Št.H6 V Gorici, v soboto dne 25. februvarja 1905. Tečaj XXKV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob nov&ni letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: vse leto .......13 K 20 li, ali «1(1. GliO pol leta........6 » «0 ». » » 3-30 četrt leti...... . 3 » 40 » » =» 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravuiStvo v Oosooski ulici štev. 7. v (ioi-iei v '»Goriški Tiskarni«.; A.tkorsoek,-,f vsak dan od S. ure zjutraj do 0. zvečer; ol> nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račiutijo po petit-vrstali ee tiskano l-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., H-krat 6 ki-, vsaka vrsta. Večkrat po dogoditi. Večje črke po prostorji.. • Reklan.e in spisi v uredniškem delu ir» kr. vrsta. — Za obliko iu vsebino oglasov odklanjamo vsako od- »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki tdici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr, na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rol-lamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniitvu. ____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec« se prodajate v Gorici v to-bakarni SehwaT z v Šolski ulici In Je 11 ers11'¦/. v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni '^avrenčič na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83 - - »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. 99 „lslogd". Vsakega rodoljubnega Jugoslovana je morala svoj čas razveseliti vest, da se namerava združiti vsa dalmatinska parobrodua podjetja v slovanskih rokah, da se temeljito pre-orgauizuje ves dalmatinski pomorski promet ter se otresejo ,.Lloyda", ki si je bil primo-nopolizoval s pomočjo vlade dalmatinski trgovinski promet, ali je opravljal svojo službo tako malomarno, da je spravil v najneugodniši položaj vsa lokalna parobrodna podjetja v Dalmaciji. To se je culo lepo, ali le prekmalu je došla v javnost vest, da bržčas iz tega lepega načrta ne bo nič. ker tisti »Llojd1, ki je prej zatrjeval, da bi se rad izneul dalmatinske službe, je začel kar nakrat intrigirati, uprava je predložila konkurenčni načrt, vmes pa so posegli Dalmatina tako, da so začeli gibati proti načrtu od bratske slovenske strani, menda uajveč radi tega, ker se ni spočela taka misel v glavi kakega dalmatinskega rojaka! Od tam naprej je vse tiho o velikem ter prevažnom slovanskem načrtu, pač pa se razpravlja in piše mnogo o ,,Lloydu". Dne 14. t. m, je zboroval industrijski svet na Dunaju, kjer se je razpravljalo med drugim tudi o predlogu viteza , Vukoviča glede ponovljenja pogodbe z „Lloydom". Hude besede so pa-' dale na to društvo. Lueger je predlagal, da naj se pretvori „Lloycl'' v državno društvo ali pa naj se ustanovi popolnoma novo društvo. Vitez Vukovie je zastopal mnenje, ako se ne more sanirati „Lloyda", ne preostaja nič drugega nego to, da se pretvori društvo v državno, proti osnovanju novega društva pa je iz tega razloga, ker bi — kakor se je zgodilo z avstro-ameriškim društvom -prišel nemški kapital v naša pomorska podjetja, ki bi tako prešla popolnoma v nemške roke. Industrijski svet je končno sprejel predlog poročevalca, da se sedež „Lloyda" prenese na Dunaj. Vukovieev protipredlog je ostal v manjšini. Kakor se vidi, se misli res začeti s pometanjem pri ,,Lloydu", da se uprava spre- meni ter začne „Lloyd" reševati svojo nalogo točneje nego doslej. Na Dunaju nimajo več zaupanja do „Lloyda", in bržčas se opravičeno bojijo, da če se dovoli nova „Lloydova" zahteva letne podpore T> miljonov kron, da bi se ta denar pravilno ne uporabljal na starem sedežu v Trstu. Direkcija na Dunaju utegne biti res bolj brižna za rei'< in pravilnost, ali ž njo pa pride brez dvoma tudi več nemškega vpliva v društvo. Lueger, ta slavni dunajski župan, se je že v gori omenjeni seji britko pritoževal, da pri „Lloydu" ne zna nikdo nemški ter da se mora dati več veljave nemščini pri tem društvu. Nemci so mu pritrjevali, -Vukovie pa se je branil, češ, da za nemški, jezik ni prostora ob obalah jadranskega morja, da je pri „Lloydn" že sedaj več nemščine nego potreba, ter da če se ima kdo pritoževati, se morajo Hrvatje, ker je njihov jezik popolnoma zapostavljen pri „Lloydu". Jasno je, da ni prav vabljivo to društvo ,,Lloyd'\ in kdor je ž njim zvezan, se ne nahaja v najboljšem položaju. t'e „Lloydu" ostane dosedanja dalmatinska pomorska služba, najbrže Dalmatine) ne bodo nič na boljšem, kakor doslej, še celo z dežja pod kap utegnejo priti sedaj, ko se hoče „t>anirati" razmere pri „L!oydu". Vukovie se boji povsem opravičeno nemškega kapitala in nemškega vpliva, ali ta slednji se brez dvoma prav izdatno razširi iz ravnateljstva „Lloydovega" na Dunaju. Storjen je korak, da bo društvo nekoliko bolj nemško, nekoliko bolj „državuo"! Kdor bo stal v odvisnosti novih razmer pri društvu, bo suženj, kakor pr<>j, zlasti Slovani nimajo pričakovati nič dobrega od takih razmer. Vukovie je priča, da preveva Dalmacijo strah pred društvom, pogajanja in posvetovanja pa tudi pričajo, da utrnejo pasti Dalmatine! v novo tujo sužujost, namesto da bi se prosto gibali v slovanski svobodi. Dojijo se nemškega vpliva, nemškega kapitala, zajedno pa odklanjajo slovansko pomoč. To so pač čudni odnošaji l Povderja se narodno delo, kriči se: vse za domovino ! - - kadar pa treba storiti važen korak za domovino na realnih tleh gospodarstva, kjer naj bi temeljil večji del naše slovanske vzajemnosti, takutt pa strah in trepet ter odklonitev lastne moči! Dalmacija nam je v tem pogledu žalostna priča... » -Ali res preide tako važen gospodarski moment brez vsakega haska za Jugoslovane V ! Nova železnica in nje pomen za našo deželo. IV. Ko je bilo začelo pred nekaterimi leti živahnejše gibanje za obrt iu trgovino med nami, je priobčila „Sočaa točen pregled o stanju naše obrti in trgovine, navedeno je bilo vse podrobno, kaj se pri nas izdeluje, nasve-tovano, kaj bi' še neslo dobiček, in delalo se je na to, da se začnemo res razumnejše pečati vsestransko s trgovino in obrtjo tako, da delo naših rok in našega nma bo donašalo res pravi zaslužek. I'o drugi strani se je kazalo, kako si poiskati tla, da nam ne bo le tujec prodajal raznega blaga, marveč da si ga nabavljamo tudi sami. Vsak pričetek je težak, težak pa je zlasti pri nas, ko je nam vse nasprotno. Vsled svojih pozicij, negovani od zgorej, so si znali Lahi, kakor v drugem, tako tudi v trgovskem ] »ogledu priboriti ugodno stališče ter navezati nase Slovence. V goriškem Ilaštelju tičijo tisočaki in tisočaki v laških rokah, pridobljeni le od Slovencev. To je trdnjava, katero je težko premagati. Ali delati se mora prav na 'o stran, ker sicer bomo videli kmalu tudi na našem trgu vsiljivega Nemca, ki pa ne ostane le v mestu, marveč se razširi tudi po deželi. Lahi so že taki, da zapirajo pot povsotU le Slovencu, Nemcu puščajo prosto, in nič ne pretiravamo, če rečemo, da pojde naša trgovska in obrtna zbornica celo na roke nemškemu življu v trgovskem pogledu med nami, da le Slovenec zadene ob večje težkoče. Nemci so si že pridobili zlasti v Trstu kaj lepo pozicijo v trgovini, katera se po novi železnici še poveča, ter se brez dvoma poskusi kjer le mogoče postaviti nemškega trgovca. Nova železnica bo nova pot Nemcem na jug, nova nevarnost v prvi vrsti za Slovence. Želeli bi, da bi se vse take reči temeljito proučavale ter da bi se kaj storilo, da se ne nakopiči preveč tujcev med nami. Sploh pa bi se morali mi mnogo več brigati za obrt in trgovino, mnogo, praktičnejši bi morali biti. Koliko je mladine, ki po iie-potrebi zapravlja čas, namesto da bi so učila kakega rokodelstva, namesto da bi se vožbala trgovsko. Lahi skrbijo dobro za svoj naraščaj, v Slovencih ga je vse premalo, zategndel pa rastejo laške trgovine v mestu, mi gremo lo počasi naprej. Vse sili v tovarne, pisarne, v praktično delo vstopa pa le. neznaten odstotek. Naš človek ne sine ostati le neizobražen kmet-ski hlapec ali težak, marveč razumen gospodar, izurjen delavec, obrtnik, trgovec, industrijalec. Kmetijstvo med nami potrebuje Se ra-cijonelnega preobrata. V zadnjih časih se jo začelo kazati stremljenje po boljših časih v kmetijstvu, in če ti pridejo, se bodo po novi železnici lahko razpečavali lepi kmetski pridelki za drag denar, kar bo po drugi utrnili dvigalo kmetijstvo vedno više in više do popolnitve. V našem kmetijstvu jo del našo moči, drugi je v obrti in trgovini. Gmotno dobro podprti iu vpoštevani na trgu lahko gledamo mirno v lice tujcu, ker bi so zaman trudil izpodkopati nam pridobljena tla, Obetajo se tudi industrijalna podjetja, in pomenljiv pojav v tem pogledu je že večkrat omenjeni načrt za voduomočno napravo iz Soče. Taka podjetja donašajo lahko z levo dosti zaslužka, z desne pa veliko nevarnost za našo narodnost. Le pomislimo, kaj se godi dandanašnji na Jesenicah! Skratka: na vse strani se obeta velik preobrat, napoveduje se, da nova železnica preobrazi našo deželo ter nas spravi v promet in v tako novo življenje, da moremo ostati v njem upoštevani iu veljavni le, če se pobrigamo pravočasno, da storimo vse to, kar moremo storiti, ter si skušamo pridobiti v svoje roke v novem vrvenju, kar pač le mogoče. Da bi pa takorekoč zaprli pot tujemu vplivu, zato nismo dosti močni v sedanjih razmerah niti mi niti Lahi, pa če bi tudi hodili eno in isto pot v vseh teh pogledih. Brez dogme. Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dalje.) »Sedaj r,em prepričana — in Bog edini vidi, kako hudo mi je pri tem — da hočete zvezati svojo usodo z mojo, da ae zaglušite, da na nekaj pozabite ter si saprete neko pot. Ali vspričo te slutnje, ali morda .morem v to privoliti? Odkloni vši vašo roko, bom v najhujšem slučaju zelo nesrečna, toda ne porečem si nikdar: ti si mu breme in kroglja ob njegovi nogi. Jaz sem se zaljubila v vas nad mero, od prvega trenutka, kar sva se spoznala, na to pa sem se že privadila na to otožnost in to tugo, kakoršna izvira iz ločitve in pomanjkanja nadeje in iz tega zagotovila, da jaz nisom ljubljena. Bridko mi bo živeti s tem, toda to še morem izjokati bodisi s solzami kot navadna ženska, ali z godbo kot umetnica. Zmerom pa mi bo ostala ta tolažba, da kadar se me, gospod, spomnite, si pri tem pomislite: *moja dobra sestra«. S tem tudi živim. Ko bi pa postala žena in ko bi zapazili da vi obžalujete svoj čin, da niste srečni, da me sovražite, pa bi gotovo umrla. »Pri tem pa pravim sama sebi: Kaj si storila takega, s čim si si zaslužila, da bi bila tako srečna brez mere? Kar strah se me polašča, kadar pomislim na to srečo. Ali pa tudi razumete, gospod, da je mogoče ljubiti ne le z vso dušo, marveč tudi s ponižnostjo? Jaz vem, da jo to mogoče, ker tako ljubim. »Že to samo se mi dozdeva predrznost, da nimam poguma, odreči se popolnoma nadeje. Toda, gospod, ne razumete mi tega. Gospod Bog je tako usmiljen in človek si tako zelo želi sreče, da nima moči, da bi zaprl pred njo duri za zmerom. Ako, gospod, ponovite kedaj, bodisi črez pol leta, bodisi črez leto dni, da me še hočete imeti za ženo, takrat se mi vse to nagradi — to, kar sem že prebila, in te solze, katerih se ne morem ubraniti sedaj. Klara.« V meni tiči človek, ki zna čutiti in oceniti vsako besedo tega pisma. Ničesar iz njega ne izgine zame in pravim si: tim bolj se mora to vrniti, čimbolj je to srce poster;o, preprosto in ljubeče. V meni pa tiči tudi vtrujen človek, ki je prišel že ob životno moč, kateri, sočuteč, ne ljubi, ker je v ona čutila vložil vse, kar je bilo v njem — in kateri vidi jasno, da kadar odide, pa mu ne bo več mogoče vrniti se. Dne '28. vinotoka. Sedaj sem popolnoma prepričan, da se Klara ne vrne več v Berlin, kar je še več, da je ona, odhajajo v Hanover, odhajala že z odločnim namenom ne vrniti se več. Hotela se je ogniti moji zahvali. Pa tudi mislim na njo z žalostjo in s hvaležnostjo: najbolj pa obžalujem to, da ona ni naletela na drugačnega človeka, nego sem jaz. V vsem tem tiči nekaka ironija usode ; ko bi bil Klaro le stoteri del tako ljubil, kakor sem ljubil Angelico, pa bi se mogla iz tega vstvariti sreča za ves svet. Toda kaj mi pride iz tega, ako varam Še na dalje samega sebe ? Nahajam se še sedaj pod jarmom spominov. Spominjam se te Angelice, take, kakoršna je bila v PloŠevu, v Varšavi, v Ga-steinu — in od te minulosti ne morem odtrgati svojih misli j. V ostalem je preminilo v njej toliko inoČi in življenja, da se niti sam sebi ne čudim. Kako more biti drugače ? Človeku je najtežavnejše ne spominjati se. Vsak hip se oprijemam spominov na Angelico — in hote se jih odkrižati, se moram spomniti, da je sedaj ona že druga, da njeni občutki poteko ter so verjetno že potekli po povsem drugi strugi in da sem jaz za njo ničla. Nekoč nisem hotel na to niti misliti, ker mi je glava pokala od tega; sedaj delam to časih nalašč, ker drugače se ne morem braniti glasov, ki se oglašajo čimdalje glasneje v meni ter čimdalje glasneje povprašujejo: »Kaj je ona kriva, da ima vsiljeno to dete ? Od kod veš, kaj se godi v njenem srcu ? Ona bi ne bila ženska, ako ne bi ljubila otroka, kadar pride na svet, toda kdo ti je povedal, da se sedaj ne čuti enako nesrečno kakor ti?« Časih se mi zdi, da je ona morda še bolj nesrečna, in takrat bi hotel dobiti drugo vnetje pljuč. Življenje s tako zmešanico mislij je nemogoče. Dn6 30. vinotoka. Čim zdravejšega se čutim, tim pogosteje se vračam v nekdanje blodnj9. Zdravnik trdi, da črez nekoliko dnij bom mogel oditi. Pa tudi pojdem, ker od tod sta Varšava in Plošev preblizu. To je morda ena Iz govora dr. Hoja. Kakor je razvidno iz porolil o državnem zboru, je imel dr. Ploj dne 10. t. m. daljši govor, v katerem je slikal stališče Slovencev in Hrvatov na jugu ter dvigal svoj glas po odpravi krivic in po uvedbi jednakopravnc,:ti. Rekel je med drugim: „ Opozarjam, da divja narodnostni boj tudi na jugu države, da Hrvatje in Slovenci bijejo na jugu države živahen boj za svoje politične, narodnostne, kulturne in gospodarske pravice. Vlada, ki pravi, da se hoče z najpopolnejšo in z vsem vpoštevanjem individualnosti ozirati na opravičene interese posameznih narodnosti te države, pač ne sme zatiskati oči tem dejstvom; vlada tudi ne sme prezreti zgodovinskih dejstev, da ravno Hrvatje in Slovenci oh Adriji izpolnujejo zgodovinsko misijo in da zaslužijo s stališča varovanja avstrijske državne misli ob Adriji vse varstvo od strani vlade v dosego svojih zakonitih interesov in svojih zakonitih ciljev. (Pritrjevanje.) In gospoda moja. kako se vede vlada napram temu zgodovinskemu dejstvu? Kako so se vedle v tem oziru dosedanje vlade V Samo tako, da lahko mirno rečemo, da se je dina-stičnim interesom r.a jugu države škodovalo na najtežji način. Opozoii! bi vlado, da je njena dolžnost, uvesti na jugu te države Hrvatom in Slovencem pravično politiko, da se med tema dvema narodoma razdraženost ne stopnnje ter nastopi razpoloženje, katerega dalekosežnost in posledice bi znala vlada in država neprijetno občutiti. (Pritrjevanje.) Tudi mi smo zato, da se varuje državna avtoriteta in javni red; na drugi strani pa smo tudi mnenja, da se to zaželjeno razmerje more doseči le tedaj, ako prešinja tudi državne organe, da more državna avtoriteta uspevati in rasti le tam, kjer nositelji avtoritete in javnega reda vestno izpolnujejo zakon in pravo ter vodjjo resnično avstrijsko politiko. Gospoda moja! Narodnostni boj na jugu države zbuja posebno pri nas Hrvatih in Slovencih v toliko stopnjujočo razkačenost, ker državni organi le prečestokrat opuščajo tisto objektivnost, ki je absolutni predpogoj za vsako uspešno in primerno delovanje na jugu te države. Dvojna mera, ki se ž njo tam doli meri — in le prečesto v našo škodo — je zelo škodljiva, zakaj ta mera zbuja pri tistem, ki se mu daje prednost, stopnjujočo prepotenco, stopnjujočo poželjivost in narodno nestrpnost, na strani zapostavljenega stopnjujočo razdraženost ter ustvarja tisto obiležje, ki nas čim-dalje bolj oddaljuje narodnostnemu miru, žali-bog, zakaj miru si želimo." O šolah v Trstu: „V Trstu nima danes nad 1000 šoloobveznih slovenskih otrok še nobene ljudske šoje, v kateri bi se poučevali v svojem materinem jeziku. (Živahno klicanje: Čujte! Čujte!) Nasprotno so Ji v Trstu in v Pulju državne ljudske šole z nemškim in italijanskim učnim jezikom. Nočem v tem slučaju dalje govoriti ; izrekam le utemeljeno pričakovanje, da bo vlada končno že enkrat prišla do tega, da odstrani to partie hon teuse iz avstrijske kulturne zgodovine," Skončal pa je tako-le: „Mi, Hrvatje in Slovenci, ne zahtevamo nobenih predpravic, mi ne zahtevamo nobenih ugodnosti, terjamo od vlade in uprave samo, da tudi nam v korist izvršuje v vsakem oziru zakon in pravo in da nas ščiti v našem naravnem narodnem, političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju proti neopravičenim napadom naših nasprotnikov. (Živahno pritrjevanje.) To je, kar zahtevamo od vlade, in prepričan sem, da bi morala vsaka v resnici avstrijska vlada, kakor hitro mogoče, izpolniti vse te naše zahteve in želje". (Pritrjevanje)." Laški poslanec dr. Rizzi, deželni glavar istrski, je skušal pobijati izvajanja dr. Ploja ter se povspel do trditve, da Lahi pripozna-vajo vsakemu narodu v Avstriji pravico do učilišf, ki so potrebna za njegov narodni razvoj -- kar smo že mi ožigosali v članku „ Laške laži". Dr. Ploj jo odgovoril na Rizzijeve neresnice tiiko-le: „Visoka zbornica I V interesu resnice čutim se primoranega, da popravim nekatera izvajanja v včerajšnjem govoru spoštovanega gospoda poslanca kmečkih občin poreških. Gosp. poslanec je namreč včeraj izvajal, da italijanski narod „pripoznava vsakemu narodu v Avstriji pravico do učilišč, ki so potrebna za njegov narodni razvoj". Temu nasproti konstatiram, da temu v resnici ni tako, da je v resnici nad tisoč za Šolo obveznih otrok naše narodnosti v Trstu še sedaj brez ljudske šole, v kateri bi dobivali pouk v materinem jeziku. Konstatujem nadalje, da se je še le po dolgoletnem boju ustanovila v Gorici ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, in sicer to na periferiji mesta, in sicer v neki stari, za vojake nerabni kosami, ki je tako oddaljena, da so bili stariši slovenskih otrok primorani, da so si iz lastnih sredstev ustanovili v središču mesta privatno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom in da morajo to šolo sami vzdržavati. Nadalje. konstatujem, da je n. pr. deželni šolski svet za Istro dovolil ustanovitev dveh ljudskih šol s hrvatskim učnim jezikom, in sicer v Sv. Lovreču pri Predubcu in Šuš-nevicah, da se pa ta ustanovitev ni mogla izvršiti doslej iz vzroka, ker deželni zbor istrski ni še dovolil sredstev za to. (Čujte i) Konstatiram nadalje, da je v Istri še vedno 14.000 otrok hrvatskih storišev, ki niso deželni ljud-sko-šolskega pouka v materinem jeziku, ker Italijani nočejo ustanoviti takih šol, ali bolje rečeno, ker nočejo dovoliti sredstev. G. poslanec za kmečke občine poreške je trdil nadalje, da jaz nisem infonniran o šolskih razmerah, v Trstu. Temu nasprotno konstatujem, da sem podrobno informiran o šolskih razmerah v Trstu. Na podlagi teh mojih natančnih informacij in na podlagi objektivnega presojanja .stanja stvari konstatujem še enkrat, da se v mestu tržaškem za več nego tisoč za šolo obveznih otrok slovenske narodaosti doslej ni še ustanovila niti ena ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Gospod poslanec za kmečke občine poreške trdi, da zahteva Slovencev po eni ljudski šoli v mestu tržaškem, torej v srcu mesta, ne izhaja iz kake kulturelne potrebe Slovencev, ampak da so tej zahtevi v podlago motivi narodne politike. Temu nasprotno konstatujem, da narodna politika nima nič opraviti s to zahtevo, da je ta zahteva stvarno popolnoma utemeljena in da bi bilo občini — z ozirorn na to, da je v mestu tržaškem nad KKiO otrok, dolžnih obiskovati šolo v samo ob sebi umevno dolžnost, da ustanovi ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Zakaj ne zahteva avtonomna šolska oblast, naj n. pr. otroci italijanske narodnosti, bivajoči v okolici, obiskujejo ljudske šole v mestu tržaškem, zakaj skrbi za iste z usta-novljanjetu italijanskih pnralelk na slovenskih ljudskih šolah po okolici?! Zakaj ne velja to poslednje tudi za Slovence v Trstu? Ako se zastopnik kmečkih občin poreških sklicuje, da je to v resnici sijajen izgled pravičnosti in radodarnosti od strani Italijanov, ako v okolici tržaški obstoji deset ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, potem pa konstatujem, da so se te šole na podlagi zakonitih določil morale ustanoviti, da torej v tem ni nikak čin pravičnosti ali radodarnosti, ampak le spolnjevanje dolžnosti, naložene od državnega šolskega zakona". DOPISI. IZ AJdOVŠČfne. —- (I z let »Podružnice slov. planinskega društva v Ajdovščini" dne 19. t. m. na Trstel in ,,Železna vrata".) —Znanje krasen razgled raz Nanos, Kucelj, Čaven, Goljake, nepoznan skoro popolnoma pa oni, ki ga nam nudi Trstel nad Dorubergoin, vrh, ki ga lahko v primeri z višino imenovanih vrhov imenujemo skoro pritlikavca. Vendar ima Trstel tako srečno lego, da se glede razgleda ne le meri z mnogimi naših vrhov, temveč jih tudi prekaša. — Trstlu je veljal prvi izlet naše podružnice v tem letu, ki je vzlic zgodnjemu času, izletom skoro neprimernemu, vspel popolnoma. Trojica članov odpotovala je iz Ajdovščine že za rana, skrbno opremljena z vsemi pripravami za markiranje. Rodoljubna g. Bu-din in Bizjak pa sta preskrbela zaznamoval-cem vodnika ter mizarja pri postavljanju droga z napisom, — na ta način sta odvzela zaznamovalcem nemajhno breme odgovornosti, saj znamenja morajo kazati najkrajšo ob jed-nem zložno pot. Dogotovivši svoje delo, se vrnejo zaznamovalci v Dornberg, kjer opazijo v veliko začudenje na kolodvora množico Dorn-beržanov z godbo na čelu. Kaj je pomenjalo to, smo spoznali ob prihodu vlaka iz Ajdovščine na postajo. Komaj so jeli člajii stopati z vozov, zaigra godba „Naprej",zaore „živio"-klici. Z godbo na čelu smo odkorakali v prijazni Dornberg, a kmalu odrinejo člani na »Železna vrata". Trstla žal niso mogli pose-titi, saj preostajalo je premalo časa in se med tem jelo oblačiti. — Zadovoljni so bili vsi tudi s posetom „Železnih vrat", ker tudi s te višine jo krasen razgled. Po povratku so prisostvovali mnogi veselici vrlega društva »Naprej", in da niso bili trudni, so dokazali najbolje, ker so prav pridno plesali. Prekmalu je prišel čas odhoda. V krepčilo povabi g. Bizjak v svojo rodoljubno hišo na kaplico rajnega Dornberžana. — A čas je hitel, poslovili srno -se,- zadovoljni s klicem „na svidenje v maju!" Konečno iskrena zahvala slavnemu županstvu, slavnemu društvu „Naprej", gg. Bu-dinu in Bizjakom in ostalim vrlim Dornberža-nom. Upamo, da ob prihodnjem izletu pozdravimo v Dombergu mnogega člana naše podružnice. Tujci naj ne opazujejo le lepot mile slovenske domovine, oni naj vidijo, da jih uva-žiijemo in cenimo sami; povsodi naj jim blešče znamenja in napisi slov. planinskega društva nasproti. Zato potrebujejo podružnice sredstev, članov! Vipavci, Goričani, pristopajte v obilem številu v okrilje naše podružnice! Iz Brd, 22. t. rn. — „Gorica" je objavila v svoji 18. štev. senzacijonelno notico iz Ko-zane, s katero hoče pokazati g. Antona Škola-risa, L podžupana kojščanskežupanije, javnosti kot človeka enakega kalibra — kovaču dotične notice, češ, da je hotel streljati na bivšega župana Reja. V tem zmislu je tudi II. podal ovadbo na okrožno kot kaz. sodnijo proti Ško-larisu radi zavratnega napada! In kdor ne pozna strasti podivjane klerikalne bande in poštenosti častivrednega g. Školarisa, ¦ si mora vstvariti iz take „notice" o njem sliko tolovaja. Resnici na ljubo pa je pojasniti to zadevo tako-le: Dne 12. t. m. se je vračal g. Školaris v družbi gg. Vincenca Jasniča, podžupana, Fran Školarisa, obč. svetovalca, in Iv. Bizaja, vsi \t. Vipolž, domov od zaupnega shoda briških županov in podžupanov v Šmartnem. Ko dospeta po skladovni cesti poleg Ant. Rejeve hiše (kakih 20 korakov od hiše) sta priskočila 2 psa iz Rejeve hiše nasproti pasantom z vso silo. Eden psov je zgrabil za suknjo Frana Školarisa, drugi pa sili pod noge Ant. Školarisu; ker ta ni imel drugega primernega predmeta v rokah, da bi se postavil v bran psu, je prejel za samokres ter vstrelil z namenom, odgnati psa od sebe, v tla na cesto omenjenih 20 korakov od hiše It. Na to priskoči Reja iz hiše ter osorno vpraša, kdo je streljal. Školaris mu odgovori: jaz, in reče: zakaj ne privežete psov na verige, da ne bodo mimo-idočhn po cesti v nevarnost in strah. Reja na to priskoči k Školarisu in ga jame suvati ter zmerjati s takimi besedami, katere (Dalje u prilogi.) mojih živčnih muh, toda zdi se mi, da v Rimu, naj Babuini, se bom počutil zadovoljnejšega. Ne obetam j si niti misliti na bodočnost — kajpada,.hočem misliti na njo od jutra do večera, toda to bodo razmišljeva- j nja, podobna bržkone onim, ki se snujejo za samostanskimi vratmi. V ostalem, kaj jaz vem, kaj bo ? — Vem samo to, da tu ne obsedim. Potoma se oglasim pri Angeliju. V Rimu moram imeti njeno sliko. Dne 2. listopada. Zapuščam Berlin, odrekam se Rimu in se vračam v Plošev. Že poprej sem zapisal: »To ni le najbolj ljubljena ženska, to je že moja najdražja glava na svetu.« Tako je ! Tako je 1 Naj se tO že imenuje nevroza, ali starčeva znorelost, ali kar hoče, meni je to vse eno: jaz imam to že v krvi in v duši. Odrinem v Plošev in hočem ji služiti, hočem jo nadzorovati, ji streči — in vsa nagrada za to mi bo, da jo hočem samo gledati. čudim se, kako sem si mogel misliti, da bom mogel živeti brez pogleda na njo. Eno samo tetino pismo je izvabilo na beli dan to, kar je bilo v meni. Teta pravi: »Nisem ti pisala o nas, ker ti nisem mogla poročati nič veselega, in ker ne znam lagati, torej rajše molčim, nego bi te vznemirjala, vede, da nisi zdrav. Mučijo me velike skrbi zastran Kromickega, in kaj rada bi se posvetovala s teboj. Stari Hvastov-ski mi je pokazal sinovo pismo, v katerem ta sporoča, da ee zadeve Kromickega nahajajo v najslabejšem stanju; celo pred sodnijo se bo moral zagovarjati. Vsi ondi so ga prekanili. Zahtevali so nakrat veliko nabavo ; ker je bil čas zelo kratek, se on ni mogel prepričati, ali je bila roba, katero eo mu dovažali, dobra. Evo, vse se je pokazalo slabo, pokvarjeno in ponarejeno — in vse je bilo odklonjeno — a vrhu tega visi nad Kromickim če pravda radi goljufije. Ko bi dali Bog, da bi vsaj to ne padlo nanj, a to tembolj, ker je popolnoma nedolžen. Kdo se bo menil za polom, da bi le ne bilo sramote. A jaz si ubijam glavo, kaj imam storiti in kako ga rešiti V Bojim se dotakniti se zneska, ki sem ga bila odločila za Angelieo, toda tu ga je treba na vsak način rešiti pravde. Svetuj mi, Leon, ker ti si pameten ter zmerom dobiš kak načrt. Niti Celini, niti Angelici nisem povedala doslej niti besede, ker se zlasti za Angelieo močno bojim. Ne moreš si predstaviti, kaj se sedaj godi ž njo. Celina je vrla ženska, toda zmerom je dila prenapeta v pre-| tirani kreposti, in ravno tako je odgojila tudi Ange-| lico. Ne dvomim, da bo Angelica najboljša mati, toda sedaj se me časih polašča jeza, kajti ako se ženska I omoži, mora biti pripravljena tudi na posledice, a med tem se nahaja Angelica v taki zadregi, kakor bi to bila kaka sramota. Vsaki dan vidim na njenem licu sledove solz. človeka kar spreleti žalost, kadar zre na njeno shujšano lice, na vdrte oči, na to pripravljenost za jok, na ta izraz nekake bolesti in pokorščine, kakoršnega ima v očeh. Kar živim, še nisem videla, da bi katera ženska tako prenašala svoje stanje. Skušala sem ji prigovarjati in jo oštevati, toda vse nič ne pomaga. Povem ti odkritosrčno, da jo imam preveč rada, in mogoče, da me na starost zapušča nekdanja eneržija. Pri tem je ona tako poštena oseba. Ko bi ti vedel, kako povprašuje vsaki dan po tebi, če morda ni bilo pisma, ali si zdrav, kam si namenjen oditi, kako dolgo se boš še mudil v Berlinu ? Ona ve, da se jaz rada razgovarjam o tebi ter se nalašč raz-govarja po cele ure. Ko bi se je samo Bog usmilil in ji dal moči, da prenese te muke, ki jo čakajo. Jaz se v resnici tako bojim za njeno zdravje, da nimam poguma niti z eno besedo crhniti ji o možu. Toda prej ali poznoj mora to priti na beli dan. Hisem povedala ničesar tudi Celini, ker ona je jako potrta vslad An-geličine zdražljivosti ter si ubija glavo nad tem, radi česa si Angelica to stanje tako močno žene k srcu?« Radi česa? Jaz edini na svetu to razumem, jaz edini bi mogel odgovoriti na to vprašanje — in radi tega — se vračam v Plošev. Ne! Ona si ne žene svojega stanja k srcu, marveč moj beg, moj obup, katerega si domišljuje, marveč pretrganje tega odnošaja, ki ji je postal drag od onega časa, ko je po tolikem trudu, po tolikem trpljenju in naporih mogla končno spremeniti ga v čistega. Sedaj evo spem v njeno dušo in mislim za njo. Njena tragedija je vredna moje. Od trenutka, ko sem se vrnil v Plošev, se je čutilo borilo v tem nevsakdanjem bitju z dolžnostjo. Hotela je ostati čista zvesta onemu, komur je prisegla zvestobo, ker njena duševna narava odmetuje umazanost in laž, ali obenem se ni mogla ubraniti občutkov do človeka, v katerega se je zaljubila s prvo ljubeznijo — in ni se mogla zlasti radi tega, ksr je ta člevek bil pri«njejt ker jo je ljubil ter bil nesrečen. Celi mesci so ji pretekli v naj grozne j šem razkolu. Končno, ko je nastal trenutek pomirjenja, ko se ji je zdelo, da je to čutilo prešlo v zvezo duš, tako nad-zemeljsko, da niti čistost misli, ;.Hf zaprisežena zvestoba vsled njega ničesar na ir.gvbe -~ se je nakrat vse raztrgalo, in ona je postala sama, s tako puščobo pred seboj, kakor je moja. To je vzrok njene sedanje nezgode. Sedaj čitam v njeni duši kakor v knjigi in radi tega se vračam. Takisto vidim šele sedaj, da bi je verjetno ne bil zapustil, ko bi bil popolno prepričan, da njeno čutilo do mene preživi vse slučajo. Sama živaljska ljubosumnost, ki prenapolnuje srce z besnoto, a domišljijo Priloga JioftB" it. 16. t ki 25. februvarja 1905. ne spadajo tii sem. Gosp. Reja se ima ¦gotovo zahvaliti potrpežljivosti in miroljubnosti gosp. Školarisa, da se mu ni pri tej priliki po za-služenju kaj liujega pripetilo. Vzemimo, da bi imel &. hudoben namen proti R., ali ga ni bil lahkeje poškodoval, ko mu je v to prilike dajal nego pa skozi debeli zid V ! Tako nepošteno orožje, kakor se zdaj izrablja proti g. Š., se je 'svoj- . g. Andrej Rijavec na Trnovem K 1; kuracija Opatjeselo K 1410; vikarijat Trnovo pri Kobaridu K 2; g. Josip Kurinčič, kurat v Me-dani Iv 26; gosp. Anton Podgornik v Ameriki K 109(i0 in županstvo Trnovo pri Gorici K (K). Vsem dobrotnikom kličemo: Bog Vam povrni! A. Podgornik, župan, J. Rejec župnik. Izjava. — Da ne bode kake neprilike, sporočava podpisana, da midva le iste milo-dare izkazujeva, ki so došli naravnost županstvu ali pa župitemu uradu v Čepovanu. Mi-lotlari, ki so se poslali ali prefi. knezonadšk. ordinarijatu ali p. n. glavarstvom, se izkažejo, ko dobimo izkaze od dotienih uradov. — A. Podgornik, župan, J. Rejec, župnik. . .... '*"'' •'* failHHIIfk^ilr^efš+th c. fe***Akrajne mu glavarstvu v Gorici za po gore l(c e v Čepovanu: Gospa Marija De Fehr-Smart v Gorici K 20; gosp. bratje Mor-purgo v Gorici K 10; deželno učiteljsko društvo*, v Gorici K 20; kuracijski urad v Št. Andrežu K 2(5; gosp....Peter Sarcinelli...v Čer-vinjanu K 10; kuracijski urad na Trnovem K 8 24: vikarijski urad na Gorenjempolju K 10-2/3; vikarijski urad v Podsabotinu K 15; občina Črniče K 20; občina Gaberje K 25; gospod Franc Plohi, c. kr, šolski svetov, v Gorici K 10; župnijski urad v Tinjanu K 3'05; župnijski urad v Šumbregu K 4; dekanijski urad v Motovunu K 10-75; župnijski urad v Št. Lovrencu pri Motovunu K 2-00; župnijski urad v Teraaju K 10; župnijski urad v Št. Martinu pri Labinju K 1 ; župnijski urad v Pazu K 3 ; župnijski urad v Sušnjevici K 3; kuracijski urad v Orlez-Vrhna Iv 3*42; župnijski urad v Momjanu K 8,(.)7; župnijski urad v Kršanu K 4'20; župnijski urnd v Za-binju K 5-515; župnijski urad v Pregarjih K 10; župnijski urad v liojanu K 18-40; skupaj K 2152-42. Nadalje je daroval v isti namen gospod "Edvard Braunitzer v Gorici 1 zavoj obleke. Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. — X Gorici, dne 0. februarja 1905., za pomožni odbor: Attems, c. kr. dvorni svetovalec. Učiteljski dobrotniki. — „d r u & t v u z a zgradbo učiteljskega konvikta" so darovali: g. dr. H e n r i k T u m a, advokat, posestnik in deželni poslanec v Gorici 10 K, g. Matujevič, v Gorici 5 K, g. Fran Finžgar, c. kr. okr. šolski nadzornik i. dr., v Gorici 5 K, g. Blaž Grča, župnik in deželni poslanec v Šempasn, 2 K, g. Viktor Gre goric, zdravnik v Sežani, 5 K, g. V a 1 e n t i n K1 i n a r, župnik v I)u-tovljah, '2 K, g. Andrej LasiČ, c. kr. okr. šolski nadzornik v Tolminu, 10 K, g. Emilij Guttmann, c. kr. gozd. ravn. tajnik v Gorici, 20 K, namesto venca na krsto gimn. profesorja g. Ivana Vavru-ta, g. Viktor Bežek, c. kr. učit. ravnatelj v Kopru, 3 K, g. Ivan K o š t i a 1, c. kr. učit. profesor v Kopru, 2 K, g. M i h a e 1 V o š n j a k, bivši državni poslanec, posestnik i. dr. v Gorici, 5 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Goriška slovenska mladina zaključi pod pokroviteljstvom blagorodnega gospoda Franja F'erfile, ravnatelja plinarne v Gorici, v soboto dne 4. marca 11)05. v prostorih „Trgov-skega Doma" svoje plesne vaje v. velikim plesom s kotiljoni. Pleše se prvič v Gorici pre- krasni češki salonski ples „Beseda". Vstopnina za osebo 2 Iv, Obitelj 5 K. Začetek ob 8 uri in pol zvečer. Vstop dovoljen le vabljenim. Plesovodja gosp. Molk. Sodeluje vojaška godba. Vabila za ta ples so že razposlana. Ker se je vsled velikega števila onih, koje se ima vabiti, morda koga prezrlo, se prosi, da to blagohotno oproste, in da se obmejo*adi-va-. bil na tvrdko Hedžet & Koritnik, kjer se dobe tudi vse druge, plesa se tikajoče informacije. Odbor si pa prizadeva napraviti ples »goriške slovenske mladine" enim najkrasnej-ših letošnje pustne sezone. Pričakuje, da se p. n. vabljeni polno-Številno odzovejo, in v tej nadi: Na veselo svidenje v „Trgovskein domu". - - Odbor. Sokolova maškarada: „V deveti deželi". — iz poročila svojega poročevalca posnemamo to-le: Nalašč za to poklicani raziskovalci za muzej v deveti deželi so pri svojem potovanju našli v dolini tihi zbor vitezov zbranih, ki so bili precej izolirani od ostalega sveta. Ni se jim slabo godilo. Veliki mojster, lep mož, je ravno opazoval velikega Čarovnika, ki je s svojim velikim marakul-om , uganjal neverjetne čudeže, V sredi vitezov se je nahajal čudoviti krokodil, kateri je dobil ime po svojih solzah. Kaj se /godi ž njim, nam ni še poročal naš poročevalec, ki ima groznega dela na svojem mestu. Govori se tudi, da pride v deveto deželo sam Lebaudjr, kralj Sahare, kateremu je odnesel Samum skoraj celo kraljestvo. Njegov minister, kateri opravlja pri tem tudi službo dvornega norca po uzorcu raznih evropskih držav, ga bo spremljal, in bati se je, da se ne sprimeta z Velikim mojstrom starega vi-težkega reda v deveti deželi. Govori se tudi, da pridejo v deveto deželo odposlanci slovanskih narodov, ki nastopijo skupno, in zakaj tudi ne, saj bodo v deveti deželi. O tem nam sicer še ni poročal poročevalec, najbrže ga je tako ismenaclila slovanska sloga, da se je napil mleka in medu. Še nekaj! Veliki mojster devetodeželnnskega vitežkega reda ima pri sebi cel herbarij najlepših rož devete dežele. Akrameht, bo hišno! StovMske bralno in podporno društvo i Gorici je priredilo svojim društvenikom in prijateljem delavstva v »Trgovskem domu" dne 10. t. m. običajni ples. Več gospodov je preplačalo vstopnino oziroma poslalo denar, ker se ni moglo udeležiti plesa. (Imen radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti.) Dohodkov je bilo 387 K 20 v, stroškov pa 271 K 38 v; preostanek znaša torej 115 K 82 v. Ve-selični odsek je že izročil to svoto bolniškemu zalogu društva. Nekateri društveniki so se kazali plesu v „Trg. domu" nasprotne, češ, da veselični odsek preveč riskira, da utegne nastati primanjkljaj. Ali pokazalo seje, daje odbor ravnal popolnoma prav in v dobro društvu, da je priredil ples, ki se je izvršil v lepem redu, | ob obilni udeležbi, v splošno zadovo|jnost. Pripomniti moramo še, -da v krasni restavraciji je bilo vedno živo in veselo. Le dvoje naj opomnimo: iz čisto del a v s ki h krogov hi moralo biti več udeležbe, a med gledalci smo videli marsikogar, ki ga ni bilo, a bi nič ne škodilo, ako bi s svojo cenjeno navzočnostjo počastil za par uric ljudsko veselico v „Trgovskem domu". „Trg0VSM dOnV\ — Danes je drugi ples častnikov goriške posadke. . Prihodnjo sredo 1. marca bo ples podčastnikov ; za to priliko pride vojaška godba iz Trsta. V četrtek 2. marca bo sijajen ples orož-ništva cele dežele. — To bo, po dragocenih pripravah sodeč, najsijajnejši ples letošnjega predpusta v Gorici. Čujemo, da pridejo najrazličnejši dostojanstveniki. Vsi postranski prostori z dvorano vred bodo originalno ki bogato okrašeni. 4. marca bo sijajen ples „goriške slovenske mladine", 7. marca pa običajna »Sokolova" maškarada, ki bo letos najsijajnejša, kar jih je doslej bilo, — O teh dveh imamo posebna poročevalca. Krojaški ples. — Drevi se bo vršil v hi telu »Central« krojaški ples, čegar čisti dobiček služi dobrodelnim namenom. Začetek ob 9. uri. »Soška podružnici slovenskega planinski društva" vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil dne 5, mnrca 1905, ob 2. popoldne v prostorih Narodne Čitalnice v Tolminu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev v odbor. 5. Slučajnosti. Kakšne neumnosti tprivljajo v. sij« mtttnua 8Vetl V Bertcl. ~ V zadnji seji je stavil stam-šina Češčuti imenitno interpelacijo. Povedal je, da neki gospod se je škandallzoval na kolodvoru, ker uslužbenci tramvaja govorijo le slovensko, ko hodijo okoli potnikov; radi lepšega je pridjal, da so pijani! Župan je odgovoril, da se bo pečal s to zadevo. —- Uslužbenci na kolodvoru bodo morali odslej govoriti le laško, ker sicer se pripeti nesreča, da skočita radi slovenskega govora tisti „ gospod" in onorevole Češčuti iz kože! Škoda bi bilo obeh! PO nedolžnem prijet. — Poročali smo, da je tukajšnja policija prijela nekega M. Keržana in Levca, čes, da sta ukradla 80» K v Hudi-južni ter odšla v Gorico; rečeno je bilo tudi, da je K. grozil svoji ženi. — Bila sta 10 dni v zaporu. Ko s.. .-. spustili, je prišel k nam Keržan povedat, *d so vesti v časnikih o njem neresnične. On ni ničesar ukradel, nikomur grozil, tudi Eevec ne, marveč napil se je bil izredno močnega vina, ki ga je zmešalo, malo se je spri z ženo, in ko je ponoči našr' svojo sobo zaklenjeno, je udri v njo, ker žene ni našel, ga je pograbila jeza, vzel je svoj denar ter se odpeljal z minerjem Levcetn v Gorico. TaV> piavi Keržan, gostilničar in brivec v Hudijužni. s temi nagnusnimi prividki teh pravic, s katerimi se i je okoristil nekdo drugi, bi ne imela dovolj moči, da bi me odpahniia od te Ženske, v kateri je bil moj svet. Toda jaz sem si mislil, da to dete, še predno pride na svet, zavlada nad vsemi njenimi čutili, da jo zbliža z možem ter mene izbriše za zmerom v njenem srcu iz imenika živečih. In ne mamim se ; vem, da ne bom za njo to, kar sem bil, zlasti kaj bi mogel postati, ko bi ne bilo tega J naključja. Zamogel bi biti njeno edino drago bitje, ki jo veže z življenjem in s srečo — sedaj pa temu ne bo več tako. Toda dokler bo v njej tlela vsaj iskrica l čutil do mene, ne odidem, ker ne morem oditi in tudi I nimam kam. Torej se vrnem in začnem razpihavati to iskro in jamem se ogrevati pri njej. Brezdvomno bi umrl, ako ne bi storil tega. Prečitam še enkrat tetine besede; »Ko bi ti vedel, kako ona vsak dan povprašuje po tebi, če morda ni bilo pisma, ali si zdrav, kako dolgo se boš še mudil v Berlinu« — in ne morem se nasititi ž njimi. Prav tako mi je, kakor bi umiral gladu in kakor bi roi kdo nepričakovano prinesel kos kruha. Jem — in vsled hvaležnosti bi se najrajše jokal. Morda se je že usmiljenje božje pojavilo nad menoj ? Saj vendar čutim, da sem se spremenil v teh poslednjih dnevih — in da je nekdanji Človek umrl v meni. Ne bom se več razburjal .proti njeni volji, prenesem, vse,, pomirim jo, potolažim ter rešim celo njenega moža... Dne 4. listopada. Po premisleku sem se mudi) v Berlinu še dva dai. To je žrtev od moje strani, ker že komaj utegnem tukaj sedeti, toda treba je bilo poslati naprej pismo 2 naznanilom, da dospem. Brzojavka bi utegnila An- gelico prestrašiti, istotako tudi moj nepričakovani prihod. Poslal sem pismo vesele vsebine ter ga končal s takim iskrenim pozdravilom Angelice, kakor bi se med nama ničesar ne bilo zgodilo. Hočem, naj spozna, da sem se spoprijaznil s svojo usodo in da se vračam tak, kakoršen sem bil nekdaj. Teta se je gotovo nadejala nekoliko mojega prihoda. Varšava, dne 6. listopada. Dospel sem danes v jutro. Teta, obveščena z mojim pismom, me je pričakovala v Varšavi. V Ploševu se ne počutijo slabo. Angelica je mirnejša. Od Kromickega ni bilo v zadnjem času nikakih novic. Revna teta me je pozdravila s klicem: -Kaj se je zgodilo s teboj, Leon?!« Ni vedela ničesar, a radi tako dolge bolezni sem očividno močno shujšal. Vrhu tega so mi lasje na sencih tako osiveli, da sem L6 premišljeval, ali si jih naj pobarvam ali ne. Sedaj nočem biti star, niti da bi se videlo, da sem star. Pa tudi teta se je v poslednjem času močno s re-menila. Saj še ni tako dolgo, kar sva se ločila, toda zapazil sem že grozno razliko. Njeno lice je nekako izgubilo nekdanji odločni izraz, črte pa so postale bolj nepremične. Takoj sem zapazil, da se ji glava pričenja nekoliko tresti« kar je moči zlasti op&ziti takrat, kadar kaj pozorno posluša. Ko sem jo nemiren izptaševal, kako se počuti, mi je odgovorila s sebi lastno odkritosrčnostjo: »Po vrnitvi iz Gasteina sem se počutila izborno! — toda sedaj se je vse obrnilo na slabo, in čutim, da se že bliža moj čas.« Crez trenutek je dodala: »Vsi Pioševski pomr6 na kapi — meni pa leva roka otrpne vsako jutro. Toda o tem se ne splača govoriti — kakor je božja volja.« In ni hotela dalje govoriti. Na to sva se nosve-tovala obširno, kako priti na pomoč Kromickemu, in sklenila sva, ne dopustiti, da bi prišlo do pravde, ko bi tudi bilo treba največjih žrtev. Rešiti ga poloma res ni bilo mogoče, k večjemu za ceno lastnega poloma, s čemur pa se tudi ni bilo mogoče strinjati že z ozirom na Angelico. Napravil "sem načrt, spraviti Kromickega po končani pravdi v domovino, in nastaniti ga na gospodarstvu. Bog vidi, da je vsa moja duša strepetala v meni pri pomisleku na njegovo navzočnost pri Angelici; da bo pa žrtev popolna, sem sklenil izpiti tudi ta strup. Med tem mu pošljemo na pomoč enega tukajšnjih odvetnikov, preskrbljenega z vsemi potrebnimi sredstvi za skončanje pravde. Končavši to posvetovanje sem jel popraševati po Angelici. Teta mi je pravila o njej jako obširno; med drugim mi je tudi povedala, da se jo že jako spremenila in postala grda. Ko sem slišal to, sem Čutil še večje pomilovanje do nje. Nič več ne premore odvrniti od mene njenega srca. To je moja najdražja glava! Hotel sem še danes, takoj po posvetovanj«, oditi v Plošev, toda teta je dejala, daje vtrujena in da hoče v mestu prenočiti* Ker seto ji priznal* da sem bolehal na vnetju pljuč, sem jo sumničil, daje ostala nalašč, da me ne bi izpostavljala slabemu vremenu na potovanju. Dežuje že od jutra. (Dalje pride.) Pokltfl katoliškim juristom! - Za »Gorico« I piše tudi ,,Prim. list", da daje „priprostemu nejuristu sploh več vere nego študiranemu ju-ristu, ki po stanovskih odnošajik prihaja včasih v čudne položaje..tt Slabo so zapisani pri „Prini. listu" katoliški juristi: dr. Pavletič,.. dr. Dermastia in če je še kdo drugi! Mi v tehniškem odseku ali pod klopjo? - Mostni starašina Cuiot je vprašal v zadnji seji občinskega sveta goriškega, kako je s študijami o električnem tramvaju glede na njegov svoje-časni predlog. Župan je rekel, da ima vso reč v rokah tehniški odsek ter da ima nekdo nalogo proučiti to reč. Tu pa je vstal zopet Cuiot, rekoč, da ni res da se nahaja njegov predlog v tehniškem odseku, marveč da je šel „podkloptt. Župan je ostal pri svoji trditvi, kateri seje pridružil tudi dr. Pinavčig, ki je na to omenil, da bo težko kaj s takim tramvajem, ker ni upati na pokritje troškov. nPrismoIeaac" in resnica. Zadnji „Pris- mojenec" se repenči, češ, da ni resnična vest o župniku Jan. Dominiku iz Studenega pri dostojni, o katerem se je poročalo, da se mu I prikazuje Mati božja ter daje začel prodajati I listke. To vest imenuje „Prismojonec" nesramno laž, ali ko to govori, po svoji stari navadi sam nesramno laže, ker nam podtika stavLe, katerih ni v „Soči"! Kdo more potem še kaj verjeti temu farovškemu vsiljivcu V! V VolČah so imeli začetkom tega meseca občinske volitve. Župana volijo v kratkem. Prepirljivi „Prim. list" že dreza iu seza vmes, ker hoče imeti za župana kakega Meri- J kalnega podajača. Tisti pristavek, da hočejo župana, kateremu bo pri srci vseobči napredek občine - je le pesek v oči! Upamo pa, da izvolijo res takega moža za župana, ki bo delal čast občini! »Ženska podružnica sv, Cirila in Metoda v Sežani vabi na veselico, katero priredi dne 20. februvarja 1905. ob 77» uri zvečer v dvorani hotela „Treh kron". Vstopnina 1 K za osebo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Posebni Vlaki bodo vozili na pustno nedeljo 5. marca in na pustni torek 7. marca iz Kr-mina v Trst in obratno, in sicer bo cena za 50% nižja od navadne. Odhod iz Krmina dop. ob 11,50, iz Gorice ob 12.14, dohod v Trst ob 2. pop. Zvečer se vrne vlak iz Trsta ob 11.55, v Gorico pride ob ,1.35 ponoči. Veteranski oddelek v Kamnjah priredi dne 5. marca ob 3. uri popoludne plesno veselico pri Bebku v prostorih Fr. Furlana. Svirala bode sokolska gCuba iz Prvačine. Vabljeni so udje in prijatelji poštene zabave. Izpred SOdnije. — Em. Salvade iz Italije je delal pri železnici. V Gorenjivasi pri Kanalu je ranil v gostilni v prepiru nevarno A. Koširja, lahko pa P. Krnila. Dobil je dva meseca ječe. Jože Eleršič, pekovski pomočnik, in Iv. Šinigoj sta zapravila počasi 600 K, katere je bil našel prvi na dvorišču pekarije g. Al. Vit-tori. Eleršič je to pozneje sam ovadil policiji. Eleršič je dobil eno leto ječe, drugi 8 mesecev. Neki D. Simoni, 27 letni delavec iz Italije, je bil obtožen zamenja Veličanstva, pa oproščen. Državni pravdnik je priglasil pritožbo ničnosti. Tatvine je bil obdolžen 24 letni delavec Jos. Hadolin, in sicer da je ukradel svojemu tovariSu A. Gorjancu svoto 50 K iz zaprtega predala. Tatvina se ni mogla dokazati, zato je bil puščen Hadolin takoj na svobodo. 28 letni Fr. K. Simčič se je bil zaljubil v neko Veliščikovo, ali oče njen ni hotel nič vedeti o tem ter je naravnost rekel, da mu ne da hčere. 18. dec. lani v mraku je šel Simčič v Medano, na poti pa srečal trdovratnega očeta Veliščikove v družbi drugih. Začel je metati karonje na nje, ali zadel ni Veliščika, kakor je hotel najbrže, marveč nekega Jos. Toroša na glavo, in sicer precej nevarno. I'/* meseca je bil bolan. Sodnija je obsodila Sim-čiča v jeto na 19 mesecev s postom in trdim ležiščem vsak mesec. 17 letna P. Miserit je šivilja. Ko je bila nekoč sama v hiši gospodinje, je izmaknila 40 K iz zaprte omare. Pred sodniki je priznala tatvino. Obsojena je bila na 1 mesec ječe. Pri Červinjanu so bili prijeli Dalmatinca K. Tolja, ki je hotel v Ameriko, pa še ni bil na naboru. Dobil je 7 dnij zapora. Denarja je I imel s seboj 270 K. Na Vlak je SfEOČil, ko se je že premikal, 19 letni Iv. Cejan iz Sovodenj. Policija ga je obsodila radi tega na globo 20 K. oziroma 48 ur zapora. j Mestnim redarjem v Gorici zvišajo plače in pristojbine za izredne slučaje. — Sedaj bodo še bolj šikanirali Slovence! Zaprli SO nekega 21 letnega Štef. Balantiča od Voglarjev, ker je obdolžen raznih tatvin. — Znamenita razprava. — Dne 2. marca 1.1. se bo vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo razprava proti katehetu Jos. Calligarisu v Gradišču ob Soči radi — fridolinstva. Calli-garis je bil aretiran 18. decembra lanskega leta, pa kmalu izpuščen na svobodo. Vojaški begunec, — V Zdravščini se je bil preoblekel, kakor smo poročali,' neki vojak, svojo vojaško obleko je pustil pri vodnjaku teršel naprej v civilni. Sedaj se je izvedelo, da je bil ta vojak pijonir z Dunaja, četovodja. Da bi ga ne vstavili v Krminu, je odšel v Italijo najbrže pri Višku ali Nogaredu, Proti „Legi". — BicikliSki klub v Gradišču ob Soči je sklenil prirediti ples. Mislilo se je, da bo ta ples za „Lego", in tudi agi-tiralo se je z neke strani za to, ali slednjič so sklenili z večino, da se ne vrši ples za „Lego", marveč v druge dobrodelne namene. — Radi tega je velik krik po laških listih. Odprti lekarni. —* Jutri popoludne bosta odprti v GorLi lekarni Gironcoli-Gliubieh. Narodna Čitalnica v Kanalu priredi v nedeljo dne 20. februarja 1905. v dvorani „Pri zlatem levu" veselico s sledečim vsporedom: 1. P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", možki zbor. 2. H. Volarič: „ Slovenskim mladenkam", dvospev za sopran in alt s sprem-ljevanjera glasovirja. 3. V. Klaič: „Svračanje", možki zbor. 4. ..Viržinija",' šaljiva spevoigra v enem dejanju. 5. P. H. Sattner: „Na planine", možki zbor. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Vojna iBfl"RnsnOaponci. Mir! ' „Reuterjev biro" poroča iz Petrograda: Vzlie ofieijelnim preklicom se od ugledne strani vzdržuje informacija, da ni car Nikolaj vprašanje o miru le formelno pretresaval, ampak da se je glede pogodeb, na temelju katerih bi Rusija bila pripravljena skleniti mir, prišlo do soglasja. Pogoji bi bili sledeči: Koreja pride pod suvereniteto Japonske; Port Artur in polutok Liaotung se odstopi Japonski ; Vladivostok se proglasi za nevtralno luko po sistemu odprtih vrat; kitajska vztočna železnica se stavi pod novo mednarodno kontrolo; Mandžurija do Harbina se vrne zopet Kitajski. Težava je baje le radi vprašanja vojne odškodnine, vendar se sodi, da ni niti to vprašanje nepremagljivo. Čeravno je zelo možno, da poskusi Rusija še nadaljno bitko, dokler pride do te odločitve, se vendar od verodostojne strani vzdržuje trdno mnenje, da se iz ozirov na notranji položaj in na ogromne težave glede nadaljevanja vojne, sklene mir na temelju gori navedenih pogojev, ako se posreči, da se vprašanje glede vojne odškodnine v razmerno krfttkem času uredi. „Daily Mail" hoče vedeti, da so japonski pogoji za sklep miru nastopni: 1. Vsa Mandžurija se zopet vrne Kitajski, ki se obveže, da bo skrbela za dobro vlado in da odpre deželo trgovini. 2. Port Artur dobi japonsko posadko. 3. Prizna se Japonski pro-tektorat nad Korejo. 4. Japonski se izročd vse razorožene ruske vojne ladije, ki se nahajajo v nevtralnih pristaniščih, namreč: »Cesare-vič" in pet ališesttorpedovkvKiaočavu in nekaj dragih torpedovk v Šangaju, potem „Diane" v Saigonu. 5. Rusija plača Japonski vojno od- I škodnino, ki pokrije vojne stroške. 0. Japonci zasedejo Vladivostok, dokler Rusija popolnoma ne plača vojne odškodnine, km- se ima izvršiti v dveh obrokih. 7. Rusija vrne Japonski otok Sahalin. Hulska komisija. Hulska komisija je vsprejela tretje čita-nje poročila, ki ga je sestavil admiral baron Spaun s sodelovanjem vseh drugih členov komisije. Zatrjuje se, da se komisija ne izreče o navzočnosti ali nenavzočnosti inozemskih tor-pedovk, ampak da izjavi, da je admiral Rož-destvenski imel dovolj vzroka, da je uvidel nevarnost za svojo eskadro ter da je mogel postopati, kakor je postopal. Zavezo ruske vlade, da bo ista odškodovaTa žrtve hulskih dogodkov, je komisija vzela na znanje. Nove vojne ladije za Japonsko, Vlada japonska je zaukazala, da se nemudoma zgradi 25 torpedovk. Petnajst se jih zgradi v državnih ladijedelnieah, ostalo pa v privatnih. Ob desnem bregu Šaha se nahaja po japonskih poročilih ruska glavna sila. Rusi gradijo neprestano močne utrdbe ob reki. Angleška nevtralnost, Ruski listi poročajo: Znano je, da je angleška admiraliteta sklenila, prodati več vojnih ladij »starejšega tipa". Čudno je, da je večina teh ,,starih" ladij, ako se stari topovi na njih nadomestijo z novimi, še popolnoma rabljiva in da se je za prodajo odločil baš ta trenotek. Prodati se ima 10 oklopnic, 10 oklopnih kiižark, 5 navadnih križark in mnogo topničark in torpedovk. Od teh ladij je mnogo bilo zgrajenih šele v preteklem desetletju. Najsumljivejše pa je to, da se mnogo teh vojnih ladij,, ki so na prodaj, nahaja sedaj v japonskih in kitajskih vodah. Privatni kupci jih torej kar kratkim potom na licu mesta izroče Japoncem. Ta okolnost z bengalično lučjo razsvetljuje angleško nevtralnost! Glede mirovnih pogajanj, Zastopnik „ilenteijevega biro" je zvedel, da so japonski krogi v Londonu mnenja, da ne bi mogla Japonska vsprejeti mirovnih pogojev, o katerih se je poročalo, tudi če bi bilo vprašanje glede vojne odškodnine po voljno rešeno. Ob predlogu, da se Mandžurija severno' do Harbina vrne Kitajski, bi Rusija vzlic svo-¦ jemu porazu le pridobila, ker pokrajina se-I verne Mandžurije, ki bi jo Rusija obdržala, znaša dve tretjini vse Mandžurije. Iz Petrograda: Ruska vlada ni storila nikakega koraka, da bi se sklenil mir. Ako poda Japonska resne mirovne pogoje, bi se jih uvaževalo ter se o njih razpravljalo. To je resničen stan stvari. Vse druge vesti so ne-osnovane ter so utegnile nastati iz dejstva, da je car pisal angležkemu kralju Edvardu pismo, katerega vsebina pa ni znana. Tudi našega cesarja so spravljali sedaj v pogajanja za mir. Angleški listi so poročali te dni, da je že parkrat posredoval v prilog miru. Seveda je ta vest izmišljena, kakor so izmišljene vse vesti o miru, kajti da bi Rusija sedaj kar naenkrat vse pustila, je pač neverjetno. Armada v Mandžuriji stoji krepko tu, baltiško brodovje sploh še ni poseglo v boj, pred par dnevi pa je od-plula na Daljni Vstok tretja eskadra, O generalu Grippenbergu smo poročali zadnjič, kako je dolžil Kuropat-kina neuspehov v bitki pri Šahu. Sedaj poro-, čajo ruski listi, da je car očita! Grippenbergu v avdijenci, da ni ravnal pravilno. Bitko pri Sandepu je začel baje na svojo odgovornost, in ker ni bilo zaželjenih uspehov, je zvračal krivdo na Kuropatkina. Razgled po suetu. Zadnje vesti. — Poleg M. Gorkega je puščen na svobodo tudi odvetnik Kedrin, ki je bil tudi član deputacije, katere se je udeležil G orlu. Dognano je, daje pop Gapon srečno ubežal iz Rusije. Kje pa se nahaja sedaj, ni znano natančno. — Štrajki v posameznih mestih na Ruskem se ponavljajo, zlasti v Varšavi. — Z bojišča ni posebnih poročil, govori se o novi ofenzivi Japoncev. Državni zbor. — Poslanec Kubik je inter-peliral ministerskega predsednika in ministra notranjih zadev glede dogodkov na Ruskem. Vprašal je vlado, ali je že storila kake korake pri ruski vladi v Petrogradu zoper grozodejstva, ki se tam gode, ali ako sploh misli kaj ukreniti, da se temu barbarstvu stori konec j posebno v kraVjovini Poljski. — Posl. Iro je I zahteval, da se v nadomestno »ezervo naj ne vrste novinci po žrebanju, temveč se pri tem naj upoštevajo kmetski sinovi m kmetijski delavci. Orožne vaje v 11. in 12. službenem letu se naj odpravijo, ravnotako kontrolni zbori. O žetvi noj dobe vojaki s kmetov do-I pust, rodbine rezervistov se morajo za časa orožnih vaj podpirati. —- Brambovski minister je odgovarjal, da se v zadnjih letih napravi le malo C?) orožnih vaj. Nadalje je ponavljal, da je vojaški kazenski red že dogotovljen ter je priporočal, naj se predloga sprejme. -~ Posl. Conci je zahteval, da se izselniki ne smatrajo za vojaške begune, naj se dežele razbremene izdatkov za vojaštvo ter je končno izjavil, da bodo Italijani iz znanih političnih in stvarnih razlogov glasovali proti predlogi. — Posl. Biankini je govoril o jezikovnih razmerah v armadi ter pobijal madjarske težnje, da si ustanove svojo narodno armado. Zahteval je zopet, da se vojaštvu mornarice zniža služba ter se pomiloste izselniki, ki niso prišli k naborom. Opozarjal je, kako zelo pospešujejo vojno in trgovsko mornarico druge države n. pr. Italija. V slučaju vojne je Dalmacija z dragimi deželami ob Adriji vred izročena sovražniku. Končno je zahteval boljšo gojitev brodovja, pospeševanje trgovske mornarice iu železniško zvezo Dalmacije z ostalo monarhijo. Železniškemu parlamentarnemu pododseku je poslalo ministerstvo obširno razlago o gradnji proge Celovec-Gorica-Trst z utemeljevanjem, da se v omrežje te železnice pritegne tudi železnica po Vipavski dolini. Atentati na Ruskem, — v zadnjih ar> letih so bili umorjeni sledeči ruski višji uradniki in knezi: 1(>. avg. 1878: general Mezencev, šel tajne policije, 22. feb. 1871): knez Krapotkin, policijski Šef v Haikovu. 18. marca'J 881 : car Aleksander II. 80. marca 1882: general Strelnikov, državni pravdnik v Odesi. 27. dec. 1888: Sudejkin, šef tajne policije, in njegov nečak Sadovski. 13. jan. 1890: stotnik Solo-tušiu, šef moskovske tajne policije, 27. febr. 11)02: Dogoljepov, minister. 15. aprila 1902: Sipjagin, minister notranjih zadev. 10. maja 1908: gen. Bogdanovič, guverner v Ufi. 17. julija 11)04: Plelrsve, minister za notranje stvari. 17. julija 11)04 : Andrejev, podguver-ner v Jelizabetpolu. 1. avg. 1904: Boguslav-ski, glavni administrator v Sormalinu na Kavkazu. 17. febr. 1905: veliki knez Sergij. Pri tem treba omeniti še atentate na generalnega guvernerja Bobrikova iu na fiulandskega senatnega prokuratorja Johnsona. Sodna razprava Uebl-Zlamal se je začela na Dunaju. Kakor znano, so bratu Herman iu Leopold Liebl ter žena že obsojenega Antona Zlamala toženi sokrivde pri ponarejanju denarja. Dan pred obravnavo sta se' Leopold Liebl in gospa Zlamal skušala obesiti v svojih celicah. Pred obravnavo pa sta imela oba take histerične napade, da se je obravnava proti njima morala izločiti za poznejši čas. Cesar je odbil prošnjo za pomlloščenje slovaškemu poslancu ValaŠkU, ki je bil /uradi „ščuva-nja" zoper madjarsko narodnost , je prišlo tu na vsakega prebivalca po 214*0 litrov piva, na Angleškem 1 M)'?* litrov in v Nemčiji samo 1LV2 1. piva. Žeja Angležev je sploh nekoliko odnehala. Proti letufc 11)02. se je izpilo tam leta 1008. 47,011.500 1 piva, 9,804.000 1 spirituoz-nih pijač in ii,840.0()0 1 vina manj. Nemčija kuha več piva nego vse druge države, 7,0015,248.000 1 ; njej sledi Angleška s 5.757,151.500 1 in potem Zjedinjene države s 5.420,047.500 1. Največ spirituoznih pijač ..se izdela na Ruskem, največ se jih izpije pa na Danskem; nič manj nego 18\r> 1 pride vsako leto na vsakega Danca. Kakor vino-pivna dežela je Anglija zadnja med vsemi 18 evropejskimi državami. Na vsakega pride na leto komaj dva litra vina. krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33 izdeluje vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan, kakor tudi za civilne, vojaško In držav, urednike. Posebno priporoča fino črno blago RAZGLAS. Podpisano županstvo razpisuje s i tem. službo občinskega redarja v županiji Komen. Plača znaša sedaj 500 K in uniforma. Prednost za to službo imajo vpokojeni c. ki\ policaji in vpokojeni c- kr. žamkrji. Reduo opremljene prošnji* naj se vJožo do 7. marca t. I. na županstvo v Koinmt. Županstvo občine Komen dne 22. ffbravavja lUOa. Župan: 1 ŠDflRfl. Ui^poI Jifaaščilfc Pekovski mojster in s'adčičar v Gorici na Komu št. 3. ,. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolute za tannance, torte itd. . Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-^»rojim naročila ter obljublja solMno postrežbo P0 Jflko zmernih cenah. Išče se učenca ----- za knjigarno in trgovino z niuzikalijaini !_____ in umetninami.--------—- Ponudbe nn: Goriška Tiskoma fl.Gabršček. Gorica ^^ Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvedava. —' Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. -w*^ • "I »*• Segedina Pa uri k a «-»s P €AJ k/JL AJlVlA/ sladka, garan- I JL. tirano pristna, •*¦ priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od I kg dalje franko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj. Poslovnica ?.a razpošiljanje deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta. VIL Ovo-dag. 22. G Z T. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek la Pa i ii-En p oIIer je splošno priznano kut ievrsluo bol blsžujočc mazilo; cena 80 vin., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz RtchterJeTc lekarne, potom se je gotovo prejelo originalni izdelek. *-», RICHTERJBVA LEKARNA p~ &% k ..zlatem levu" v Pragi f& lil] Elisabotbgasso št. 5 nova. fil tyj\ Dnevno razpošiljanje. |\\^ i Lekarna Cristofoletti r Eonci nafaimiku. • Trskino (štokfiicvo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti, zvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po K HO, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in neZne naravo. jjrskno ietrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo 7se kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. -- -—-"•¦-----•. Cena ene steklen ce je 1 krono 40 vinarjev. _ =_ ^^T=-rrr- Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v raojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. francoske minisitimic mv na nihalo so ilol;\t> 70 rin. skutlja jV iz oivliu\ (>;<," lesi, iiuii ]m|itir:ui:i, •/, umetno issnuljiuiinii nlikliulki h»r rci vsakO Uro n:ijli>|i.šo l«u..n .• > in plesi-. Cena /. ziiIhhViii in •>«!-poMljiuijein le 8 gld. letu ura \m>/. godile, :i tujo pol in n-Io ure, v. zaliojemin odpočil janjem samo 6 Sfld. Da hije kakor ura zvonika gfld. 6*50. Te ure niso sumu zanesljivu točno iiloče, ampak tudi lep okras vsake sobe. Budilka ¦/. zvoneiMu in po noči si: svetlet) tal.lieo s šiovilkami j>UI. 1-70. Duililka /. #>dl>o. i^ra mesto zvoni ^ld. O*--- Razpošilja po povzetju. Kar ne ugaja vrne denar. Cenik ur, verižic, prstanov itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj I. Postgasse št. 2-93. 4 Prva koucesijonirana delavnica z mo< •< tornim obratom za lino mehaniko, liziko, ma. > 5 lemaliko, optiko, lino brušenje in poliranje itd ^ 4 Vpeljava strelovodov, oieklrike, brzojavov, liižnih ^ < telefonov, plina in vode. > < Poprav« se izvrSujcjo hitro In pd ecni. L I I?aa Potočnik & A. Mgel I 3 Gorica, za vojašnico. t 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. * < Bogata zaloga < raznih predmetov za razsvetljavo za pliuovo j 4 in olektriSno lnč. 4 Oprave za kopeli, sesalke vseh sistemov. — < Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvo-^ koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje. ^ — Puttipe, železne in kovinske cevi. Zaloga _ < mesarskega oiodja, kuhinjskih nožev, brivskih > ^ britev, škarij itd. w Anton Potatzky v Carici. i Na sredi RaStelja ?. TRGOVINA NA DROBNO (N DEBELO. Najceneje kupovaišče nlrnberškega la drabnega blaga ter tkanin, preje i« nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. ; Najboljše šivanke aa Šivalne stroje. ! POTREBŠČINE za krojače m čevljarje. Svtitinjice. — Kožni venci. — JHašne knjižice. ffišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. ! Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. S 35-8 Izvoz mesa! Dnevno razpošiljanje svežega mesa! Govejo meso prvo vrsto brez kosti v košku T» k& uetto 4'/« kg franko . . 4|K 00 vin. Tolmina11 jj kg^netto^1', kg . 4 „ 40 „ 2% kgjkapunov^1', kg surovega masla za čaj, franko . . . 8 „ 50 „ wm- Reelna postrežba In sveže blago, -*« Se prosi naročati v nemščini. Sohn landuj. Produden-Dersandlanstalt Gryb6w Nr. 8, Galtzien. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ~«~ ul ca Vetturini št. 3. ««^ Namizno orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebmjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Ghristofle & C.iB - Oonaj l. Opernrhig 5 (HeinrlcliBhof). — Ilustrovasi cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniSko znamko in ime Christofle. :a salone, frack, smo-kšng, jakete in sako, atere obleke se rabijo posebno na plesih ^ predpustneiii času. Cene zmerne. KMani & Či : v Gorici : Stolni trg št. 9 (Piazza Ouonio i priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles, Mehanična delavnica konec nfe^eljritr^^rerenM^všpTčb"" popravo šivalnih strojev, dvo- < koles, pušk in samokresov. , Šivalna stroje in poprava jamčiva od 5-10 let. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalftfvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: , „. , Hranilno vl» jo se obrestujejo po Vj%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po &%%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 6V«%- Stani« 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. —¦ Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1.471.650-42 — Vrednost hi§ 162.162-9^ (v resnici so vredne več). —Reservni zalog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. **« Mizarska zadruga *f. v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevniin obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou .............— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _ Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecciila 1. sfvo v Spijatu ter Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno Zastop- Božjast* Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižno. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v »rtv. 8eawuaea>AB»tflke. FranHart a. K. Fine dunajske salame razpošilja v zavojih po 5 kg proti povzetju za K 6-20, fine klobase iz šunke I kg 'K 1-80, fino posušeno meso 1 kg K I'50. J. «0UAWW. tovarna klobas, Dunaj XVI. Oaliastrasse 111. )\nton Ivanov pečenko - Gorica (4 $m TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga prisfnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja 11 železnici na vse kraje avstro-ogorek-monarhije v sodih od 56 1 naprej. N--zahtevo poSilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Trg in plzenjskega piva .prazdroj* iz sloveče češke »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja 1 na debelo od 100 kg naprej. Cana šmarna. Postražba poštena In točna. * ZLATAR I = DRAGOTIN VEKJET = iC. VECCHIET) Corso 47 - TRST - Corso 47 Priporoča svojo prodajalnfco zlatanina, srebrnine ter žepnih, zlatih in arebrnih ur. ' Sprejema naročbe ter popravo zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izbčr srebrnine za darila. Kupuje aH zamenja z novimi predmeti staro zlato In srebro. rrrz Cene zmerne. '::":.;, m:1;. ^^mmmm^m^mm^w^'^w^m>m^^^^w^^^^^^^^ Mihael Ussai TIAllcnH V == Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. = Dobiua se pousod! •i •1