PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 213 (13.746)
Trst, petek, 21. septembra 1990
Južna Italija se je spremenila v pravo bojišče za zločinske tolpe
Vlada sprejela ukrepe v boju proti organiziranemu kriminalu
Omejili bodo premeščanje sodnikov in okrepili njihovo prisotnost v Južni Italiji Zahteve višjega sodnega sveta - Po opoziciji kritične tudi stranke vladne večine
RIM — Južna Italija se spreminja v pravo bojišče, na katerem celo otroci umirajo pod streli mafije, kamore in 'ndranghete, državna telesa pa dokazujejo vso nemoč pred organiziranim kriminalom. V zadnjih dneh je bila vlada deležna številnih kritik, tako da je včeraj na predlog pravosodnega ministra Vassallija (na sliki) končno sprejela prve ukrepe, ki naj bi predvsem zagotovili večjo prisotnost sodnikov na »teritoriju«. V bistvu je Vas-salli dosegel, da sodnikov za štiri leta ne bodo premeščali, da spremenijo dosedanji pravilnik o namestitvi sodnikov, ki je predvideval predhodni pristanek slednjih, prav tako bo lahko pravosodni minister za obdobje treh let kljub določilom o »zamrznitvi« osebja nameščal sodnike in drugo sodno osebje v najbolj »vročih« krajih.
Prav vprašanje pomanjkanja osebja na sodiščih v Kalabriji je bila osrednja tema prvega plenarnega zasedanja višjega sodnega sveta. Najvišje upravno telo sodnikov je kritično ocenilo sedanji položaj in zahtevalo korenite spremembe. Na višjem sodnem svetu so zahtevali, da bi sodniki vsaj dve
leti obvezno ostali na sodiščih, ki so jim bila določena, prav tako je nedopustno, da v najbolj »vroče« kraje pošiljajo sodnike in drugo osebje, ki je na natečajnih lestvicah pri koncu seznamov.
Z včerajšnjimi vladnimi ukrepi se je torej nekaj začelo premikati, če pa ponovimo včerajšnje besede predsednika Cossige ob odprtju šolskega leta, ko je poudaril, da kriminala ne bomo porazili samo z zakoni in z represivnimi sredstvi, če ni istočasne moralne in civilne zavzetosti, so taki ukrepi le boj z mlini na veter.
To je jasno ne samo levi opoziciji, ki poudarja, da organiziranega kriminala ni mogoče premagati brez trdne politične volje. To tezo vedno bolj osvajajo tudi vladne sile. Socialdemokratsko tajništvo je tako včeraj navajalo, da je »arogantnosti organiziranega kriminala« kriva »neuspešnost državnih teles«. Tajnik PSDI Cariglia je celo izrazil sum, ali se res hoče premagati organizirani kriminal. »Vlade, ki živijo iz dneva v dan, tega ne morejo uresničiti.« Podobno, a bolj omiljeno je stališče republikancev.
Gmltieri obtožuje državna telesa prikrivanja resnice o letalski nesreči pri Ustici
RIM — »Danes lahko zahtevamo račun o obnašanju vseh tistih, ki so v okviru državnih teles tako dolgo ovirali odkrivanje resnice.« S temi besedami se zaključuje »osnutek« poročila o letalski nesreči pri Ustici, ki ga je sestavil predsednik komisije o pokolih, republikanec Libero Gualtieri. V svojem dokumentu Gualtieri jasno obtožuje tako vojno letalstvo kot tajne službe, a ne prizanaša niti političnim vrhovom in izraža kritike na račun prvih preiskav sodstva.
»Najmanj sprejemljivo pri zadržanju vojnega letalstva je bilo "uničenje" dokumentacije o nesreči.« Gualtierijevo poročilo Ugotavlja namreč, da je imelo vojno letalstvo dovolj gradiva za odkritje resnice, a ga ni posredovalo sodstvu. To pa se je v začetni fazi prehitro ogrelo za tezo o navadni letalski nesreči. Gualtieri ne zagovarja nobene od sedaj najbolj verjetnih tez: raketa ali peklenski stroj, saj je to po njegovem nepomembno, ker je v vsakem primeru jasno, da je državni stroj v tem primeru popolnoma odpovedal. S posebnim poudarkom Gualtieri navaja, da se je morala preiskovalna komisija pošteno potruditi pri odgrinjanju »zavese molka«, ki se je zgrnila nad Ustico. Nobene informacije ni dobila prostovoljno, vse je morala dobesedno izvleči iz ust zaslišanih prič. Gualtieri se tudi sprašuje, kako to, da je resnica pričela pronicati na dan, šele, ko so o »nesreči« začela obširno pisati javna občila.
Deželno upravno sodišče na ostro zahtevo staršev zamrznilo ukrep priključitve rojanske šole proseški nižji srednji
NA 5. STRANI
Sadam napovedal nove ukrepe v primeru napada na Irak
Brezuspešnost srečanja v Rabatu dokaz zapletenosti zalivske krize
RABAT, BAGDAD — Prejšnjo noč so se v Rabatu sestali maroški kralj Hasan II., alžirski predsednik Bendže-did ter jordanski kralj Husein, da bi skupno pregledali položaj zalivske krize. Dveurni posvet ni obrodil nobene pomembne odločitve. O srečanju niso izdali niti uradnega komunikeja, kar zgovorno dokazuje, da je zalivski položaj še močno zapleten in da je možnost hitre rešitve trenutno res minimalna. Pred rabatskim srečanjem so izvedenci napovedovali predložitev arabskega mirovnega načrta, vendar se zdi, da niso o tem sploh debatirali.
Alžirski zunanji minister Ghozali je novinarjem dejal, da je bil to le krajši posvet, ki naj bi omogočil izogniti se pravi katastrofi - ta je namreč tesno povezana po mnenju ministra z embargom in tujo vojaško prisotnostjo v Zalivu. Edini konkretni rezultat včerajšnjega srečanja v Rabatu je sklic arabskih zunanjih ministrov, ki naj bi se polnoštevilno srečali v nedeljo v New Yorku na sedežu OZN. Tu naj bi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kontrola embarga proti Iraku postaja vse pazljivejša. Britanski rušilec se oddaljuje od angleškega tankerja po opravljeni kontrolni inšpekciji (AP)
Srbska represija na Kosovu onemogoča demokratične procese v vsej Jugoslaviji
BOGO SAMSA * v
LJUBLJANA — »Moram reči, da pri razmišljanju o jugoslovanski konfederaciji sam pri sebi pravzaprav najdem ešitve za vse probleme, da pa mi prav kosovski problem . staja odprt in najbolj obremenjujoč za katerokoli skupno u9oslovansko varianto, ki naj bi jo iskali.« j T° je eden izmed zanimivih citatov iz televizijskega htervjuja, ki ga je naredila TV Slovenija s slovenskim čla-^°in zveznega predsedstva dr. Janezom Drnovškom. Drnov-pravi, da se pogovarja tudi s Srbi, tudi s Slobodanom doševičem in da je o vsem mogoče racionalno govoriti, o Sfl0s°vu pa ne. Vsak razgovor o tej temi se jemlje kot vme-vanje v srbske notranje zadeve, kot podpora albanskim t .Batistom Tudi v primeru helsinške delegacije je bilo ho k na tre^ selah ie predlagal in zahteval obravnavo ved-
v °°lj zaostrenega položaja na Kosovu, večina pa je bila dho mnenja, da je to notranja zadeva Srbije.
V soboto je bila na slovenskem shodu krščanskih de-kratov izredno močna delegacija iz Italije, ki jo je vodil hister Bernini, novi predsednik krščanskodemokratske
internacionale Srednje Evrope. Spremljal ga je njegov osebni svetovalec Dominese, ki se že vrsto let ukvarja tudi s problemi dežel Alpe-Adria.
Njegovo mnenje je skoraj identično z Drnovškovim, samo optimizma je malo več. Tudi on trdi, da je mogoče v Jugoslaviji rešiti vsa vprašanja, edina izjema naj bi bila Srbija oziroma njen odnos do Kosova. Svoje stališče utemeljuje s popolno enotnostjo sveta do vseh jugoslovanskih problemov: odločna podpora demokratičnim spremembam, ohranjanje Jugoslavije, v vseh možnih oblikah, torej tudi v skladu s slovenskim ali hrvaškim predlogom o konfederaciji, toda demokracija povsod z demokratično sprejemljivo rešitvijo za Kosovo.
Vse pa kaže, da se stvari sučejo v negativni in do kraja' nesprejemljivi smeri. Včeraj se je ponovno sestalo jugoslovansko zvezno predsedstvo, na katerem ni bilo hrvaškega predstavnika: predsednik republike Tudjman je na uradnem obisku v ZDA, Mesiča, ki ga je že imenoval hrvaški sabor, pa na seje ne spuste iz formalnih razlogov, češ da še ni prisegel in da njegovega imenovanja še ni potrdila zvez-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Razpravo o zaščitnem zakonu so za sedaj odložili na oktober
RIM — Po daljših poletnih počitnicah, ki jih je prekinil sklic parlamenta zaradi zalivske krize, so v zbornici in senatu obnovili redno zakonodajno dejavnost. Ta teden so se sestale delovne komisije v senatu.
V proračunski komisiji je predsednik Andreatta odložil razpravo o zakonu za obmejna področja in mednarodno sodelovanje Fur-lanije-Julijske krajine v predvidevanju »vrha« senatorjev in poslancev iz naše dežele, pristašev vladne koalicije, ki bo prihodnji teden. Na tem »vrhu«, ki ga je sklical podtajnik v predsedstvu vlade posl. Cristolori, bodo obravnavali popravke k zakonu in
Andreattove alternativne predloge-
V predsedstvu komisije za ustavna vprašanja pa so ugotovili, da se tudi tokrat ni sestal ožji odbor, kateremu je bilo poverjeno usklajevanje besedil zakonskih predlogov za zaščito slovenske manjšine. Kot vse kaže, se bo ožji odbor sestal šele oktobra.
S tem v zvezi je sen. Spetič odločno protestiral pri predsedniku komisije sen. Elii in obžaloval, da smo ponovno priča nesprejemljivim oblikam zavlačevanja, katerih cilj je preprečiti, da bi v tej zakonodajni dobi bil sprejet zakon o zaščiti slovenske manjšine.
Pozneje je sen. Spetič seznanil z dogajanjem tudi veleposlanika SFR Jugoslavije v Rimu.
Priprave na svetovni slovenski kongres
Parlamenta sta včeraj z veliko večino glasov odobrila sporazum o združitvi
ZRN in NDR opravili še zadnje formalno dejanje pred združitvijo
LJUBLJANA — Svetovni slovenski kongres želi povezati vse ustvarjalne sile slovenskega naroda in soustvarjati sodoben narod s pogledom v 21. stoletje. V ta namen mora delovati nadstrankarska in naddržavna ustanova. Na teh izhodiščih bo temeljilo tudi delo komisije skupščine Slovenije za svetovni slovenski kongres, ki je imela včeraj svojo prvo sejo pod vodstvom predsednice komisije Spomenke Hribar.
»Če bi kongres ne bil v Ljubljani, bi bila to sramota, kot da nimamo svoje zemlje,« je dejala Spomenka Hribar, ki je poudarila vprašanje legitimnosti udeležencev kongresa. Razprava je opozorila, da bi morali pripraviti vseslovenski kongres tudi kot splošni projekt. Najbolj neposredna naloga specializirane komisije pa je pomoč ustanovni skupščini SSK, ki naj bi bila v oktobru ali novembru. Priprave na sam kongres medtem že živahno tečejo po svetu in tudi doma, a prave koordinacije še ni. Prav to pa naj bi bila naloga skupščinske komisije, ki postaja tako posrednik med civilno pobudo in slovenskim parlamentom ter njegovimi izvršnimi organi.
Zahodnonemški kancler Kohl in minister Rudolf Seiters med zaključnim glasovanjem v Bundestagu	(Telefoto AP)
BERLIN, BONN — Nemška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija sta včeraj opravili še zadnja koraka do združitve oz. do priključitve Vzhodne Nemčije k Zahodni. Včeraj sta nemška parlamenta odobrila sporazum o združitvi, ki se bo uresničila 3. oktobra, medtem ko bodo 2. decembra na vrsti prve »vsenemške« volitve.
Prva je usodni korak storila včeraj popoldne vzhodnonemška ljudska skupščina Volkskammer, ki je na ta način podpisala tudi svoj konec. Poslanci v ljudski skupščini so z veliko večino glasov odobrili sporazum. Zanj je glasovalo več kot dve tretjini poslancev (299 na 400), 80 jih je glasovalo proti, eden pa se je vzdržal.
Ozračje na včerajšnjem — zadnjem — sestanku ljudske skupščine je bilo res svojevrstno. Kot je uvodoma opozorila predsednica skupščine Sabine Bergmann Pohl, se je včeraj končala ne le zakonodajna doba, pač pa je prenehala obstajati tudi Nemška demokratična republika kot taka. Sejo vzhodnonemškega parlamenta je popestrilo tudi nekaj incidentov. Ko se je seja v republiški palači že začela, se je s sten začel krušiti azbest, tako da se je skupščina preselila na sedež cen-
tralnega komiteja bivše socialistične stranke. Medtem pa se je v to sobo vselila skupina manifestantov, ki je protestirala proti prisotnosti v vladi »vohunov bivše tajne policije Stasi«.
Seja zahodnonemškega Bundestaga je potekala bolj umirjeno, pa čeprav je tudi tu prišlo do incidentov (pred palačo je protestirala skupina članov Forum 90). Vendar tudi Bundestag je z veliko večino odobril sporazum o združitvi: proti so glasovali samo zeleni (češ da sporazum ne nudi pogojev za mirovno in ekološko Nemčijo) in manjšina nostalgikov strank CSU in CDU, ki ne sprejemajo državne meje s Poljsko. Kritični do zahodnonemške vlade so bili tudi socialisti, pa čeprav so glasovali za. Kandidat SPD za kanclerja Lafontaine je namreč očital vladi, da je prebivalstvu zatajila, koliko v resnici stane združitev, očital pa mu je tudi zaletavost pri monetarni združitvi, naraščanje števila brezposelnih v Vzhodni Nemčiji, razdiranje tamkajšnjega skrbstvenega sistema...
Kljub očitkom je zunanji minister Genscher, ki je vodil sejo, zatrdil, da bodo iz Nemčije prihajale same mirovne pobude. Obnovil je dogodke iz zadnjega leta in se sklical na Adenauerja in Brandta, ki sta s svojim idealizmom omogočila uresničitev »sanje«.
Konec kratkotrajnega miru med KPI in PSI
RIM — Premirje med socialisti in komunisti, ki je sledilo srečanju med Craxijem in Occhettom ob pogrebu Giancarla Pajette, je trajalo le nekaj dni. Morda pa je bilo samo prezgodaj govoriti o odmrznitvi odnosov. Dejstvo je, da se je polemika med obema levičarskima strankama spet razvnela. De Mita in Veltroni sta na prazniku Unita v Modeni zanikala, da bi bil v načrtih levice KD in KPI kakršenkoli namen izigrati socialiste in oblikovati vladno večino, ki bi bila različna od sedanje. Nočemo zgodovinskega kompromisa, nočemo nacionalne solidarnosti, temveč hočemo alternativo, v kateri naj sodeluje vsa levica in torej tudi tovariši socialisti, pravi Veltroni. De Mita pa s svoje strani dodaja, da sploh ne obstaja predlog ali domneva o novi vladni večini, ki bi bila različna od sedanje, za kar ne obstajajo pogoji. Obstaja pa sorodnost v ocenjeva-
nju sedanje krize italijanskega političnega sistema ter skupno prepričanje, da je reforma volilnega sistema prvi korak k rešitvi te krize.
Vse to pa seveda ni prepričalo in pomirilo socialistov. De Mita in Veltroni, pravi glasnik socialističnega tajništva Ugo Intini, sta v Modeni utrdila zavezništvo glede politično najbolj konkretne teme, volilne reforme. Po njegovem mnenju se je v Modeni rodila politična grupacija, ki ima svoje korenine v KPI in v demokristjanski levici.
Komunisti medtem očitajo Craxiju, da se vmešava v njihove notranje zadeve, ker je predvčerajšnjim dejal, da ga novo ime za KPI, »stranka demokratične levice« zelo spominja na izraz »ljudska demokracija«, ki so se ga posluževali vzhodni režimi pred zlomom tamkajšnjim komunističnih vlad.
G. R.
Banco dltalia v Catanzaru roparja oropala za skoraj tri milijarde lir
CATANZARO — S kratkim in nete-žavnim »sprehodom« po sedežu Bance dltalia v Catanzaru sta si neznanca prislužila skoraj dve milijardi in 650 milijonov lir. 30-letna elegantna moška sta namreč na skrajno preprost način izvedla rop, ki spravlja preiskovalce v veliko zagato. Moška sta vstopila v banko ob 10.30 in kot normalna klienta prosila uslužbenca, naj ju popelje v sef. Tu sta si nepričakovano pokrila obraz, s silo zadržala in zvezala osem funkcionarjev in uradnikov ter se polastila bajne vsote. Nato sta hladnokrvno odšla po stranskem izhodu.
»Ugrabljenim« uradnikom je šele pol ure pozneje uspelo obvestiti kolege. Roparja sta bila takrat že daleč, vendar so karabinjerji in policija vseeno obkrožili palačo v prepričanju, da so roparji še v banki. Iz varnostnih namenov so mestno središče zaprli pro-Pred banko se je zbrala množica radovednežev	(Telefoto AP) metu.
•	Brezuspešnost srečanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
našli skupno platformo za izhod iz sedanje krize.
V prejšnjih dneh je neki jordanski predstavnik napovedal, da bo kralj Husein javno predložil novi načrt za umik iraških čet iz zasedenega kuvajtskega ozemlja. Husein je sicer zapustil Rabat, ne da bi s tem v zvezi karkoli povedal. Maroški zunanji minister Filali pa je vedno včeraj izrazil željo, da bi se vsi arabski zunanji ministri le srečali 27. septembra v Tunizu.
Včeraj se je ponovno oglasil iraški diktator Sadam. V intervjuju za neki turški dnevnik je izjavil, da je Irak že celih osem let kljuboval hudi vojni proti Iranu, zato bo lahko še vrsto let kljuboval nasilju sedanjih napadalcev. V primeru napada na Irak bo odredil tudi uničenje vseh naprav za črpanje nafte v Zalivu. Sadam je med drugim registriral televizijski poseg, ki je namenjen ameriškemu Ijud-stvuin ki naj bi ga v naslednjih dneh predvajalo ameriško televizijsko omrežje.
Včeraj je olimpijski komite vseazijskih iger sklenil, da ne bodo smeli iraški tekmovalci nastopiti na skorajšnjih igrah, ki se bodo pričeli v soboto v Pekingu. Irak je torej vsebolj osamljen. Francija in Egipt sta okrepili svojo vojaško prisotnost v Zalivu, varnostni svet OZN pa je na tem, da dokončno odobri letalski embargo proti iraški državi. Turčija ne bo poslala svojih vojaških enot v Zaliv, v soboto pa bodo ZDA zaključile fazo letalskih povratkov svojih državljanov iz Iraka in Kuvajta.
•	Srbska represija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
na skupščina.
V	takem razmerju sil se je slovenski član Drnovšek znašel povsem osamljen in prevladala naj bi vsa srbska skrajna stališča, predvsem tisto, da je treba nadaljevati aretacije srbskih poslancev, ki so sprejeli novo kosovsko ustavo, potrdili osamosvojitev Kosova kot sedme jugoslovanske republike, predvsem pa črtanje Rugove demokratične stranke s spiska uradno registriranih strank v Jugoslaviji.
To pa pomeni, da so povsem prepečili zadnjo možnost razgovora, potisnili Rugovo legalno opozicijo in alternativo v ilegalo in s tem tudi onemogočili eventualen razgovor na Kosovu. Albancem sedaj res ne bo ostalo nič drugega kot oborožen upor.
V	bistvu ne gre samo za odnos Srbije in srbskega vodstva do Kosova, temveč predvsem za poskus preprečevanja demokratičnih volitev po vsej Jugoslaviji, in to na vseh ravneh: najprej na jugoslovanski, ker potem ne bo volitev v Jugoslaviji, in z njimi podpore Markoviču, in skrajno nevarne situacije za srbsko, Miloševičevo, še vedno boljševiš-ko stranko. Ne bo ali pa bodo potekale v izjemnih okoliščinah, niti volitev v Srbiji. Torej bo ostala na oblasti Miloše-vičeva stranka, kot je bila doslej.
Temeljno sodišče v Kranju zahteva od slovenske vlade pismeno garancijo, da bo sodelovala pri sanaciji Elana
KRANJ — Poskusimo malo sklepati naprej po dvodnevni obravnavi primera Elan pred senatom Temeljnega sodišča v Kranju, ki naj bi razsodil ali je Elan sposoben izpeljati svoj predlog prisilne poravnave tako, da izplača 60 odstotkov vrednosti dolga v dveh letih. Po mnenjih izvedenca SDK in upraviteljice prisilne poravnave, da Elan tega ni sposoben, bi pravzaprav lahko pričakovali samo še stečaj. Nekateri so tudi pričakovali na včerajšnjem naroku, da se bo zgodilo kaj takšnega, vendar je prišlo do sprememb oziroma pobude iskanja najboljše rešitve za upnike.
Predsednica tričlanskega senata sodnica Dragica Pirih je pokazala v dosedanji dvodnevni obranavi izredno odločnost in je skupaj z ostalima članoma senata Janezom Kiklom in Antonom Šubičem, nekako praktično demonstrirala, kako bo izglodala neodvisnost sodne od izvršilne oblasti. V prvem planu je bil princip nepristra-nosti in zastopanja interesov dolžnikov, čeprav so nekateri govori nakazovali želje in potrebe slovenske vlade.
Senat takšnim ustnim nakazovanjem in tudi prikritim kritikam ni nasedal in zato tudi ni dovolil nekaterih vprašanj in pikrih pripomb (npr. kako lahko SDK ocenjuje, da Elan tudi v bodoče ne bo delal po predpisih in da izvajanje predpisov ne bo tudi v bodoče nihče kontroliral, ko je pri tem sama SDK odpovedala?), dovolil pa je konkretni preobrat pristopa pri reševanju problema.
Upnik iz Splita (Brodogradjevna industrija) je namreč vprašal, če Elan razpolaga s podatki o morebitni garanciji slovenske vlade ob morebitni prisilni poravnavi.
Direktor Elana Peter Lampič je najprej povedal, da Elan takšne pismene garancije slovenske vlade nima, da pa dogodki nakazujejo, da se bo reševalo v tej smeri.
Takšno pojasnilo senata ni zadovoljilo. Po prekinjenem zasedanju (medtem so se posvetovali predstavniki Elana s prisotnim članom vladne ko-
misije za reševanje Elana dr. Miroslavom Odarjem) je Peter Lampič dejal, da bo vlada sodelovala pri sanaciji z zagotavljanjem kreditov in participacijo novemu podjetju, v kolikor bodo upniki sprejeli predloge Elana in terjatve konvertirali v ustanovni kapital Elana ter kot stoodstotni lastniki predložili načrt realizacije. Upniki naj bi vladi predložili tudi rokovno opredeljen program organizacije in racionalizacije podjetja. Ti predlogi bodo upnikom predloženi s strani vladne komisije. Ob tem je Elan upnike še opozoril, da vlada Elanu že sedaj zagotavlja finančna sredsta ter tako ohranja vrednost Elana do konca postopka prisilne poravnave.
Predsednica senata ni bila zadovoljna s takšnimi ustnimi napovedmi in obljubami in je konkretno vprašala ali lahko Elan predloži pismeno garancijo za poroštvo tako kot to zahteva zakon.
Direktor Elana je odgovoril, da to »ta hip« ni mogoče, da pa bo jutri (t.j. danes) zaprosil vlado, da to poroštvo da. To ne pomeni obljube, da Elan takšno poroštvo tudi dobi. Elan je doslej vodil ves čas pogovore z upniki v smislu konverzije terjatev v kapitalske deleže (v ponedeljek je prišlo do sestanka nekaterih upnikov, na katerem so se baje »precej dobro dogovorili«, vendar senat ni dovolil branja tega zapisnika, ker sklepi niso za nikogar obvezujoči, poleg tega pa je nekaj upnikov protestiralo, ker niso oziroma so bili prepozno vabljeni), zahtevek po poroštvu vlade pa je nov. Menil je, da potrebuje Elan najmanj 30 dni časa, da poizkusi dobiti takšno poroštvo.
Senat je dal za pismeno poroštvo slovenske vlade čas 15 dni. Ker je vlada kot mogoči garant s stanjem seznanjena, meni senat, da ta rok zadošča. Sodišče je opozorilo, da je dolžno ves čas varovati interese upnikov. Za nudenje možnosti garancije se je odločilo, ker je to v njihovo korist.
Sodišče bo sicer nadaljevalo postopek že v ponedeljek.
PETER ČOLNAR
Slovensko zunanje ministrstvo o vprašanju meje z Italijo
LJUBLJANA — Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje nam je v zvezi s članki v tisku, ki načenjaj0 vprašanje državne meje z Italijo, posredoval naslednje obvestilo-.
Državna meja z Italijo je določena z mednarodnimi p°' godbami in sicer za odsek od tromeje z Avstrijo na Peči d° Medje vasi z mirovno pogodbo z Italijo, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947, od Medje vasi do morja in v Tržaškem zalivu pa s pogodbo med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo, podpisano v Osimu, ki je stopila veljavo 2. aprila 1977. Nadomestitev ene države z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose posameznega ozernlja P° mednarodnem običajnem pravu, kot ga vsebuje dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb (objavljena v Uradnem listu SFRJ, Mednarodne pogodbe št. 1/80), ne P°' sega v vprašanje državnih meja, določenih z mednarodno pogodbo. Osamosvojitev Republike Slovenije, bodisi v Prl' meru morebitnega razpada Jugoslavije ali odcepitve od n]6' torej upoštevaje navedena pravila, ne vpliva na potek državne meje.
ES podpira spremembe
ZAGREB — Evropska skupnost je pripravljena pomad0.' ti Jugoslaviji pod pogojem, da ne bodo odstopali ali zflVJ-rali programa reform premiera Markoviča. Višje oblike sodelovanja med Jugoslavijo in evropsko dvanajsterico P° so odvisne predvsem od hitrosti uresničevanja večstrankarske parlamentarne demokracije v Jugoslaviji. To ff včeraj v Zagrebu izjavil voditelj delegacije komisije Evropske skupnosti veleposlanik Mark Jansens. Predstavni* zveznega sekretariata za zunanje zadeve Goran Pejič po Ir. izrazil prepričanje, da se bodo že prihodnje leto zaoeL pogovori o pridruženem članstvu Jugoslavije Evrops* skupnosti, (dd)
W
Človekove pravice na Kosovu
DUNAJ — Izgon štiričlanske delegacije mednarodn® helsinške federacije za človekove pravice s Kosova m Jugoslavije, je močno odmeval v mednarodni pa tudi si venski javnosti. Omenjena federacija je sporočila, “ahra, njena delegacija Jugoslavijo ponovno obiskala 1. oktoDern Predstavniki federacije s sedežem na Dunaju pa so ?ben opozorili na nekatera nejasna stališča in reakcije jug0 vanske vlade v zvezi s tem.
Pred obletnico plebiscita
Koroški glavar Haider je te dni zelo nejevoljen
Na praznovanju bo udeležba dokaj skromna
CELOVEC — Ali bo slovesno zasnovana proslava 70-letnice koroškega plebiscita dvakrat prikrajšana - ne le zaradi pičle navzočnosti koroških Slovencev, marveč tudi zaradi odsotnosti večine zaposlenih? Deželni glavar dr. Jbrg Haider izrecno poudarja, da so na jubilejno slavje 10. oktobra povabljeni vsi Korošci, saj so bili pri odločitvi, komu bo pripadla Koroška, Avstriji ali Jugoslaviji, »nemški Korošci prav tako udeleženi kot v avstrijskem smislu zavedni Slovenci«, zato ne bodo delali razločkov med večino in manjšino v deželi.
Medtem ko so organizacije koroških Slovencev že sporočile svoje zadržke glede udeležbe na proslavi, je še trši oreh problem, ali naj bo 10. oktober za zaposlene plačan praznik. Deželno uradništvo bo imelo prost plačan dan, šolniki prav tako. Pač pa se delodajalci upirajo, da bi delavcem in nameščencem plačevali, češ, kje bomo pa vzeli, saj bi za en dan to pomenilo 500 do 600 milijonov šilingov dodatnih izdatkov, samo v industriji četrt milijarde šilingov.
Kaže, da tudi nadaljnja pogajanja v začetku tedna niso prinesla soglasja. Trgovinska zbornica in združenje in-dustrijcev sta proti, bolje rečeno, sta za kompromis: tokrat bi plačali prost dan zaradi obletnice plebiscita, če bi vlada privolila, da bodo v prihodnje plebiscitne proslave vsako drugo nedeljo v oktobru, ko je seveda neplačan dan. Stranke, delavska zbornica in sindikati so za prost, plačan praznični 10. oktober, ljudska stranka pa predlaga
V Izoli ustanavljajo radijsko postajo Radio morje
IZOLA — »Čim bo sprejet novi zakon o radiodifuziji, ki bi moral prekiniti s sedanjim monopolom RTV, bi mi lahko začeli z oddajanjem lastnega programa,« zatrjuje Aleš Bohinec, nosilec projekta podjetja za izdelavo radijskega programa, komercialne radijske postaje Radio morje. Ideja o komercialni radijski postaji v Izoli je stara že tri leta. Njena uresničitev pa je zavoljo veljavne zakonodaje še vedno nemogoča.
Aleš Bohinec upa, da bodo že letos sprejeli nov zakon, ki bo urejal delovanje televizijskih in radijskih postaj. Zato imajo v Izoli že vse pripravljeno za začetek delovanja komercialne radijske postaje. Pripravili so pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja, zagotovili so si prostore za studio in denar, ki bo potreben za nakup studijske opreme. Radio morje bo imel studio v prostorih sestavljenega podjetja Galeb, ki je eden od soustanoviteljev radijske postaje.
Radio bi deloval po zgledu Zasebnih komercialnih radijskih postaj v sosednji Italiji -bogat in nevsiljiv glasbeni Program bodo dopolnjevali s plačanimi informacijami in oglasi. »Naš cilj je, da bi bili cenejši, hitrejši in zabavnejši, kot na primer Radio Koper Capodistria,« pojasnjuje Bohinec.
Sicer bi bila konkurenca koprskemu radiu zelo omeje-na, saj bo sprva Radio morje obdajal le za območje Izole in Kopra, za oddajo tudi na pi-ranskem območju pa bi morali Postaviti več repetitorjev. No zaradi negotovosti, ustanovi-telji Radia morje ne bodo tve-9ali prevelike naložbe, saj se zavedajo, da za komercialne Postaje velja pravilo, ali uspeš ab propadeš.
Prepričani pa so, da velja Poskusiti.
IZTOK UMER
še en kompromis: pol mezde in plače naj krijejo delodajalci, pol pa naj bi zaposleni nadoknadili.
Tri tedne pred proslavo soglasja še vedno ni. Haider je seveda na trnih in temu primerno hud: »Toliko pa bi delavci podjetjem že morali biti vredni. Razen tega bi moral 10. oktober lastnike podjetij spomniti na to, zakaj smejo že 70 let v svobodni deželi proizvajati in služiti!«
JOŽE ŠIRCELJ
Koroški deželni glavar Haider
Piran: po več kot 10-letnem čakanju
Končno zelena luč za novo porodnišnico
KOPER — Odbor za gradnjo izolske bolnišnice pri izvršnem svetu skupščine obalne skupnosti je prižgal zeleno luč za začetek gradnje dolgo pričakovanega ginekološko-porod-niškega in pediatričnega oddelka. Izbrali so že izvajalca - to je koprski Stavbenik, ki bo že čez dva tedna tik ob stavbi izolske bolnišnice začel s pripravljalnimi deli in pripravo temeljev.
Na Obali so dolgo čakali na ta trenutek, saj so prostorske razmere koprske porodnišnice res daleč od tistih, ki bi jih potrebovala ta zdravstvena ustanova. Ves čas je bilo osrednje vprašanje denar.
Zdaj pa so se odločili, da bodo do prepotrebne porodnišnice prišli postopoma. Denar, ki ga že dobro leto zbira obalno gospodarstvo s posebnim prispevkom (ta trenutno znaša en odstotek od dobička) res ne omogoča kakšne naglice pri zidavi, toda odgovorni zdaj menijo, da je najpomembneje začeti. Doslej so zbrali večino potrebnega denarja, da bodo do konca tega leta lahko zgradili (groba gradbena dela) kletne prostore - do prve, pritlične plošče. Gradben^jd0!3 za klet bodoče porodnišnice (gre za 3100 kvadratnih metrov površine) bodo stala 10,2 milijona dinarjev. V kleti bodo najrazličnejši funkcionalni prostori, predvsem pa bo v njej pomemben povezovalni hodnik z novo bolnišnično kuhinjo. Ta bo omogočal transport hrane v bolnišnico naravnost iz kuhinje, zdaj pa morajo hrano
še zmeraj prevažati s kombiji, čeprav je kuhinja le 70 metrov od obstoječe bolnišnične stavbe. V pritličju, ki pa ga bodo gradili kasneje, bo predvidoma otroški oddelek, v prvem in drugem nadstropju pa porodnišnica in ginekologija. Vsako nadstropje meri približno 2200 kvadratnih metrov.
Vsa groba gradbena dela za celotno stavbo (ta, druga bolnišnična stavba bo za eno nadstropje nižja od obstoječe stavbe) pa naj bi po predračunu, ki ga je predložil izvajalec, stala 42 milijonov dinarjev. Do pomembnega dela potrebnega denarja bi na Obali kaj lahko prišli, če bi v Piranu pohiteli s prodajo dveh stavb nekdanje piranske bolnišnice, vendar se ta prodaja zapleta. Čeprav je bilo sredi poletja že skoraj dokončno odločeno, da bodo stavbi prodali za ureditev luksuznega hotela, se to ni zgodilo, drugih kupcev pa tudi še niso poiskali.
Tako so na primer v koprski občini prepričani, da se Pirančanom pri prodaji starih bolnišničnih objektov nikamor ne mudi.
To pa postavlja v težak položaj tako koprsko, kot tudi izolsko občino (oziroma občinska proračuna), ki sta skupaj s piransko občino najeli kredit za dograditev nedavno dograjene bolnišnične kuhinje, vendar le pod pogojem, da piranska občina čimprej proda stare objekte in denar nameni zidavi bolnišnice.
Prav zaradi tega zapleta med občinami, pa bo na Obali še vroče.
Sedemdeset milijonov za telefone za reševanje večjih težav na Obali
LUCIJA So minulo poletje na Obali, predvsem pa v piranski občini res zadnjič nagajali telefoni tako, da so mnogi obupali nad njimi? Delavci poštnih telekomunikacij iz koprskega podjetja za PTT promet obljubljajo, da bo že čez devet mesecev s telefoni veliko bolje. Kako tudi ne bi bilo - v piranski občini so se lotili naložbe, vredne 70 milijonov dinarjev, k temu pa bodo kasneje dodali še nekaj drugih, za telefonijo pomembnih naložb. Najprej bodo uspodobili novo telefonsko centralo v Luciji za 2700 priključkov.
Nova centrala bo najbrže najbolj osrečila kakih 1300 tistih, ki v piranski občini že leta čakajo na telefon, vendar jim dosedanja portoroška centrala ni dovoljevala te telefonske sreče. Zadovoljni pa bodo tudi vsi drugi naročniki, ki so se predvsem poleti dodobra na-telovadili s telefoni, če so jih hoteli uporabiti. V Luciji bodo v kratkem začeli prenavljati stavbo, v njej pa bodo v začetku leta 1991 začeli nameščati novo Siemensovo centralo, kjer bo sprva 2700 priključkov, kasneje pa jih bodo lahko postopoma dodajali še več (do deset tisoč). Hkrati bodo premeš-
čali telefonske kable in dodajali nove, tako da bodo iz portoroške centrale preselili v lucijsko kakih 1500 naročnikov (predvsem pa vse prebivalce Lucije in portoroška podjetja, ki potrebujejo sodobnejše telefonske zveze). Nova centrala bo namnreč omogočala priključitev MFC telefonov - takih, s hitrim izbiranjem številk. Ko bodo iz portoroške centale preselili 1500 naročnikov, bo v njej prostor za nove naročnike iz Pirana, Fiese, Belega križa, Portoroža, itd.
Hkrati s centralo v Luciji bodo vzpostavili tudi radiorelejne zveze s koprsko centalo, ki bo sprva omogočala istočasno 360 zvez (zdajšnji kabel med Koprom in Portorožem dovoljuje največ 151 zvez hkrati). To torej pomeni, da zveze s Koprom (ali pa obratno s piransko občino) ne bi smele več povzročati takih težav, kot jih zdaj. Pa tudi prekinitev ne bi smelo več biti, saj se je doslej že nič-kolikokrat zgodilo, da so ob najrazličnejših zemeljskih delih prekinili ta obalni medkrajevni kabel.
Vsa dela naj bi zaključili spomladi, vsekakor pred glavno turis-
tično sezono 1991, tako da bi prvih 231 naročnikov, ki so priključke že vplačali (1500 mark v dinarjih) vnaprej, dobili telefone najkasneje do julija v prihodnjem letu. Tako obljublja Mario Andri-jaševič, vodja investicijske službe koprskega Podjetja za PTT promet. Lucijska centrala bo zadovoljila potrebe za najmanj 10 do 15 let, če upoštevamo, da bo v njen mogoče namestiti 10 tisoč priključkov. Povejmo še, da so za Siemensovo centralo, Iskrino radio-relejno zvezo, za preusmeritev omrežja, prenovo dveh stavb, v katerih bodo telekomunikacijske naprave ter za antenske konstrukcije predvideli 70 milijonov dinarjev. V piranski občini si tako izboljšavo telefonske infrastrukture zaslužijo ne le zato, ker je telefonija povzročila predvsem turizmu in drugemu gospodarstvu kar precej škode, ampak tudi zato, ker gospodarstvo že lep čas plačuje dvojno ceno telefonskega impulza (verjetno največ v državi), občani pa so vnaprej pripravljeni plačati vse, kar »poštarji« zahtevajo, samo da bi enkrat le prišli do težko pričakovanih telefonov.
BORIS ŠULIGOJ
Huda kri zaradi parkiranja v Piranu
PIRAN — Pirančani nikakor ne morejo najti take ureditve parkiranja, s katero bi bile večina zadovoljna. Po prenehanju poletne omejitve, prometa, se je namreč občinski izvršni svet odločil, da poizkusno drugače uredi parkiranje tudi v zimskih mesecih.
Medtem ko so poletno zaporo hvalili predvsem obiskovalci Pirana, pa zdajšnji režim ravno njih najbolj moti, medtem ko se zdi voznikom - stanovalcem starega mesteca -bolj sprejemlji v od poletne omejitve.
Bistvo zdajšnje urditve je, da lahko v Piranu parkirajo le Pirančani, ki lahko na sedežu krajevne skupnosti z osebno in vozniškim dovoljenjem dobijo potrebno nalepko - kartonček (dokazilo o tem, da lahko parkirajo). Vsi zunanji obiskovalci pa lahko parkirajo le na Tartinijevem trgu (tu stane ura parkiranja 25 dinarjev), ali pa zastonj na parkirišču pred Piranom, odkoder bi moral vsakih 15 minut brezplačno prevažati potnike avtobus do središča mesta in nazaj (vendar tega še ne počne tako natančno).
Ta ukrep je najbolj prizadel vse zaposlene v Piranu, obrtnike, trgovce in tiste, ki bi radi v mestu opravili kakršnokoli obveznost. Zato so predvsem lastniki lokalov in zaposleni že začeli zbirati podpise proti takemu urejanju parkiranja. Zahtevajo, da to vprašanje obravnava (in ustrezno ukrepa) tudi občinska skupščina, ki se bo sestala čez teden dni. V piranski krajevni skupnosti poudarjajo, da gre za poizkusno ureditev in da bodo vrsto zapletov in težav, ki se pojavljajo v prvih dneh, skušali postopoma odpraviti, ali celo spreminjati določila teh ukrepov. Seveda pa to eksperimentiranje zdaj povzroča precej hude krvi in zaplete v prometu.
Nekateri deli starega mesta so povsem zaparkirani, pajek pa ima na trenutke kar polne roke dela. Res pa je tudi, da doslej še nihče ni uspel predlagati take ureditve parkiranja v očitno pretesnem mestu, ki bi zadovoljila večino Pirančanov in obiskovalcev mesta. In če bodo v Piranu res hoteli prenoviti Tartinijev trg, kot so predvidevajo načrti Borisa Podrecce, bodo morali vsaj s pomočjo eksperimentov prej ali slej priti do približne rešitve, če že do mestne garaže ne morejo.
B. Š.
Koper: mini marina je že nared
KOPER — Dokončna ureditev koprske mini marine se bliža koncu. V nekdanjih skladiščih koprske Luke (v prostorih Slavice) so na okrog 200 kvadratnih metrih uredili pet delavnic in skladišč, od katerih so kar štiri v najem vzeli tujci, podobno pa je tudi s pisarniškimi prostori nad delavnicami. Te dni pa gradbinci dokončujejo trgovsko poslovni objekt (na posnetku), s katerim kani Marina Koper zaokrožiti svojo ponudbo.
Objekt bo dokončan do konca tega meseca, v oktobru pa bodo v njem odprli lokale oziroma predstavništva. V zgradbi pod šolo Janka Premrla - Vojka oziroma ob poti, ki pelje od Ulice P. Lomum-be proti osrednjemu objektu marine in mestnemu kopališču so tri etaže. V pritličju bo Emona Obala
uredila Duty free shop, ki bo po novem letu edina tovrstna trgovina v Kopru (ostale bo treba namreč zaradi sprememb zakonodaje zapreti), v prvi etaži bo 5 pisarn za poslovneže iz Slovenije in tujine, v drugi pa bo trgovina s športno opremo in opremo, ki jo potrebujejo lastniki jaht. Gradbena dela, ocenjena na okrog 2,7 milijona din bodo, končana te dni, oktobra pa naj bi objekt tudi »zaživel«, hkrati pa zaokržil ponudbo marine na sedanji lokaciji. In kje so obtičali načrti za povečanje koprske marine?
Kot smo izvedeli »nič ni obtičalo«, pač pa bo koprski izvršni svet bržčas že oktobra meseca razpravljal o tem, če v Kopru hočejo, kakšna naj bo in kje naj bo tudi večja marina. Obstoje različice, ki predvidevajo gradnjo v nadaljeva-
nju sedanje marine, pa gradnjo, ki bi »pustila pri miru« mestno kopališče, pa različico ob stari semedelski vpadnici in pred desetimi dnevi je nastala oziroma bila ponujena še ena. Tudi ob stari semedelski vpadnici, a drugačna od sedanjih.
Najnovejša različica namreč predvideva da bi se kakih tristo metrov naprej od Slavnika proti Žusterni začel valobran, ki bi se »potegnil« proti staremu mandra-ču in končal nekoliko naprej od črpališča Kanala grande. Prek sedanjega parkirišča bi v podaljšku »ogrlice« zgradili manjši pomol in tako zaprli akvatorij marine, ki bi imela od 400 do 500 privezov. Izliv Badaševice bi podaljšali in pridobili na prostoru med Slavnikovimi garažami ter začetkom valobrana okrog 200 komunalnih privezov.
Na zunanji strani valobrana bi lahko uredili nasip za novo mestno plažo, vzdolžno ob stari semedelski vpadnici pa je predvidena gradnja dvoetažnega objekta, prek katerega bi bila speljana pešpot in kolesarska steza, kar pomeni, da komunikacije nad starim mestom in Semedelo ne bi prekinili, s poslovnimi prostori na tej relaciji pa mrtev prostor samo oživili. Na prostoru med objektom in novo semedelsko vpadnico bi bil del površin rezerviran za manipulativne površine marine, večji del pa bi lahko spremenili v park. Predlagatelji do petka pričakujejo tudi mnenje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, nato pa dokočno odločitev občinskega IS oziroma skupščine.
DUŠAN GRČA
Prva pomembna preizkušnja za novo občinsko upravo
V Nabrežini dokončno odobrili konvencijo o Sesljanskem zalivu
Predlog Carboneja na srečanju odbora ARE
Posebna borza za pomoč deželam vzhodne Evrope
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v sredo zvečer dokončno odobril konvencijo med Občino in družbo Fin.Tour (podružnico Finsepol) za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, ki jo je že sprejel pred nekaj meseci, sedaj pa jo je dopolnil še z nekaterimi ugovori pokrajinskega nadzornega odbora. To je bila zadnja poteza v zapletenem postopku za gradnje v zalivu, kateri bodo sedaj sledila gradbena dovoljenja, o katerih teče v teh dneh razprava v občinski gradbeni komisiji. Pred podpisom gradbenih dovoljenj pa bo moral župan Dario Locchi preveriti nekatere nejasnosti, ki še vedno spremljajo ta postopek, začenši z nerešenim problemom javnih oziroma deželnih površin, katerih formalni lastnik še ni postala Cardarellijeya družba. Povsem odprto pa ostaja tudi vprašanje urbanistične ureditve sesljanskega pristanišča, za katero manjka še zelena luč deželne uprave in ministrstva za trgovsko mornarico. Konvencijo so podprli svetovalci večinske koalicije KD-SSk-PSI, proti pa so glasovali predstavniki opozicije KPI, MSI in Zelene liste.
Odbornik za urbanistiko Vittorino Caldi in župan Locchi sta uvodoma obrazložila ugovore nadzornega odbora v zvezi s to konvencijo. Nadzorniki so bili mnenja, da morajo vsa načrtovana parkirišča (za približno 2400 vozil) postati občinska last, stroške za posodobitev oziroma premestitev de-puratorja pa mora v celoti kriti Fin.Tour., ki bo morala v primeru nespoštovanja teh in drugih obvez plačati ustrezne pogodbene globe. V razpravi se je prvi oglasil zeleni Andrea VVehrenfennig, ki je polemično očital
upravi, »da zaupa Sesljanski zaliv družbi, ki ima v tem trenutku zelo hude finančne težave«. Svetovalec je kot primer navedel nedavno afero Finsepol-Delavske zadruge in delno zaplembo gradbenega kompleksa na območju nekdanje pivovarne Dreher. Konvencija je po njegovem mnenju zelo nejasna in nepopolna, »Občina pa se je z njo spustila v zelo nevarno tveganje, ki zna imeti za upravo zelo hude posledice«. Treba bi bilo počakati na mnenja pristojnih teles o urbanistični ureditvi pristanišča ter istočasno na študijo o krajinski zaščiti prizadetega teritorija, »ki bo očitno objavljena, ko bo ves postopek že končan«. VVehrenfennig se je tudi zavzel za takojšnjo izvolitev nove gradbene komisije.
Svetovalec KPI Ivo Širca je v marsičem soglašal s stališči svetovalca Zelene liste. Uprava je tudi tokrat, kot redno doslej, izbrala pot hitrega in površnega postopka, premalo pozornosti pa je posvetila nerešenemu vprašanju cestnih povezav med državno cesto št. 14 in Sesljanskim zalivom. Odbornik Caldi (PSI) je rekel, da so od družbe Finsepol v zvezi z afero z Delavskimi zadrugami prišla zagotovila, da zadeva ne bo na noben način kompromitirala sesljanskega projekta. Za pristanišče bo treba vsekakor počakati na mnenje ministrstva za trgovsko mornarico, glede gradbenih dovoljenj pa je zagotovil, da bo Občina postopala le na površinah, ki imajo popolnoma urejen pravni položaj, za ostalo pa bo treba počakati.
Razpravo sta dejansko sklenila župan in svetovalec KPI Luciano Ces-
chia. Locchi je pojasnil svoje politično gledanje do načrtovanega turističnega razvoja v Sesljanskem zalivu. Dejal je, da s težavo razume »radikalna stališča«, ki so se redno pojavljala v prejšnjem občinskem svetu »med tistimi, ki so dosledno zavračali ta projekt in med tistimi, ki so se zanj pretirano navduševali«. Po županovem mnenju je bilo v preteklosti glede tega vprašanja preveč nepotrebnih razkolov, »medtem ko je treba to problematiko obravnavati trezno in uravnovešeno«. Razvoj Sesljanskega zaliva ne zadeva samo načrte zasebnega podjetnika, ampak ima tudi javne okvire, saj bo prispeval k turističnemu in gospodarskemu razvoju ne samo krajevne, ampak tudi deželne stvarnosti. »Razumem, čeprav ne sprejemam, stališča Wehrenfenniga, ne morem pa razumeti ostre opozicije komunistov«, je še dodal Locchi, ki je zagotovil, da bo ves nadaljnji postopek spremljala »glasnost«, tako da bodo vsi dokumenti in načrti popolnoma dostopni javnosti.
Županu je neposredno odgovoril Ceschia, po katerem je treba enkrat za vselej razumeti, da KPI ne nasprotuje načrtom Cardarellijeve družbe, še manj pa razvoju zaliva, kot skušajo nekateri demagoško dokazovati. '>SFin-sepol skrbno ščiti svoje koristi in se obnaša v skladu z interesi zasebnega podjetnika. Občina pa je njegov šibki partner, saj se stalno izneverja vlogi nadzornika in zaščitnika javnih interesov, kar konec koncev ne koristi niti samemu Cardarelliju, ki bi verjetno želel resnega in uglednega sogovornika«, je med drugim še povedal Ces-chia.	,.
Preučevanje konkretnih zahtev vzhodnoevropskih dežel in izoblikovanje možnih oblik pomoči, ki jih lahko nudijo zahodnoevropske dežele: to je osnovni namen delovnega Odbora za sodelovanje Vzhod-Zahod Zveze evropskih dežel (ARE), ki zaseda te dni v Trstu. Na včerajšnjem srečanju so udeleženci v glavnem pregledali položaj, ki je po velikih preobratih na Vzhodu nastal v posameznih deželah, in opredelili oblike gospodarske kooperacije, danes pa bodo obiskali tržaški center BIC in Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru.
Po dogovoru med članicami ARE so v Odboru obmejne dežele posameznih držav, take, ki jih že geografski položaj sili k mednarodnemu sodelovanju. Tako Italijo zastopa Furlanija-Julijska krajina, Jugoslavijo pa Slovenija, po-
leg predstavnikov teh dveh sosednjih dežel se tržaškega srečanja udeležujejo še delegacije Katalonje (Španija), francoske dežele Rhone-Alps, belgij' ske Valonije, madžarske Zale, nemške Baden-VViirttenberg, poljske VVielko-polske in švicarske Jure, med člani Odbora v Trst niso prispeli samo predstavniki Gruzije (SŽ).
Uvodnega dela tržaškega srečanja se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta FJK Paolo Solimbergo, ki je podčrtal, da se vloga Odbora učinkovito vključuje v mrežo mednarodnih stikov, ki potekajo na ravni držav. Njegovo delo bo še toliko bolj uspešno, če bodo včlanjene dežele znale premagati razne oblike »zavisti«, ki se porajajo v veliki mednarodni areni.
Dežele vzhodnoevrospkih držav potrebujejo zelo izdatno pomoč in to na raznih področjih: njihov ekonomski položaj je izredno slab, obenem pa je treba upoštevati dejstvo, da prehod iz štiridesetletnega obdobja planskega gospodarstva v tržno zahteva ogromne naložbe. Zahodnoevropske dežele bi lahko v tem okviru nudile vzhodniin pomoč predvsem v obliki raznih servisov in izobraževanja znanstveno-teh-ničnih kadrov. Predlog je v imenu Vzhoda na tržaškem srečanju oblikoval guverner dežele VVielkopolska. Brez pomoči in posredovanja izkušenj, ki so si jih nabrali v zahodnoevropskih državah, je podčrtal, zasebno podjetništvo, ki se množično poraja v vzhodnoevropskih državah, ne bo moglo polno zaživeti. Obenem je navedel nazoren podatek, in sicer, da je samo na območju Poznana v prvih šestih mesecih letošnjega leta nastalo približno 20 tisoč zasebnih podjetij.
Glede na prikazani položaj je p° mnenju deželnega odbornika za stike s tujino Gianfranca Carboneja, ki v Odboru zastopa FJK, najbolj primerno, da bi Odbor za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom deloval kot prava »borza za sodelovanje«, v katero bi se stekale prošnje vzhodnoevropskih
dežel za raznovrstno pomoč in pa predlogi zahodnoevropskih dežel 0 oblikah kooperacije Vzhod-Zahod.
Carbone je predstavil tudi dva projekta, ki jih je v zvezi s sodelovanjem z Vzhodom izdelala dežela FJK in ki jih bodo začeli izvajati v kratkem: prv' se nanaša na mednarodni seminar 0 upravljanju računalniških sistemov, ki se bo v sodelovanju z Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko začel decembra, drugi pa zadeva sodelovanj6 med centri BIC.
Na sliki (foto Rizzo) včerajšnje zasedanje ARE v Trstu.
V Nabrežini odobrili obračun za leto 1989
Finančni primanjkljaj vzbuja zaskrbljenost
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v sredo zvečer odobril tudi proračun finančnega poslovanja Občine v letu 1989. Poročilo preglednikov računov je prebral pristojni odbornik Bojan Brezigar, ki je orisal finančne prihodke in izdatke v pretekli poslovni dobi, katere primanjkljaj presega eno milijardo in dvesto milijonov lir. Na ta deficit je pred kratkim že opozoril pokrajinski nadzorni odbor, ki je sicer odobril proračun za letošnje leto, upravi pa je naložil nalogo, naj postopno odpravi ta visok finančni deficit.
Obračun je bil soglasno odobren, v krajši razpravi pa sta se oglasila komunist Giorgio Depangher in odbornik Brezigar (SSk). Načelnik svetovalcev KPI je dejal, da je finančna kriza Občine v marsičem odvisna od vladne politike, ki zanemarja stvarne potrebe krajevnih uprav, po njegovem pa so bili prejšnji upravitelji premalo previdni pri proračunskih zadevah, tako da bo treba v bodoče bolj pazljivo voditi občinske račune. Brezigar je vzel na znanje Depan-gherjeve pripombe, rekel pa je, da so dobršen del izdatkov namenili nekaterim nujnim posegom, posebno na področju javnih del, razsvetljave in kanalizacije. Teh izdatkov po odbornikovem mnenju ni bilo mogoče krčiti, občinski odbor pa bo moral pri oblikovanju proračuna za leto 1991 seveda upoštevati finančne razmere uprave. Brezigar je glede tega dejal, da bi morale krajevne uprave odobriti proračune pred koncem oktobra, vlada pa še ni odobrila izvršnih norm glede oblikovanja finančnih dokumentov, tako da upravitelji še čakajo na navodila iz Rima.
Občinski svet je tudi soglasno odobril načrt za razširitev devinskega pokopališča za skupno površino 600 kvadratnih metrov. Nadalje so tudi izvolili novo občinsko volilno komisijo, ki jo sestavljajo Brezigar (SSk), Mokole (KPI), Ulcig-rai (PSI) in Parentin (KD). Predstavnike občinske uprave v nekaterih javnih ustanovah (med drugim tudi v Kraški gorski skupnosti) pa bodo izvolili na prihodnji seji občinskega sveta.
Rita Levi Montalcini na čelu sponsorjev devinskega Collegea
Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini
(te le foto ANSA)
Boršt in Zabrežec danes brez vode
Občina Dolina sporoča, da je danes, 21. t. m., od 8.30 do 12. ure zaprt vodovod v Borštu in Zabrežcu.
Včeraj so v Trstu ustanovili društvo Pro Collegio, ki bi moralo gmotno podpreti Zavod združenega sveta v Devinu. Društvo bo združevalo razne sponsorje, ki bodo s svojo pomočjo omogočili znanstveni in pedagoški razvoj ustanove. Družba IRI, zavarovalnice Assicurazioni Generali, tržaška Zveza industrijcev ter koncern Pauluzzi so že podpisali pogodbo, s katero so se obvezali, da bodo pristopili v društvo Pro collegio.
Ko je britanski prestolonaslednik princ Charles v svoj-stvu predsednika vseh Zavodov združenega sveta pred kratkim obiskal devinski zavod in našo pokrajino, so se domenili, da bo predsednik društva Pro collegio Nobelova nagrajenka za medicino Rita Levi Montalcini, ki je ponudbo z veseljem sprejela. Podpredsednik društva bo predsednik zavoda Corrado Belci, v upravni svet so bili imenovani predsednik IRI Franco Nobili, odvetnik Guido Pastori, Giorgio Pauluzzi in predsednik tržaških industrijcev Giorgio Toresella. Med ustanovnimi člani pa je tudi predsednik tržaškega Lloyda general Roberto lucci.
Zadnji finančni proračun Zavoda združenega sveta je presegel 4 milijarde lir. Uprava je več kot dve milijardi lir uporabila za plače profesorjev, ki na Zavodu poučujejo, vz-drževalnine za preko 200 dijakov in profesorjev stanejo približno milijardo lir letno, tem vsotam moramo še prišteti stroške za neučno osebje in za razne šolske ter izvenšolske dejavnosti. Uprava je izračunala, da jo vsak dijak stane približno 45 milijonov lir letno. S prispevki, ki jih dajejo italijansko zunanje ministrstvo, nekatere dežele (predvsem FJK) ter državne komisije Zavodov združenega sveta, lahko krije samo 40 milijonov lir. Ostanek naj bi krili sponsorji, ki so organizirani v društvu Pro collegio.
Včeraj je v okviru predmeta teorija spoznavanja devinskim študentom o bioetiki predaval ravnatelj Centra za genetsko ter biotehnološko raziskovanje mednarodne znanstvene ustanove UNIDO Arturo Falaschi. Uradna otvoritev šolskega leta pa bo prve dni novembra v Milanu.
V nedeljo popoldne na Repentabru s sodelovanjem RAI in Tržaške pokrajine
Drugi koncert ciklusa glasbenih popoldnevov s skladbami manj znanih avtorjev za flavto
Drugi koncert ciklusa repentabrskih glasbenih popoldnevov bo posvečen glasbi, ki je v 18. stoletju »živela« v Furlaniji, ali bolje povedano v Vidmu in po raznih furlanskih gradovih. Spored obsega avtorje, ki so tam živeli in delovali, ali pa tudi take, ki so bili tam prisotni le s svojimi skladbami; o nekaterih pa sploh nimamo nobenih informacij.
Posebnost programa - skoraj vse skladbe so namreč pisane za prečno flavto - nas sili v splošnejši uvod: ko pregledujemo literaturo za flavto, opazimo, da je ta instrument v nekaterih obdobjih zelo priljubljen, v nekaterih pa manj. Zelo poenostavljena shema nam priča o priljubljenosti flavte v 16., 18. in v 20. stoletju. Proti koncu 18. stoletja opazimo kot značilnost številne flavtiste-ljubitelje in skladbe, ki so jih prav zanje pisali manj znani avtorji. Čeprav se te skladbe največkrat ne morejo primerjati z deli, ki so jih za flavto napisali Haydn, Mozart in Beethoven, pa so s svojo uglajeno govorico navduševale takratne ljubitelje. Priljubljenost flavte, ki ciklično raste ali pa upada, si moramo razložiti s splošnim (cikličnim) izpreminja-njem glasbenega okusa. Če so pred leti bolj romantično usmerjeni glasbeniki z zadržkom sprejemali nekatere lahkotnejše Mozartove skladbe, danes lahko Mozarta sprejemamo brez zadržkov. Podobno velja za manj znane Mozartove sodobnike: lahkotnost njihovih skladb danes ponovno cenimo in danes nam lahko predstavljajo pravi umetniški užitek.
Na nedeljskem popoldanskem koncertu bomo tako prvič srečali prva dva avtorja na sporedu: Francesco Allessio
nam je popolnoma nepoznan (nobena glasbena enciklopedija ga ne omenja), prav tako pa tudi Pietro Lulli (le pridevek Napolitano nam priča o njegovem izvoru). Več sreče imamo z Bellinzanijem: Paolo Benedetto Bellinzani se je verjetno rodil v Mantovi (ali Ferrari?). V letih 1715-18 je živel v Vidmu, kjer je vodil pevce tamkajšnje katedrale. Poleg Lullija (ki pa nima nič skupnega s slavnim Lully-jem) izhajata iz neapeljskega glasbenega okolja še Tomasa Prota in nekoliko bolj poznani Nicolao (Niccold) Jom-melli. Skladatelja Pietro Pavona in Pietro Grattoni d Arca-no pa sta Furlana tudi po rodu: rojen v Palmanovi leta 1728, je Pavona študiral glasbo v Vidmu. Od leta 1750 je živel v Čedadu, kjer je bil najprej organist, nato pa vodja tamkajšnje kapele. Pietro Grattoni, rojen ob koncu 17. stoletja v manjšem kraju Chiopris v okolici Vidma, je bil plemenitega rodu in se je poklicno ukvarjal s politiko, saj je bil poslanik beneške republike v Londonu in v Versaillesu. Kot je bil takrat običaj, je bil tudi Grattoni glasbeno izobražen; bil je spreten flavtist in dober skladatelj (v njegovih delih zasledimo Vivaldijeve vplive). Kot zanimivost lahko povemo, da je sonato za flavto brez spremljave napisal verjetno leta 1725 za bratovo poroko. Nedeljski spored zaključujeta neznani avtor in pa skoraj neznani grof Bargellini, saj o njem vemo le malo več kot to, da je bil »milanski ljubitelj« (»dilettante milanese«).
Tudi spored manj znanih avtorjev nam lahko nudi bogato glasbeno doživetje, istočasno pa pomeni dragocen kulturni doprinos, saj lahko le tako dobimo celotno podobo nekega obdobja.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
in ZBOR JADRAN
vabita
vse pevce in mlade ljubitelje zborovskega petja na sestanek, ki bo danes, 21. t. m., ob 20. uri na sedežu v Miljah - Ul. DAnnunzio 62.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Danes zvečer ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici
Generalka za nastop na velikem partizanskem srečanju v Kazljah
ki bo v nedeljo, 23. t. m., popoldne. Pozivamo vse pevce in recitatorje, da se zanesljivo udeležijo vaje in nastopa.
	
menjalnica	20. 9. 1990		
TUJE VALUTE	FDCING MIT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar .		 1169,55	1150.—	Japonski jen 		7,602	8.—'
Nemška marka .			745,65	740.—	Švicarski frank		893,95	885." 104,50
Francoski frank		 222,67	220,—	Avstrijski šiling		106,037	
Holandski florint ...	661,50		650. -	Norveška krona		193,67	189."
Belgijski frank		 36,264	35,—	Švedska krona		203,54	199."'
Funt šterling ..		 2197,50	2170,—	Portugalski eskudo .	8,423	7.""
Irski šterling ..		 2001,90	1965.—	Španska peseta 		11,906	n.
Danska krona .		 195,73	191.—	Avstralski dolar		974,—	900.
Grška drahma.		 7,602	7,—	Jugoslov. dinar 		—	100.
Kanadski dolar		 1014,75	970,—	ECU		1545,50	
					
					
Deželno upravno sodišče je sprejelo zahtevo staršev dijakov šole Fran Erjavec
Zamrznili sklep o priključitvi rojanske srednje šole proseški
Deželno upravno sodišče (TAR) je včeraj sprejelo zahtevo po začasni zamrznitvi učinkovitosti ukrepa, s katerim je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo dejansko ukinil nižjo srednjo šolo Fran Erjavec v Rojanu in jo v obliki oddeljene sekcije priključil proseški šoli Fran Levstik. Kaj to pomeni? Da bo šola F. Erjavec do dokončnega sklepa TAR ponovno avtonomna, se pravi, da mora ponovno imeti svojega ravnatelja (ki je že bil premeščen na dolinsko nižjo srednjo šolo), tajnika (ki je že bil premeščen na svetoivansko šolo), sluge, skratka, vrniti ji je treba njen prejšnji status.
Vest je seveda eklatantna in nadvse pomembna, saj je prva zmagovita bitka proti ukinjanju slovenskih šol. Priziv sta vložila v imenu staršev otrok, ki obiskujejo rojansko šolo, odvetnika Peter San-zin in Peter Močnik. Kot smo že večkrat obširno poročali, je bil priziv, o katerem se je včeraj za zaprtimi vrati izrekel kolegij deželnega upravnega sodišča, že drugi oziroma dodatni. Prvi priziv in zahtevo po začasni zamrznitvi učinkovitosti skrbnikovega dekreta sta odvetnika vložila 2. avgusta, vendar je sodišče suspenz zavrnilo z lakonično utemeljitvijo, češ da »ni predpostavk«. 10. septembra sta odvetnika predložila sodišču nove, dodatne razloge o nezakonitosti skrbnikovega dekreta in ponovno zahtevala zamrznitev. Tokrat je sodišče temeljiteje preučilo dokumentacijo, ugotovilo, da ukrep povzroča nepopravljivo škodo, in ga zamrznilo.
Kaj se bo sedaj zgodilo s sklepom TAR? Takoj ko bo državna advokatura (to so odvetniki, ki zastopajo javno upravo) prejela sporočilo o odločitvi sodišča (potrebnih bo nekaj dni), mora o tem obvestiti šolskega skrbnika, ki mora nato preklicati oba dekreta, s katerima je sporočil ravnatelju rojanske šole Josipu Pečenku, naj zaključi računovodske knjige oziroma, da bo s 1. septembrom tajnik premeščen na šolo Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu, slugi pa na šolo Levstik na Proseku. Tudi ravnatelj proseške šole Humbert Mamolo mora
preklicati dekret, s katerim je slugi ponovno »vrnil« rojanski šoli, saj se je v svojem ukrepu skliceval na dekret šolskega skrbnika. V primeru, da šolski funkcionarji ne upoštevajo sklepa upravnega sodišča, imata odvetnika pravico, da se pritožita na TAR, ki mora nato preklicati sklepa po uradni dolžnosti. Kako bo konkretno z ravnateljstvom na rojanski šoli, je sicer še uganka, kajti Josipa Pečenka je uradno premestilo šolsko ministrstvo in ne tržaško skrbništvo.
Šola Fran Erjavec bi torej že prihodnji konec tedna lahko ponovno imela izgubljeno upravno-pravno podobo. Ali bo tudi dokončna, pa bo znano šele po sklepu TAR, ki bo (če bo) o celotnem prizivu sklepal jeseni.
Ne bi radi delali računov brez krčmarja, vendar je odločitev o začasni zamrznitvi dekreta šolskega skrbnika zmaga, ki je ne moremo in ne smemo podcenjevati, saj dokazuje, da imamo Slovenci dovolj sredstev pri obrambi svojih šol (in pravic) in da se znamo učinkovito boriti ne samo z zakoni, ampak tudi z močjo argumentov.
TAR je prvič zavrnil zahtevo po suspenzu z mršavo ugotovitvijo, da za to ni predpostavk. Skrbnikov ukrep naj bi torej ne povzročal nepopravljive škode. Zakaj je tokrat spremenil oceno? Odgovorov je verjetno več, vendar si drznemo domnevati, da je bila pomembna tudi vloga staršev, na katero sta se odvetnika Sanzin in Močnik na včerajšnji obravnavi še posebno oprla. Skrbnik je namreč trdil, da se pouk v šoli Erjavec redno nadaljuje in da torej dijaki niso oškodovani. Tudi če bi to držalo, pa ne gre pozabiti, da sodijo v šolski sistem tudi starši, oni pa so bili s priključitvijo k proseški šoli nedvomno oškodovani. Sklep TAR, ki jim je zaenkrat dal prav, torej potrjuje ugotovitev, da se za obstanek slovenske šole morajo aktivirati vse komponente in da je ta prva zmaga bodrilo za boj, ki nas prav gotovo še čaka.
NADJA FILIPČIČ
Včeraj na liceju France Prešeren
Ravnatelji razdelili začasne suplence
V avli liceja France Prešeren so se včeraj popoldne zbrali številni sup-lenti (na sliki D. Križmančiča), da bi končno vendarle izvedeli, kje bodo opravljali svojo delovno dolžnost v komaj začetem šolskem letu. Poleg tega, da so suplence za nižje in višje šole ravnatelji razdelili komaj včeraj (in še to ne vse), torej dan po začetku pouka, pa je še večji problem ta, da včeraj dodeljene suplence niso dokončne. Nekatera delovna mesta se bodo namreč sprostila še z načrtovanimi upokojitvami, predvsem pa z uradno potrditvijo štipendij za izpopolnjevanje v Ljubljani, kar se navadno zgodi šele novembra. To pa seveda pomeni, da bodo šolarji v naslednjih mesecih doživeli
še marsikatero spremembo v vrstah svojih profesorjev, kar bo povzročilo težave tako prvim kot drugim in učno-vzgojnemu procesu nasploh.
pismo uredništvu
Drevi na Opčinah večer o reformi krajevnih uprav
Komunistični svetovalci v rajonskem svetu za Vzhodni Kras prirejajo danes ob 20.30 na novem sedežu sekcije KPI za Opčine in Bane na Proseški ulici št. 109 srečanje o novem zakonu o reformi krajevnih uprav.
Zakon, ki je bil dokončno odobren 8. junija letos, vnaša velike spremembe v organizacijo, delo in ustroj vseh krajevnih uprav: od pokrajinskih, preko občinskih tja do rajonskih svetov. Zakon odpira tudi možnosti za drugačne in bolj tesne stike med občani in javnimi ustanovami, ki so tradicionalno "odmaknjene" od občanov. Škrata, upravljanje javnih stvari gre prevečkrat mimo volje in tudi interesov volivcev, zato bi bilo treba odpreti nove poti, ki bi omogočile širše sodelovanje pri odločanju.
Na drevišnjem srečanju z organizacijami in združenji na Vzhodnem Krasu bodo obrazložili vsebino reforme, lotili pa se bodo tudi vprašanja, kako naj bi zapisane zakone tudi v praksi izvajali, saj se navadno težave začnejo prav v tej fazi.
Pri pobudi sodelujeta tudi svetovalski skupini KPI v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, Uvodno besedo bo imel načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Maurizio Pessato.
Na pobudo sindikatov CGIL, CISL in UIL
Danes 4-urna stavka v kovinarski stroki
V okviru prizadevanj za obnovo kolektivne pogodbe za delavce, ki so zaposleni v kovinarski stroki, so sindikalne organizacije FIOM CGIL, FIM CISL in UILM, oklicale za danes v vseh kovinarskih podjetjih (bodisi javnih kot zasebnih) štiriurno stavko. V tiskovnem sporočilu, ki so ga razposlali sindikati, piše, da je večmesečna mobilizacija delavcev že prisilila delodajalce, da so omilili svoje začetne nesprejemljive pogajalske predloge. Današnja stavka je potrebna, da bi prisilila podjetnike k stvarnejšemu upoštevanju zahtev, ki so jih predložili sindikati, še posebej kar zadeva vprašanje plač, delovnega urnika in pravic, ki bi jih morali uživati zaposleni na delovnem mestu.
Na tržaškem kazenskem sodišču zaradi prijave WWF
OdložiK obravnavo proti Cardarelliju in Meridianu
Na kazenskem sodišču se je včeraj zjutraj začel proces proti voditelju družbe Finsepol Ouirinu Cardarelliju. Sodno prijavo proti njemu sta vložila vsedržavni predsednik Svetovnega sklada za naravo WWF Fulco Pratesi in deželni predsednik Lige za okolje Lino Santoro, češ da je Cardarel-li v tedniku Meridiane grobo obrekoval zgoraj omenjeni naravovarstveni organizaciji. Cardarellijevo izjavo v zvezi s turističnim razvojem Sesljanskega zaliva je tednik objavil med nedavno volilno kampanjo za obnovitev devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, ko so Meridiane brezplačno poslali skoraj vsem družinam v tej občini.
Sodna obravnava je trajala le nekaj minut in se bo nadaljevala v začetku decembra. Skoraj gotovo se bo takrat pred sodniki zagovarjal tudi odgovorni urednik tržaškega tednika Sergio Milic.
Na pobudo združenja G. de Banfield in Občine
Razstava kot odraz kreativnosti ostarelih
Jutri ob 18. uri bodo v palači Costanzi odprli razstavo »Veliki starci«, ki jo na pobudo odbora »Jeseni« (Gli autun-ni) prirejata združenje Goffredo de Banfield in služba za kulturne dejavnosti pri tržaški Občini. Pripravo razstave sta omogočila Tržaška hranilnica in zavarovalnica Nordest as-sicurazioni.
Gre za prikaz portretov nekaterih najvplivnejših osebnosti tržaške preteklosti, ki so jih ustvarili Tominz, Paglia-rini, Lonza in Levier. Ob teh pa bodo razstavljeni tudi avtoportreti, ki so jih podpisali Pison, Rietti, Scomparini, Bari-son, Zangrando in Lucano. Poleg njihove umetniške vrednosti pa so slike tudi nesporen dokaz, da kreativnost ne zamre z osebnim staranjem. Istočasno pa iz izbranih slik izžareva tudi podoba včasih trpeče starosti, ki pa je vselej polna življenja.
Z razstavo v palači Costanzi pa se dejansko šele začenja niz septembrskih pobud združenja »Goffredo de Banfield« namenjenih različnim vprašanjem starostnikov. V petek, 28., in v soboto, 29. t. m., bosta namreč na sporedu znanstveni simpozij o ustvarjalnih potencialnostih starostnikov in regata »Trofeo challenge baron Banfield«, ki se je lahko udeležijo samo tekmovalci stari nad 60 let.
V spremni besedi k razstavi je Maria Luisa de Banfield, predsednica Združenja in prireditvenega odbora, zapisala, da je osnovni namen pobude uvesti razpravo o ostarelih. Slike »velikih starcev« so seveda poklon starostnikom, ki so lahko računali na nadpovprečne življenske pogoje, obenem pa so lahko tudi odlična priložnost za razmislek o s ploš-nem položaju starostnikov v našem mestu.
Doprinos tržaškega občinskega odborništva za kulturne dejavnosti pa je bil prvenstveno v tem, da je dalo na ogled vrsto dragocenih slik, ki so zasebna last in ki širši javnosti niso dostopne. Z razstavo skušajo tudi dokazati, je v posebni tiskovni noti poudaril občinski odbornik Sergio Pacor, da lahko predstavniki »tretje mladosti« računajo na vrsto konkretnih pobud in ne samo na splošno izraženo upanje.
Šolsko problematiko spraviti na pravi tir
Spoštovana kolegica Nadja Filipčič,
tvoje razmišljanje o slovenski šoli na 9. strani včerajšnjega dnevnika me je izredno pretreslo: ker tvoja vprašanja, dvomi, strahovi, kritike in ljubezen in jeza so tudi v meni, od kar moja otroka hodita v šolo oz. vrtec. Pa nisem edini, saj sem se o teh temah že neštetokrat pogovarjal z drugimi starši in prijatelji.
Trije med mojimi najboljšimi znanci, Slovenci, se niso odločili za slovensko šolo. Da ne bi kdo mislil, da so se poitalijančili: so pravi »Slovenci doc«, ki so tako izbrali, ker je naša šola, kljub požrtvovalnosti nekaterih posameznikov, po obsegu in kvaliteti skromna in včasih tudi zastarela, tako da večkrat ne zadošča izzivom današnjega časa. Naj navedem samo dejstvo, da smo v mestu in predmestjih brez osnovnih šol s celodnevnim poukom in temu - ne pa poitalijančevanju - je treba pripisati meni znane primere osipa.
Večkrat pripisujemo raznarodovanju glavni vzrok, da se demografskemu padcu pridružuje osip slovenskih otrok in tako prevržemo vso krivdo na zunanje okolje. Prepričan pa sem, da je raznarodovanje iz dneva v dan bolj posledica ne pa vzrok osipa, ki ga ne bomo zaustavili, dokler se ne bomo kvalitete šolskega in tudi izvenšolske-ga servisa za mladi rod lotili z vso potrebno resnostjo in fantazijo, brez slepomišenja, ob upoštevanju želja in potreb otrok in družin, pa seveda tudi interesov šolnikov. Zal pa se šola in njeni problemi v naši javnosti istovetijo skoro izključno s problemi šolnikov na eni in z načelno narodno obrambno vlogo na drugi strani.
Tvoje današnje pogumno razmišljanje končno postavi, po mojem mnenju, problematiko na pravilni tir odkrite razprave brez skrivanja za prstki. Upam, da je to začetek plodnejše šolske kronike na našem dnevniku.
Lep pozdrav
Sergij Premru
Množični prihod Albancev spravil Občino v hude težave
število albanskih državljanov, ki so ^Prosili za politični azil v Trstu, je po zadnjem prihodu ladje »Palladio« iz ,rača naraslo na 130 oseb. Kar 50 od kupnih 225 potnikov albanske narod-j10sti, ki so v sredo pripluli v Trst, se st narnre^ odločilo, da se zaenkrat na-J^ni v našem mestu. S tem pa so se še Pomnožile težave tržaške občinske up-skT6 ’n raznih javnih ustanov, ki so v kladu s tako imenovanim Martellije-lIb zakonom pristojne za reševanje Položaja prišlekov iz držav, ki niso eianice EGS.
1	.v skupini 50 albanskih državljanov, -j1,.80 včeraj na tržaški kvesturi zapro-IpV Za Politični azil, je tudi 14 mlado-
mikov, vsi pa so v bistvu brez jj?n?vnih finančnih sredstev. Prišteti ŽašiJ6 tret3a 80 Albancem, ki jih je tr-
i.	.ska Občina že nastanila v razpolož-
2	v‘n skrbstvenih strukturah. Občin-si a sredstva pa se iztekajo, kot tudi Ce°^ajda ni več prostora v posebnih
g.^la račun posegov Občine v korist kjjskih državljanov pa je bilo izre-Pn' ved pripomb, ki so našle prostor je ^odstvih javnega obveščanja. Zato
j,	občinski odbor včeraj izdelal poseb-vs' Precej razčljenjeno stališče. Pred-
rtl' piše v noti, želi odbor javnosti
posredovati nekaj pojasnil v zvezi s trenutnim položajem.
Na seji, ki ji je predsedoval župan Richetti, so v prvi vrsti poudarili, da občinska uprava in razni skrbstveni občinski uradi niso bili nepripravljeni na pritok albanskih državljanov, saj je bil po zadnjih dogodkih v državi množičen odhod predvidljiv. Že od poletja sem pa je postalo jasno, da bodo skupine Albancev zapuščale domovino s trajektom, ki povezuje Drač s Trstom. Občina, je podčrtal odbornik za skrbstvo Berce, je pravočasno poskrbela za začasno namestitev prišlekov, pri tem pa je v skladu z novim zakonom o političnem azilu, vstopu in postanku državljanov iz držav, ki niso članice EGS, tudi sodelovala s prefekturo in vsemi ostalimi pristojnimi telesi.
Tako množičen prihod zadnjih dni pa je spravil Občino v hude težave, istočasno pa se izteka rok za pomoč prvim skupinam prišlekov (zakon določa največ 45 dni, v katerih so prišleki lahko deležni raznih oblik pomoči). Zato se je občinski odbor odločil, da zaprosi za pomoč in sodelovanje Deželo, istočasno pa je zaprosil ministra za notranje zadeve za dodatna pojasnila. Vsekakor bodo o nastalem položaju čimprej razpravljali na prefekturi.
Pozno popoldne neurje s točo na zahodnem Krasu zvečer pa naliv v mestu in plaz na Obalni cesti
Težki svinčeno sivi oblaki, ki so se po včerajšnjem čudnem soparnem dnevu okrog 16. ure začeli zbirati nad pokrajino, so svojo energijo sprostili predvsem nad zahodnim delom kraške planote, medtem ko so mesto v prvi »rundi« posuli le z nekaj kapljami dežja. Okrog 16.30 so se tako z največjo silo znesli nad območjem devinsko-nabrežinske občine pa vse do Križa in Zgonika oziroma Samatorce, kjer se je dež pomešan z za lešnik debelo točo ulil kot za stavo in povzročil celo vrsto poplav. Povrhu je zmanjkala tudi električna energija (na zahodnem Krasu celo za debelo uro, na Opčinah pa le za 15 minut), kar je seveda povzročilo hude težave predvsem v prometu.
Avtomobilisti so imeli največ preglavic od Devina do Barkovelj, kjer so bili zaradi naliva prisiljeni ustavljati vozila ob cesti, ki jo je prelila debela plast deroče vode. Drugih težav sicer ni bilo, promet pa se je še zlasti upočasnil v bližini križišč, kjer so zaradi padca električne napetosti odpovedali semaforji. Med njimi je bilo tudi nekaj mestnih semaforjev, ki pa so jih občinski tehniki sorazmerno hitro spet usposobili. Mestni redarji pa so imeli največ problemov na Opčinah, kjer je
15-minutni izpad energije ustavil semafor na križišču s Trbiško cesto in ustvaril še večjo gnečo od običajne. V času neurja pa k sreči ni prišlo do za-znavnejših prometnih nesreč.
Kot po pravilu v takih primerih, so seveda imeli največ dela gasilci. Na pomoč zaradi poplav so morali prav vsi: gasilci iz Trsta in z Opčin kot tudi tisti iz starega pristanišča. Deset gasilskih ekip je opravilo okrog dvajset posegov, predvsem v Devinu, Seslja-nu, Sempolaju in Samatorci, kjer je dež poplavil vrsto kletnih prostorov, v Smatorci pa hišo v gradnji. V Devin jih je npr. poklicala uprava Jadranskega zavoda združenega sveta, ki ima v najemu več rezidenčnih poslopij za svoje dijake. Ponekod je voda v kleti dosegla tudi pol metra višine in gasilci so porabili več ur, da so jo izčrpali.
Kot rečeno, je bil dež na zahodnem Krasu pomešan s točo, ki pa je bila k sreči drobna in ni povzročila večje škode na trti in poljščinah. V zagato ni spravila niti tistih, ki so se včeraj popoldne nahajali na morju, saj so očitno imeli dovolj časa, da so se še pred uli-vom umaknili na suho. Izpad električnega toka pa je ponagajal nekaterim
osebam, ki so se v tistem času nahajale v dvigalih in so pač morale počakati na prihod gasilcev.
Toda, poglavja o neurju s tem še ni konec. Komaj se je poleglo na Krasu, se je ulilo v mestu. Gasilci še niso končali vsega dela, ki jim ga je prinesel prvi naliv, ko se je nevihta nekaj po 20. uri z vso močjo razbesnela v mestu. Ob močnem bliskanju in grmenju se je zlilo toliko dežja, da je mestna kanalizacija spet padla na izpitu. Odtoki niso mogli požreti zalogaja in kot običajno se je odprlo kup kanalizacijskih pokrovov, iz katerih je ponekod (npr. pri Sv. Ivanu) bruhnila smrdeča vsebina mestne kanalizacije. Manjkalo ni seveda niti običajnih poplav, tako da so morali tržaški gasilci opraviti kakih 15 posegov.
Največ dela pa jih je kmalu po izbruhu naliva čakalo na Obalni cesti, kjer se je v bližini gostišča »La Costie-ra« med Grljanom in Križem usul zemeljski plaz ozirma zemlja, pomešana s kamenjem. K sreči ni povzročil večje škode avtomobilistom, če izvzamemo to, da je bila cesta skoraj dve uri zaprta za promet. Toliko, kolikor so rabili gasilci, da so jo spet usposobili.
__________gledališča______________
ROSSETTI
Gledališča sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV v interpretaciji G. Boset-tija.
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13.00 in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Simfonična sezona 1990/91 - Danes ob 20. uri (red B) ponovitev baleta v izvedbi baletne skupine BALLETS DE MONTE CARLO. Na sporedu skladbe Mahlerja, Shoenberga in Stravinskega. Dirigent David Garforth, pri klavirju Na-tascia Kersevan; igra orkester gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-ge, r. James Ivory.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 L'-africana, r. Margarethe Von Trotta.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Sotlo shock, O
NAZIONALE II - 16.20, 22.00 Marina, un vulcano di piacere, pom., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Cattive companie.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 15.30, 22.15 L'albero del male.
EDEN - 15.30, 22.00 Scontri bestiall in Italia, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Revengel.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Pepi, Luci, Boom e le altre ragazze del gruppo, r. Pedro Almodovar, □
ALCIONE - Dvorana rezervirana. Jutri 17.00, 22.10 Chi ha paura delle streghe.
RADIO - 15.30, 21.30 Night live - dan-zatrici erotiche, porn., □ □
koncerti
Devinski grad
Jutri, 22. L m., ob 15. uri se bo zaključila tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja "Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Danes, 21. t. m., ob 20.30 bo v okviru glasbenega natečaja nastopil oboist Mal-com Andrew.
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 bo v sklopu koncertne sezone 1990 na sporedu koncert oboista MALCOMA ANDREWA, dobitnika 1. nagrade natečaja ' Devinski grad 1989". Na programu skladbe Mozarta, Milhauda, Brittena, Boria in Kalivode.
Repentabrska cerkev
V nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri bo v
repentabrski cerkvi drugi glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja iz furlanskih glasbenih arhivov v izvedbi GALLUSA CONSORT, katerega sestavljajo Miloš Pahor (prečna in kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Dina Slama (Čembalo) in Irena Pahor (viola da gamba).
Terasa Ausonia
Danes, 21. t. m., ob 22. uri bo na sporedu zaključni večer glasbenega natečaja »Musiča & Amicizia«.
' razstave
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
V	galeriji Cartesius je do 3. oktobra na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo od jutri, 22. t. m., do 12. oktobra na ogled retrospektivna razstava slikarja DVALMA STULTUSA.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Na
gradu bo do 14. oktobra na ogled antološka razstava del slikarja Santa TOMAI-NA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Cafiera, F. Ferzinja, G. Graneri-sa in R. Tigellija. Umik vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	Miramarskem parku (Konjušnica)
je odprta razstava risb na platnu slikarke Miele REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure: v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan LIA od Banov. Vse najboljše ji želijo vsi domači, posebno pa vnuk Nikolaj.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu sporoča, da bodo uradi odprti po starem, običajnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.00 in popoldne od 15.30 do 18. ure.
50-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov so vabljeni danes, 21. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na pripravo skupnega praznovanja.
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši
je v septembru zaprta zaradi preureditve knjižnega fonda.
Godbena šola V. Parma obvešča, da je v teku vpisovanje novih godbenikov za leto 1990/91. Vpisovanje se vrši pri Danjelu Malalanu v baru v Trebčah vsak dan od 17. do 19. ure razen ob petkih, sobotah in nedeljah.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 24. t. m. s sledečim urnikom: od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure. Nadalje sporoča novi delovni urnik: torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Nadaljevalni in ponovitveni tečaj
akupresure, refleksologije in šiatsu, ki ga vodi prof. Helena Bizjak bo jutri, 22. t. m., ob 14. uri in v nedeljo, 23. t. m. dopoldne v Domu A. Sirka v Križu.
Danes, 21. t. m., ob 20. uri pri Grande Fraternita Universale, Ul. S. Lazzaro 5, bo predaval psihiater Boris Kariš o psiholoških in duhovnih razvojnih faktorjih. Sledili bodo seminarji.
Društvo Kardiopatikov Sweet Heart -
Dolce Cuore Trst naznanja, da poteka tečaj telovadbe za kardiopatike. Vpišejo se lahko bivajoči v občinah: Devin-Nabre-žina, Repentabor, Zgonik, Dolina in bivajoči v okoliških vaseh Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovel in Križ. Vpisovanje v tajništvu društva, Ul. Massimo D’ Azeglio 21/c, tel. 724646 ob ponedeljkih in četrtkih od 9.30 do 11.30, ali telefonsko pri g. Luigiju Padovanu, tel. 211463 v večernih urah.
Jesen skozi gib: od 2. do 6. oktobra t.
l.	plesni seminar za vzgojitelje, mentorje otroških skupin, kulturne delavce... Vodja Igor Jelen iz Studia za ples iz Celja. Povezava likovne, gibalne, plesne dejavnosti, videoposnetki, ogled plesne predstave soba 3-6-6. Informacije in prijave: ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Jesen skozi gib: plesne delavnice ža otroke. Vsako soboto popoldne od 13. oktobra do 24. novembra 1990. Vodi Igor Jelen - Studio za ples iz Celja. I. delavnica - starost od 6. do 8. leta, II. delavnica -starost od 9. do 12. leta ter III. delavnica - starost od 13. do 18. leta (plesni trening in jazz balet). Informacije in prijave: ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. tel. 767303 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB »S. Kosovel« vabi vse borce svoje brigade, da se 23. t. m. udeležijo rednega volilnega zbora brigade, ki bo v Kazljah (v lovski koči) ob 11. uri, da bomo svoje delo lahko opravili pred proslavo ob 45-letnici zmage nad fašizmom, ki bo istega dne v Kazljah ob 15. uri in na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani (Lovska koča). Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Bazovica vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m„ ob 15. uri v Kazljah pri Sežani (Lovska koča). Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Zgonik vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Predsedstvo in pokrajinski odbor ANPI iz Trsta pozivata vse borce in člane sekcij, da se v nedeljo, 23. t. m. množično udeležijo manifestacije ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v Kazljah ob 15. uri.
Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina
vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t.
m.	, ob 15. uri v Kazljah pri Sežani.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos popoldanske lekcije v pomoč šolskemu delu učencev in dijakov. Vpisovanje vsak dan ( razen ob sobotah) do 28. t. m. med 9. in 12. uro na sedežu Sklada, Pro-seška ul. 131 - 133, Opčine.
Na Skladu Mitja Čuk bodo z oktobrom zopet začele šiviljske usluge za mala popravila. Zglasite se lahko vsako sredo do 12. ure.
Od ponedeljka, 24. t. m. do konca meseca bodo na razpolago na Skladu Mitja Čuk med 9. in 12. uro fotografije Poletnega centra.
izleti
Ogled razstav o Langobardih - Klub prijateljstva, ki se zbira v Ul. Donizetti 3 v Trstu prireja v petek, 28. t. m., celodnevni izlet za starejše občane v Čedad in Passariano na ogled razstav o Langobardih. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 60542, še jutri, 22. t. m.
SPDT prireja avtomobilski izlet na Bavški Grintavec 22v (popoldne) in 23. t. m. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304).
Bi si rad ogledal lepote Rima od 18.
do 21. oktobra za 205.000 lir? Za informacije telefonirati na št. 200150 (Škrk Franka) od 19. do 21. ure. Vpisovanja vključno do 5. oktobra t.l.
šolske vesti
Sklad Mitja Čuk bo organiziral v šolskem letu 1990/91 od oktobra dalje izpopolnjevalni tečaj 70 ur pod vodstvom strokovnjakov, namenjen šolnikom in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z mladino, posebej z razvojno moteno in z otroki, ki imajo učne težave. Informacije in prijave po telefonu št. 212289 ali osebno v uradu, Proseška ul. 131-133, Opčine, do 28. t. m. med 9. in 12. uro.
Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič" v Trstu razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini. Pogoji so naslednji: 1. prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalim bivališčem v deželi Fur-laniji-Julijski krajini; 2. imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti ter 3. pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki. Lastnoročne prošnje s kratnikm curricu-lum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad "S. Tončič", pisarna Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. št. 742405 ali 365260.
Sindikat slovenske šole organizira s prihodnjim tednom tečaj za nestalne učitelje, ki se bodo udeležili izrednega in rednega natečaja, ki bo v kratkem razpisan. Prijave sprejema SSŠ - Ul. Carducci 8/II nadstr., tel. 370301, ob torkih in četrtkih med 11. in 12. uro in ob sredah in petkih med 16. in 17. uro.
Pri Gantarjevih se veselijo in malega
MARKA
slavijo. Srečnima staršema ter sestricama vse najboljše, malemu pa veliko sreče želijo upravni odbor, nadzorni svet ter kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu
včeraj - danes
Danes, PETEK, 21. septembra 1990
MATEJ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob
9.29	in zatone ob 19.37.
Jutri, SOBOTA, 22. septembra 1990
MAVRIČU
PLIMOVANJE DANES: ob 4.53 najnižja -38 cm, ob 11.07 najvišja 51 cm, ob
17.34	najnižja -46 cm, ob 23.34 najvišja 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Salateo, Luca Morgera, Janos Jurincich, Federica Fil-stum, Diego Grego, Federico Strazzullo, Nicolo Strazzullo, Antonia Boni, Gian-maria De Vecchi.
UMRLI SO: 67-letni Mariano Vallone, 81-letni Angelo Sandrin, 71-letna Anna Pečar por. Colombin, 38-letna Gabriella Antolli, 50-letna Marisa Bubnič por. Montuori, 85-letni Duilio Gullin, 91-letni Giovanni Lauvergnac, 73-letni Mario Zu-belli, 62-letni Primo Donaggio, 59-letni Piero Biagi, 86-letna Giovanna Benussi vd. Bucin, 86-letni Mariano Digual.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ob rojstvu malega
MARKA
upravitelji in nameščenci posojilnice v Nabrežini čestitajo srečnima staršema, malemu Marku pa želijo vso srečo na življenjski poti.
razne prireditve
Primotor Klub Trst - Gorica prireja 22., 23. in 24. t. m. 3-DNEVNI KLUBSKI PRAZNIK V PREBENEGU. V treh dneh si boste lahko ogledali zanimive fotografije in stare motorje. Z glasbo, dobro založenimi kioski in odlično ponudbo piva se boste s Primotor klubom lahko tri dni zabavali in sprostili. Jutri, 22. t. m., ob 19. uri bo igral ansambel E poi, nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri rock koncert DDZ, nato za večerni ples z ansamblom Mapped show. V ponedeljek, 24. t. m. bo za ples in zabavo igral ansambel Kalifornija.
__________mali oglasi______________
MLADA mucka išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
INŠTRUIRAM angleščino in španščino ali pa pomagam učencem pri domačih nalogah in jih lahko spremljam v šolo-Tel. 309956 - Klavdija.
IŠČEM mladega fanta (delavca) za delo v kamnolomu. Telefonirati od 19. ure dalje na št. 327215.
UGODNO prodam domače belo vino in teran. Telefonirati od 19. ure dalje na št. 327215.
PRODAM alfo 75 letnik '87 v odličnem stanju. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 229501 od 19. ure dalje.
PISARNA išče uradnico z vsaj petletno prakso tajniškega dela. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«.
IŠČEM knjige za peti razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 829963.
DNE 15. t. m. se je izgubila v okolici Padrič mačka stara štiri leta, bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter žele; nimi očmi. Odgovarja na ime Miki' Kdor jo vidi je naprošen, da tel. na šh 226682 ali 226355.
IŠČEM knjige za tretji razred DTTZ Žiga Zois. Telefonirati od 10. do 12. ure na št. 225219.
PRODAM prvovrstno grozdje vrste merlot. Tel. na št. (0481) 78005.
PRODAM domač krompir. Tel. na št 200882 ob uri kosila ali večerje.
DIATONIČNI HARMONIKI (novi) znamk SITAR H-E-A in TOLAR CIS-FIS-H prodam. Tel. (040) 200377.
PRODAM fiat uno 60 SL, pet vrat, v odličnem stanju. Tel. 229224.
INŠTRUKTORJA za matematiko, fiziko in angleščino za nižjo srednjo šolo iščemo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 34137 Trst, pod geslom "Matematika".
IZREDNA priložnost! Zaradi potovanja prodam avto lancia beta, letnik l'-pregledan. Tel. v večernih urah na št. 380486.
DAJEM v najem opremljeno hišo na Proseku. Tel. 225519 v večernih urah.
RESNI univerzitetni študentje iščejo opremljeno stanovanje v centru Trst® za dobo enega leta. Tel. na št. 44749 zjutraj do 9. ure.
S 1. oktobrom na Radiu Trst A
Mladi val, »kinotto« in fantastične nagrade
Prvega oktobra starta na valovih Radia Trst A prenovljeni Mladi val (od ponedeljka do petka, 17.40 -19.00), za katerega skrbijo uredniki Marija Brecelj, Maja Lapornik, Martina Repinc (od februarja Boris Devetak) in Andro Merku.
Ena od tolikih in velikih novosti Mladega vala je ponedeljkov »KINOTTO«, to je peneča brezalkoholna oddaja s presenetljivimi aferami, ki obsega veliko novih rubrik, od post-demencialne socio-antropo-ve-terinarno-vzgojne »Socioglasbe« do tekočih razmišljanj v kopalni kadi Andra Merkuja »Kinotto in juhica«. Oddaja bo imela tudi stalnega mesečnega gosta; oktobra bo zaželeni gost priznana tržaška pevka Giulia Crocini (solistka Witz Orchestre in priljubljenega ansambla Happy Day). Spremljala jo bosta izmenično prav tako nadarjena pianista Marco Ballaben in Stefane Franco (ki se je letos predstavil širšemu občinstvu v Baudovi oddaji »Oran premio« na prvi državni televizijski mreži). Pozneje bo gost oddaje tudi Andrej Šifrer, ki je pred kratkim izdal novo kaseto.
Seveda ne bo manjkalo kvizov in prav v tem je velika novost oddaje »KINOTTO«. Vsak mesec si bodo lahko poslušalci priborili eno ali več vstopnic (vštevši prevozno sredstvo) za rock koncert (pravočasno bomo obvestili bralce oziroma poslušalce, za kateri koncert gre). Kaj morajo napraviti poslušalci, da si pridobijo vstopnico? Nič lažjega: dovolj je, da zavrtijo številko 362875 med rubriko »Rock koncert kviz« in pravilno odgovorijo na najrazličnejša vprašanja (od lahke glasbe do športa, od umetnosti do aktualnosti). Skratka je to kviz s točkovanjem: kdor bo dosegel največ točk do konca meseca, bo tudi srečni zmagovalec vstopnice! V teku oddaje bo na sporedu tudi »Kviz demens«, to je manj resen, zabavni kviz, kjer
Oktobrski gost nove radijske oddaje bo pevka Giulia, ki jo ljubitelji glasbe poznajo kot odlično interpretko v ansamblu Happy Day
bodo lahko dobili poslušalci najrazličnejše plošče. Kaj naj napravijo poslušalci, če si želijo priboriti plošče? Nič lažjega: dovolj je, da pravilno odgovorijo na kviz, ki bo vsako nedeljo objavljen v našem časopisu (tudi v tem primeru bo treba zavrteti telefonsko številko Radia Trst A). No, skratka se bodo poslušalci lahko kratkočasili z dobro glasbo, s priznanimi gosti, z resnimi in manj resnimi kvizi ter z zabavnimi posegi Andra Merkuja. Veselo zabavo!
Včeraj je umrla sicilska pevka Rosa Balistreri
Včeraj zjutraj je v palermski bolnišnici umrla pevka sicilske ljudske glasbe Rosa Balistreri. Civilni pogreb bo v strogo zasebni obliki danes v Firencah. Balistre-rijeva je imela 62 let.
Rosa Balistreri je bila »folk-sin-ger« Sicilije, glas avtentičnega in starega kmečkega italijanskega otoka, ki se je odlično znašla na odru, na koncertih med ljudmi kot tudi v snemalnih kabinah. Z Balistrerijevo je s tega sveta odšel še košček tiste tradicije, ki so jo oblikovali »pupari« in »cantasto-rie«, varovalci umetniške zakladnice s pridihom ulic in vasi, s koreninami v davnini... Na njeno artistično formacijo je močno vplivalo obdobje, ki ga je pevka preživela v Firencah z nekim slikarjem, katerega atelje sta obiskovala tudi Renato Guttuso in Leonardo Sciascia. Okrog leta 1975 se je Balistrerijeva seznanila z Dariom Fojem. Z njim in Cicci-om Busacco je pripravila uprizoritev »Ci ragiono e canto« (Razmišljam in pojem), s katero je gostovala po vsej Italiji. Predstava je govorila o progresivni državi in bičala vsake vrste deviacij. Leta 1978 je Salvo Licata zanjo napisal »La ballata del šale« (Balada soji), ki jo je potem na odru upodobil znani režiser Maurizio Scaparro. In v še mnogih gledaliških predstavah je sodelovala pevka, ki je poosebljala pravi ljudski duh Sicilije.
Rosa Balistreri se je rodila v Li-cati in bila med najbolj znanimi sicilskimi pevci v svetu. Posnela je tudi več plošč, prve v polovici šestdesetih let, s katerimi je poustvarjala in valorizirala staro kulturo Sicilije. Zadnjo ploščo »Con-certo di Natale« (Božični koncert), v sodelovanju z glasbenikom iz Catanie Pippom Russom, je posnela leta 1984.
Srednjeevropski dih v jazzovski glasbi
Pred kratkim je izšla nova plošča oziroma compact disc Maria Fragiaco-ma, ki jo je tržaški glasbenik posnel skupaj z Markusom Stockhausnom in jo naslovil »Mitteleuropa«.
Fragiacomo je v italijanskem glasbenem svetu že dokaj uveljavljen trobentar, cenijo pa ga tudi drugod po Evropi in njegove skladbe uvrščajo v razne izbore na ploščah. Ukvarja se predvsem z jazz glasbo, med svojo kariero je ustanovil že več tovrstnih glasbenih skupin, nazadnje v Milanu, kjer živi, »Jazz Ouatter Ouartet«. Trenutno je član skupine »Mitteleuropa Ensemble«, ki jo je sam ustanovil leta 1988. Glasba te skupine se od vseh drugih razlikuje po svoji originalnosti in novih idejah: jazzovske invencije na podlagi folklorne glasbe, avstrijskih maršev in kompozicij srednjeevropskega pridiha.
Na sliki: Mario Fragiacomo
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA
Mnogim med nami se je v prejšnji sezoni tožilo po baletni šoli. Zato je SSG sklenilo nadaljevati z dolgoletno tradicijo in znova odpira vrata vsem, ki jih zanima klasični in jazz balet.
Pričetek pouka bo 1. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
[J£_ram____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Film: Faccia da schiaffi (kom., It. 1969, r. Arman-do Crispino, i. Gianni Morandi), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
12.30	Nanizanka: Provaci an-cora Harry
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Dežele v ogledalu
16.00	Mladinska oddaja: Aspettando Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Aspetta e ved...
RAI!
18.45	Nad.: Santa Barbara 19-40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Sing Sing (kom., It. 1983, r. Sergio Cor-bucci, i. Adriano Celen-tano, Enrico Montesano)
22.35	Dnevnik
22.45	Variete: Top '90
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Petrarcov Canzoniere 0.35 Film: II mio socio (kom.,
Fr. 1979, r. Rene Gain-ville, i. Michel Serrault, Claudine Auger)
RAI 2______________
8.15	Nan.: Lassie, 8.40 Ho sposato tutta la famiglia
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: La signora delle undici (dram., Fr. 1947, r. J. Devaivre)
11.30	Nanizanka : II brivido dellimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.25	Nan.: Mr. Belvedere
16.50	Film: Sopra di noi il
mare (vojni, VB 1965, r. Ralph Thomas, i. John Mills)
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Glasbena komedija: A che servono gli uomini? (i. Ombretta Golli, glasba Giorgio Gaber)
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05	Dokumentarec: Po deželi melodrame
23.55	Dnevnik in horoskop 0.10 Film: S.P.V.S. (kom.,
ZDA 1975, r. Irving Ker-shner, i. Elliott Gould)
RA» 3	|
12.00	Vabilo v gledališče: Medeja (Evripid, i. Sarah Ferrati)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Tisočletje kijevske cerkve - Zgodovina in liturgija
15.30	Vodno smučanje (iz Milana)
16.10	Jahanje
16.50	Mednarodni turnir v biljardu
17.50	Kolesarska rubrika: Biči & Bike
18.10	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00
20.30	Nanizanka: I professio-nals - La grande rapina
21.25	Film: Duel (pust., ZDA 1972, r. Števen Spielberg, i. Dennis Weaver, Jacgueline Scott)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Laura Morante
23.40	Pred 20 leti 0.05 Nočni dnevnik
F Zt TV Slovenija 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: nan. Kljukčeve dogodivščine
9.25	Mozaik. Dokumentarca: Slovenija, 9.50 Afera prisluškovanja
10.20	Nadaljevanka: Mihajlo Lomonosov (pon. 5. dela)
11.35	Video strani
14.35	Žarišče (pon.)
15.05	Dok.: Slovenija (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in
mlade: dok. Gradovi v Sloveniji, 18.35 nan. Pet prijateljev
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: V 80 dneh okoli sveta
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova,
vmes nanizanka Družinske vezi in film Vztraj-než (dram., ZDA 1968, r. John Frankenheimer, i. Alan Bates, Dirk Bogar-de)
PIP) TV Koper
13.00	Tednik: Gol d Europa
14.00	Rubrika: Veliki tenis
15.45	Rubrika: Bordo Ring
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Nogomet - špansko prvenstvo
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Nogomet - nemško prvenstvo
22.15	TVD Novice
22-30 Oddaja o košarki: Assist
23.30	Rubrika: II meglio di Koper
24.30	Nogomet - nemško prvenstvo
TV Slovenija 2
14.58 Tenis - Davisov pokal: Jugoslavija-Švica (iz Splita)
17.30	Studio Maribor
19.00	Ansambel Slovenski muzikanti
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10	Veliki dirigenti: Bernstein v Salzau
22.10	Skupščinska kronika
22.40	Tenis - Davisov pokal
(posnetek)
23.30	Boks: Perunovič-Janes
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (Ludvik Aškenazy, zadnji del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Stari časi družabnosti; 16.35 Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
CT CANALE5
8.00	Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Diamonds -II cavallo
l0-30 Film: Molly (kom., ZDA 1950, r. Walter Hart, i. Gertrude Berg)
12.30	Nan.: Due come noi - Ali-
bi per un maniaco J3.30 Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie (vodi Corrado Tede-
i s schi)
iS.OO	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco .	e offro, 16.30 Gara TV
8.55	Kvizi: Doppio slalom (vodi Paolo Bonolis),
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove (vodi Gerry Scotti), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro) •30 Glasbena oddaja: Vota la voce '90 (vodita Maria Teresa Ruta in Red Ron-
27 i c nie>
■15 Variete: Maurizio Co-. stanzo Show •00 Nanizanka: Marcus Wel-by M.D. - II professore
RETE 4________________
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30	Andrea Celeste,
10.00	Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35	Nadaljevanka: Sentieri
15.40	Nanizanka: Falcon Crest - Aria di tempesta
16.45	Nadaljevanka: La valle dei pini
17.20	Nanizanka:	General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d’amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: La donna del fiume (dram., It. 1955, r. Mario Šoldati, i. Sophia Loren, Rick Battaglia)
22.30	Film: Matrimonio alLita-liana (kom., It. 1964, r. Vittorio De Sica, i. Sophia Loren, Marcello Mastroianni)
0.25 Nanizanki: Mannix, 1.25 Barnaby Jones - Detecti-ve per un figlio
ITALIA 1_____________j
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Webster,
9.00	Arnold, 9.30 La pic-cola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggior-domo, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy Days,
14.30	Compagni di scuo-la, 15.00 Supercar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton - Matricola uni-versitaria
20.00	Risanke: Alvin
20.30	Film: Bat 21 (vojni, ZDA 1988, r. P. Markle, i. Gene Hackman, Danny Glo-ver)
22.35	Rubrika: Calciomania (vodi Maurizio Mosca)
23.40	Variete: Playboy Show 0.40 Nanizanki: Chips, 1.40 Benson
I ODEON____________________
8.30	Nanizanke: Arthur, 9.30 Laredo, 10.30 Collabora-tors, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Acguasanta Joe (vestern, It. 1971)
17.00	Nanizanki: Zufall, 18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: A faccia nuda (krim., ZDA 1984, r. B.Forbes, i. R.Moore)
22.30	Aktualno: BlueNews
23.00	Film: Columbia Connec-tion (pust., r. Lan Kowa-lewich, i. Britt Ekland)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC____________________
8.30	Nan.:Get Smart, 9.00Pet-rocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti, dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Illusione (dram., VB 1952, r. Harold French, i. C. Rains)
16.30	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (zadnji del)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Rubrika: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Un letto in societa (kom., Fr. 1975, r. Michel Boisrond, i. Jane Birkin)
TELEFRIULI___________
10.00 Nadaljevanka: Un uomo due donne
11.00
11.30
12.30 13.05
15.30
16.00
18.00
19.00
Razstava: Rimska šola Nad.: Vite rubate Rubrika
Nad.: Capriccio e passio-ne, 13.40 Potere, 14.20 Un uomo due donne Nan.:L'albero delle mele Risanke
Nad.: Vite rubate Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik in rubrika
20.30	Nadaljevanka: Un reiet-to delle isole(l.del)
22.00	Nanizanka: Julia
22.30	Nočne vesti
23.00	Furlanska noč 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper,- 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souve-nir d ltaly; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Prireditev bo od 5. do 8. oktobra
Na letošnjem sejmu Flash Moda 120 razstavljalcev iz vse dežele
Posledice protesta carinikov postajajo vse težje
Na meji pri Štandrežu čaka že 600 tovornjakov
Čez dobra dva tedna, od petka, 5. oktobra, do ponedeljka, 8. oktobra, bo na goriškem razstavišču že sedma izvedba sejma Flash Moda. Tudi letos bo modni sejem v priredbi tukajšnje sejemske ustanove ob vsestranskem sodelovanju Deželne ustanove za razvoj obrti ESA. Letos je sejem sponsori-zirala Goriška hranilnica, na prireditvi bo sodelovala tudi goriška občinska uprava. Prireditev so včeraj v grofovi dvorani na goriškem gradu predstavili predsednik trgovinske zbornice Bevi-lacgua, predsednik ESA Faleschini, goriški župan Scarano ter pokrajinski predsednik Crisci, prisoten pa je bil tudi predsednik Hranilnice Tripani.
V ospredju je bilo seveda zanimanje kakšen bo letošnji modni sejem. Že lani so v Gorici priredili en sam sejem, v prejšnjih letih pa po dva, prvega spomladi, drugega jeseni. Letos bodo drugače uredili sejemski prostor. V enem samem paviljonu bodo razstavljali obrtniki iz vse dežele. Njihovo razstavo prireja ESA. Razstavljeni bodo izdelki tukajšnjih modnih krea-torjev, krojačev in šivilj, čevljarjev, izdelovalcev torbic, itd. Razstavili bodo vse kar sodi v oblačilno stroko. V drugih paviljonih pa bodo razstavljali trgovci, tako da bodo na ogled naj novejši izdelki modnih kreatorjev iz vse Italije ter tudi iz drugih držav.
V	prejšnjih letih je bilo precej negodovanja med publiko, kajti vsi niso mogli v dvorano, kjer so bili modni defileji. Letos bodo modni defileji pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili na sejemskem dvorišču. V njem bo prostora za 800 ljudi, če bo treba bo tudi ogrevan. Pod šotorom bodo tudi druge pomembnejše prireditve.
Tudi na letošnjem sejmu bo nekaj prostora namenjenega razstavam zgodovinskega značaja. Letos bo tu sodelovala goriška čipkarska šola.
V	programu je še vrsta raznih prireditev. Prvi večer, 5. oktobra, bo večer posvečen modi in filmu. Tu bodo porazdelili nagrade zmagovalcem letošnjega filmskega natečaja Sergio Ami-dei. Naslednji večer bo modni defile, za katerega bodo poskrbeli trgovci. Modni defile bo tudi v nedeljo popoldne, tokrat v priredbi tekstilnih indus-trijcev. V nedeljo zvečer bo modni defile frizerjev. V ponedeljek, 8. oktobra, bo defile izdelkov modnih kreatorjev iz naše dežele.
Na sejmišču bo letos prostor, v katerem bodo novinarji intervjuvali znane osebnosti. Tu bo svoje slike z ženskimi liki razstavljal goriški slikar Roberto Joos. V sejemskih dneh bodo predvajali tudi filme z žensko tematiko.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so govorniki poudarili, da je Flash moda
edini tovrstni sejem v Furlaniji-Julij-ski krajini. Povedali so, da bi bilo treba tudi druge sejme racionalizirati, tako da ne bi prirejali dvojnikov. Predsednik ESA Faleschini je še enkrat potrdil, da bo ta ustanova še vnaprej podpirala edinole ta goriški sejem. Le na tak način lahko pride do izraza ves potencial obrtnikov določene stroke. Na drugih sejmiščih itak imajo sejme obrtnikov drugih strok.
Ob koncu povejmo še, da se je na letošnji Flash Moda prijavilo doslej rekordno število razstavljalcev: 120. Tudi notranja oprema sejmišča bo veliko boljša od tistih v prejšnjih letih. Tako obljubljajo organizatorji.
Seja v Podgori
Nocoj se v Podgori sestane tamkajšnji rajonski svet. Seja je napovedana ob 20.30 na sedežu v športni palači v Ul. delle Grappate. Na dnevnem redu so problemi prometa, greznice, asfaltiranje cest, pokopališče, vzdrževalna dela in razno. Predsednik rajonskega sveta Maligoj je za obravnavo teh vprašanj povabil na sejo tudi občinska odbornika za javna dela Del Beria in za finance Albertija.
Stavkovno gibanje carinikov že povzroča prve resnejše težave tudi na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Kot smo poročali včeraj, so cariniki od ponedeljka dalje napovedali vzdržanje od opravljanja nadurnega dela, kar pomeni, da carinska služba deluje samo v dopoldanskem času. To pa očitno ni dovolj, tako da se iz dneva v dan veča število tovornjakov, ki čakajo, da bi prišli na vrsto za carinski pregled. Včeraj jih je bilo že okrog 600 in so se zato na mejnem postajališču že začele pojavljati precejšnje prostorske težave. Pričakovati je, da se bodo v prihodnjih dneh težave še stopnjevale, saj so cariniki napovedali, da bo njihov protest trajal 15 dni, nato pa naj bi v oktobru izvedli še tri celodnevne stavke.
V zvezi s stanjem na mejnem prehodu so se včeraj oglasili odgovorni pri družbi SDAG. Poslali so brzojavko ministru za finance in predsedniku vlade s pozivom, naj poskrbita za čimprejšnjo rešitev sindikalnega spora, ki naj upošteva potrebo po rešitvi problemov, na katere opozarjajo cariniki. S tem stališčem je SDAG seznanila tudi goriškega prefekta, predsednika Pokrajine in Trgovinske zbornice. Opozorili so jih, da utegne postati stanje v prihodnjih dneh nevzdržno. Ne gre namreč samo za ekonomsko škodo, ki
Zapečatili rilo Coronini pogreb najbrž v nedeljo
Smrt zadnjega potomca goriške veje rodbine Coroninijev grofa Guglielma Coroninija pušča še odprta številna vprašanja. Grof, ki je umrl prejšnji četrtek na Dunaju, kamor je odpotoval nekaj dni prej, namreč ni imel bližnjih sorodnikov. Se najbližji je menda grof Hubertus Herberstein z Gradca, sin Coroninijeve sestrične v prvem kolenu, ki pa živi v Grčiji. Brž ko so ga v prejšnjih dneh obvestili o smrti goriškega grofa, je Herberstein odpotoval na Dunaj, danes pa ga pričakujejo v Gorici. Kot smo lahko izvedeli po neuradni poti, naj bi Guglielma Coroninija pokopali v nedeljo popoldne v kapeli zraven vile v družinskem parku v Drevoredu XX. septembra. Tam počivajo tudi njegovi predniki, med katerimi si je pokojni grof uredil mesto za zadnje počivališče. Ni še znano, ali bodo posmrtne ostanke pripeljali v Gorico jutri ali v nedeljo.
Povsem odprto pa je tudi vprašanje zapuščine, glede katere je slišati najrazličnejše domneve in ugibanja. Poleg vile s številnimi slikami in drugimi dragocenimi zgodovinskimi predmeti ter dokumenti in krasnega parka je grof zapustil tudi precejšnje število stanovanj. Nekateri ocenjujejo da naj bi jih bilo več sto v Gorici, Benetkah in drugod tako v Italiji kot v tujini. Doslej še niso našli njegove oporoke. Izdatno premoženje utegne podžgati kakega lakomneža, zato so včeraj dopoldne funkcionarji goriške kvesture
v dogovoru z Nadzorništvom za kulturno in zgodovinsko zapuščino zapečatili vhode v Coroninijevo vilo. Preiskovalci tudi poizvedujejo med goriš-kimi plemiškimi družinami, notarji in odvetniki, da bi našli kako sled o morebitni oporoki. Nekateri namreč trdijo, da je grof nameraval pustiti premoženje posebnemu kulturnemu skladu, ki naj bi ga upravljal. Zaenkrat pa o oporoki ni sledu, zato so premoženje za vsak primer zavarovali in okrog vile izvajajo diskretno nadzorstvo.
Karabinjerji prijeli tatu terenskega vozila
Goriškemu avtoličarju Marinu Vuku, ki.ima delavnico v Ul. Cadorna, so v sredo popoldne na dvorišču tovarne COMG v Vilešu ukradli terensko vozilo Nissan Scout. Še isti večer so karabinjerji pri kraju Ariis di Rivig-nano prestregli avto. Ker se voznik ni ustavil so streljali za njim in preluknjali vse štiri gume ter povzročil precej škode na vozilu. Voznika, 27-letne-ga Graziana Meazza iz Ariisa so aretirali. Včeraj je videmski sodnik potrdil njegovo aretacijo. Meazzo se bo moral zagovarjati zaradi kraje in upiranja možem javnega reda.
Požar v Gabrjah opustošil bivšo gostilno Pri Tinkotu
Silovit požar je sinoči razdejal poslopje bivše gostilne Pri Tinkotu v Gabrjah, na državni cesti proti Trstu. Poslopje je last priseljena trgovca Giovannija Mazzole, ki sicer živi v Martinščini. V hiši je imel skladišča blaga, ki ga prodaja v raznih trgovinah v Gorici in drugod po deželi, manjšo prodajalno in stanovanjske prostore, ki pa so jih še obnavljali. Mogočno poslopje je bilo obnovljeno pred kratkim. Alarm so dali kmalu po 20. uri. Prihiteli so gasilci iz Gorice s štirimi protipožarnimi vozili, kmalu pa so jim priskočili na pomoč še kolegi iz Tržiča, Vidma in Trsta. Gašenje je trajalo pozno v noč. Ogenj je uničil skladišče in prizidek, zajel pa je tudi druge prostore po vsej stavbi. Vzroke požara bodo lahko ugotavljali šele danes kot tudi škodo, ki pa zelo verjetno dosega stotine milijonov lir.
Na sliki (foto Marinčič) gasilci na delu takoj po izbruhu požara.
V primeru da bi eksplodirala bi granata razdejala Selce
Od prve svetovne vojne je minilo že več kot 70 let, toda še vedno bi lahko takrat uporabljeno orožje povzročilo žrtve in hudo razdejanje. Tragediji so se za las približali te dni v Selcah. Med izkopom na dvorišču hiše v Ul. Monte Cosich 35, tl glavne ceste skozi Selce, je namreč lopata stroja za izkopavanje zadela ob večji kovinski predmet. Delavci so nemudoma ustavili stroj in pogledali za kaj gre ter odkrili orjaško granato iz prve svetovne vojne. Takoj so obvestili karabinjerje, ti pa izvedence za razstrelivo. Ugotovili so, da gre za 240-kalibrsko bombo angleške izdelave. Težka je 190 kilogramov, v njej pa je okrog 30 kilogramov razstreliva.
Včeraj zjutraj so jo izvedenci za onesposabljanje peklenskih strojev iz Trsta razstrelili v neki kraški jami pri Foljanu. Marešalo Sturniolo, ki je vodil izvedence, je povedal, da lopata stroja za izkop za las ni povzročila katastrofalne eksplozije. Zadela je namreč ob bok granate, ko pa bi zadela ob njen vžigalnik bi eksplozija gotovo raznesla vse bližnje hiše in povročila večjo škodo na območju kakih 300 metrov naokoli.
Šolo angleščine English lonpge Cenlre
ANTHONV BRADFORD
•	Tečaji za odrasle, mladino in otroke od 4. leta starosti
•	Diplomirano učno osebje v materinem jeziku
Gorica
Ul. Morelli 36 Tel. (0481)34784
Hil

Tri priletne osebe v bolnici po hudem prepiru med sosedi
Prepir med tremi priletnimi sosedi v Ul. Pasubio je prejšnji popoldan terjal poseg kar dveh rešilcev goriške KZE in Zelenega križa ter policije, vse tri pa so nato morali prepeljati v goriško splošno bolnišnico. Spor se je nekaj pred 15. uro vnel med 61-letno Rosalio Nanut, por. Marega in njenim možem Sergiom Marego na eni, ter 70-letnim Ernestom Okroglicem na drugi strani. Vsi trije stanujejo v stanovanjskem bloku v UL Pasubio 2.
Trojica se je najprej začela glasno prerekati nato pa so celo prešli k fizičnemu obračunavanju, tako da je nekdo poklical policijo, da bi preprečili kaj hujšega. Prihitel je tudi rešilec iz bolnišnice. Policisti so spet vzpostavili mir v hiši, toda ugotovili so, da vsi trije sprti sosedi potrebujejo zdravniško pomoč. Ker pa je obstajala nevarnost, da bi se prerekanje nadaljevalo tudi v rešilcu, so policisti ustavili še rešilni avto Zelenega križa, ki je naključno peljal tam mimo. Enega so tako naložili v en rešilec, druga dva pa v drugega.
V splošni bolnišnici so vsem trem morali nuditi prvo pomoč zaradi udarcev, predvsem pa prask, ki so jih dobili po obrazu. Nanutova se bo tako morala zdraviti kar 20 dni, v desetih dneh naj bi okreval Okroglic in v petih Marega.
Na kvesturi so nam povedali, da doslej niso prejeli kake prijave, tako da v zvezi z dogodkom ne nameravajo
postopati. Možno pa je, da v roku 90 dni vloži prijavo kdo med tremi prizadetimi.
Kar tri hude prometne nesreče
V	prometni nesreči na križišču pri Rdeči hiši se je včeraj popoldne okrog 17. ure hudo ponesrečil 23-letni Way-ne Zanier iz Gorice, UL Cappella 26. Zanier se je peljal z vespo in je v še nepojasnjenih okoliščinah trčil v avtomobil. V splošni bolnišnici so mu ugotovili močan pretres možganov in druge poškodbe, zaradi katerih so odredili njegovo premestitev v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Na cesti med Selcami ni Doberdobom sta včeraj okrog 11. ure čelno trčila porsche, ki ga je upravljal 58-letni Giovanni Pamich, primarij kirurškega oddelka tržiške bolnišnice, in A 112, v katerem se je peljal 42-letni Fulvio Altan, prav tako iz Tržiča. Pamich bo okreval v desetih dneh, Altan pa se bo zaradi težjih zlomov moral zdraviti dva meseca.
V	enem mesecu naj bi okreval 25-letni Marino Visintin iz Zagraja, Ul. Vicenza 17, ki se je ponesrečil predsi-noči okrog 22. ure pri Petovljah. Izgubil je nadzorstvo and avtomobilom in sam zavozil s ceste. Zaradi zloma pogačice in rebra so ga sprejeli v ortopedski oddelek goriške bolnišnice.
jo povzročajo zastoji na meji, pač pa tudi za težke prostorske probleme glede razporeditve ustavljenih tovornjakov, saj so na mejnem postajališču v teku dela, ki omejujejo razpoložljiv prostor.
S tem v zvezi je včeraj predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua sprejel predsednika združenja goriških špediterjev Bisesija, ki ga je opozoril na škodo za že itak prizadete avtoprevoznike in špediterje. Bevilacgua je tudi sam pozval vlado, naj skuša čim-prej ugladiti sindikalni spor s cariniki.
Desetletnica spomenika v Jamljah
Sekcija VZPI-ANPI za Dol in Jamlje prireja v nedeljo, 23. septembra, slovesnost ob 10. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB v Jamljah. Na prireditvi, ki' bo ob 15. uri pred spomenikom, bo sodelovala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Ob priložnostnih nagovorih in polaganju vencev bo sledila še kulturno-družabna prireditev s koncertom doberdobske godbe na pihala in zakusko.
■ Občinski svet v Doberdobu se bo
ponovno sestal danes ob 15.30. Na seji bodo razpravljali o najemu finačnih sredstev za nekatera javna dela in o drugih tekočih zadevah.
Fotorazstava ob 20-letnici CIFI
Goriški fotografski krožek CIFI praznuje letos 20-letnico delovanja. V počastitev okroglega jubileja so pripravili večjo retrospektivno in dokumentarno razstavo, na kateri bodo predstavili umetniške fotografije članov in drugo gradivo o delovanju krožka. Razstavo bodo odprli jutri ob 18.30 v galeriji pri deželnem avditoriju v Ul. Roma.
razna obvestila
Občina Števerjan obvešča, da bodo v soboto, 6. oktobra, po Števerjanu pobirali staro železo in druge kovinske odpadne predmete.
Občina Doberdob obvešča, da najavljeni izlet od 12. do 14. oktobra na Dunaj odpade zaradi nezadostnega števila prijav.
SDZPI obvešča, da je še danes čas za vpis v sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje (1. letnik 1000 ur letno): dveletni poklicni tečaj za prodajalce (2. letnik 1000 ur letno); tečaj angleščine 120 ur: tečaj strojepisja 150 ur: tečaj bančne tehnike 30 ur; tečaj za vodilno osebje v podjetjih 30 ur (pogoj za vpis opravljena višja srednja šola); tečaj za upravljanje osebja - plače in ostale obveznosti 80 ur; tečaj fitopatologije 30 ur. Vpisovanje in informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce 3 (tel. 81826), od 10. do 13. ure.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča, da bo za nedeljski izlet na Sevnico odhod ob 6.30 iz Gorice (na Kornu) in ob 6.40 iz Štandreža (na trgu).
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Caccia o ottobre rosso«.
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Esperienze ero-tiche di giovani donne«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Lettere d'amore«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Let nad kukavičjim gnezdom«, 20.30 (revija Pula po Puli) »Meja«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Človek izza rešetk«, 22.30 »Porno lutka«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel-32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 410701.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppe Sini-goi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Alicia Duca, por. Costa iz bolnišnice Janeza o Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavn pokopališče.
V Ljubljani v šestdesetem letu starosti
Umrl je Marian Rožanc
iMirr
V Ljubljani je v noči od torka na sredo umrl slovenski pisatelj, dramatik in esejist Marjan Rožanc. Vest o smrti eminentnega književnika je resnično pretresla ves slovenski kulturni prostor, pa naj so se posamezniki v njem strinjali s pisateljevim delom, ali mu oporekali. Umrl je le nekaj ur po javni predstavitvi njegovega najnovej-lega dela Manihejska kronika in le nekaj dni pred njegovo šestdesetletnico (21. novembra). Kaj naj sedaj zapisovalec še zapiše ob besedi smrt, ki pomeni konec iizične-
ga, bled izmučen obraz, nebitje vsega. Pravzaprav nima povedati ničesar, kar bi pokojniku koristilo, lahko obudi le bežne spomine nanj, le utrinke občasnih srečanj, ki pa so vendarle nekaj pomenila, saj z Rožancem nisi mogel slepomišiti, vedno je šel neposredno v srčiko problema, ki ga je žulil in ga hotel, denimo, s teboj predisku-tirati.
Spominjam se Rožanca s srečanj na Štatembergu, literarnih večerih, nazadnje z obiska na Primorskem dnevniku, ko sva pregledovala časopisne materiale s tragedije v Belgiji pred finalno tekmo za nogometni pokal prvakov med Ju-ventusom in Liverpoolom. Zbiral je gradivo za nov roman, ki naj bi bil nekakšna senzacija... In ta srečanja z njim so bila vedno polna, pa naj sva govorila o nogometu in težavah s slovenskimi nogometaši, ali literaturi in politiki, izhajajoč z drugačnih stališč, a vendarle ne tako oddaljenih, kot bi kazalo na prvi pogled. Povsod ga je spremljala polemična žilica in ni se bal javno nastopati v tem kritičnem tonu, tonu »heretičnega individualista« kot je nekdo rekel, a v katerem je bila vedno v ospredju intelektualna, še prej kot katoliška morala. Človeku je kar težko, ker se je v neznano in za vedno izgubil sočlovek. Še bolj težko pa je slovenski književnosti, ki jo je Rožanc razsvetljeval s svojim bistrim umom in pisateljsko prodornostjo.
Svojo pisateljsko pot je začel z novelami, od zbirke Mrtvi in vsi ostali (1959) do Zračne puške in potem Vstajenja mesa. Kritiki navajajo kot njegovi osrednji romaneskni besedili kaikovski roman Slepo oko gospoda Janka in vojno obdobje oživljajoči roman Ljubezen, ki jima je pozneje ob esejistiki (Demon Iva Daneua, Iz krvi in mesa) in drugi pripovedni prozi pridružil še Metulja, Hudodelce, Nebesa, Sentimentalne čase, Markov evangelij 1/8, Lectio divina in Indijansko zimo. Med dramskimi besedili, denimo Jutro polpreteklega včeraj. Stavba in drugimi, se je v javnost najmočneje zarezala družbeno kritična drama Topla greda, ki jo je takratna oblast celo prepovedala. S svojo najnovejšo literarno ustvarjalnostjo je Rožanc gotovo dosegel enega viškov slovenske esejistike in v ta vrh sodi tudi njegovo zadnje delo Manihejska kronika.
»Namenjen sem bil nekam daleč in onstran-to že, vendar sem hkrati zelo natančno čutil, da se lahko tjakaj prebijem samo z zvestobo svojim krajem in svojim ljudem. Združevati in združiti sem moral skratka startno in ciljno točko svojega romarskega popotovanja, Kdr pa je terjalo od mene nepretrganost in nezamenljivost mojega življenja, zvestobo samemu sebi,« je nekoč dejal Marjan Rožanc. Takšen umetniški in etični čredo ostaja zapisan v njegovih delih.
MARIJ ČUK
Vladimiru Makucu Bevkova nagrada
Že skoraj trideset let se v slovenskem prostoru srečujemo z ustvarjalnostjo slikarja in grafika Vladimira Makuca, rojenega v Solkanu, a že vrsto let živečega v Ljubljani, ki je za svoj bogati grafični opus prejel številna mednarodna in domača priznanja. Letos ob občinskem prazniku Nove Gorice in ob krajevnem prazniku Solkana je dodal še dve: Bevkovo nagrado skupščine občine Nova Gorica in krajevno priznanje Solkana, s katerima sta ga občina in kraj nagradila za življenjsko delo.
Čeprav je ime Vladimira Makuca tesno povezano z razvojem grafičnega snovanja na Slovenskem, zajema njegov v treh desetletjih nastali opus, poleg grafičnih listov tudi slike, risbe in plastiko, ki jih je resda snoval tudi v začetkih svojega likovnega iskanja, toda intenzivneje se je slikarstvu, risbi in plastiki posvečal zadnje desetletje.
Makuc se kot izvrsten poznavalec različnih grafičnih in slikarskih tehnik enako intenzivno in likovno enako prepričljivo izraža kot grafik in kot slikar: ob tem ostajata vsebina in forma v bistvu isti, le tu pa tam ju loči ali dopolnjuje rahlo drugačen likovni izraz. Zeljo po tehnični in tehnološki perfekciji, tako kot mnogi drugi prvi diplomanti ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti, je tudi Vladimir Makuc nosil v sebi vse od konca šolanja. Prva leta po akademiji je Makuc posvečal predvsem tehnološkemu izpopolnjevanju, znan pa je bil tudi kot odličen restavrator in ko-pist srednjeveških fresk. Ukvarjal se je s problemom kombinacije oljnih barv in tempere pri tiskanju lesorezov, okupirali pa so ga tudi problemi reliefnosti odtisov in kombinacij visokega in globokega tiska. Leto 1958 je prelomno v Maku-
V okviru popoldnevov stare glasbe na Repentabru
Koncert čembalista Milka Bizjaka
V nedeljo, 16. t. m., se je v repenta-brskl cerkvi začel ciklus koncertov stare glasbe, ki ga organizira skupina Gallus consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in Tržaške pokrajine. Predstavil se nam je čembalist Milko Bizjak.
Milko Bizjak se je rodil 1. 1959 na Jesenicah. Orgle je študiral na glasbenih akademijah v Ljubljani (prof. Hubert Bergant) in Zagrebu (prof. Žarko Dropulič), kjer je leta 1984 diplomiral z odliko. Izpopolnjeval se je na Glasbeni akademiji v Pragi (Milan Šlecht) in v Gradcu (Otto Bruckner). Koncertira od leta 1979 dalje, zlasti skladbami baročnih in predklasičnih mojstrov. Sam je tudi muzikolog in raziskuje ter tudi izdaja v samozaložbi dela avtorjev iz obdobja baroka in klasicizma, ki so se v rokopisih ohranila v arhivih Slovenije in Hrvaške. Tako smo lahko v nedeljo pobliže spoznali nekatera dela, ki so shranjena v glasbenih arhivih v Klanjcu in Novem mestu.
Najprej smo prisluhnili skladbam štirih različnih anonimnih avtorjev, čigar dela je Milko Bizjak odkril v orgelski knjižnici v arhivu frančiškanskega samostana v Klanjcu.
Takoj smo se poslušalci lahko prepričali o odlični Bizjakovi tehniki, saj so bili vsi prehodi čisto izvedeni, kar je na italijanskih čembalih (z ožjimi tipkami) precej zahtevno. K dobri izvedbi je botrovala tudi mirna - v glavnem prstna - Bizjakova tehnika. Vseeno pa je znal v nekaterih staccato -Prehodih uporabiti zapestje in pri tre-hiolih rotacijo. Izvajalec je odlično pri-
kazal kontraste med legatom in non legatom, kar je tudi ena izmed glavnih značilnosti čembalske igre. V nekaterih skladbah smo imeli občutek prisotnosti pravih ljudskih motivov, kot npr. v Ariji v G, ki jih je izvajalec še posebej poudaril. Isto smo lahko zasledili tudi v prvem Menuetu, v katerem se je skladatelj opredelil na značilen skok kvinte. Zlasti v skladbah iz druge polovice 18. stoletja smo lahko odkrili že viden vpliv galantnega stila, ki je takrat zaživel v Evropi.
Sledili sta Sonati dveh slovenskih skladateljev: Roberta Lesjaka in Jakoba Zupana. Medtem ko je bil prvi kantor in organist v Klanjcu leta 1759 in 1760, je bil Jakob Zupan učitelj, organist in skladatelj, ki je deloval v Kamniku. Napisal je prvo slovensko opero Belin po libretu J. D. Deva. Glasba je izgubljena, ohranil pa se je libreto. Poleg opere je Zupan napisal tudi druga večja vokalno-instrumen-talna dela (Te Deum, Regina coeli, Litanije, Maše...).
Obe skladbi terjata od izvajalca dobro pripravljenost, saj sta po obsegu širnejši in zahtevnejši. Za Zupanovo Sonato je značilna zlasti brezskrbnost, ki meji skoraj na ironijo z ostinatnimi ponavljanji istega tematičnega elementa, »vpijočimi« signali desne roke, ipd. Obe komponenti sta prišli pri Bizjakovi igri lepo do izraza.
Sledile so še skladbe dveh anonimnih skladateljev. Skladbe zadnjega avtorja so bile najdene v arhivu frančiškanske cerkve v Novem mestu.
Čeprav spadajo skladbe teh dveh mojstrov v drugo polovico 18. stol., smo se lahko prepričali, da v njih manjkajo vplivi mannheimske šole, ki se je začela takrat razvijati. Nek na-redek v izraznosti lahko zasledimo v onati v G, kjer so prisotni dramatični, kromatičm elemeti. Tako je v zadnjih dveh sonatah viden vpliv Scar-lattija, bodisi zaradi obsega skladb, kot tudi zaradi ponavljajočih se ka-denčnih vzorcev (tako tipičnih za Scarlattijev stil), živahnejšega ritma, briljantnosti in zaradi pogoste rabe
§:
varljive kadence. Tudi v izvedbi teh skladb je bil Milko Bizjak kos katerikoli tehnični težavi. Hvalevreden pa je bil zlasti izrazit prikaz fraziranja.
Objektivno povedano pričujoče skladbe nimajo velike umetniške vrednosti, vendar so zelo zanimive z muzikološkega vidika. Iz njih lahko razberemo, kako je bilo bogato glasbeno življenje v naših krajih in kako so bili tudi naši glasbeniki odprti na evropski glasbeni okus.
MARKO OZBIČ
čevih začetnih iskanjih, saj prvič javno razstavi svoja dela. Odtlej se je njegova umetniška pot strmo vzpenjala: samostojnim in skupinskim razstavam doma slede razstave v tujini, tem pa tudi vse številnejša in pomembnejša priznanja in nagrade.
Za dve desetletji se umetnik skoraj v celoti prepusti magični moči grafike: vzpodbuda in navdih mu je bila v podzavest vtisnjena kraška pokrajina. Na tej poti ustvarjalnih iskanj je prehodil več obdobij: v prvem, po akademiji, je čistil in oblikoval svoj likovni predstavni svet, drugo obdobje, ki se začne leta 1960, označuje delo in učenje v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja, kjer odkrije tehniko barvne jedkanice in akvatinte, ki mu je odprla nove vsebinske in formalne možnosti. V letu 1963 se prično kazati znaki tretje faze, ko izoblikuje stil, ki se je oplajal v primorsko-is-trskem ambientu, že čez dve leti pa sledimo tako vsebinskim kot formalnim premikom, ki se jasneje izoblikujejo v letu 1968. V tem obdobju vidneje izpostavi ironijo in grotesknost izraza, ki nadomestita prej značilno liriko in trpkost. Novo poglavje v grafični likovni zvrsti pomenijo grafični listi, ki jih Makuc realizira ob koncu sedemdesetih let. Nastaja vrsta »pokrajin«, v katerih poezijo in toplo čustvenost ter nostalgijo iz prejšnjih obdobij komaj še slutimo. V letu 1982 pa prične realizirati nov ciklus, kjer v tehniki barvnega globokega tiska spontano in vehementno izriše valovite in mehke poteze novih vsebinskih elementov.
V tej fazi sproščenega urejanja grafičnega lista se njegovo likovno zanimanje mnogo bolj intenzivno vrača k slikarstvu. S slikarstvom se je poskušal že v letu 1964, mnogo bolj zagnano v obdobju od 1973-81, ko se tej zvrsti bolj poglobljeno in sklenjeno predaja vse do danes. Tako v slikarstvu kot v plastiki, ki jo prične realizirati v letu 1983, ohranja isti motivni in ustvarjalno predstavni svet, ki je več kot dve desetletji že prisoten v grafičnem ustvarjanju. Njegovo slikarsko snovanje je zelo osebno in specifično. Ob motivih, ki nas desetletja spremljajo na grafičnih listih, je uporabil svojo tehniko, kjer slika na les z dis-perzijsko tempero, uporablja pesek in lepila in barvne steklene črepinje. Slikarsko površino zapolnjuje z risarskimi posegi in kolaži. Tako v slikarstvu kot v plastiki je osnovni material les, ki plastiko in sliko uokvirja in vključuje okvir ali podstavek kot integralni del stvaritve.
Ob vseh teh tehnoloških spremembah in formalnih nadgrajevanjih se je Makučev motivni svet postopoma bogatil. Če je v zgodnjih šestdesetih letih upodabljal petelina, vola, osla, konja, žene in arhitekturni pejsaž, je v sedemdesetih letih kot osrednji ikonografski motiv uveljavil ptico, močerada, kuščarja in škorpijona. Odtlej se čedalje bolj uveljavlja motiv nazobčanega urinega kolesca, ki ga dopolnjujejo matematično pravilni liki, tabele, meteorološke karte. Ti so prisotni tudi v osemdesetih letih, kjer pogosto izstopa rastlinski svet, ponovno pa se uveljavita motiva ribe in ptice.
Za Vladimirom Makucem je že dolga ustvarjalna pot, ki mu je prinesla obilo umetniškega zadoščenja, vendar njegova umetniška nrav ga žene v nova obzorja: če se grafiki, ki se ji je posvečal večino ustvarjalnih let, odpovedal, je toliko bolj prodrl v nove likovne zvrsti, ki so ga v preteklosti mamile, pa se jim ni mogel v celoti posvetiti. Zato so zdaj njegova risba, slika in skulptura toliko bolj doživeti in izpovedno prepričljivi.
NELIDA SILIČ NEMEC
Pisma Stanka Vuka v režiji J. Babiča
Ko so pred leti izšla »Ljubezenska pisma« pri Založništvu tržaškega tiska in takoj zatem še roman Fulvia Tomizze »Mladoporočenca iz Ulice Rossetti«, se je ponovno dvignilo zanimanje za tragično usodo pesnika Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažičeve. Izbor pisem nam je približal enkratno epis-tolarno literarno in osebno pričevanje. Tomizza pa je za svojo »doku-nientarno« prozo prejel prvo mednarodno literarno nagrado Vileni-ca. Tone Partljič je za Mestno (jledališče ljubljansko izbral iz pisem značilne odlomke in poglavja ter jih zvezal v monodramo z naslovom »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«, kar je citat iz enega izmed prvih pisem v tem skoro štiriletnem dopisovanju med možem in ženo. Žal so ohranjena samo Stankova pisma.
Na mali sceni Mestnega gledališča je »Pisma« zrežiral tržaški režiser Jože Babič. V vlogi Stanka Vuka nastopa pesnik in igralec Fone Kuntner. Premiera bo drevi °t> 21. uri, prva ponovitev pa jutri
Režiser Jože Babič
ob 19.30. Že sedaj vlada v Ljubljani veliko zanimanje za gledališko interpretacijo tega presunljivega dokumenta iz naše polpreteklosti.
Mladinski PZ iz Češke navdušil
Kadar pojejo otroški zbori je vedno prijetno, ko pa nastopi tako kvaliteten mladinski zbor, kakršen je zbor »Seve-raček« iz češkega Libereca, potem je to seveda tudi posebna koncertna poslastica tudi za najbolj zahtevnega poslušalca.
Okrog 40-članski dekliško-otroški zbor deklet, ki je kot gost Dekliškega zbora Glasbene matice nastopil v torek zvečer v dobro zasedeni evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili, je s svojim petjem celo presegel pričakovanja glede na to, da je znana visoka kakovostna raven mladinskega zborovskega petja na Češkoslovaškem. Čeprav gre seveda za predmutacijske glasove, je bilo njegovo petje tako zvočno kot interpretacij sko malodane dovršeno s skoraj brezhibno intonančno zanesljivostjo ne le v polifonih pač pa tudi v sodobnih, dinamično in ritmično zahtevnih skladbah sodobnih avtorjev, napisanih nalašč za ta zbor. Presenetila je tudi vzorna disciplina mladih pevk, kar pri otroških zborih ni pogosto tako, da so dirigentu često zadostovale le nakazane kretnje roke in se mu je zbor tako v prvih, kot še zlasti v drugih glasovih, odzival s tako rekoč naravno tenkočutnostjo. Vse to kar smo slišali na dobro uro trajajočem koncertu, je bila samo še potrditev zborovega ugleda, s katerim je osvajal občinstvo tudi na svoji tokratni turneji po Italiji, ki jo je na povratku v domovino in pred prihodom v Trst, sklenil z nastopom na mednarodni reviji zborov v Fanu. V dirigentu Milanu Uhereku ima zbor očitno ne samo izvrstnega pedagoga, marveč tudi tisti pravšnji strogi, pa vendarle očetovski odnos, ki daje razpoloženjski ton ne le zboru, marveč tudi poslušalcem, kar je prišlo lepo do izraza tudi na torkovem koncertu.
Zbor »Severaček« je v prvem delu zapel Bachovo skladbo Sicut locutus est, Palestrinovo Pueri hebraeorum, Villa-ertovo Pesem, Vodnanschyja Rorando Coeli z odmevom vokalnega kvinteta iz ozadja cerkve, nato pa je prešel v glavnem na bolj narodni oz. ljudski klasični in sodobni repertoar iz bogate češkoslovaške zborovske zakladnice. Tako je z izredno milino podal Smetanovo pesem Zvezda moja, nato v komorni sestavi 16-članskega dekliškega zbora češko ljudsko Ljubost in sodobno nalašč za ta zbor napisano in ritmično zahtevno skladbo Miroslava Hejkela, potem pa spet v popolni zasedbi Bohuslava Martinuja prekrasno Pomlad, pa češko ljudsko v Ebanovi priredbi Lastovička, še eno moderno in živahno »noro pesem«, kot jo je označil dirigent, z vmesnim ploskanjem rok, nato pa tisto, ki je izvvala še posebno topel aplavz, moravsko narodno pesem na nam priljubljeno melodijo Zabučale gore s prekrasnim glasom solistke in nežno mrmrajočo spremljavo vsega zbora, pa še eno sodobno češko v hitrem tempu in nihajočo med fortissimi in nežnimi pianissimi.
Navdušenim aplavzom razneženega občinstva se je zbor oddolžil še z odlično izvedenim finalom iz Fantazije za zbor in klavir L. W. Beethovna, z Vajo za koncert anonimnega avtorja iz 18. stoletja , ki didaktično ponazoruje pevsko vajo pod taktirko mlade zborovodkinje, poslovil pa se je (z željo po novem snidenju) s prekrasno uspavanko Lahko noč z najmanjšo solistko iz zbora z neverjetno kristalno čistim prvim glasom in ob valovanju celotnega zbora. Pri klavirju je zbor spremljal Vilem Valkoun.
Res koncert, ki bo ostal v spominu, (j. k.)
Obračun prve evropske nogometne srede: Italijani in Jugoslovani igrali spremenljivo
Popoln uspeh Avstrijcev in Angležev
Izgredi na igriščih
Mnogo lepih srečanj, mnogo lepih golov, mnogo presenečenj in mnogo protagonistov »italijanskega« mundia-la v središču evropske nogometne scene — to so bile (ob številnih izgredih, o katerih pišemo na drugem mestu) značilnosti prvega kola evropskih nogometnih pokalov. Po petih letih diskvalifikacij sta v pokalih spet nastopili angleški ekipi (Manchester Unitev v pokalu pokalnih zmagovalcev in Aston Villa v pokalu UEFA), njun uspeh pa je bil stoodstoten. Popoln uspeh so zabeležile še avstrijske ekipe s štirimi zmagami.
Italijani so se še kar dobro odrezali (štiri zmage, en neodločen izid, dva poraza v gosteh), podobno kot Zahodni Nemci in Škoti. Med tako imenovanimi »manj kotiranimi ekipami« naj omenimo izvrsten start turskih in islandskih moštev, medtem ko so portugalske, španske in češkoslovaške enajsterice dokaj razočarale.
To je bil seveda obračun prvih tekem. Povratna srečanja bodo morda predvidevanja strokovnjakov po prvih tekmah postavila na glavo.
V	prvih tekmah so dosegli skupno 155 golov (povprečno 3,4 na tekmo).
POKAL PRVAKOV
V	15 tekmah je padlo 56 golov. Pet ekip je zmagalo v gosteh (Real Madrid, Spartak Moskva, Dinamo Dresden, Rangers Glasgow in Bayern Miin-chen). Bayernu je v Nikoziji trda predla, saj je Hapoel vodil z 2:1 vse do treh minut pred koncem, ko je Bayern dosegel dva gola in zmago. Švedski Mal-mb je le s težavo (3:2) odpravil presenetljivi Besiktas (Istambul). Prestižno zmago je osvojil islandski Akuceyri proti sofijskemu CSKA. Maradonov Napoli ima napredovanje že zagotovljeno, Crvena zvezda pa se bo morala v Švici še pošteno namučiti, če bo hotela izločiti Grasshoppers (v Beogradu 1:1).
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
V	15 tekmah je bilo doseženih 33 golov. V gosteh so slavili praška Duk-la, Liege, Juventus, Austria in škotski Aberdeen. Lanski prvak Sampdoria je izgubila v gosteh, večja presenečenja pa sta pripravila Trabzonspor (Turčija) z zmago nad Barcellono (2:0) in Rey-
kjavik (Islandija) z zmago proti švedskemu Djurgardenu (kar 3:0). V tem pokalu Jugoslavija nima svojega zastopnika, ker je splitski Hajduk, letošnji jugoslovanski prvak, bil za dve leti izključen iz evropskih pokalov.
POKAL UEFA
V 31 tekmah so nogometaši 66-krat zatresli mrežo. V gosteh so zmagali Dundee, Arnhem, Bologna, Admira, Craiova, Monaco in Partizan. Največje presenečenje predstavlja zmaga luksemburške ekipe Avenir proti Interju iz Bratislave. To je sploh prva zmaga luksemburških ekip v evropskih pokalih. Presenetljiva je tudi visoka zmaga (5:0) danskega Brondbyja proti zahod-nonemškemu Eintrachtu in istambul-skega Fenerbacheja proti portugalski Vitorii Guimaraes (3:0). Štiri španske ekipe so zbrale le dve točki.
Letošnja prva evropska nogometna sreda se je iztekla ne le v znamenju usnjene žoge, pač pa tudi v znamenju nasilja in izgredov. V Bergamu, na Dunaju, v Kobenhavnu in Londonder-ryju je bilo tako vroče, da so morali organi pregona večkrat poseči.
V Bergamu so navijači Dinama že nekaj ur pred začetkom tekme ustrahovali po ulicah, razbijali izložbena okna in avtomobile. Po tekmi so se še spopadli z navijači Atalante. Policisti so jugoslovanskim navijačem zaplenili nože, petarde, strašilne pištole, sekire, kladiva, šape in superalkoholne pijače. 23 prenapetežev (med temi devet
Jugoslovanov) so odpeljali na kvesturo, dva Jugoslovana pa so nato aretirali. Pri incidentih je en Jugoslovan izgubil oko, trije policisti in pet karabinjerjev pa je bilo lažje ranjenih.
Na Dunaju so se želeli navijači domače Austrije »maščevati« Interjevim navijačem za dogodek izpred sedmih let v Milanu, ko je bil avstrijski navijač Gerhard Wanninger hudo ranjen. Italijanske navijače so pričakali v zasedi in jih napadli s kamenjem že pred tekmo. Med srečanjem so se izgredi nadaljevali na tribunah, po srečanju pa izven stadiona. Avstrijska policija je med drugimi aretirala znanega Interjevega »navijača« Paola Coli-vo (26 let), znanega z vzdevkom »Oro-žar«, ki ga italijanska policija že dobro pozna zaradi njegovih številnih izpadov na tekmah Interja. Prenapetež je član skrajnodesničarske skupine, ki poveličuje nacizem in se je lani »izkazala« z razobešanjem protijudovskih gesel na milanskem stadionu. Ob njem je avstrijska policija ustavila še štiri Interjeve navijače, ki naj bi ranili avstrijskega agenta, a jih je že ponoči izpustila, potem ko so poravnali globo.
V	Kobenhavnu, kjer sta igrala domači Brondby in frankfurtski Ein-tracht, so nemški navijači, pripadniki neonacistične skupine, dobesedno pobesneli, potem ko so domačini povedli z golom črnopoltega napadalca. Malo je manjkalo, da se ni ponovila tragedija iz bruseljskega Heysela, saj se je začela množica trumoma izogibati pretepačem. Le hiter poseg organov pregona je preprečil najhujše. Tekma se je nato nadaljevala, domačini pa so zmagali kar s 5:0.
V	Londonderryju je nekaj ur pred tekmo med Derryjem City in Nizozemskim Arnhemom eksplodirala bomba, ki so jp verjetnostinastavili pripadniki IRA. Žrtev na srečo ni bilo in tekmo so lahko regularno odigrali.
Azijske igre v Pekingu
Irak je bil izključen
PEKING — Kuvajtski šejk Ahmed Fahd Al-Ahmed Al Sabah, sin bivšega predsednika Azijskega olimpijskega komiteja Fahda Al-Ahmeda Al-Sabaha, ki je bil ubit v dneh iraškega vojaškega napada na Kuvajt, je z rokami, dvignjenimi v znak zmage, zapustil včerajšnjo sejo generalne skupščine Azijskega olimpijskega odbora, na kateri so izključili Irak z azijskih športnih iger.
Seje generalne skupščine se je udeležilo 36 delegatov od 38 azijskih držav, članic komiteja. 27 članov je glasovalo za izključitev Iraka zaradi napada na Kuvajt, trije so glasovali proti, pet članov generalne skupščine pa se je vzdržalo, ena glasovnica je bila neveljavna. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi vodja iraške delegacije Almullah Karim skušal prepričati predstavnike drugih držav, naj ne vmešavajo političnih zadev v izključno športno prireditev, kaže pa, da ni nihče od prisotnih spregovoril v bran tej tezi.
Po glasovanju je glasnik iraške delegacije jezno komentiral, da je Azijski olimpijski komite vso zadevo dobro zrežiral in da na seji sploh ni bilo nobene razprave. Dodal je še, da bo iraška delegacija s športniki že danes zapustila Peking.
Azijske igre se bodo začele jutri. Peking se je za to veliko športno manifestacijo pripravljal že mesece in vložil vanjo mnogo truda in sredstev, da bi Azijcem - pa tudi drugim - dokazal, da je postala tudi Kitajska v športnem in organizacijskem pogledu prava velesila. Po drugi strani imajo letošnje azijske igre tudi velik politični pomen, saj skuša kitajska vlada s športom pridobiti tisto mednarodno soglasje, ki ga je izgubila junija lani s pokolom na Tienanmenu.
Samaranch skuša potolažiti Grke ki pa nočejo njegovih »drobtinic«
TOKIO — Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch preživlja te dni, odkar je MOK izbral Atlanto za sedež »stoletnih« olimpijskih iger, hude ure. Včeraj se je moral na tiskovni konferenci ob zaključku zasedanja generalne skupščine MOK na vse kriplje »zagovarjati« zaradi tiste nesrečne odločitve.	* ’
Predsednik MOK je skušal nekoliko omiliti napeto ozračje z napovedjo, da bo ob stoletnici iger leta 1996 skušal predložiti Grčiji »kako posebno in pomembno manifestacijo«. Na vprašanje, kaj se skriva za vsem tem, ni hotel odgovoriti. Dejal je, da bodo predlog iznesli šele, ko se bo v Grčiji polegla jeza zaradi poraza Aten v tekmi z Atlanto.
Njegov sicer še povsem meglen predlog pa je že naletel na negativne reakcije grške olimpijske delegacije. Eden od njenih predstavnikov je v tej zvezi omenil, da so hotele Atene jubilejne igre, ker so bile zibelka modernih olimpijskih iger, nočejo pa v zameno tolažilnih manifestacij.
Samaranch nadalje ni odgovoril na vprašanje ali obstaja kakšna zveza med komercializacijo iger in izidom glasovanja. Besedo je prepustil podpredsedniku MOK, Kanadčanu Dicku Poundi, ki je odgovoril le, »da ne obstaja nobena povezava in bi lahko igre ob stoletnici izvedli kjerkoli.«
Predsednik MOK je nadalje potrdil, da Južne Afrike vsaj do iger v Barceloni ne bodo vključili v komite. Glede prošnje treh baltskih republik po lastnem predstavništvu v MOK je Samaranch povedal, da bi morali to vprašanje najprej rešiti po politični poti v dogovoru z organi SZ.
Na košarkarskem turnirju Alpe-Adria v Kulturnem domu v Gorici
V finalu nogometnega turnirja Turn & Taxis
Jadran TKB presenetil Pordenončane
Primoiju zmanjkalo moči
JADRAN - PALL. PORDENONE 96:86
(52:56)
JADRAN: Crisma 15, Oberdan 11, Čuk 14, Pregare 13, Stanissa 5, Sosič 11, Mer-lin 16, Paulina 9, Smotlak 2, Pertot.
PALLACANESTRO PORDENONE: Pupulin 9, Puntin 9, Locatelli 4, Pagnozzi 4, Zanetti 5, Marioni 9, Turel 26, Span-ghero 3, Disante, Piva 5, Zaghis 5, Basti 12.
GORICA — Jadran je prvi finalist košarkarskega turnirja Alpe-Jadran za drugo in tretjeligaška moštva. V prvem polfinalnem srečanju, ki je bilo sinoči v go-riškem Kulturem domu, so Vatovčevi varovanci suvereno odpravili ekipo Palla-canestro Pordenone, ki nastopa letos v prvenstvu B-2 lige in naj bi, sodeč vsaj po napovedih, bila ena izmed kandidatov za napredovanje v višjo ligo.
V ključno fazo tekmovanja, ki je letos v organizaciji ŠŽ Dom iz Gorice, sta se uvrstila še Postojna in Oderzo, ki je pre-seneltlivo izločil bivšega prvoligaša Pall. Gorizia. Brez dvoma je organizacija finalnega dela turnirja lahko v ponos go-riškemu združuenju in istočasno tudi priložnost za vse goriške ljubitelje tega športa, da si lahko ogledjajo res kakovostno tekmovanje.
Zmaga Jadrana je vsekakor presenečenje, saj so veljali Pordenončani za favorita in so vlogo povsem opravičili v prvem polčasu, ko so stalno vodili. Najvišja prednost je znašala 12 točk (36:24), ki so si jih Drvaričevi varovanci nabrali predvsem po zaslugi neustavljivega stralca Turela. Naši predstavniki so šele v poslednjih minutah nekoliko reagirali in uspeli zmanjšati zaostanek.
V	drugem delu so jadranovci še bolj strnili vrste in onemogočili nasprotniku pot do koša. V 6. minuti so prvič povedli (63:62) in si v zanosu priborili 8 točk prednosti. Velika agresivnost v obrambi in dopadljive kombinacije v napadu so zbegale nasprotnika, ki je tudi živčno odpovedal. V 13. min. je bil namreč izključen Turel. Tedaj je bilo jasno, da Pordenončani ne bodo več zmogli rezultata popraviti.
Zadnje minute so bile lepa priložnost za naše košarkarje, da so poskrbeli tudi za nekatere atraktivne poteze. Zmaga je bila sad res spodbudne kolektivne igre, saj so vsi igralci dali res vse od sebe in so v isti meri zaslužni za uspeh. (Mal) POSTOJNA - ODERZO 92:58	(45:32)
Finalni tekmi za 1. in 3. mesto bosta v sredo, 26. t. m.
Toscano (Čupa) zdaj na 3. mestu
VARAZZE (SAVONA) — V drugi regati italijanskega jadralnega prvenstva v razredu laser radial je včeraj član JK Čupa Dani Toscano zasedel 7. mesto in je na skupni lestvici na 3. mestu. S 7,75 kazenske točke in 4 točke manj od vodilnega.
V	isti regati sta bila ostala dva člana Čupe, Marko Tomšič in Igor Marušič 30., oz. 33. Na skupni lestvici je sedaj Marušič 19. (39 točk), Tomšič pa 27. (49 točk).
danes igra za vas - danes igra za vas
Stani Kalc
Atalanta - Cagliari	X
Cesena - Juventus	X	1
Lecce - Lazio	X
Milan - Fiorentina	1
Parma - Napoli	X	2
Piša - Genoa	1
Roma - Bari	1	X
Sampdoria - Bologna	1
Torino - Inter	1X2
Reggina - Cremonese	X	2
Triestina - Padova	1
Piacenza - Como	1X2
Casertana - Perugia	X
Stani Kalc (letnik 1949) Je svojo nogometno pot začel pri Triestini. Teklo je leto 1966 in igral je pri naraščajnikih. Imel je dobre možnosti, da se prebije naprej, a samo znanje ni pomagalo, »stricev« pa ni imel. Zatem je igral pri Zarji (od 1. 1969 do 1974), nakar je prestopil k Gaji. Ko je leta 1983 opustil igranje, je postal načelnik nogometne sekcije, leta 1987 pa predsednik. Pred leti je vzljubil še gore, rad pa tudi smuča. Prejšnji teden je Ugo Dornik pravilno napovedal 10 izidov.
Kot smo poročali, je Toscano zmagal v prvi regati, na kateri je Igor Marušič — po diskvalifikaciji treh jadralcev — zasedel 6. mesto, Marko Tomšič pa je bil 19.
V razredu laser standard se je od tekmovalcev Čupe včeraj najbolje izkazal Aleks Domeniš z 12. mestom, medtem ko je bil Adriano Ferfoglia 28. Na skupni lestvici je sedaj Domeniš na 13. mestu, Ferfolja pa je 31.
Eriksson v vodstvu
PERTH — Po prvi etapi avtomobilskega rallyja v Avstraliji sta v vodstvu Eriksson in Permander na mitsubishiju. Sledijo: 2. Kankkunen - Piironen (lancia) po 6": 3. Sainz - Moya (toyota) 24": 4. Fiorio - Pirollo (lancia) 36"; 5. Carlsson -Karlsson (mazda) T13".
Dva od glavnih favoritov, Ericsson (to-yota) in Auriol (lancia) sta zaradi okvar bila prisiljena k odstopu.
Nannini in Ferrari
ESTORIL — Italijanski pilot formule ena Nannini je včeraj nekoliko bolje pojasnil, zakaj ni prestopil k Ferrariju. Dejal je, da so od vsega začetka govorili, da bo pogodba dveletna. Zatem so mu sicer ponudili enoletni dogovor, vendar so mu v zameno nudili nekatera druga zagotovila, kot na primer to, da bo potrjen še za eno sezono, če doseže določene rezultate. Ko pa je šel k odvetniku, pri katerem bi moral pogodbo podpisati, je ugotovil, da vsega tistega, kar so mu obljubili v zameno za enoletno pogodbo, enostavno ni bilo.
1.	dirka (Bologna, kasaštvo): Lancas-ter OM (skupina X) je glede na formo nesporen favorit. Od skupine 1 omenimo kobilo Une Da Rio. Od skupine 2 si omembo zasluži najboljša italijanska samica Lobster As.
2.	dirka (Padova, kasaštvo): Super Freddie (2) bi lahko še povečal svojo bero zmag. Njegov nastop pričakujemo z zazupajem. Taka vrsta dirke ustreza tudi konju Impasse (X). Preseneti lahko Indigeo (1).
3.	dirka (Montecatini, kasaštvo); Čeprav ni v najboljši formi, naj kot favorita označimo konja Ibaco San (X). Disinvolto (2) utegne biti zanj trd oreh. Od skupine 1 omenimo konja Extro Toscano.
4.	dirka (Rim, galop): šušlja se, da je Bucker (X) končno dosegel top formo in je zato sposoben zmagati na tej dirki. Pozor na konja Elsa Morante (1), ki mu razdalja ustreza. Pričakovanje vlada za nastop Ivoryja Tomasa (2).
5.	dirka (Milan, galop): Timeform (X) se vrača v najboljšo formo. Kljub obtežitvi je naš favorit. Od skupine 2 naj omenimo regularnega Rocket Love. Pozor na Monastira (1).
PRIMORJE - FORTITUDO	0:1
po podaljških (0:0, 0:0)
PRIMORJE: Coronica, Štrukelj, Milani, Trampuš (Štoka), Pipan, Ussai, Li-van, Savarin, Sullini, Crevatin, De Marco (Škabar).
Prosečani so v finalu za 1. mesto klonili le po podaljških. Nasproti pa so imeli miljski Fortitudo, ki že vrsto let uspešno nastopa v prvi amaterski ligi. Tekma vsekakor ni bila preveč privlačna, saj so napadalci redkdokdaj uspeli streljati na vrata. Pri »rdeče-ru-menih« se je namreč poznala odsotnost Antonija in v napadu Miklavčiča. Poleg tega so bili še brez izključenega branilca Lukše. Igra je tako potekala predvsem na sredini in oba vratarja sta imela malo dela.
Po izteku 90. minute sta ekipi odigrali še podaljška. Že po 5. min. prve-
6.	dirka (Firence, galop): Passatore (2) se v podobnih shemah vedno uveljavlja v finišu. Najbolje naj bi se mu upiral Magic Form (1). Generousity Gem (X) lahko preseneti.
DIRKA TRIS
V Rimu bo nastopilo 15 konj. Naši favoriti: 6 Nino Nicoletit; 10 Bubka; 12 Svamico. Za sistemiste: 7 Summer Sting; 9 Linda Miller; 1 Valiant Girl.
1.	—	prvi	X	1
drugi	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	X
drugi	2	1
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	1	X
ga polčasa pa so Miljčani povedli s strelom v kazenskem prostoru po podaji z desnega krila. Po zadetku so Prosečani poskusili reagirati, a pazljivost nasprotnika in pa utrujenost sta opravili svoje, tako da je rezultat ostal nespremenjen.
Po tekmi je ob prisotnosti princa Turn und Taxisa in soproge (na sliki Davorina Križmančiča vidimo slednjo, ko izroča pokal kapetanu Primorja Pipanu) nagrajevanje. Ekipe pa so se uvrstile po sledečem vrstnem redu: 1. Fortitudo, 2. Primorje, 3. Pon-ziana, 4. Vesna, 5. Zarja, 6. San Marco,
7.	San Sergio, 8. S. Canzian. Ob raznih nagradah je disciplinski pokal prejelo Primorje, priznanje za najboljšega vratarja pa član Primorja Coronica.
(Š. M.)
obvestila
SHINKAIKARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni p° starosti in stopnjah. Za informacije teina št. 327342.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče na igrišču Doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
SK DEVIN
organizira ob Oktoberfestu štiridnevni izlet v Salzburg in Miinchen od 21. d° 24. t. m. Za vpisovanje in informacij6 Jordan Purič - tel. 327196 in Bruno Škerk - tel. 200236.
ŠD KONTOVEL
ODBOJKARSKI ODSEK sporoča, da bo prvi trening miniodbojke in superminiodbojke v ponedeljek' 24. t. m. ob 16. uri v telovadnici o” društvenem športnem igrišču na «0JJ’ tovelu. Vabljene nove in dosedanje odbojkarice.
JK ČUPA
vabi člane na društveno regato za ka-jutne jadrnice, veljavno za društveno prvenstvo, v nedeljo, 23. t. m. Start on 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje v tajništvu društva.
Namiznoteniški turnir drugokategornikov v Veroni
Spodbuden nastop Miliča ter Mersija (oba Kras)
Že 14. odbojkarske priprave ZSŠDI za začetnike
Tečaj ohranja svoj čar
Udeleženci tečaja na 1. maju v Trstu s trenerji in organizatorji
Medtem ko so Krasovi nemiznote-niški mladinci igrali v Centu (o tem smo že poročali), sta člana Cristian Mersi in Igor Milič merila moči na turnirju drugokategornikov v Veroni. Krašovca sta s svojim nastopom zares zadovoljila in z doseženimi rezultati dokazala, da sta kos tudi boljšim igralcem iz druge kategorije.
Pravilnik letošnje sezone vnaša novost, da na državnih turnirjih drugokategornikov lahko nastopajo tudi tretjekategorniki. Tako je lahko nastopil tudi Igor Milič (3. državna kategorija, 65. mesto ex aeguo). V dvojicah s Tržačanom Coscianijem starejšim sta pustila za sabo vrsto odličnih igralcev in na končni uvrstitvi zasedla 3. mesto. Cristian Mersi pa je skupaj s Coscianijem mlajšim zasedel odlično 5. mesto. .
Pred dnevi je bila v Trstu tradicionalna regata za trofejo Ornella Rasini v razredu optimist, na kateri je nastopilo 89 jadralcev, med katerimi tudi dokajšnje število naših.
Najboljšo uvrstitev naših jadralcev je dosegel Sirenin predstavnik Andrej Močilnik, ki je osvojil odlično 3. mesto. Na
V 3. amaterski nogometni ligi
Kras v tržaško-goriški skupini
Pokrajinski odbor nogometne zveze je v svojem zadnjem uradnem obvestilu št. 5 z dne 19. 9. med drugim sporočil, da je prišlo do sprememb v sestavi skupin v 3. amaterski ligi. Enajsterica Krasa v letošnji sezoni ne bo igrala v skupini I (tržaška), kot je bilo prvotno sporočeno, temveč so jo uvrstili v skupino H (goriško-tržaška), kjer igrata Mladost in Sovodnje. Namesto Krasa bo v skupini I igrala Opicina.
Potrjeno je bilo, da se bo prvenstvo v 3. amaterski ligi pričelo 30. septembra.
Mersi je nato v igri posameznikov najprej zmagal v svoji skupini (med drugim je premagal tretjega nosilca Ouaglio, ki je kasneje zasedel drugo mesto) in se prebil med najboljših 16. V nadaljevanju tekmovanja je v lepem in napetem boju z 2:1 v setih premagal še Maria Oltra iz Veneta in se prebil do četrtfinala, kjer je moral priznati premoč Terabbie iz Lombardije s tesnim izidom 2:1. Tudi Igor Milič se je izkazal v igri posameznikov, kjer mu le za las ni uspela uvrstitev med 16 najboljših. Premagal je namreč tretje-kategornika Ghezzeja iz Bočna, nato pa je v odločilni tekmi s Fusconijem (21. na državnih lestvicah druge kategorije) klonil z 2:1. Vsekakor gre za prodoren uspeh naših igralcev v Veroni, kar nam vliva optimizem glede na nastope v prvenstvu moške B-2 lige.
(J. J.)
zelo dobrem petem mestu pa je je pristal Nevio Sabadin (Sirena), medtem ko je bil Čupin predstavnik Goran Bandelj osmi.
VRSTNI RED: 1. Bivi (San Giorgio No-garo); 2. Sancin (Adriaco Club); 3. Andrej Močilnik (Sirena); 5. Nevio Sabadin (Sirena); 8. Goran Bandelj (Čupa); 14. Aleš Omari (Sirena); 18. Iztok Colja (Čupa); 19. Ana Žerjal (Čupa); 24. Andrej Petaros (Čupa); 27. Ivan Zidarič (Čupa); 38. Ales-sio Pincin (Cupa); Mojca Žerjal (Čupa); 50. Katja Omari (Sirena); 58. Johana Križnič (Čupa) itd.
Sovodenjkam 2. mesto na prazniku odbojke
Na goriškem prazniku odbojke, ki so ga pripravili na Trgu Battisti, so se mlada sovodenjska dekleta dobro izkazala na tekmovanju v miniodbojki, saj so zasedla 2. mesto za Romansom.
Srečanje, ki so ga pripravili tudi v humanitarne namene, je bilo predvsem priložnost, da so se srečale mlade odbojkarice iz goriške pokrajine.
Sovodenjsko postavo, ki si je zagotovila 2. mesto, so sestavljale: P. Mikluš, E. Kovic, F. Lando Musina in G. Pavio.
Pred dnevi se je zaključil desetdnevni odbojkarski tečaj za začetnike, ki ga je tudi letos priredila odbojkarska komisija pri ZSŠDI. Novost letošnje izvedbe je v tem, da je potekal istočasno v Zgoniku in na stadionu 1. maj v Trstu. Za to varianto se je organizator odločil zaradi tega, da bi se lahko tečaja udeležila čim-širša paleta otrok, ki jih veseli (ali jih morda šele bo) odbojkarska igra. V Zgonik se je prijavilo 68 tečajnikov, od katerih jih je velik del že med sezono vadil pri športnih društvih Kontovel, Sloga in Sokol, nekaj pa je bilo seveda tudi takih, ki še niso vključeni v nobeno društvo. 35 je bilo fantov in deklet, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo, ostali pa so bili osnovnošolci. Delovni dan se je za vse začel ob 9. uri s prvim jutranjim treningom, drugi pa je bil popoldne. Starejši tečajniki so vadili seveda že pravo odbojko, enkrat dnevno so bili v openski telovadnici, drugič v zgoniški. Vsi ostali, med katerimi je bilo veliko takih, ki so se šele učili odbojkarske abedece, pa so trenirale na velikem prostoru pred zgoniško osnovno šolo. Na razpolago so imeli pet igrišč za mini volley, na katerih so nadvse navdušeno utrjevali osvojeno znanje tudi med popoldanskim premorom. K odličnemu razploloženju so pripomogli tudi ves čas lepo vreme in okusna kosila, ki so jih skrbno pripravljale gospe Julija, Ivica, Marija in Srečka. Za mlade odbojkarje in bodoče odbojkarje je skrbelo sedem trenerjev in sicer Marjanka Ban, Suzana Ci-occhi, Marijo Čač, Alenka Devetak, Ma-tejka Gruden, Andrej Maver in Branko Sain, koordinator trenerjev pa je bil tudi tokrat prof. Franko Drasič, ki je bil s potekom tečaja povsem zadovoljen. Trenerji (skoraj vsi delajo z najmlajšimi tudi
med sezono pri svojih matičnih društvih) so vsak trening skrbno pripravili, navdušenje vseh tečajnikov pa je bilo tudi najboljši dokaz, da je bilo delo dobro izpeljano. Kot je v Zgoniku že običaj so zadnji dan izvedli tudi turnir za pokal sklada Mitja Čuk. Na njem so nastopili vsi tečajniki razdeljeni v tri starostne kategorije. Sami so si izbrali imena ekip, navdušenje med igro pa je bilo vseskozi na višku. Nagrajevanju nastopajočih ekip je prisostvovala predstavnica odbora Sklada Mitja Čuk gospa Miranda Bensi, ki je tečajnike seznanila s problematiko prizadetih otrok, najboljši ekipi v vsaki kategoriji pa je izročila pokal Sklada Mitja čuk.
Na stadionu 1. maj je vadilo 39 tečajnikov, med katerimi je bilo 15 fantov, kar morda kaže na dejstvo, da se veča zanimanje za moško odbojko v mestu. Na stadionu 1. maj so bili tečajniki mlajši kot v Zgoniku, saj so bili skoraj vsi še osnovnošolci. Tudi tu so vadili na raznih igriščih dvakrat dnevno pod vodstvom trenerjev Elizabete Nacinovi, Silve Mev-Ije, Igorja Gombača, Eve Fičur in Marka Kalca, ki je bil tudi koordinator dela vseh trenerjev. Otroci se niso dolgočasili niti v prostem času, saj so imeli na razpolago risane videofilme, trikrat so bili gostje risarske delavnice, dvakrat pa so jih zabavale priljubljene animatorke. Skratka tudi pri Sv. Ivanu so odbojkarski dnevi bili zelo pestri in uspešni in prepričani smo, da bo marsikdo od mladih tečajnikov še dolgo let preživel na odbojkarskem igrišču.
Čeprav je bila letošnja izvedba tečaja že štirinajsta po vrsti, pa še vedno ohranja svojo aktualnost in veljavo. Poletni tečaj je priložnost, ko se najmlajši odbojkarji in odbojkrice med sabo srečajo, preživijo skupaj deset polnih dni, so v družbi, razgovarjajo se, vse to počnejo kar današnji moderni čas mlademu človeku odvzema.
Odbojkarskim delavcem moramo biti pravzaprav hvaležni, da deset dni svojih počitnic posvetijo tudi tem aspektom in prav gotovo ne more nobena nagrada doplačati njihove zavzetosti, truda, iniciativ in živcev, ki jih vložijo v tečaj.
INKA
Na regati optimistov v Tržaškem zalivu
Močilnik (Sirena) tretji
Kaj in kako z našimi šestericami na Tržaškem
Z jutrišnjimi uvodnimi nastopi v deželnem pokalu se bo tudi pri nas začel Uradni del odbojkarske sezone. Jutri bodo na igrišču zaposleni vsi štirje haši moški deželni ligaši, med ženskimi pa le Kontovel, saj je bil Sokol neposredno pripuščen v drugo fazo. Prihodnji konec tedna (29. 9.) bosta v italijanskem pokalu zaposlena tudi oba haša ženska državna ligaša, to sta Bor in Sloga.
O novostih pri goriških ^društvih sttio se v prejšnjih dneh že seznanili, tokrat smo pripravili krajši shematski Pregled o tem, kaj in kako z našimi članskimi ekipami na Tržaškem.
Okrepitev iz višje lige
Bor Elpro (ženska C-l liga): IGRALSKI KADER: Ob tem, da bodo vse lanske igralke tudi letos nastopale, so ^i pri društvu prizadevali, da bi povečali njihovo število. Iz Fontanafredde yia Pordenone je tako prišla Luisella Traettino (letnik 1971, napadalka), ki 'Uia za sabo eno sezono igranja v A-2 hgi in eno v B ligi, letos pa se je vpi-Sala na tržaško univerzo in se zato Preselila v naše mesto. Od Sokola je ba posodo prišla izkušena Ivana Veni-er (letnik 1968, center).
TEHNIČNO VODSTVO: Trener je Marko Kalc (potrjen), 2. trener je Silva Meulja, pomočnik pa Massimo lesu. KAKO PRIPRAVE: Zaradi obveznos-igralk ekipa ni imela poletnih priprav. Z vadbo je začela po 15. avgustu 2 Vsakodnevnimi treningi. Pred prven-stvom bo nastopila še na tekmovanju 2a italijanski pokal, ki se pričenja v s°boto, 29. tega meseca. Predviden je hastop na Memorialu Frison konec °ktobra.
Tako LANI: 8. v C-l ligi. TEKMOVALNI SISTEM: Prvenstvo ® začne 3. novembra, konča pa 11. maja. Ekip je štirinajst, dve napreduje-a> štiri izpadejo.
t KAJ gg OBETA: Ekipa je letos go-^ vo močnejša in bolj popolna (za vsa-o vlogo je po ena ustrezna menjava). Kjb igralkah višje kategorije (Maver, jrifc.lnov*' Traettino) naj bi se tudi . rajše dokončno uveljavile. Uspešnost u Vezana na zdravstveno stanje tistih, , so bile lani resno poškodovane (Vi-2 m Vidali) in pa na zmožnost še-
sterke, da psihično vzdrži pritisk, ki ga nalaga morebiten boj za pomembnejšo uvrstitev.
Pripravljeni v... neznano
Sloga Koimpex (ženska C-l liga):
IGRALSKI KADER: Vse igralke, ki so lani suvereno dosegle napredovanje v državno ligo, bodo tudi letos branile barve vzhodnokraškega društva. Od Brega je na posodo prišla mladinka Irina Pertot (letnik 1973, tolkač, dve sezoni v D ligi), ki predstavlja dokajšnjo okrepitev tolkaške garniture, Sokol pa je potrdil posojilo Savine Žbogar, standardne igralke lanske Slogine postave.
TEHNIČNO VODSTVO: Trener ekipe je Ivan Peterlin, pomočnik pa Bruno Milič.
KAKO PRIPRAVE: S treningi so pri Slogi pričeli že 6. avgusta, od 19. do 30. so se udeležili priprav v Bratislavi (ČSFR), pred pričetkom sezone pa bodo nastopili tudi še v tekmovanju za italijanski pokal B in C-ligašev.
TAKO LANI: 3. v C-2 ligi (napredovanje v C-l ligo).
TEKMOVALNI SISTEM: Glej Bor Elpro.
KAJ SE OBETA: Cilj slogašic je obstanek v ligi. Ekipa je zlasti s fizičnega, a tudi s tehničnega vidika, dovolj močna za nastop v precej zahtevnejši konkurenci, v zadnjih letih pa si je v boju za napredovanje nabrala tudi precej dragocenih izkušenj. Pripravljalno obdobje je bilo zastavljeno zelo resno. Vprašljivi sta sposobnost igralk, da se prilagodijo hitrejšemu ritmu igre (in potrebi, da zaradi večje izenačenosti med tekmeci vsako soboto igrajo z maksimalno močjo) in igranju za drugačen, sicer samo navidezno manj ambiciozen dosežek.
Nov sponsor iste ambicije
Bor Agrimpex (moška C-2 liga):
IGRALSKI KADER: Od lanskih igralcev je z igranjem prenehal Sergij Budin, toda ekipa izgleda precej okrepljena s posojilom Tržičana Palina, nekdaj tudi člana štandreškega Vala, ki je lani igral v B-2 ligi z videmskim
Rangerom in pa mladega Paganina od Rozzola. Po težki poškodbi in operaciji spet trenirata tudi Diego Batič in Alessandro Rudes.
TEHNIČNO VODSTVO: Potrjen je Mauro Giacca, ki se bo letos vsekakor bolj posvetil čistemu treniranju, kot pa igranju.
KAKO PRIPRAVE: Z vadbo so pričeli 20. avgusta. Trenirajo trikrat na teden, predvidena pa je še vrsta prijateljskih tekem. Jutri bo prvi nastop v deželnem pokalu s CUS.
TAKO LANI: 3. v C-2 ligi.
TEKMOVALNI SISTEM: Prvenstvo se začne 3. novembra, konča pa 11. maja. Ekip je štirinajst. Napredovanji sta dve, izpadi so štirje.
KAJ SE OBETA: Cilj borovcev je (po prihodu Palina) napredovanje v državno C-l ligo, ki se je že lani izmuznilo za las, natančneje za en sam set. Konkurenca bo v ligi precej ostra, mnoge ekipe so se okrepile, zato se borovcem vsekakor ne obeta ravno formalnost, nov, močno zainteresirani sponsor (solastnik podjetja Agrimpex je Borov igralec Sergij Stančič...) vsekakor pričakuje kakovostni skok.
Cirilo Kralj bodo pogrešali
Sokol Indules (ženska C-2 liga):
IGRALSKI KADER: Kapetanka Cirila Kralj je prenehala z aktivnim igranjem, čeprav v društvu upajo, da si bo naposled le premislila. Od Sloge je prišla Jana Drasič (letnik 1973, poda-jač), od Kontovela pa Tanja Conestabo (letnik 1965, krilo). Ni izključeno, da bo do pričetka sezone prišlo še do kake okrepitve.
TEHNIČNO VODSTVO: Potrjen je trener Peter De Walderstein.
KAKO PRIPRAVE: Z vadbo je ekipa pričela 20. avgusta na Ravnah, zdaj pa štirikrat na teden trenira v Nabrežini. V nedeljo čaka igralke nastop ob 25-letnici društvenega delovanja, nato se bo (od druge faze dalje) udeležila tekmovanja za deželni pokal F-JK.
TAKO LANI: 6. v C-2 ligi.
TEKMOVALNI SISTEM: glej Bor Agrimpex.
KAJ SE OBETA: Potrditev lanskega 5. mesta bi bila uspeh. Privrženci na-brežinskega društva se morajo namreč zavedati, da bo letošnje prvenstvo nemara bolj kakovostno od lanskega, saj so novinci precej boljši od ekip, ki so
ob koncu minule sezone izpadle. »Duhovnega vodje« na igrišču Kraljeve ne bo lahko nadomestiti. Sokolova igra bo še naprej temeljila na ostrem servisu in na tradicionalni zagrizenosti igralk. Primanjkuje višine, blok je zato šibek.
Od lanske ekipe so ostale štiri
Kontovel (ženska D liga): IGRALSKI KADER: Od lanskih igralk so ostale le Garbinijeva, Legišova, Štoko-va in Regentova, Conestabova in Dra-sičeva sta prestopili k Sokolu, ostale so prenehale z aktivnim igranjem. V člansko ekipo je prestopila celotna garnitura mladink (letniki 74, 75 in 76), ki so lani nastopale v 2. diviziji.
TEHNIČNO VODSTVO: Franka Drasiča je letos nadomestil Koprčan Dušan Kušar, ki je v zadnjih sezonah treniral člansko vrsto Brega.
KAKO PRIPRAVE: Z vadbo je ekipa pričela 4. septembra, trenira pa trikrat na teden. Že jutri bo opravila prvi nastop v deželnem pokalu.
TAKO LANI: 11. v D ligi.
TEKMOVALNI SISTEM: Prvenstvo se začne 3. novembra, konča pa 11. maja. Ekip je štirinajst. Napredovanja so tri, izpadov je pet.
KAJ SE OBETA: Med poletjem je bilo celo sporno, ali bo Kontovel sploh vpisal ekipo v D ligo, saj je bila tehnična trdnost šesterke vprašljiva. Na starejših igralkah je breme, da z izkušenostjo in zgledom pomagajo mladim novinkam, da se vživijo v novo stvarnost. Glede na visoko število izpadov, bo Kontovelkam verjetno trda predla, toda končna uvrstitev niti ni najbolj pomembna postavka sezone, saj gre predvsem za postavitev temeljev ekipi, ki se opira izključno na domači kader.
Napredovanje neprikriti cilj
Sloga Sagor (1. moška divizija):
IGRALSKI KADER: Ogrodje lanske ekipe je ostalo nespremenjeno. Standardni podajač David Jercog se odpravlja na služenje vojaškega roka, na dobri poti je dogovor za prestop k Slogi Borovega podajača Igorja Strajna. S
posojila pri Boru se je vrnil tudi Matija Betocchi.
TEHNIČNO VODSTVO: Trener je Franko Drasič, pomočnik pa Marko Kralj.
TAKO DO PRVENSTVA: Zaradi službenih obveznosti nekaterih igralcev in oddaljenosti začetka prvenstva (januarja meseca) se ekipa letos ni udeležila priprav, s treningi doma pa je pričela 27. avgusta.
TAKO LANI: 3. v 1. diviziji.
TEKMOVALNI SISTEM: Napreduje zmagovalec, izpadov ni.
KAJ SE OBETA: Slogaši neprikrito računajo na napredovanje v D ligo, ki jim je lani za las spodletelo. Cilj je povsem dosegljiv, čeravno je v 1. diviziji vedno možno, da se pojavi kaka na novo in iz boljših veteranov sestavljena ekipa. Dosti je odvisno tudi od tega, ali bodo slogaši na svoji poti dobili Prevenireja, k se v teh tednih na dodatnih kvalifikacijskih tekmah poteguje za prestop v D ligo.
Anton Jurman za nov ciklus
Breg Agrar II. ženska divizija): IGRALSKI KADER: Ekipo so v letošnji sezoni zapustile v§e starejše igralke (Franka in Elena Žerjal, Ksenija Slavec, Nadja Debenjak) in pa Tatjana Žerjal, Pertotova je prestopila k Slogi, spet so z aktivnostjo pričele Patrizia Manmenvall, Katja Komar in Jasna Taučer.
TEHNIČNO VODSTVO: Novi trener (s katerim se mora društvo še dokončno sporazumeti) je Rečan Anton Jurman, ki je v zamejskih odbojkarskih krogih prav dobro znan strokovnjak, saj je pri nas že treniral članski ekipi Sokola in Mebla. Pomožni trener je Ksenija Slavec.
KAKO PRIPRAVE: Za Breg se bo letošnja tekmovalna sezona pričela šele konec leta, večina igralk pa bo dotlej nastopila v prvenstvih mladink in deklic.
TAKO LANI: 13. v D ligi (izpad v 1. divizijo).
TEKMOVALNI SISTEM: Napreduje zmagovalec, izpadeta dve ekipi.
KAJ SE OBETA: Pri Bregu so se po izpadu iz D lige opredelili za začetek novega ciklusa, ki naj bi ekipi povrnil nekdanji položaj. V tej luči je treba gledati tudi na izbiro trenerja »velikega kalibra«. Že v letošnji sezoni naj bi ekipa po možnosti dosegla povratek med četrtoligaše.
Pripravil:
ALEKSANDER KOREN
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni, in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - .tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 21. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
De Klerk ustanavlja enote, ki naj ugotovijo, ali obstaja »tretja sila«
Zgodovinsko srečanje predstavnikov ANC in stranke Zulujev Inkatha
Z vrha odnesli 3 tone odpadkov
Devet alpinistov očistilo goro K2
JOHANNESBURG — Prvič po enajstih letih sta se v sredo v Durbanu sestali delegaciji Afriškega nacionalnega kongresa in stranke Inkatha. Namen srečanja, ki je po mnenju južnoafriških opazovalcev in sredstev javnega obveščanja zgodovinskega pomena, ker bi lahko predstavljalo odskočno desko za nov dialog med črnskimi sprtimi plemeni in strankami, je bil ustanoviti skupno komisijo, ki naj bi preučila pojav nasilja v pokrajini Natal. V treh letih in pol je v tej pokrajini med spopadi med različnimi frakcijami črnskih strank izgubilo življenje namreč skoraj 4 tisoč oseb. Samo v zadnjih šestih tednih pa je njun krvav boj za politično nadvlado povzročil več kot 800 mrtvih, pa čeprav sta se ANC in Inkatha sporazumeli prejšnji mesec za premirje.
Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati, o njegovi vsebini pa sta delegaciji na koncu objavili precej skopo tiskovno sporočilo, iz katerega izhaja, da sta delegaciji orisali predvsem svoja stališča o zadnjem valu nasilja in o njegovih vzrokih. Delegacijo ANC so sestavljali blagajnik Thomas Nkobi, zadolžen za informacije Jacob Zuma in drugi štirje voditelji, delegacijo Inkatha pa predsednik Dennis Madide in še trije voditelji. Udeleženci srečanja naj bi vzeli v pretres tudi možnosti za morebitno preprečevanje novih spopadov. Zaradi kompleksnosti vprašanja pa sta se delegaciji sporazumeli, da se bosta še enkrat srečali, in sicer v sredo, 26. septembra. Čeprav tega niso javno izrekli, pa naj bi bilo predvčerajšnje srečanje neke vrste priprava tudi na napovedan vrh med liderjem ANC Nelsonom Mandelo in lider-jem Inkathe, kraljem Mangosuthujem Gatsho Buthelezijem.
Čeprav napoveduje predvčerajšnje srečanje pozitivne preobrate v Južni Afriki, pa je južnoafriški predsednik De Klerk vseeno naročil ministru za pravosodje Coetseju, naj ustanovi posebne preiskovalne enote, ki naj bi pod okriljem sodstva ugotovile, ali med belci, zlasti pa v policiji res obstaja tista »tretja sila«, ki po mnenju črncev izziva sprte črnske frakcije k spopadu. Enote bo vodila »spoštovana in nepristranska osebnost«, ki bo vzela v poštev in preverila pričevanja črnskih prebivalcev.
De Klerk je med drugim napovedal, da bo sprejel nove varnostne ukrepe, s katerimi naj bi jamčili red v črnskih getih. Kdor bo policijo informiral o skladiščih orožja, bo deležen posebne denarne nagrade, kdor bo sam izročil svoje orožje do 1. oktobra, pa ne bo kaznovan.
Winnie Mandela pa ima v teh dneh spet težave s policijo. Na eni od novoustanovljenih cestnih zapor so jo namreč zasačili s tulci v žepu.
Na sliki (telefoto AP): po novih ukrepih morajo oboroženi vojaki stražiti domove priseljenih črnskih delavcev.
RIM — V preteklih dneh so se vrnili domov člani nekoliko nenavadne alpinistične odprave, ki je himalajski vrh K2 »očistila« vsakovrstnih odpadkov. Free K2, tako je bilo ime odpravi, ki jo je sestavljalo devet alpinistov - poleg štirih Italijanov so se odprave udeležili še dva Nemca in po en Francoz, Belgijec in Pakistanec - je v dobrih dveh mesecih opravila nadvse hvalevredno delo, saj je drugi največji vrh sveta lepo očedila. V dolino je namreč odnesla vse kemijske in železne odpadke, ki so jih v številnih odpravah alpinisti kar odvrgli stran. Vsi odvečni predmeti bi lahko namreč v naslednjih letih močno ogrožali ekosistem pakistanke snežene gore.
Alpinisti omenjene odprave so v Rimu priredili tiskovno konferenco, na kateri so novinarjem obrazložili, koliko odpadkov so nabrali na pobočjih hriba K2. Vodja odprave Carlo Alberto Spinelli je povedal, da so zbrali kar 3 tone vsakovrstnih odpadkov. Kot zanimivost naj navedemo, da sestavlja nabrani kup odpadkov kar 30^ tisoč pločevink in približno 10 kilometrov plezalnih vrvi. Člani odprave, ki jo je priredilo mednarodno združenje Mountain Wilderness pod pokroviteljstvom podjetja Fidia-Brain iz Abana, so tretjino nabranih odpadkov zažgali kar na hribu, ostalo pa so odnesli v dolino, v mestece Skardu.
Karavane izumirajo
BAKAMO — Pravo vojno stanje, ki je zajelo saharsko puščavo v Nigerju in Maliju zaradi vstaje Tuaregov, je popolnoma ohromelo delovanje tradicionalnih puščavskih karavan. V teh državah so namreč še pred leti slovele karavane, ki so po neusmiljeni saharski puščavi prevažale vsakovrstno blago. Sedaj so ostale le še karavane soli, t.i. Tarlamt. Dolga kolona, ki jo je sestavlja kar 12 tisoč dromedarjev in tisoč nomadov, običajno prevaža 3 tisoč ton soli ali petsto ton dateljnov ter seveda vso potrebno vodo in hrano za dolgo pot. Karavana se namreč premika s »hitrostjo« štirih kilometrov na uro, zato traja kar 800 kilo-
metrov dolga pot iz oaze Bilma do Agadeša približno mesec dni.
Sol pridobivajo na dva načina. V nekaterih krajih je že na razpolago v kamniti obliki, v drugih pa jo pridobivajo iz solin, ki so podobne našim. Prodaja saharske soli, ki sega že v srednji vek, je tudi pomemben vir dohodkov. Prihod karovane v saharska naselja pa je tudi velik praznik, ker se vsi prebivalci običajno zberejo ob glavni poti in navdušeno pozdravljajo mimoidoče dromedarje in njihove vodnike. Sedaj vsega tega že več mesecev ni, karovane pa bodo v bližnji prihodnosti zamenjali tovornjaki.
Kamelino meso povzročilo kugo
MOSKVA — Okusno kamelino meso, s katerim se hrani velik del srednjeazijskega prebivalstva, je v zadnjih tednih zapustilo zelo grenak okus prebivalcem Kazakstana. Med temi domačimi živalmi se je namreč razširila bubonska kuga, s katero so se okužili tudi prebivalci mesta Aralsk. Kuga za sedaj še ni povzročila mrtvih, 237 oseb pa je že v karanteni. Da bi omejili širjenje bolezni, so sovjetske oblasti popolnoma zaprle dohode v Aralsk, hkrati pa so poklicale okrog 210 zdravnikov, ki pregledujejo vsako družino posebej.
Japonsko otočje razdejal najhujši tajfun zadnjih dvajsetih let
Na desetine mrtvih in ranjenih
TOKIO — V noči na sredo je po štirih dneh divjanja Japonsko otočje zapustil najhujši tajfun v zadnjih dvajsetih letih. Za seboj je zapustil nepopisno razdejanje, 31 mrtvih, 7 pogrešanih in 90 ranjenih. Oblasti pa se bojijo, da bo končni obračun še hujši. Povsod so na delu reševalne ekipe, ki skušajo ob pomoči vojske vsaj delno omiliti posledice katastrofalnega neurja. Narasle reke so odnesle 29 mostov in 35 rečnih nasipov, poškodovale 198 telefonskih linij in povzročile prekinitev cestnega in železniškega prometa.
Najhuje je prizadet največji japonski otok Honšu, in sicer osrednji in severni del otoka, tako da je neurje prizaneslo Tokiu in njegovi okolici. Že sam podatek, da je v eni uri padlo na severnojaponsko mesto Sendai 72 milimetrov dežja, nam zgovorno priča, da so potolkli marsikateri meteorološki rekord.
Na sliki (telefoto AP): mesto Mibu je poleg vode razdejal tudi orkanski veter (180 km na uro).
Z molotovkami na Maročane
BOLOGNA — Skupina ksenofobnih nasilnežev je prejšnjo noč v predmestju Bologne zažgala več avtomobilov, v katerih je spalo okrog 10 Maročanov, ki si služijo vsakdanji kruh s krošnjarskim delom. Napad se le za las ni spremenil v pravo tragedijo, saj je enemu Maročanu uspelo pravočasno obvestiti tovariše, ki so pogasili nevarne ognjene zublje.
Ura je bila pol štirih, ko je skupina huliganov napadla avtomobile »neljubih« gostov z molotovkami. Še prej so vsa vozila polili z bencinom. Maročan, ki ga je prihod mladeničev prebudil, je skočil iz avta in stekel po pomoč v bližnje poslopje, kjer je nastanjenih več sodržavljanov. Ti so s plahtami in vodo uspeli pogasiti požar, kije že zajel pet avtomobilov.
Preiskovalci so takoj zatem zalotili štiri mladeniče - vsi so stari od 20 do 22 let -, ki naj bi se udeležili napada na maroško skupino krošnjarjev. Med preiskavo so namreč našli več prepovedanih predmetov in dve prazni bencinski ročki.
PROJOI/1
PROKEKT NOVA GORICA d. d.
Iščemo soinvestitorje
POSLOVNIH IN BIVALNIH PROSTOROV
Nedaleč od mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba gradimo objekt DRUŽBENI CENTER BILJE, ki predvideva
■	v pritličju na 255 m2 poleg marketa še gostilno, mesnico, bife ali drugo storitveno dejavnost,
■	v nadstropjih pa dvosobna stanovanja s 55 m2 in garsonjere s 37 m2 površine.
Rok izgradnje je april 1991.
Informacije lahko dobite na telefonu (065) 23311 ali ob priliki obiska na sedežu podjetja Projekt Nova Gorica, Kidričeva 9/a v sektorju za investicije.
GORIZIA
NOVA GORICA
ITALIA
VRTOJBA
BILJE