandanes še mnogo; hlapci in lakaji takih rodoljubov pa so «Novičarji«. Dokler bodo taki elementi na krmilu in dokler se bode revno učiteljstvo sililo po kostanj v žerjavico, zato, da bodo tisti sedeli za mizami, složno kvarili papir tor hodili h kraškim magnatom na dober teranček — ne bo še rešena domovina. Franjo Batič, učitelj. BARKA. Letino smo imeli manj ko srednjo; žita malo, krompirja komaj za seme, koruze, fižola srednje; sena in otave je bilo še precej. Skrbi nas, kako bomo šli naprej v teh slabih časih: draginja raste, bremena so vedno večja; Če pojde tako, bo treba v roke vzeti palico in iti, po svetu. Zima je huda, najraje bi sedeli pri ognju, ko bi imeli obilo drv; pa nismo mogli za vse skrbeti; voziti je Mloi treba za lire in vozi,ti za ogenj, pa nismo vsega zmogli. — Naša dekleta, so hude v tekmah. Skušajo se namreč za teči ali loviti... Tega seveda ne rečemo o vseh, ker so tudi častne izjeme. Pa tudi nekateri fantje so s takimi tekmami zadovoljni ... MALO UBELJSKO. Znano je, kako močan potres je bil na večer Novega leta. Vsakega tudi trdega človeka je pretreslo tisti hip. Žalibog le naša razdivjana mladina ni nič občutila tega opomina. Nadaljeval se je ples in divjanje. Vrh tega je prišlo še dio hudega pretepa, ki bo, imel svoje posledice. Bog daj pamet fantom in dekletom, očetom in materam pa večjo pozornost na o-draistlo mladino ! NABREŽINA. * Kakor je že znano, se dela pod nabre-žinskim bregom nova cesta do Trsta. Že pred štirimi leti so raznim posestnikom vzeli in zasuli, prekopa® cel vinograd, drugim pa samcu posamezne kose. Seveda ne da bi plačali. Vinograda torej ni, vinskega pridelka že štiri leta ni, od nas pa le zahtevajo vsako leto davke in dajatve. Baje da je'zmanjkalo denarja, in sedaj ni cesta končana pa tudi še dolgo ne bo. Upali smo, da bo dovoljeno voziti po novi cesti, kar je narejene. A sedaj nam niti te usluge ne dovolijo več. Sedaj bo delo po vinogradih začelo, bi nam tisti kos ceste dobro služil za prapeljavanje gnoja ali rakelj. A glej — kakor nalašč so nam cesto zaprli. OREHEK v Brkinih. Leto 1925. je bilo sveto leto, a ne za vse. Ravno h koncu leta, na praznik sv. Štefana so neki pijanci veliko hrupa naredili, pa besed in slabega zgledovanja. Želimo, da se ne bi več kaj takega dogajalo. Potrebni smo napredka v dušnih in telesnih rečeh, ne pa pijanosti in pohujšanja. UaSa poSta. Potrpljenje. Nekateri dopisi so morali počakati. Iz Ospa imamo sinovi za cele kolone. Pratika. Pošiiljatev «Pr,atike» se je zakasnila na pošti brez naše krivde. Po čem je lira? Dne 3. fabruarja ni dal ali dobil: IH 100 dinarje? — 43.30 L. EA 100 č. kron, — 73.90 L. ca 100 fr. frankov 92.50 L. ca 100 šilingov — 350.— L., ca 1 dolar — 24.65 L. za 1 fant — 120.20 L, Najvišji stolp na svetu bodo zgradili v Nemčiji. Stolp bo visok 600 metrov. Okoli 250 metrov visoko bosta pritrjeni na stolp dve velikanski vetrnici, ki se bosta vrteli tudi pri najmanjšem veitru. Vetrnici bosta gonili el e k trični dinamo, ki bo produciral 6000 kilovatov elektrike za smešno nizko ceno eno desetino vinarja za kilovat. Na leto bo dajal stolp 200 milijard kilovatov. Vrh stolpa pa bodo porabili za brezžično oddajno postajo. Sto želj ji je Izpolnil, ona pa neče hjeinu izpolniti ene. In njegova prošnja je vendar tako zmerna. Z zidarjem bi rad govoril. Ne hioro reči; da ne ve za njegovo stanovanje. Stanuje na pokopališču. Mora Poslati ponj. Nekaj zelo važnega mora zidarju povedati. Prvič, da je človeško življenje več vredno kot železen balkon, prugjč, povedati, mu mora, kako se je *eta 1894. izvršil v Rotbrunu umor, in Lako je morilec vkljub temu, da je ušel Posvetni praviri!, bil kaznovan od neke druge, višje oblasti. Baš radi tega, ker 19 moral zidarju to povod ati, je lako si>lil na Rotbrun, vse dolgo leto; dokler Pi postalo končno mazačem v zdravilišču to odveč in so ga izpustili. In tako je sedaj končno vendar v Rot-orunu, diha sveži gorski zrak mesto Pristndnega. osladnega jodoformovega Puha, 110 sliši več groznega električnega zvonca in njegova okna nimajo omrežja. Loda žena, namesto da bi mu izpolnila zeljo, ga zapusti; in ura v njegovi glavi '•ktaka glasneje kot sicer: morilec 1 thprilec 1 Ali ni to grozno? /e četrto leto nosi v glavi (o uro, ki zna govoriti. I11 sicer jo ima na levih sencih, tam, kjer jo bil zidar tako silno Potolčen. Bred šestdesetimi leti — ne, pred šestimi leti se je izvršil umor. Tedaj jo ukazal zidarju, naj stopi na stari leseni balkon, ker mu je bilo za železnega škoda denarja. Balkon se je podrl. Spodaj na pesku je ležalo truplo, poleg je stala žena s krvavim madežem na bradi. «Moril ec 1» je kričala. A ura tedaj še ni šla. Takrat, se je grešnik še lahko smejal. Dve leti se je smejal in kupoval svoji ljubki ženici darila, ki so bila več vredna kot sto železnih balkonov. A čisto dobro mu vendar ni bilo. Ponesrečeni mož inu je ponoči večkrat legel na prsa, in ženo s krvavim madežem na bradi je po prvi predstavi «A-tenke« srečal na cesti v mesečini; Lasje so ji plapolali v vetru. Hu ! — Nekoč se mu je zgodilo celo to, da so mu namesto s pečenko postregli z zidarjevim mesom. Vendar je bil to še srečen čas, ker v glavi še ni imel ura Nekoč je šel zopet s svojo ženo v gledališče. Igrali so Igro, v kateri nekdo zblazni. Končno je prišel na oder tujec v rdečkasto rjavi obleki. Tujec je predstavljal Kristusa, Rekel je človeku v igri, ki je naredil mnogo hudega : Morilec ! — On pa ni mislil tega v igri; Mislil jo nekoga drugega. In ta drugi je šel domov kot iz uma; njegovi možgani so se izpremenili v ogenj. Morilec 1 Ta beseda ga je spravila popolnoma ijiz uma, ga pripeljala v svet poln strahov, poln pošasti, — Zapadel je strahovom; dražili so ga in mu pili kri Za levo sence so mu postavili uro, ki tiktaka dan in noč, noč in dan: Morilec! Morilec 1 — Dve leti je prenašal te muke, ne da bi se komu izpovedal. Pil je šampanjec, jemal morfij — a vse ni nič pomagalo; opit od šampanjca in morfija je slišal, kako je tiktakala ura : Morilec ! Morilec ! In prišla je ura, ko ni mogel, tega več prenesti; ko se je nekoč ponoči oklenil svoje ženo in ji šepetal v uho : Otrok ! Daj, da ti nekaj povem ! Propadam. V glavi imam uro, ki zna govoriti. Lotar, morilec ! mi pravi. Šestdeset tisočkrat na dan... Pomagaj mi, Gustii! Propadam ! Zavpila je, pahnila ga je od sebe in namesto da bi ga tolažila, je poklicala zdravnike, ki so ga spoznali za blaznega in ga spravili v zdravilišče. Kaj vse je tam pretrpel ! Ni bil norec, a smatrali so ga kot takega. Svetlobne prevare, slušno prevare sio imenovali to, kar je bilo le pravičnost božja in sodni dan njegove vstale vesti, Ko je pretrpel eno leto, propadel na duši in telesu, jo prišel nekdo od njegove družine — slišal je, da je bil njegov nepriljubljeni sin, a ni mogel in ne more verjeti. Dovolj, nekdo je prišel, govoril zanj, in bil je oproščen — če se imenuje to svoboda. Ta beda,, ta zapuščenost ! O Bog... TRST, v. Settofontane št. 6 od 9. do 12, ur® in od 15. do 19 ure |tLjudsic® cene. Mjiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiim | Dr. R. Zaletel I H Zdravnik za kirurške in ženske 1 1 bolezni, sprejema od 8-12 ure g = dop. in od 2-4 ure popoldne 1 v Kozieku, I!. Bistrica Iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mini . Privatna klinika D/ Ci v Postoj izvršujejo se vse \irur~ gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarili X. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del PeBoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.l D. WINDSPACH Trst, Via Cesaro Battiiti l\. 10II. naflst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti IDI GORICA, VRH PLACUTE, 18. Veže preprosto in najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in šolske urade, za društva. Medmestni telefon štev. £53. Zobozdravnik Dr. D. Sardoč Specljalist sa ustne In sobne bolezni perlekcijoniran na; dunajski kliniki JE ODPRL SVOJ Hi V TRSTU Via M. R. Imbrtani 16, I. (Prej Via S. Giovanni) ter ordlnira od 9-12 in od 3 -—■.......... =S V, iJ « M A L I LIST« GOSPODARSTVO Mednarodni denar. Predi dnevi sem se razgovarjal s znanim slovenskim politikom (ni me pooblastil, da bi' ga imenoval) o denarni krizi. Ker se z mojo tezo o denarju z blagovno podlago ni mogel sprijazniti, dokazoval sem mu, da je to edini izhod iz današnje krize. Praksa je namreč dokazala, da je tiskanje bankovcev brez vsake stvarne garancije nesmiselno. Rusija, Nemčija, Avstrija in druge države, ki so si na ta način hotele pomagati iz denarne krize, so prišle do tega, da je papirnati denar izgubil vso svojo vrednost in prebivalstvo je faktično ostalo brez denarja. Sedaj se zopet skuša spraviti v red narodno goispodarstvo z zlato valuto. Tega (zlata) pa je predvsem premalo za današnji pomnoženi svetovni promet in še ono malo izginja vedno bolj iz prometa in se zbira v blagajnah velekaipitalistiičnih magnatov. Kakor izginja denar, tako se tudi množi brezposelnost, ki je v tesni zvezi z zastojem v svetovni produkciji. Po mojem prepričanju je vpeljava novega denarja z blagovno podlago, edini izhod iz današnje denarne krize. «Ne», mi je odgovarjali omenjeni politik, «še en izhod je in sicer: mednarodni denar«. Ker sem o takih fantazijah že večkrat čital v raznih časopisih, je potrebno jih tudli javno zavrniti. Predvsem' je treba u-gotoviti, da s tem, da rečemo »mednarodni denar«, se nismo niti za korak še približali k rešitvi perečega vprašanja, ker paora imeti tudi mednarodni denar svojo podlago. Kakšno podlago naj torej ima ta mednarodni denar ? Tu stojimo zopet pred ravno istim odprtim vprašanjem, kakor v začetku. Naj si torej že mislimo denar v okviru posamezne države ali pa v mednarodnem obsegu, rešiti je treba predvsem vprašanje njegove podlage, valute. T. j. znati moramo s čem so garantirani tisti papirji, ki jim pravimo bankovci, ker še le ta garancija daje denarju pravi pomen in določa njegovo vrednost. Drugič- pa nam res ni treba iskati mednarodnega denarja, ker tak denar praktično že imamo. Kakšen pa je denar z zlato podlago, ako ne mednaroden? Mari se bo Amerdkanec znašel pri nas v zadregi, ako je prišel sem s polnimi žepi dolarjev? Ali se bo nam slabo godilo v Parizu z našimi lirami itd.? Bistvo, h j. podlago denarja je treba torej spremeniti, ne pa ime ! Drago Godina. ali ne. Pri najlepšem životu mu jo lahko zavržejo zaradi »nepravilnih lis« ali kaj takega, lahko pa tudi iz gole pristranosti. Zato raje junca popravi. Poleg postav, pravi Domeniš, imamo pa še stroške, in vedno nove. In še an še. «Svoboda je potrebna tako v tem, ka-ker v drugih panogah gospodarstva. Svoboda, to je enoglasni Ja obupni klic iz grl vseh poljedelcev, ki se krive pod težo nekih postav, katere niso za drugo, kakor da nam jemljejo- neodvisnost an nas usužnjujejo vedno bolj drugim slojem«. V isti številki »Kmetovega Prijatelja« odgovarja na ta izvajanja živinorejski nadzornik dr. Muratori', kateri novi zakon brani in pravi, da bo prinesel mnogo koristi. ALOJZIJ POVH OBAR IN ZLATAR mn Garibaldi 2, l. a.Tei. 3-29 Lastna tovarna ln delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmet«. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Oh ta banka. V stvari Jadranske banke je bilo že skoraj gotovo, da obvelja poravnava, katero sta svoječasno ponudila Feiner in Poggi. Sedaj, ko bi se moralo začeti izplačevanje, ista moža odskočila. Poslala sta trgovinskemu sodišču pismo, da vzameta besedo nazaj. Sedaj je sodišče prisiljeno, da napove pravi fa-limenit banke in odpre konkurz (stek upnikov). Kožuhovina. V Ljubljani je bil sejem sv. Neže za kožuhovino. Cene blaga šobile isledeče (v naših lirah -račun j eno): prvovrstna lisica srednja cena 110 lir; kuna belica I.a 290 lir; zlatica 370 lir; dihur 80 lir; jazbec 26 lir; polh 1.80; zajec 10 lir; divja mačka 37 lir; domač:' mačka 9 lir; domači zajec 2.20; volk 130 lir; sama 13 lir; divja koza 24 lir. Zlata lira. Za 100 zlatih je borzna cena 478 papirnatih. Beneške obligacije (vojna odškodnina). Za 100 imenskih lir so dobi 68 lir gotovine na borzi. Semenj v Divači, dne 26. I. 1926. Prignanih 200 volov, 50 krav, 20 telet-, 50 konj; votli 4.5 do 5 lir kg žive teže, krave 4—4.5, teleta 5—6, prašički po 100 lir glava, konji klavni 500—1000, vprežni 1500— 2500 lir. ■ ■ ■aaammnaiaiuBaNKMammsi Kdor rabi : Pohištvo, Šivalno stroje Singer : : in droge potrebščino za stanovanje ; naj si ogleda zalogo pohištva £ £ <3. BREINER s TRNOVO S s pri Bistrici in OPATIJA, predno ■ kupi kje drugje. » ■■»■■■■■■■* Hana rkh ■■■■■■«» Zobozdravniški ambulatorij Dr. CIGERO - Postojna sprejema vsak dan od 9-12; 14-18 Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah. Izšel je žepni koledar VEDEŽ za 1. 1926 dobiva se pri ŠTOKA - TRST Via Milano 37 in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4«— Priporočeno po poSti L. 4.80 Jakob Bevc urarna In zlatarna TRST • Čampo S. (jiacomn št, S ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRON£ plačuje više kot vsi drugi. ZALOO A raznovrstnih ur in zlatenine. Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3=4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ :eternit| H je najboljši za kritje streh | A. JANAOH & O. | ZALOGA : Trieste - Trst (12) % g Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) g g V zalogi Ima tudi cevi za vodovode g =g in stranišča. | JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. | llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllimillllli n ge Stab. Tip. S. Spaazal - Trieste, C. C. I. 7469 Furlanski alas V Vidmu izhaja vsakih 14 dni kmetijsko glasilo- «L’ Amico del Con-tadino« (Kmetov Prijatelj). V številki z dne 15. januarja nahaja se dopis poljedelca Do-menisa o novi postavi glede bikov. Izšla je namreč nova, zelo -stroga postava, katera zahteva, da mora biti vsak bik potrjen od gosposke, tudi1 če ga posestnik rabi samo za domače gospodarstvo. G. Dominis trdii, -da so kmetj-e vsenaokrog nezadovoljni z novo postavo. «Priznam», pravi, «da v naši deželi primanjkuje bikov in da je treba v tem oziru kaj ukreniti, toda ne z novimi postavami«. Domeniš zahteva, naj se celo odpravi dosedanja postava, katera ovira svobodo gospodarstva z biki. Domeniš trdi, da kmet zato ne vzreja telet za pleme, ker nikdar ne ve, če mu bodo doraslo žival potrdili MALI OGLASI PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in protdl revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — D. Bistrica. DOBER SVET JE ZLATA VREDEN. Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte »GASTRIN« -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. KMEČKO GOSPODINJO, 40-50 let, delavno, išče vdovec v svnho ženidbe na dobro, nezadolženo posestvo. Naslov pri «Malem listu«. : SEVER & GOMP. - TRST - Ul. Machiavelli, 20 i ■ ^-v i prodaja semena KRMILNE PESE kakor Indi | ■ ■ ■ ■ ■ ’ vsa druga KRMILNA. ZELENJHDNH ter CVE- j TLItNH semena, garantirana čista prvovrstna | pn konkurenčnih tenak. I PRIMARIJA dr. M. de = v Gorici == Corso Vittorlo Em. 111. 14 Sprejema od 9-12 in od 2-4 ir ta «3Q Ml Silil! Prvi in edini slovenski urar in zlatar v GORICI Gosposka nlloa 18 Priporoča svojo veliko »logo vseh vret ur, zlatnine In srebrnine, vae po nizkih oenah. Predno prodaste KOŽE Kun, lisic, vider, divjih koiz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno. Franc Stres, Kobarid Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence. ^ —-*i v-r i-rinrs- * ^lll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii^ Največja zaloga pohištva = na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 | S Ustanovljena leta 1897. | Na izbiro 50 celotnih oprem I bodisi za spalnic e bodisi ža obednice | od prav preproetih do najbolj razkošnih =3 | Cene zmerne! Delo trdno! Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke IANTON BREŠČAK = VI/V CARDUCCI (GOSROSKA UL.) IA- & ^iHIIIUIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllillllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlllllllllllllllllllll' Čevljarntca FORCESSIN odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premi/o, diplomo in zlato svetinjo TrSt via Caprtn 5 pr»i Sv, Jakobu KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdno, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci / Kupujte samo prt FORCESSINU!