PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 63 (6350) TRST, sreda, 16. marca 1966 ZAKLJUČENA DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI O ZAUPNICI Predsednik Moro je v obsežnem govoru ponovil italijansko privrženost NATO Moro je poudaril vse obveznosti vlade glede izvajanja programa in zlasti do dežel - Pozitiven odnos do sindikatov - Umerjena polemika s komunisti - Za vlado 347, proti pa 231 poslancev RIM, 15. — Poslanska zbornica je izglasovala zaupnico novi vladi na osnovi resolucije, ki so jo sestavili načelniki skupin štirih vladnih strank. Glasovanje je dalo naslednji izid: Prisotni 599, glasovalo jih je 598, vzdržanih 1, večina 300, za vlado 347, proti vladi 251. Za resolucijo o zaupnici so glasovali poslanci KD, PSI, PS Dl in PRI. Od «mešane skupine« sta glasovala za vlado predstavnik Val D’Aoste Gex in neodvisni liberalec Cerutti, vzdržal se je južni Tirolec Vaja, medtem ko sta bila druga dva, Miderdorfer in Dieti, odsotna. Proti so glasovali poslanci KPI, PSIUP, PDIUM in MSI. Poslanska zbornica bo takoj ju ro poudaril, da težave konjunkture ne smejo na noben način služiti za pretvezo, da bi se kakor koli kršile pravice delavcev. V zvezi z novimi ukrepi je navedel zakonski načrti, ki je že bil predložen pariamentu in ki se nanaša na odpuste delavcev. Glede sindikalnih pogajanj, ki sedaj zanimajo važne gospodarske sektorje, pa je Moro poudaril, da vlada »»nikakor ne more vplivati na pogajanja, ki so avtonomna pravica sindikatov*. tri nadaljevala delo, ko se bo se- Gospodarski del svojega govora *tala ob 16.3o in pričela razpravo j je Moro zaključil z orisom progra-o proračunu za 1936. Predvideva- miranja kot sredstva, s katerim naj in rlemnroim lnhlrn 7alr' til- _____i . • *__ se ustvari organski in harmonični razvoj na osnovi gospodarske in politične svobode. V tej zvezi je poudaril napore države v korist Juga in navedel vrsto konkretnih u-krepov. Posebno zanimanje je vladalo za Morove izjave v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji, zlasti zaradi jo, da bodo razpravo lahko zaključili že do sobote. Predsednik vlade Moro se je v svojem obsežnem, uro in tri četrt trajajočem govoru dotaknil Večine vprašanj, ki so bila predmet živahne razprave v poslanski zbornici Poudaril je bistveno enotnost vlade, ki je prišla tudi 4o izraza v govorih štirih tajnikov vladnih strank Rumorja, De Martina, Tanassija isn La Malfe, kar naj bi dokazovalo, da med vladnimi strankami ni sporov. V tej zvezi je govoril tudi o socialistični združitvi, ki s svojimi velikimi »možnostmi obnove, trdnejše demokratične varnosti in kritičnih stališč do levice* ne predstavlja nevarnosti za vlado, niti fte šibi notranjega ravnovesja, ki ?e lahko spremeni samo 'po dejanski in obsežnejši politični evo-tuci ji, kar pa je vprašanje bodočnosti. Moro je nato obsežno govoril ? odnosih med raznimi ministrstvi jn državno upravo, o vlogi podtajnikov in o državnem aparatu ®a splošno. Nato je prešel na konkreten vladni program, pri če-rier je na njemu tipičen način Ugotovil, da je parlament mnogo Jaredil, in da bi moral narediti Je več, da bodo lahko sprejeli številne zakone, za katere so že ‘zdelali načrte, in druge, ki jih tbogram predvideva. Izrecno je “menil najvažnejše vladne obveznosti in Se še zlasti ustavil pri dfbanizmu in deželah, katerim je Posvetil posebno pozornost. V tej zvezi je polemiziral z liberalci. ki govore o velikih novih izdatkih z ustanovitvijo dežel, da bodo vprašanje izdatkov podrobno poučili, pri čemer bodo upoštevali JJUjnost ohranitve splošnih izdatkov za javne zadeve na sedanji Javni. Nato pa je polemično zaključil, da nastaja z ustanovitvijo dežel tudi druga, mnogo bolj realka možnost, da bodo stroški v resnici manjši, ker bo boliše nadzorno in ker se bodo javna sredstva koristneje uporabila. , Dobršen del govora je bil posve-Jen gospodarskim vprašanjem, pri Jetner pa Moro ni povedal nič posebno novega in je ponovil osnovna Jačela. ki jih je že poudaril v senatu. Zagovarjal je tezo o izboljšanju gospodarskega položaja in o nujnosti ravnotežja med raznimi •aktorii, kot so potrošnja ter investicija, oziroma da so sedaj v ospredju investicije, ker je treba Dognati hitreje v tek proizvodni “troj, da se zniža brezposelnost in ?a splošno okrepi gospodarski mehanizem. . V tej zvezi je odločno zagovarjal predvidene združitve industrijskih podjetij, kar zahteva moder-n° gospodarstvo. Istočasno pa je Poudaril nujnost ustanovitve u-jtoeznih zakonskih instrumentov, da ;aka podjetja ne bi mogla monopolistično zagospodariti nad trži- Glede odnosov s sindikati je Mo- t>l»iiiiiiill„l,iiiiiiMinli,iiliiiitiiiiiiillliililiuiiiiiitiiiiitliiiiaiiiiliiiiiillililiiiliiiiiiiiiillliiiiiiiiiiitHl|iiiiml francoskega stališča. Moro je ponovil osnovna načela italijanske zunanje politike za «mir v varnosti*, načelo zvestobe atlantskemu zavezništvu in vsem političnim ter vojaškim obveznostim, ki iz tega zavezništva izhajajo. Nato je obsežno citiral že znane izjave izrečene v senatu, ko še ni bilo uradno sporočeno francosko stališče, in je nadaljeval, da so resne nevarnosti, ki izhajajo iz na- torej, da niso samo pogodbe, temveč tudi organizacija, ki iz pogodb izhaja in nekateri skupni organi, bistveni za varnost naše države.* Moro je torej odločno zavrnil francosko stališče in potrdil, da bo Italija obnovila pogodbo o NATO in to v sedanjih oblikah vojaškega sodelovanja, pri čemer pa je omenil ne točneje določene organizacijske izboljšave. To svojo «po-zitivno in konstruktivno stališče* cionalističnih stališč, ki se lahko ; bo Italija zagovarjala pri ustreznih razširijo in postanejo vedno hujše. | mednarodnih organizmih. V stvarnosti atomske dobe obnovitev pluralizma ne prinaša nič pozitivnega za mir na svetu. Po Mo-ru je bistven obstoj organizacij, ki zagotavljajo (»ravnotežje sil*, in je treba delati, da ostane to ravnotežje «čim stabilnejše, človečansko in mimo*. Te ugotovitve bo upoštevala Italija, ko bo skupno s svojimi zavezniki proučila rezultate atlantskega zavezništva in sprejela sklepe o obnovitvi pakta s ciljem, da se izboljšajo njegove strukture, da se zavezništvo med enakimi razširi na gospodarsko in politično področje. Moro je zaključil: »(Mnenja smo IIIIIIIIIIIIlIllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfUllUlIIlllllIlIllllitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiilIlIllHIillllllll INDONEZIJA PO UDARU Sukamo predsedoval sestaaku častnikov General Suharto se sestanka ni udeležil-Zborovanje v Džakarti DŽAKARTA, 15. — Radio Džakarta je javil, da je predsednik Sukamo predsedoval včeraj v palači Bogor sestanku vojaških voditeljev. Sestanek je trajal več ko štiri ure. Navzoči so bili novi minister za obrambo in poveljnik za oborožene sile ter njegov glavni sodelavec. General Suharto pa je bil odsoten z izgovorom, da je bolan. V prestolnici je bilo danes napovedano množično zborovanje v podporo generalu Suhartu. Radio Džakarta je trdil, da se je zborovanja udeležilo milijon ljudi. Številni govorniki so ponovili podporo Suhartu. Britanija temeljito posvetovati s svojimi družabniki v EFTA in upo števati Commonwealth ter britanske notranje probleme, zlasti kmetijstvo in življenjske stroške. Nove demonstracije v Indiji KALKUTA, 15. — Tudi danes so bile demonstracije v številnih krajih v Indiji. V kraju Najhati, 20 kilometrov od Kalkute, je policija streljala na veliko množico demon, strantov, ki so zažgali več železniških vagonov. Notranji minister Nanda, ki se je vrnil sinoči iz Kal-Radio Džakarta je danes Javil, da kute v Novi Delhi, je poročal pred- sta tudi mornarica in policija izrekli podporo generalu Suhartu. Kakor poročajo iz Tokia, je japonski zunanji minister baje izjavil na seji vlade, da je general Suharto nastopil proti Sukamu, ker se je ta'pripravljal, da ga razreši njegovih funkcij, kakor je pred nedavnim razrešil ministra za obrambo Nasutiona. Stewart o pogajanjih z evropsko skupnostjo LONDON, 15. — Britanski zunanji minister Stewart je izjavil, da je laburistična vlada pripravljena začeti pogajanja za vstop Velike Britanije v skupno tržišče s pogojem, da se ščitijo življenjske koristi Velike Britanije. Se preden začne pogajanja z evropsko gospodarsko skupnostjo, se bo morala Velika ’ ..'<.' .'f'< DANES m »Vlada je i JjJtično tudi odobrena po dveh mesecih do-formalno sestavljena . v,,„u.,.ia, s čimer je zaključe-5* ena najdaljših vladnih kriz. V JJključnem govoru je predsednik '•»de Moro omenil skoro vsa trezno pereča vprašanja in je med 3>gim tudi ponovno pojasnil sta-J*^e Italije do francoskih predlo-glede NATO. Ponovil je znano !**Ušče zvestobe atlantskemu za-.**ništvu, utrditve dveh blokov, ki l*j menda ustvarjajo ravnotežje v* s tem utrjujejo mir (seveda mir ^ senci atomskih bomb) in napo-J*dai, da bo Italija pristala za ob-'»vitev atlantskega pakta ter vseh J^njim povezanih vojaških obvez- uGlede notranje politike pa je bil U?r°v govor pozitivnejši, saj je od-yCt)o ponovil vladne obveznosti ter ejsti odnos do ustanovitve dežel. w*de gospodarskih vprašanj je bil C^rjeno optimist, pri čemer je l?®®no poudaril vlogo sindikata in yR«v<» avtonomijo glede pogajanj H *>oljše delovne pogoje. Moro je obsežno polemiziral s uJOunisti, pri čemer je bil njegov K,1' umerjen, istočasno pa je seve-Jr zavrnil kakršno koli možnost L*Z(tovora» čeprav je tu pa tam h.® mnon^A riiriininli (Jj| jf> stil' i • k!.**Kovora» čeprav je tu l*"’ mogoče razumeti, da ti,e nekoliko ublaženo. Omenil je lujhreč spremembe v komunisti«'-J* svetu, Istočasno pa tudi mož-iu?‘» da opozicija pozitivno ceni ^saterc vladne ukrepe. V poletni-* komunisti Je tudi napovedul, bodo upravne volitve junija, in D,‘ore.i zavrnil glasove, da Jih na-ravajo prenesti na jesen. *®hodne države članice NATO sc še dalje posvetujejo v zvezi s krizo, ki jo je v atlantskem zavezništvu povzročila Francija. O tem so včeraj podrobno govorili na seji sveta ministrov zahodnoevropske zveze v Londonu. Britanski zunanji minister Stewart je ponovil, da je treba ohraniti sedanjo strukturo, kar se tiče obrambe v atlantskem zavezništvu. Izjavil je tudi, da sklep Francije krši obveznosti, ki so jih vlade prevzele glede integracije oboroženih sil v Kvrnpi. Francoski predstavnik Boglie pa mu je odgovoril, da želi francoska vlada hkrati spremembo strukture NATO in ohraniti zavezništvo. Poročila iz Džakarte so zelo skopa, tako da sl ni moč ustvariti jasne slike o tamkajšnjem stanju. Včeraj so poročali o sestanku predsednika Sukama z vojaškimi voditelji v palači Bogor, katerega pa sc ni udeležil general Suharto z izgovorom, da je bolan. Vsekakor pa je edini vir vseh teh poročil radio Džakarta, tako da dejansko ni zanesljivih poročil o predsedniku Sukamu in njegovi dejavnosti. V Vietnamu se nadaljuje dejavnost ameriških letal na severu in jugu. Prav tako se ponavljajo večji ali manjši spopadi na kopnem. V Danangu pa so se ponovile demonstracije proti vladi, ki so se bile začele, ko je general Ki odstavil poveljnika severnih pokrajin generala Tl. V Indiji so bile tudi včeraj demonstracije v raznih krajih proti načrtom vlade, da ustanovi avtonomno pokrajino na področju, kje' živi pleme Sik. Tudi med včeraj ■ njimi demonsiracijami je bilo nekaj mrtvih in več ranjenih. sednici vlade Indiri Gandi. V kraju Bivani je policija med demonstracijami ubila enega demonstranta, 13 pa jih ranila. V kraju Ludiana, 200 kilometrov se-vernozahodno od prestolnice, je proti demonstrantom nastopila voj. ska. Tu so se spopadli hindujci in pripadniki skupine Siki. Policijski poveljnik tega kraja je izjavil, da se stanje slabša. V nekaterih predelih mesta Ju-lundo so demonstranti metali s streh kamenje na policaje. Tudi v kraju Patial so študentje metali kamenje proti policajem, ki so jih skušali razgnati. Prosvetni minister države Pend-žab je izjavil, da je tamkajšnja vlada ukazala policiji, naj na mestu ustreli vsakogar, ki bi ga našli pleniti privatno ali vladno lastnino. V Novem Delhiju je v veljavi po. litijska ura od sončnega zahoda do jutranje zarje zaradi včerajšnjih neredov, med katerimi so bili ubiti trije demonstranti, sto pa jih je bilo ranjenih. V kraju Hiesar so šolske oblasti odredile, naj se zaprejo vse šole za tri dni, da preprečijo, da bi se tudi študentje zapletli v nerede. V tej zvezi Moro ni neposredno imenoval Francije, čeprav je jasno, da se izraz »»nacionalistične po. zicije* nanaša nanjo, pač pa je izrecno pozval Francijo, naj dosledneje sodeluje v različnih evropskih organizacijah in predvsem v evropski gospodarski skupnosti. Glede vietnamske krize je Moro ponovno prečital izjavo, ki jo Je že dal v senatu in kjer zagovarja ameriško stališče. Zavrnil je vse kritike, da Italija na posreden način s skupino zdravnikov sodeluje v vojnem spopadu, ter je poudaril, da ima atlantsko zavezništvo geografsko točno določeno področje, v katero ne spada južna Azija. To pa ne izključuje zanimanja vlade <»za dogodke, ki rušijo politično ravnatežje na svetu*, niti njenih prizadevanj za mimo rešitev spopada. Zadnji de. svojega govora je Moro posvetil odnosom med strankami in vlado in analizi vladne krize, ;jri čemer je zlasti obsežno polemiziral s predstavnikom KPI Ingraom. y začetku je dejal, da so stranke vladne koalicije same hotele izvesti »verifikacijo* vladnega programa, da pa je prišlo do krize, ki je bila mnogo daljša in zlasti »dražja* v škodo vseh, predvsem pa v škodo važnega zakona, ki bi ustanovil državne otroške vrtce. Vendar pa se je z rešitvijo krize utrdilo politično ravnotežje med strankami levega centra, ki je povsem samostojno, tako da vlada ni odvisna od nikogar. V tej zvezi je ponovno govoril o vlogi opozicije in o odnosih med vladnimi strankami in opozicijo, pri čemer je omenil možnost, da se opozicija pridruži ukrepom, ki jih ima za koristne, pa čeprav ima vlada lastno večino in j.e te ukrepe sprejela po lastni pobudi in brez pritiska od zunaj. Moro je zavrnil »razgovor* s komunisti, češ da jih loči stališče o osnovnem vpra.anju odnosa do svoboae in da zato ni možnosti za pogajanja z njimi Te razlike so vidne glede zunanje po.itike, kot tudi glede drugih vprašanj. Vendar pa je Moro istočasno tudi dejal: »Mnogo se govori o novostih v komunističnem svetu in s težavo se vidi kaka sprememba.* . V zvezi z izjavo fngraa o težavah, do katerih prihaja, ker so široke delavske množice izključene iz politične odgovornosti, pa je Moro dejal, da ta izjava lahko odpira dve možnosti: 1. Ponutibo za sodelovanje, kar je zavrnil, ker »med nami ni zaupanja, ki bi bilo temelj za lojalen sporazum*. 2. Ce že ne za grožnjo, vsaj za opozorilo na nevarnosti, kar pa je Moro zavrnil, češ da se vlada ne boji, ker zaupa v sedanji sistem. V tej zvezi je Moro tudi poudaril, da se zato ne boje izvesti volitev in da bodo upravne volitve razpisane takrat, »kot predvideva zakon*. Danes se je pričela vsedržavna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij s koncesijo, ki bo trajala do j5. aprila Stavka je enotna in so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker delodajalci nočejo privoliti v pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Stavka bo na različnih področjih na razne načine vendar tako, da bodo vsi uslužbenci stavkali v celoti 48 delovnih ur. Zdravniki vseh zavarovalnih ustanov bodo stavkali štiri dni od 21. do 24. marža, ker ustanove in odgovorna ministrstva ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti. Te štiri dni bodo zdravniki sicer pregledovali bolnike, za kar pa bodo zahtevali plačilo od zavarovancev na osnovi obstoječih tarif. ŽENEVA, 15. — Danes so1 v Ženevi govorili o splošni in popolni razorožitvi. Govorila sta predstavnika ZDA in Sovjetske zveze, ki sta obrazložila vsak svoj načrt o splošni in popolni razorožitvi. Ponovila sta stališče svojih vlad, ne da bi vnesla v svoj govor kaj novega. Govoril je tudi poljski delegat, ki je podprl sovjetsko stališče KP Francije o svobodi kulture PARIZ, 15. — Centralni komite francoske komunistične stranke je po tridnevnem zasedanju izglasoval resolucijo o svobodi kulture. Debato je sprožil pesnik Louis Ara-gon. V resoluciji se poudarja, da se ne sme ovirati ali prepovedati potreba eksperimentiranja v literaturi in umetnosti, ker bi to pomenilo hud napad na razvoj kulture in tudi na samega človeškega duha. »»Marksistična teorija kot vsaka znanost, nadaljuje resolucija, ni dogma, kateri bi mogli podrejati realnost. Odpor proti sprejeTnu dogmatizma, ki sterilizira iskanje in ustvarjanje, ne šibi borbe proti oportunističnemu opuščanju načel, se vabijo komunistični intelektualci, naj drzno in s svobodno presojo načenjajo nerešena vprašanja v znanosti, filozofiji in umetnosti. Komunistični intelektualci imajo zaupanje v stranko in jo podpirajo, ker ta skrbi za pogoje njihove dejavnosti. Stranka se trudi, da jim pomaga, da povežejo svojo u-deležbo pri splošnem življenju z ustvarjalno dejavnostjo, s svojo specifično odgovornostjo v krogu, kjer živijo, s svojimi poklicnimi dolžnostmi ter s teoretičnimi raziskovanji.* Resolucija govori tudi o tem, kakšni naj bodo odnosi marksizma, leninizma z vero. Resolucija poudarja, da komunistična stranka ni nikoli prikrivala nasprotja med materialistično filozofijo in načelom katere koli vere. Toda hkrati se komunistična stranka Francije sklicuje na spoštovanje prepričanja vsakogar ter poziva verne in neverne, naj delujejo za boljše življenje, ter pravi glede rimskega koncila: »»Novo stališče v prid miroljubnega sožitja, kar se tiče odnosov med vernimi in nevernimi, pomeni spodbudno napredovanje.* VČERAJ POPOLDNE V LJUBLJANI Poslednje slovo od Dušana Kvedra Žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika so položili na grobnico narodnih herojev LJUBLJANA, 15. — Ljubljana in drugi kraji Slovenije, kjer so bile zastave spuščene na pol droga, so danes izkazali zadnjo čast uglednemu revolucionarju in bivšemu poveljniku partizanskih enot Slovenije in prvemu poveljniku osvobojenega Trsta Dušanu Kvedru-Tomažu. Po zvokih Internacionale in častnih topovskih salv s starega ljubljanskega gradu so danes popoldne po ložili žaro s pepelom uglednega po kolnika na grobnico poleg spomenika narodnih herojev v Ljubljani. Dopoldne so bile pred žaro s pepelom posmrtnih ostankov Kvedra v skupščini Slovenije položeni številni venci CK ZK Slovenije, izvršnega sveta Slovenije, glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije, JLA, Zveze italijanskih partizanov, in Kulturno gospodarske zveze iz Trsta. Dopoldne in popoldne so izkazali zadnjo čast Dušanu Kvedru z mimohodom, poleg številnih meščanov Ljubljane, bivših španskih in partizanskih borcev, delegacije Kvedrovega rojstnega kraja Šentjurja in delegacije občin, katerih častni meščan je bil Dušan Kveder, zatem delegacije družbenopolitičnih organizacij in delegacije borcev iz raznih krajev Slovenije. Delavci iz tovarn so z enominutnim molkom počasti- iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiimiiiiiiiiiMuniiuiiiiiHmNHNH SEJA MINISTROV ZAHODNOEVROPSKE ZVEZE Stevvart očita Franciji da je kršila prevzete obveznosti Ugibanja o novem sedežu SHAPE in poveljstva za srednjo Evropo LONDON, 15. — Davi je ministrski svet zahodnoevropske zveze začel svoje delo pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Stevvarta. Glavni predmet posvetovanj je nedvomno kriza, ki jo je Francija povzročila v NATO. Stevvart je izjavil, da morata severnoatlant- ski pakt in njegova organizacija še dalje ostati. Poudaril je tudi, da je treba ohraniti sedanjo obrambno strukturo. Britanska vlada skuša pripraviti z drugimi vladami skupno izjavo kot odgovor na francosko spomenico. Stewart je dodal, da francoski sklep o umiku francoskih čet iz poveljstva NATO krši obveznosti, Med razpravo o odnosih med Vzhodom in Zahodom je bonski minister Schroeder govoril o zahtevi vzhodnonemške vlade za sprejem vzhodnonemške republike v OZN, britanski zunanji minister Stevvart pa je poročal o VVilsonovem potovanju v Moskvo in je govoril tudi o Rodeziji. Svet ministrov ZEZ se sestane vsake tri mesece in sej se udeležijo predstavniki Velike Britanije ter še- ki so iih prevzele vlade na london- stih držav evropske gospodarske skl konferenci oktobra 1954. Na skupnosti. Zadnja seja v Londonu podlagi tega sporazuma so bile vse je bila januarja 1964. Tedaj je oborožene sile držav NATO v Ev- francosko delegacijo vodil zunanji rop! podrejene poveljstvu NATO z minister de Murville. To pot pa za-izjemo tistih, glede katerih je NATO stopa francosko delegacijo državni priznala, da je bolje, da ostanejo tainik Broglie. . pod nacionalnim poveljstvom. Ste-, Na jutranji seji so govorili tudi wart je dejal, da je treba posledice . podtajnik v italijanskem zunanjem francoskega sklepa podrobno obrav- ministrstvu Lupiš, nizozemski zuna-navati v NATO in tudi v ZEZ. Pri- nji minister Luns, bonski zunanji pomnil je da so obveznost? ki iz- minister Schroeder, stalni predstav-ha ja jo iz' bruseljske pogodbe, še nik Belgije Van de Bosch, pomočnik vedno veljavne za več let in so v , luksemburškega zunanjega mmistra nekem smislu še bolj obvezne ka-1 ^ kor obveznosti NATO Let« 1950 je zunanjem ^mmistrstTO de BrogUe, namreč ta organizacija sklenila, da j KR hn nsclnniln na strukturo NATO I menjati strukturo NATO »n ohrani- ti zavezništvo. Zaradi tega ošibitev NATO onemo-, - . „„ . ku ____________ bruseljskega pakta. Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil, da se strinja s stališčem britanskega ministra. Bonski zunanji minister Schroeder je izjavil, da njegova vlada skrbno sledi raz- marca senatu, ki je poudaril, da Je temelj italijanske politike zvestoba do atlantskega zavezništva z vsemi političnimi in vojaškimi obveznostmi in tudi integracija. Lupiš se je dotaknil tudi razorožitve in voju v NATO. Tudl luksemburški je dejal, da daje sovjetska delega-in belgijski predstavnik sta podprla cija v Ženevi vtis, da noče zapreti stališče drugih delegatov. 1 vra* za nadaljnji razvoj, kar se še vir Dnevniki v Nemčiji BONN, 15. — Nemci imajo vedno najrajši dnevnike kot informacij. Anketa, ki jo je orga niziral zavod Wicker, kaže da je 69 odstotkov vprašanih odgovorilo, da predvsem berejo dnevnike, zato da zvedo, kaj se dogaja na svetu, medtem ko 18 odstotkov rajši gleda televizijo, štirje odstotki pa berejo tednike. Stavka policajev v Bruslju BRUSELJ, 15. — Opoldne se je začela 24-uma stavka 2300 bruseljskih policajev. Niti eden ni prišel davi v službo. Zaradi odšotnosti prometnikov Je nastala davi tu pa tam zmeda v cestnem prometu, na splošno pa se je promet precej dobro razvijal. Stavko so razglasili, ker sta bila v treh mesecih ubita dva policaja. Policaji zahtevajo modernejšo oborožitev, boljšo socialno preskrbo m Izboljšanje plač. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PO VČERAJŠNJI ODLOŽITVI ZARADI OKVARE Morda danes izstrelitev Gemini 8» tiče sporazumevanja proti širjenju jedrskega orožja. Pripomnil pa je, da je mogoče, da hoče Sovjetska zveza zadevo samo p»vlačevati. Dodal je, da je v sede/dih okoliščinah mogoče podpisati s { »razum o jedrskem moratoriju, ki ga predlaga Italija. Na popoldanski seji so govorili o Južni Afriki in o Sahari. Belgijski poslanik v Londonu je govoril o Kongu, britanski zunanji minister Stevvart o Gani, podtajnik Lupiš pa o nedavni tricelinski konferenci v Havani. V pariških političnih krogih obširno komentirajo včerajšnji sestanek nredstavnikov 14 držav članic NATO. Pariška izdaja lista «New York He-rald Tribune* piše, da so na seji sklenili, da ne bodo storili nič takega, kar bi moglo pripraviti de Ganila do tega, da pospeši umik Francije iz NATO in oddaljitev NATO od Francije. List pripominja, da se na splošno zdi umestno sprejeti francoski predlog, naj v Parizu ostane politični glavni štab zavezništva, čeprav bi to oomenilo sprejeti francosko tezo, da je zavezništvo ena stvar, atlantska organizacija pa druga. Poleg tega se opažajo številna u-gibanja o kraju, kjer naj bo odslej sedež zavezniškega vrhovnega poveljstva (SHAPE). ki je sedaj blizu Pariza, ter sedež zavezniškega poveljstva za srednjo Evropo, ki je sedaj v Fontainebleau, in to v primeru, da bi sklenili prenesti oba sedeža iz Francije. Zatrjuje se, da bo prihodnji sedež SHAPE v Belgiji blizu nizozemske meje. Nekateri pa bi želeli, naj se glavni štab NATO prenese v Luksemburg. Kar se tiče glavnega štaba srednje Evrope, pa ni izključeno, da ga bodo premestili v Zahodno Nemčijo. V Ottavi je kanadski zunanji minister Paul Martin izjavil, da Kanada nima namena skleniti s Francijo dvostranske obrambne pogodbe. Dodal je, da bo Kanada obdržala tesne vezi z NATO. li spomin in izkazali zadnjo čast hrabremu borcu. V mnogih šolah so učitelji seznanili učence z likom Dušana Kvedra. Točno ob 16. uri so trije narodni heroji, generalna majorja Janko Sekirnik in Dušan Švara in generalni, polkovnik Frano Poglajen ob zvokih žalne koračnice prenesli žaro in številna Kvedrova odlikovanja iz skupščine Slovenije na grobnico narodnih hero jev. Od pokojnika so se s priložnostnimi govori na Trgu narodnih herojev poslovili član CK ZK Slovenije Viktor Avbelj, državni tajnik za zunanje zadeve Marko Ni-kezič in član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Mitja Ribičič. Med zadnjimi so se od pokojnika poslovili predsednik zvezne skupščina Edvard Kardelj s soprogo, politični tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko, predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, predsednik zveze borcev Franc Leskošek, predsednik zveznega izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, delegacije državnega tajništva za zunanje zadeve in delegacije JLA. Pred spomenikom narodnih herojev pa so se od pokojnika poslovile številne delegacije, med katerimi so številni španski borci, poveljniki, komisarji, borci NOV, številni Kvedrovi prijatelji iz Slovenije, Beograda in drugih republik, delegacije iz raznih okrajev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter zastopniki partizanov iz Trsta in Koroške. Trg narodnih herojev v Ljubljani je bil danes premajhen, da bi sprejel številne Ljubljančane, ki so se prišli poslovit od uglednega revolucionarja in zavednega naprednega sina Slovenije in Jugo slavije. Na grobnico so bili položeni venci družine predsednika republike, CK, ZKJ, CK ZK Slovenije, državnega tajništva za zunanje zadeve, JLA, zveznega izvršnega sveta, Socialistične zveze Slovenije in Zveze borcev Slovenije, Kvedrovih tovarišev in številni drugi. Ko je invalidski pevski zbor zapel pesem «Tam na Pugled gori*, so žaro položili poleg narodnih herojev Borisa Kidriča, Toneta Tomšiča, Franca Rozmana in drugih herojev ljudske revolucije. Vietnam Risba, ki jo je objavila NASA in ki kaže »»plavanje* Scotta ob vesoljski ladji KAIRO, 15. — »Al Ahram* poroča, da so predsedniki arabskih vlad, ki so se sestali sinoči v Kairu, sprejeli na tajni seji resolucijo, s katero se vlade, ki so lani prekinile diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, obvezujejo, da i teh odnosov ne bodo obnovile. CAPE KENNEDY, 15. - Tehniki v Cape Kennedy javljajo, da je izstrelitev kabine »Gemini 8» in rakete «Atlas-Agena* načelno določeno za jutri. ČJe ne pride do novih ovir, bo raketa »AtlaS-Age-na» odptovala ob 16. uri po srednjeevropskem času Kabina »Gemini 8», v kateri bosta vesoljca Neil Armstrong in David Scott, i tovili nekatere okvare na nosilni pa bodo izstrelili z raketo »Titan raketi in vesoljski kabini im so II* ob 17.41 po srednjeevropskem zaradi tega odložili poskus od da-času. nes na jutri. Vzvratno štetje se bo začelo da- Jutri, 16. marca ob 17.05 bo te-ries pozno popoldne. Rezervoarje levizijska povezava s Cape Ken-rakete »Titan II* bodo napolnili nedy po satelitu »Earl Bird*, med pozno nocoj. katero bodo prikazovali izstreli- Kakor je znano, so včeraj ug»v I tev kabine »Gemini 8*- SAJGON, 15. - V Danangu, ki je največje južnovietnamsko mesto za Sajgonom, je danes splošna protivladna stavka, ki so jo organizirali študentje s podporo nekaterih vojaških voditeljev in budističnih predstavnikov. Popoldne je bila v Danangu velika demonstracija, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. V sprevodu po mestnih ulicah so šli tudi vojaki v uniformi, ki so nosili table s protivladnimi napisi. Govorniki so grajali sedanjo politiko vlade in zahtevali svobodne volitve, civilno vlado in rehabilitacijo ter povratek generalov, ki so sodelovali pri revoluciji novembra 1963. Te zahteve postavljajo tudi budisti. Prvotno so se demonstracije začele iz protesta proti odstavitvi generala Ti, ki je poveljeval petim severnim pokrajinam in je imel glavni štab v Danangu. General Ti Je sedaj v Sajgonu, ki ga pa ne sme zapustiti. V pokrajini Quang Ngai je skupina južnovietnamske vojske padla v zasedo štiri kilometre daleč od kraja Mo Duc. Tudi druga skupina, ki so jo poslali na pomoč, je padla v zasedo. Na obeh straneh so bile izgube. Ofenziva proti Severnemu Vietnamu se je nadaljevala tudi v zadnjih štiriindvajsetih urah. Ameriška letala so izvedla 24 bombnih napadov na razne kraje v Severnem Vietnamu. V Sajgonu uradno priznavajo, da so med napadi na Severni Vietnam zgubili dve letali, eno pa nad Južnim Vietnamom. Sevemovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da je v prvih dvajsetih dneh februarja dezertiralo 621 južnovietnamskih vojakov, ki so se pridružili osvobodilni vojski. Tito v Kraljevu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je s soprogo in v spremstvu visokih političnih osebnosti republike Srbije obiskal danes Kraljevo. Neposredno po prihodu je položil venec na spomenik žrtvam fašizma in počastil spomin meščanov, ki Jih je okupator ustrelil 14. oktobra 1941. Zatem je predsednik obiskal tovarno «Magn» hrom*. Po ogledu tovarne ie Tito izrazil zadovoljstvo nad velikim u-spehom delovnega kolektiva v kratkem govoru, med katerimi je poudaril, da je dolžnost komunistov, da se bore za pravilne socialistične odnose, za pravično razdelitev dohodka, da bodo delovni ljudje nagrajeni po svoji sposobnosti in prispevku v delu. Tito je opozoril na sklepe 3. plenuma CK ZKJ in v zvezi s tem dejal, da se mora priznati, da so bile storjene napake. »»Mislim, da je čas, da ne ponavljamo napak, da se ne bi morali ponovno iti spovedat. Naoake mo ramo dokončno likvidirati. Razume se, da vseh ne bo mogoče likvidirati kajti v nenehnem razvoju se pojavljajo vprašanja in z njimi napake.* Po obisku (»Magnohroma* se je Tito v klubu odbornikov občine v razgovoru z zastopniki okraja in okrajne občinske skupščine seznanil s problemi tega kraja, kjer živi okrog 70.000 prebivalcev, od tega dve tretjini na vasi. Ko se je seznanil z glavnimi vprašanji o-kraia, je Tito v kratkem govoru med drugim poudaril potrebo posvečanja večje pozornosti razvoju kmetijstva in prepričevanju zasebnih kmetov o prednosti kooperaciji za obdelavo zemlje s sodobnimi metodami, da hi se Jugoslavija osvobodila uvoza pšenice. Tito je opozoril na važnost doslednega izvajanja gospodarske reforme, ki je postala neobhodna ne le zaradi naglega gospodarskega razvoja temveč tudi zaradi raznih napak. »»Sedaj je potrebno posvetiti mnogo pozornosti modernizaciji in rekonstrukciji obstoječih podjetij,* je dejal Tito. »»Delovni ljudje gledajo z optimizmom na naš nadaljnji razvoj. Kljub raznim napakam smo mnogo dosegli. Ce bi napravili manj napak, bi lahko še ve’’- dosegli. Jugoslavija ne uživa danes ugleda na svetu samo zaradi junaštva njenih ljudi v NOV temveč tudi zaradi svoje vztrajnosti, da v najtežjih pogojih zgradi boljše življenje* Iz Kraljeva je predsednik republike s soprogo odpotoval na počitek v Vmjačko Banjo. B. B. Cene vozovnic za Mars in Venero WASHINGTON, 15. - Ameriški znanstvenik dr. Eugene Konecti je na nekem zborovanju izjavil, da bodo leta 2000 potniki srednje teže lahko potovali na Mars in Venero za 1600 dolarjev (približno milijon lir). Konecti je dodal, da bo cena vozovnice odvisna od teže potnika in bo znašala približno deset dolarjev (6200 lir) za vsak pud (373 gramov). Konecti je dalje izjavil, da bo leta 2001 že deloval ekonomični sistem za potovanje ljudi na bližnje planete. Znanstvenik Daniel Fink pa je izjavil, da se bo v prihodnjem stoletju uveljavila tridimenzionalna televizija. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8.1, najnižja 2, ob 19. uri 7 stopinj, zračni tlak 1017,2 pada, vlaga 61 odst., veter zahodnik 4 km na uro, nebo 7 desetin pooblg,-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 16. marca Julijan Sonce vzide ob 6,16 m zatone ob 18,11. Dolžina dneva 11,55. Luna vzide ob 3,56 in zatone ob 12,14 Jutri, ČETRTEK, 17. marca Jerica SEJA DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o zakonskem predlogu za zaščito narodnih manjšin Pozitivne izjave v govorih svetovalcev Šiškoviča (KPI), Mora (PSI), Varisca (KD) in Bettolija (PSIUP) Na včerajšnji seji deželnega sveta se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu za zaščito na rodnih manjšin. Spregovorili so •vetovalci Moro[ Varisco, Bettoli dr. Siškovič in Trauner. Se prej pa so razni odborniki odgovorili na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Odbornik Marpillero je odgovoril na vprašanje Colonija (KD) in na interpelacijo Bergo-masa (KPI) v zvezi s carinskimi omejitvami na meji, o čemer poročamo na gorišiki strani. Odbornik Dal Mas je odgovoril misovcu Boschiju na vprašanje v zvezi s predsednikom in podpredsednikom ustanove za razvoj odborništva; predsednik Berzanti je odgovoril svetovalcu Morelliju na vprašanje v zvezi z izpitno komisijo za najemanje osebja za deželne urade; odbornik Dal Mas je odgovoril svetovalcu Coghettu (KPI) glede bolniškega zavarovanja kmetovalcev in odbornik Marpillero je odgovoril na interpelacijo prof. Seme glede razlašcevanja v zvezi z gradnjo naftovoda. K temu zadnjemu vprašanju in interpelaciji 6e bomo še povrnili. Razprava o zakonu o zaščiti manjšin je znova pokazala, da ni v zvezi z narodnimi manjšinami moč razpravljati objektivno z liberalci in misovci, ki potvarjajo zgodovino i.n hočejo njeno razlago posiljevati z namernim izkrivljanjem. Tako npr. noče nihče trditi, da so bili npr. vsi Slovenci za časa Avstrije nekaki angelci ali božji voliči, toda dejstvo je, da so takrat imeli v mestu vso oblast tako imenovani nacionalni liberalci ter da ni hotela občina, ki je bila v njihovih rokah, dati Slovencem niti ene šole v mestnem središču. Prav tako so tudi oni v glavnem imeli v mestu vse ključ ne položaje. Zato se ni asimiliral noben meščan italijanske narodnosti. pač pa se jih je asimiliralo mnogo slovenske narodnosti. Toda liberalci in misovci, med katerimi ni glede tega nobene razlike, vedno govore o slovenskem prodiranju v mesto, ko da bi šlo za nekaj načrtnega, ne pa za naraven proces urbanizacije in širjenja industrije, ki je pritegovala v Trst bodisi Italijane iz Istre in Furlanije, pa tudi od drugod, bodisi SloVence in ljudi drugih narodnosti iz naravnega avstrijskega zaledja. Prvi je spregovoril v razpravi socialist Moro. Predvsem je polemiziral z mi-sovcem Morellijem in je odločno poudari, da niso socialisti nikoli »strumentalizirali« vprašanja manjšin, marveč ga obravnavali kot načelno vprašanje, ki ga je treba pravično reševati. Ce si upa sedaj Morelli govoriti o tem, da socialisti izkoriščajo to vprašanje v svoje namene, tedaj si lahko predstavljamo, kaj se je dogajalo v Trstu za časa Avstrije, ko so tudi očitali socialistom «da so se prodali tujcu«. Resnica pa je, da so se socialisti, takrat kot vedno, trudili za čim boljše sožitje etničnih skupin. Zatem je Moro zavračal Morellijeve trditve v zvezi z rezultati volitev v letih 1901, 1907, 1911 in 1913 ter rekel, da so bili socialisti vedno proti vsakemu šovinizmu ter da niso nikoli glasovali, ko je šlo za ba-lotažo med liberalci in slovensko narodno stranko. PSI je vedno vodila pravilno politiko Y zvezi z Morellijevimi trditvami o »vpadanju Slovencev v Trst« je Moro dejal, da ni šlo za kake politične špekulacije, marveč za čisto naravno dogajanje širjenja mesta, njegove industrije in trgovine. V zvezi s tem je PSI opravljala vedno svoje mednarodne funkcije ter se tudi sedaj trudi za pomiritev, ki je tudi že sama po sebi nastajala v zadnjih letih v Trstu. PSI nasprotuje vsem umetnim razlogom za razdore, zvesta svojim mednarodnim načelom. Zatem je Moro dejal, da ravno desničarji ne marajo pomiritve in da so za časa »Hreščakove afere« morali pripeljati nekaj sto razgrajačev iz drugih pokrajin, ker se ■tržaško ljudstvo ni navduševalo za izgrede ter je doživela Lega Na-zionale velik poraz. Moro je potem zavrnil tudi trditve liberalca Morpurga glede zakonskega predloga in v zvezi z možnimi motnjami, ki naj bi jih zakon povzročil v Južnem Tirolu, rekel, da problemov dveh manjšin ni mogoče izenačevati, saj prevladujejo med Nemci konservativne težnje, medtem ko se je slovenska manjšina prilagodila tržaškemu kozmopoli-tizmu, tako da ni med njo nestrpnosti. Rekel je, da je zakonski predlog pravičen, čeprav obstajajo lahko kaki dvomi o njegovi pravni aplikaciji v zvezi s terminologijo. Zaključil je s trditvijo, da želijo socialisti, da bo vladal v Trstu mir in zato se bodo borili, da se svoboščine in pravice manjšine konkretizirajo do kraja. Svetovalec KD Varisco je rekel, da je vprašanje manjšin v sodobni državi zelo pereče. Na vpraša-nja, ki nastajajo zaradi navzočnosti etničnih manjšin, je treba gledati danes iz nove perspektive, tj. iz perspektive srečanja. To bratstvo in to srečanje predpostavljata človeško solidarnost, ki je globoko čustvo skjpne pripadnosti posameznikov in skupin. Zato niso mogli deželni zakonodajalci mimo tega vprašanja. Treba .se je namreč spomniti, da je bil eden izmed razlogov, iz katerih so menili, da je treba ustanoviti deželo s posebnim statutom, navzočnost jezikovnih manjšin. To stvarnost moramo priznati in manjšino turi: zaščititi. S tem ne bomo ustvarili nobenega privilegija, marveč bomo uresničili enakopravnost, je dejal Varisco. Italijanska ustava J. njeno skrbjo, da «i zaščitila in dajala pobude za krajevno avtonomijo, nudi gotovo podlago za pravično ravnanje z manjšinami Svetovalec Bettoli (PSIUP) je v začetku izrazil dvom, da bo parlament lahko odobril zakonski predlog, saj dve leti ne bosta zadostovali za revizijo zakonikov. Zato ima ta zakon samo politično veljavo. Morda bi pri tem kdo dejal, da bi potemtakem bilo dovolj, da bi sprejeli resolucijo, ki bi po- udarila ta načela. Toda zakonski predlog bo imel v Rimu večjo u-činkovitost »Zato sem naklonjen zakonskemu predlogu dr. Škerla ne glede na usodo, ki jo bo doživel v Rimu,« je rekel Bettoli. Svetovalec je tudi dejal, da pri zagotovitvi narodnostnih pravic ni važno število članov manjšine. Treba je rešiti z miroljubnim sistemom vprašanje stalnega dialoga med ljudmi, ki živijo na istem o-zemlju. Bettoli je zatem pohvalil poročilo svetovalca Ginaldija ter rekel, da ne gre za noben privilegij, marveč za enakopravnost državljanov slovenske narodnosti z državljani italijanske narodnosti. Po členu 291 kazenskega zakonika vglja sedaj »sramotenje nacije« samo za italijanski del prebivalstva, medtem ko druge narodnosti niso zaščitene. Bettoli je na koncu dejal, da ni bilo za delavce sožitje različnih narodnosti nikoli važen in nerešljiv problem. Nato je spregovoril dr. Siškovič, ki je zelo obširno, temeljito m tehtno obravnaval zakonski predlog v_ zvezi s pravicami slovenske manjšine. O njegovem govoru bomo kasneje obširneje poročali, zato se omejujemo danes samo na nekaj osnovnih ugotovitev. Najprej je dejal, da ne more nihče zanikati, da je pristojna za zaščito manjšin predvsem država, saj so kazenski predpisi njena domena. Zato bi bilo bolj prikladno, da bi dala pobudo za ta zakon vlada sama, saj je sprejela z notranjo ureditvijo in tudi z mednarodnimi pogodbami obveznosti do manjšine. Tako bi se rešila razna nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Vladni predlog bi bil tudi sam po sebi mnogo bolj važen. Položaj je pač takšen, kot je, in zato lahko poudarimo, da je dežela pristojna za to vprašanje na podlagi 26. člena posebnega statuta. Odločno nasprotovanje desnice proti temu zakonskemu predlogu kaže, da je nespravljiva z demokratičnim sistemom vladanja. V zvezi s tem je dr. Siškovič analiziral zgodovinske dogodke, ki so privedli k sedanjemu položaju in ožigosal krivdo in odgovornost nacionalističnih liberalcev in ka sneje fašistov, ki so sprejeli njihovo dediščino in jo še bolj zaostrili. Ravno ti desničarji so vedno motili mirno sožitje ln 5e-danes, ko se govori o potrebi po enakopravnosti Slovencev, zaženejo desničarji velik vik in krik, kot da bi hotel kdo razkosali Italijo. Siškovič j"e tudi odločna zavrnil trditev, da bi ta zakon pomenil nekako diskriminacijo v škodo Italijanom ter dejal, da gre le za uresničevanje ustave Sedaj je treba storiti korake naprej na vseh področjih; v šolstvu, kulturi, gospodarstvu, socialnih in jezikovnih vprašanjih itd. V zvezi s lem imata svoje naloge država in dežela. Zakon hoče le onemogočiti ponovne pojave sovraštva in nestrpnosti in se ga ne bi smel bati nihče, ki pošteno misli. Na koncu se je Siškovič še vprašal, ali bo imel zakon kak konkreten učinek, ter dejal, da niso dovolj načelne izjave, marveč bo treba sprejemati tudi stvarne u-krepe v prid manjšini. Ravno to pa bo preizkusni kamen za namene večine. Komunisti vsekakor podpirajo zakonski predlog. Zadnji je spregovoril liberalec Trauner, ki je ponovil oguljene teze oziroma nesmisle njegove stranke v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Danes se bo razprava nadaljevala in bo prvi spregovoril odv. Skerk. muzeja v Rižarni pri Sv. Soboti. Zdi se, da je vsedržavni svet že prej kritiziral posamezne točke natečaja. Ce bi bila ta vest resnična, se vprašuje svetovalec Bruno Pin-cherle, kakšne ukrepe namerava sprejeti občinska uprava, da bi preprečila posledice tega opomina, saj bi v tem primeru ne mogli dostojno urediti Rižarne, t. j. kraja, kjer so pretrpeli toliko mučenja nešteti partizani in rasni preganjanci. Stavka kovinarjev Kot po vsej državi bodo danes stavkali tudi kovinarji v Trstu, in sicer z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe, ki je delodajalci nočejo skleniti, češ da ne morejo priznati poviškov. SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA KPI Negativna ocena politike levega centra v deželi Poziv članom stranke in prebivalstvu, naj se bori za ohranitev miru Deželni odbor KPI se je sestal v pričanj, da bi opozorile_ na nevar-ponedeljek in je razpravljal o po- litičnem, gospodarskem in socialnem položaju v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini ter je nakazal smernice za nadaljnje delovanje komunistov. Na sestanku so predvsem poudarili, da je preosnova vlade, kakor tudi uresničenje levega centra v deželni upravi nadaljevanje politike, ki lahko dovede samo do poslabšanja gospodarske krize v naši deželi. Zadeva je tembolj pereča, ker podatki o zaposlitvi, izseljevanju in razmerah industrije ter kmetijstva kažejo, da je položaj v naši deželi slabši kot v drugih italijanskih pokrajinah. Zaradi tega predstavlja napovedana združitev med PSDI in PSI še večjo nevarnost, ker to izraža politiko za utrditev političnega monopola in od-vsem avtonomije PSI ter podreditev Krščanski demokraciji. Spričo tega vabi deželni odbor vse organizacije stranke, naj dajo pobudo za poglobljene diskusije in razprave med delavci raznih političnih pre- nost, ki preti enotnosti. Te diskusije naj se vodijo zlasti glede problemov, ki se tičejo enotnih akcij in borbe številnih delavskih kategorij za ekonomski in socialni razvoj dežele in v korist širokih ljudskih množic. Deželni odbor nato obsoja izjave socialdemokratskega tajnika stranke Tanassija v parlamentu, in poudarja, da so take izjave škodljive predvsem za našo deželo, kateri je najbolj škodovala atlantska politika. Deželni odbor poziva tudi vse tovariše in ljubitelje miru, naj okrepijo svojo dejavnost za prenehanje ameriške napadalnosti, za novo italijansko zunanjo politiko. Odbor odločno protestira proti umoru tisočev in tisočev komunistov in protiimperialističnih indonezi j skih bojevnikov ter proti represalijam Francove diktature na škodo študentov in intelektualcev v Španiji. Ob koncu je deželni odbor odobril poročilo deželnega tajnika Silvana Bacicchija ter poročilo za sestanek v deželnem merilu, ki bo v Trstu 17. aprila. IIIIIIIH(llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||IlUlill||||llil||||||||||||||||MlllllllllllllllllllllllllllirilIlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllH NA SINOČNJI SEJ! TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Vprašanje B. Pineherla v zvezi z Rižarno Svetovalec PSIUP Bruno Pincher. le je poslal županu in odborniku za javna dela vprašanje, da bi zvedel, ali je res, da je vsedržavni svet zbornice arhitektov 12. t. m. poslal svojim pokrajinskim organom brzojavko, v kateri jih je o-pomnil, da se ne smejo njihovi člani udeležiti vsedržavnega natečaja za pripravo načrta odporniškega Sprejet sklep za popravila kanalizacije na Proseku in Kontovelu Krediti znašajo nekaj tez 13 milijonov lir ■ Prispevek občine za popravilo bazoviške cerkve ■ Preimenovanje mestnih ulic in trgov Sinoči se je ponovno sestal tržaški občinski svet ter je obravnaval vrsto vprašanj, ki'se tičejo normalne administracije. Na začetku seje so razni odborniki odgovorili na določena vprašanja, ki so jih zastavili svetovalci, nakar je občinski odbor predlagal, da svet odobri več sklepov; ki jih je že sprejel na podlagi pooblastil čl. 140 pravilnika občinskega sveta. Med sklepi, ki j'ih je občinski odbor sinoči odobril, zavzema brez dvoma zelo važno mesto tisti, ki se tiče kanalizacijskih del na Opčinah, Proseku in Kontovelu. Za ta dela je občinska uprava namenila vsoto 13.100.0C0 lir, ki bi jih morali kriti iz dohodkov, ki izvirajo iz jusarskih pravic. Ker pa se je financiranje iz tega sklada zavleklo zaradi določenih birokratskih nevšečnosti, je občina sklenila, da bodo zadevna dela, posebno na območju Proseka in Kontovela, financirali s sredstvi, ki so namenjena kanalizacijskim delom na kraškem predelu tržaške občine. Poročilo o teh delih je podal občinski odbornik Mocchi (socialist), ki je pojasnil »tanje kanalizacije na Proseku in Kontovelu. Del kanalizacije obeh vasi se združuje v neki dotočni jami na Furlanski cesti. Odtočne vode padajo nato po navpičnem rovu navzdol ter tečejo potem po zidanem odtočnem rovu vštric konto-velskega klanca do čistilne jame. Nato vode tečejo po bregu navzdol ter se zlivajo v morje v bližini »Marinelle«. V zadnjih časih se je stanje v teh odtočnih rovih, posebno v navpičnem rovu in odtočnem zidanem rovu zelo poslabšalo, ker so vse te naprave že zelo zastarele. Čistilna jama je že skoraj popolnoma zasuta od naplavin, ki jih prinašajo s seboj narasle vode ob priliki neviht. Spričo tega so se prebivalci področja večkrat pritožili na mestno upravo. Kot smo dejali, je občinska u-prava menila, da je potrebno, da se takoj reši vprašanje, posebno če se upošteva, da se bliža poletje. Dela na tem odseku že opravlja podjetje Cavani. Med drugim bodo popravili navpični rov, porušili zidani odtočni rov ter ga nadomestili s cevmi iz cementa Očistili bodo nadalje čistilno jamo, uredili cestno dno ter odtoke s cestišča. Občinski odbor je sprejel predloženi sklep, čeprav so nekateri svetovalci izrazili določene pomisleke ne toliko glede umestnosti del kot takih, temveč zgolj zato, ker menijo, da je treba zadevo rešiti na bolj korenit način (ter seveda določiti za to tudi večja finančna sredstva). Na zahtevo prizadetega je svet nato sprejel ostavko dr. Pmcher-leja na mesto člana občinske komisije za sestavljanje seznamov ljudskih sodnikov. Dr. Pincherle je bil v tej komisiji več let, toda nikoli ni bi.1 izvoljen neposredno od občinskega sveta. Ker je prizadeti menil, da komisija ne deluje pravilno, je zahteval, da ga razrešijo vsakršne odgovorno- sti. Svet je nato izvolil za člana komisije komunista Lina Čreva-tina. Sklenili so tudi, da se nakaže 3.400.000 lir za popravilo cerkve sv. M. Magdalene v Bazovici. Na kraju naj še omenimo, da je svet odobril predlog, da se sedanji Kor?o Garibaldi preimenuje v Korzo Umberto Saba. Na odobravanje je naletel tudi predlog, da se novo nastalo križišče v Ul. Duca d’Aosta preimenuje v Trg Janeza XXIII Iste sreče pa ni bil deležen predlog, da se osrednji predel v Barkov-ljah (vštevši vrt in park) imenuje po pokojnem predsedniku ZDA J. Kennedyju. Svetovalec Pincherle je namreč zavzel v bistvu nasprotno stališče, ker je menil, da je Kennedy med drugim odgovoren tudi za sedanje stanje v Vietnamu. Ker ne bi višja oblast odobrila preimenovanja, če se ne doseže soglasnost, ie župan sklenil, da se bo še enkrat pogovoril s predstavnikom PSIUP. Obvestilo davkoplačevalcem Finančna intendanca sporoča, da bo na pobudo njene službe za odnose z javnostjo in sporazumno s trgovinsko zbornico dr. Guido Nas-siguerra skupno z dvema funkcionarjema oddelka neposrednih davkov jutri ob 19. uri imel v Ul. S. Nicold štev. 5 predavanje o tem, kako se mora sestaviti prijava dohodkov (Vanoni) za obdavčenje. Ista služba za odnose z javnostjo sporoča, da je ministrstvo za finance tud! letos izdalo okrožnico, ki dovoljuje državnim, pokrajinskim in občinskim uslužbencem v glavnih mestih pokrajin, da lahko predložijo do 31. marca 1966 svoje prijave o dohodkih načelnikom uradov, v katerih so zaposleni. Ti načelniki uradov morajo nato nazna-čiti s pečatom dan predložitve davčnih prijav ter jih poslati pa 31. marcu, toda ne kasneje kot 10. aprila, pristojnemu davčnemu ura- tviiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii min 1111111111111111111111111111111111111111111111111111 ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||IU|||||||||||||||||| POROČILO POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV Cene osnovnih živil so se v februarju ponovno povišale Kljub strogim carinskim omejitvam pri prenosu malih količin mesa iz Jugoslavije so mesarji prodali manj mesa kot prejšnji mesec V preteklem mesecu so se cene nekaterih osnovnih živil ponovno zvišale, čeprav so po drugi strani pri nekaterih drugih živilih zabeležili rahlo znižanje. Posebno pozornost moramo tudi tokrat posvetiti cenam mesa. Cena govedine na debelo se je v februarju ponovno zvišala, medtem ko Je ostala cena v prodaji na drobno nespremenjena. Poročajo, da je bilo italijansko tržišče v preteklem mesecu zadovoljivo založeno z domačo govedino. Po drugi strani pa se je povišala cena na drobno teletine, čeprav se je cena na debelo znižala. Kot Je znano, cene na drobno govedine in teletine določa pokrajinski odbor za cene na osnovi cen na debelo v prejšnjem mesecu. Na osnovi cen na debelo govejega in telečjega mesa v februarju, bi se morala v bližnji prihodnosti govedina podražiti, teletina pa poceniti. Zaradi znižanja cene teletine na debelo so nekateri mesarji sami uskladili ceno na drobno. Mestni redarji, ki so izdelali poročilo o cenah, poročajo, da je pro- daja mesa v preteklem mesecu znatno padla zaradi odprave vizuma za Jugoslavijo. Ta ugotovitev se nam ne zdi točna, ker je bil vizum za Jugoslavijo odpravljen šele v tem mesecu. Poleg tega pa moramo upoštevati stroge carinske omejitve pri prenosu malih količin mesa iz Jugoslavije v Trst za imetnike potnih listov, ki so jih uvedle tržaške carinske oblasti in ki so se najbolj zaostrile v februarju. Ce so tržaški mesarji prodali manj mesa v preteklem mesecu je temu predvsem vzrok, da so cene previsoke ir. da carinske ovire niso dosegle tistega cilja, ki so si ga zadali, ko so imetnikom potnega lista Dopolno-ma prepovedali uvoz najmanjših količin mesa. Cena perutnine se Je povečala za 100 lir kg, medtem ko je ostala cena masla na januarski ravni, razen cene uvoženega masla iz Jugoslavije, ki se je znižala za 40 kg. Cena jajc se je ponovno znižala, cena sira je ostala na januarski ravni, cena riža pa se je ponovno povišala. Tudi cena vina v prodaji na drobno se je v februarju povišala. Le na ribjem trgu so bile cene zlasti plave ribe zmerne zaradi dobrega lova. Zelenjadna tržnica pa je bila dobro založena in cene so bile na splošno nižje kot v januarju. du skupno s seznamom prijavni-kov, in sicer v dveh izvodih. Enega izmed teh izvodov bo urad vrnil kot potrdilo o prijavi. Sestanek deželnih svetovalcev KD Na sedežu KD se je v torek sestala deželna svetovalska skupina te stranke pod predsedstvom vodje skupine Mizzaua. Na sestanku, kateremu je prisostvoval tudi deželni podtajnik Botteri, je predsednik deželne uprave dr. Berzanti poročal o prihodnjem zakonodajnem delu dežele. Pri tem je dr. Berzanti navedel številne zakonske osnutke, o katerih bo razpravljal deželni svet. Med drugim je poudaril, da bodo dali prednost razpravi o osnutku zakonov za Ustanovo za razvoj kmetijstva, za razvoj živinoreje, za rotacijski sklad itd. Glede šolstva pa je omenil ukrepe za izgradnjo študentovskega doma, za tržaško univerzo ter inštitut za teoresko fizi-ko. Razen tega je tudi omenil pobude za podporo gostinstvu obrtništvu itd. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL PRIREDI V PETEK, 18. T. M. OB 21. URI V KINO DVORANI «IRIS» NA PROSEKU KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA NA PROGRAMU UMETNE IN NARODNE PESMI SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 20. marca, od 19. do 23. ure v baru in Mali dvorani Kulturnega doma REVIJ« PLESA IN MELODIJ Vabila lahko dobite na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ali v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Danes, 16. t. m. ob 21. uri V soboto, 19. t. m. ob 16. uri V nedeljo, 20. t. m. ob 16. uri JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes, 16. t. m, ob 17. uri V četrtek, 17. t. m. ob 21. uri V petek, 18. t. m. ob 21. uri (abonma za okolico) SAMUEL BECKETT ČAKAJOČ NA GODOTA POSLEDNJI TRAK Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Prosvetno društvo «Igo Gru- den» iz Nabrežine priredi danes, 16. t. m. ob 20.30 predavanje Maria Magajne O TUNIZIJI IN ALŽIRIJI Predavanje bodo barviti diapozitivi. spremljali Odbor Z Danes bo ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju generalna skupščina časnikarskega združenja, na kateri bodo časnikarji izvolili nov izvršni odbor, preglednike računov in razsodišče. miiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiMiiiiiiimtiHiiiiiiiiii DOGODIVŠČINE AVSTRIJCEV IN NEMCA V Trstu so ukradli avto ujeli pa so jih v Avstriji En Avstrijec je končno prišel v roke italijanski policiji Policisti s komisariata Kolonje so te dni imeli opravka z dvema Avstrijcema in enim Nemcem, ki so v našem mestu zakrivili tatvino avtomobila. Vse tri so prijavili sodišču zaradi tatvine in sodelovanja pri tatvini. Samo enega, 39-letnega mizarja Walterja Dur-do, avstrijskega državljana brez stalnega bivališča, so pospremili v zapor, medtem ko niso mogli izslediti 21-letnega Avstrijca Ger-ta Hechta z Dunaja, Retengant-strasse 11 in 23-letnega Nemca Klausa Schaeferja iz Karfenthala v Zahodni Nemčiji. Durdi je po razpustu tujske legije uspelo priti na Sardinijo, kjer so ga ujeli in poslali v begunsko taborišče pri Sv. Soboti. Tam je spoznal Klausa in Hechta. Trojica je nato 23 januarja letos v Ul. Rossetti 64 ukradla avtomobil «o-pel« TR 52997, ki ga je pred stanovanjem pustil 54-letni industri-jec Armando Trevisini. Ta je policiji prijavil tatvino, nekaj dni pozneje pa je izvedel, da ga ie sodišče v Gradcu obsodilo na tri dni zapora in plačilo 5Q0 šilingov zaradi povzročitve nesreče. Zgodilo se je, da je trojica tatičev prišla z ukradenim avtom v Avstrijo. Tam so tatovi povozili kolesarja in Durda se je pred sodniki izdajal za Trevisinija, čigar dokumente in potni list je našel v ukradenem avtu. Prestal je kazen in dvignil tudi avto, ki mu ga je žendarmerija zaplenila. Tedaj mu je avto bil v napoto in je dvakrat telefonsko poklical Trevisinija v Trst. Trevisinijevi so razumeli, da so našli ukradeni avtomobil v Avstriji, zato je lastnik naročil svojim znancem, da so prevzeli avto, ki je bil precej poškodovan. Medtem je Durda ušel v Jugoslavijo, kjer so ga nekaj dni pozneje prijeli organi milice. Tudi v Jugoslaviji se je Durda izdajal za Trevisinija in tudi milica je nasedla prevari. Toda v Jugoslaviji ni bil dolgo časa. Milica je Durdo izročila italijanski policiji. Pre- TEDEN KNJIGE Ogrin: ZELENJE V NAŠEM OKOLJU ..........L 50,— Seliškar: RUDI .........................L 130.— Jurčič: JURIJ KOZJAK....................L 180,— SLOVENIJA — Turistični vodnik ..........L 200,— Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA ... L 240,— Ivan Trinko: SPISI......................L 500,— TRŽAŠKA KNJIGARNA UL. SV. FRANČIŠKA 20 iskavo so prevzeli agenti s komisariata Kolonje in jo te dni zaključili s prijavo Durde sodišču. Kolegij za reševanje sporov med novinarji in založniki dnevnikov Sporazumno med italijansko Zvezo založnikov dnevnikov in Združenjem julijskega tiska so ustanovili kolegij za dosego sprave v sporih, kot določa 43. člen novinarske delovne pogodbe. Kolegiju bo predsedoval državni pravdnik dr. Nico-16 Nardl. Zvezo založnikov bosta zastopala v njem dr. Uberto Pa-sini in odv. Gianfranco Tamaro, Zvezo julijskega tiska pa komtur Mario Grassi in Mario Giacomini. Andričevo je policija prijavila sodišču Te dni so agenti letečega oddelka poiicije zaključili preiskavo v zvezi z detomorom 37-letne beograjske turistke Nadežde Andriče-ve, ki je prejšnji teden rodila v hotelu »Centro« v Ul. Roma 13 in novorojenko vrgla skozi straniščno okno. Policisti so Andričevo prijavili sodišču pod obtožbo u-mora z obteževalnimi okoliščinami. Pri tem niso niti upoštevali Olajševalnih okolnosti zaradi časti, ker bi jo v tem primeru morali prijaviti pod obtožbo detomora, ki po kazenskem zakoniku predvideva zaporno kazen od treh do desetih let. Andričevo so aretirali, niso pa je še odpeljali v zapor, ker je še vedno na zdravljenju v bolnišnici. Čudna nesreča upokojenca Bolničarji RK so včeraj zjutraj okrog 10 ure odhiteli v Skedenj-sko ulico, kjer je blizu stavbe št. 88/8 ležal na cesti ranjen 87-letni upokojenec Riccardo Nicolich iz Skedenjske ulice 80. Priletnega moškega so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po desni strani prsi, udarcev po glavd in krvavenja iz nosa. Nicolich, ki se bo moral zdraviti 10 dni, je povedal, da ga je malo prej z avtom fiat 500, ko je stopil s pločnika, podrl 60-letni Ra-miro Lalovich iz Ul. Umago 5, ki je vozil proti Ul. del Roncheto. Toda Lalovich je trdil nasprotno. Povedal je, da Nicolicha ni niti dregnil in da se je priletni upokojenec samo spotaknil in padel. Karabinjerji, ki vodijo preiskavo bodo morali ugotoviti resnico. GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 27. marca 1966 ob 17. uri v Kulturnem domu koncert operne glasbe s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere: NADE VID- MARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenos) in LADKA KOROŠCA (bas). Orkester Glasbene Matice DIRIGENT OSKAR KJUDER Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta. Razna obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob 20.30 s takim dnevnim redom: 1. poročila, 2. sprememba pravilnika, 3. razno, 4. volitve Odbor Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. marca se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 76-detni Franc Milič, 72-1 etn a Giulia Cimolino vd. Vec-cbiet, 48-letni Antonio Krlsich, 76-letni Armando Ubaldini, 84-letnl Al-fredo Rottim, 62-letna Berta Sche-nanz por. Peterin, 76-letni Filippo Lupoli, 54-letnl Mario Vidali, 80-let-ni Giuseppe Apostoli, 94-letna Borto-la Dapas vd. Albanese, 74-letni Be nedetto Cocot, 51-letna Antonia Ras-man, 60-letni Carlo Sossl, 55-letni Sergio Bandinl, 54-letni Silvester Zer-jul. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Crevato, Ul. Roma 15, INAM. Al Cammello, Drev. XX Settembre 4, AUa Maddalena, Ul. dellTstria 43, dr. Codermatz, Ul Tor s. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.38) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14, Prendmi, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo. Trg Cavana 2, LADJE V PRISTANIŠČU Marechlaro, Chioggia, San Marco. Enri, L. Lauro, A. Lauro, Aquiileia, Vesuvlo, Tideo, Salaria, Saipa II, Brennero, Brick VI (It,): Omiš, Zadar, Musa DJalil (Jug.); Nikos, Ca-lipso, S. M a ris II (Gr.); Korbach (ZN); Plorlan Ceynova (Po.); Gavl-lan (Pa.); Z. Szczecinska (Po.); King Peleus (Li.). GledaHšča VERDI V pripravi je Puccinijeva opera «La Boheme«, katere prva predstava bo za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih v petek 18. tm. ob 20.30. S to ope-ro se bo zaključila operna sezona 1965/66. V glavni vlogi bo nastopila Mirella Frfeni (Mimi), v ostalin vlogah pa bodo nastopili: Silvana Martinelll (Musetta), Enzo Tei (Ro-dolfo), Silvano Carroli (Marcello). Lucio Rolli (Schuhard) itd. Dirigent Arturo Basile, Orkester in zbor gledališča Verdi. Režija Da-rio Dalla Corte. Zborovodja Giorgio Kirschner. Nadaljuje se pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Nazionale 16 00 «Africa addio». Tč" chnicolor. Prepovedano mladini po<* 14. letom. Arcobaleno 16.00 «AO 77 sfida ai kil-lers». Tecnnicolor. Richard Harri-son. Excelsior 15.00 «Io, lo, to .. . e gh altri». VValter Chiari, Silvana Man-gano, Nino Manfredi, Gina Lollo-brlgida. Fenice 16.00 «Le dee deH’amore». So-phia Loren, Elizabeht Taylor, Bri-gitte Bardot. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Massacro a Panton Thlll» Technicolor. Robert Killer. Grattacielo 16.00 ali nostro agente Flint». Barve De Luxe. G Ha ^ lan, James Coburn. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Agente S3S Opera-zione uranio«. Colorscope. Thomas Alder. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «A 009 mlssione Hong Kong» Colorscope. Stevvart Granger, Rosanna Schiaffino Aurora 16.30 «Le meravigliose donne del Giappone fantastico«. Technicolor. Prepovedano mladini pod ,8-letom. Cristallo 15.30 aSIgnore e signorU Virna Lisi. Franco Fabrizi. Prepovedalo mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «11 mio amico J*-ckyil», Ugo Tognazzi, Abbe Lane. Prepovedano mladini pod 16. letom, Capltol 15.00 S tehniko Todd AO 70 mm «Quei temerari sulle macchine volanti)). Barve De Luxe. Alberto Sordi, Sarah Miles. Impero 16.30 «L’affare Bli-ndfold«. Vittorio Veneto 16.00 «Doringo». Te" chnicolor. Tom Thrjon, Senta Berger. Moderno 16.30 «Aiuto arrlvano 1 Beatles«. Technicolor. Zadnji dan. Astra 16.30 «11 vendicatore del Te-xas». Technicolor. Ideale 15.45 «Elena di Troia«. Technicolor. Rosanna Podesta. Jacaues Semas. Abbazia 16.00 «Un giorno di terrore«. Olivia De Havilland. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Skedenj 16.00 «Destino in agguatoa-Glenn Ford, Nancy Kvvan. Zaključek vpisovanja za izlet v Moskvo Potovalni urad »Aurora« obv*' šča, da se bo v petek 18. marca zaključilo vpisovanje za izlet v Moskvo in Leningrad z letalom. Na razpolago je še nekaj prostih mest Istočasno prosimo vse, ki so se že vpisali za izlet, da se zglasi]5 v potovalnem uradu «Aurora» ."} prinesejo s seboj svoi potni l*s* najkasneje do petka, 18. marca t.t- Mali oglasi 47-LETNI SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-letno dekle ali vdovo s svojo hišo ali s koščkom zemljišča v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20. Za Jožefovo v Bohinj in na smučišča Vogla Potovalni urad AURORA priredi dne 19. in 20. marca 1966 avtobusni izlet v Bohinj in na Voge‘-Izlet je primeren tudi za smučarje. Vpisovanje pri AURORI, Trst-Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 samo ** danes 16. t. m. PROSVETNO DRUŠTVO V SKED' NJU organizira 17. aprila 1966 izlet v Ljubljano in Škofjo Loko. Vpis0-vanje In pojasnila v društvenih P1^ štorih, Skedtl-jska ulica 124/1. vsak ponedeljek, torek, četrtek in P«l'»»» Trapeznikov sprejel njegove ideje, nakar se je resno začelo razpravljati o njihovi uresničitvi. Dve podjetji, «Boljševiška» in «Majak», sta jih prvi preizkusili. Septembra 1. 1965 se je, po sklepu komunistične partije, prešlo na ta sistem upravljanja gospodarstva, kot je bil na osnovi istih načel tudi sprejet petletni plan. Vprašal sem profesorja Libermana, ali bo zares doseženi dobiček postal glavno merilo uspehov sovjetskih podjetij. Zaslužek bo dejansko osnovni princip pri ocenjevanju uspeha sovjetskih podjetij — je odgovoril, — toda ne edini. Enaka pozornost se bo posvečala tudi realizaciji državnega plana v odnosu na količino realizirane proizvodnje. če pa bomo želeli doseči maksimalne rezultate, bo nujno sprejeti še mnogo dopolnilnih ukrepov. To se bo izvedlo v teku treh nadaljnjih let. Toda že to, kar je bilo storjenega, predstavlja odličen temelj, da bi mogli kar najhitreje priti do popolnega sistema. Razumljivo je, da bo povečanje proizvodnje spremljalo tudi povečanje plač. Naslednje vprašanje, ki sem mu ga postavil, je bilo, ali ni pojem profita, oziroma dobička, nezdružljiv z načeli marksizma. Nasmehnil se je. Dobiček ali zaslužek — je mnogo starejši od kapitalizma. Obstaja že od takrat, ko se je začela proizvodnja za tržišče. Brez dobička, t.j. brez »viška proizvodov« ne bi bil mogoč razvoj družbe. Socializem se ne razlikuje od kapitalizma po tem, ker bi zanikal dobiček, vtem ko ga, kapitalizem priznava. Važno pa je vedeti, kako dobiček nastaja in za kaj se ga uporablja. Danes se dobiček v kapitalistični družbi deformira pri razdelitvi. Naš dobiček izhaja iz delovnih ur, ton osnovnega materiala in prihranjenih kilovatnih ur energije. Prav zaradi tega ga brez strahu lahko določimo za pokazatelja uspehov proizvodnje. Vrhu tega v socializmu nihče ne more izkoristiti dobička za nabavo proizvajalnih sredstev Pri nas se bo dobiček razdelil v obliki nagrad delavcem in nameščencem. Postavil sem mu še vprašanje o vzrokih, ki so privedli do reforme. V času po revoluciji do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej — je odgovoril — je bila SZ ločena od drugega sveta, ogrožena in se je pri tem morala v svojem razvoju, posebno gospodarskem, predvsem opirati na lastne sile in strogo omejiti svoje potrebe. Toda danes je to že stvar preteklosti, posebno v razmerah mirnega tekmovanja s kapitalističnimi državami. V tem tekmovanju bo osnovno merilo uspeha — življenjska raven. In tako smo tudi ugotovili, da moramo radikalno spremeniti, oziroma preurediti svoje metode upravljanja z gospodarstvom. Preden sva se poslovila, sem mu želel postaviti še eno, zame najvažnejše vprašanje, ali po njegovem mnenju vsi ti ukrepi ne pomenijo zbliževanja socialističnega in kapitalističnega sistema. Skomignil je z rameni in dejal: Vidite, jaz v tem ne vidim niti najmanjšega približevanja kapitalističnim metodam, ker pač temeljni pogoj načrtnega upravljanja s sovjetskim gospodarstvom je in trdno ostane družbeno lastništvo nad proizvajalnimi sredstvi. Tega pa v kapitalizmu ni. Brž ko pa bi do tega prišlo, bi kapitalizem ne bi bil več kapitalizem. Sedanja Durenova razstava v Rossoni jevi galeriji je njegova osemnajsta, in če upoštevamo, da se je že okrog stokrat udeležil skupnih razstav, potem smemo trditi, da je to nazoren dokaz, kako resno izvaja svoje u-metniško poslanstvo. Tudi to pot Duren razstavlja poleg kraških pokrajin še razglede holandskih mest, ki pa sedaj prevladujejo. Je pač to posledica pogostih obiskov Nizozemske, kjer je pred meseci razstavljal v N.ijemegenu s skupino italijanskih slikarjev s takim uspehom, da ga je kraljevska akademija Venlo povabila, da .bi razstavljal v sklopu italijansko-nizozemskih kulturnih izmenjav. To je gotovo lepo priznanje tržaški umetnosti. Kdor pa je sledil Durenovi umetniški poti, ki se je premočrtno vzpenjala v svojevrstnem pokrajinar-stvu, ne glede na viharnost ab-straktno-informalnega pritiska, ta ve, da si je Duren to priznanje res zaslužil. Vedo pa to tudi Nizozemci, ki so v njegovih pokrajinah spoznali veren obraz njihove dežele. Seveda to ni dežela cvetočih tulipanov za turiste, temveč ona velikih luk Amsterdama in Rottrdamn. Toda poleg slik le-teh na tej razstavi prevladujejo one malih, neznanih ribiških pristanov, kot so to Oek Van, Groningen, Bergen, Harlingen itd. Imena, ki gotovo ne spadajo med znanje naše splošne izobrazbe. So to obmorska mesteca kjer se hišice slikovito družijo, kot ptičja gnezda galebov okrog zalivov, natrpanih z ribiškimi ladjami in čolni To ribiško svojevrstnost okolja pa pričara Duren s tako prepričljivostjo, da skoro čutimo jedki dim, ki se dviga nad hišami in vonj po ribah ter slani morski vodi, ki je močnejši kot na Jadranu. Kako dobro je v teh delih zajel z barvo in obliko značaj kraja, spoznamo, če jih primerjamo tu z olji Krasa. Barve in oblike so pri teh povsem drugačne. O tem smo že večkrat poročali. Opažamo pa sedaj neke nove značilnosti Krasa, kot na primer kopice sena in poštne z vinogradi. Olju «Kontovel», pa se pozna naglice ex tempore tekmovanja ker sicer Duren dolgo in bolj premišljeno slika s pod in nadbarvanjem, da tako ustvari pravi videz globine senc in raznih razdalj gledanih predmetov. MILKO BAMBIČ Z zadnjih proslav ob osmem marcu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii GROZLJIVA PRIČANJA NEKATERIH TUJIH ZDRAVNIKOV Med žrtvami ameriških napalm-bomb po južnovietnamskih bolnišnicah Po več ožganih otrok leži na eni postelji, brez obvez, brez zdravil, celo brez bolniškega osebja - Med še živimi ležijo tudi že mrtvi Pred nedavnim je prispela iz Sajgona vest, ki so jo zabeležile vse, tudi zahodne agencije, le da so na Zahodu o tem problemu naglo obmolknili, ker je vest bila «nevarna». Agencije so sporočale, da so v mestu Hue v Južnem Vietnamu odkrili epidemijo kuge, ki je zahtevala že 48 življenj. Kakor smo že rekli, je vest o tem naglo izginila iz dnevnega tiska. Po pisanju tujih dopisnikov iz Sajgona, so sajgonske oblasti skušale to vest prikriti tudi pred domačim prebivalstvom, Američanom pa prav gotovo ni v interesu, da bi se ta vest širila po samih ZDA, saj je znano, da je bolezen kužna in vprašanje je kako bi na njo reagirala ameriška javnost. Toda tudi če se ta bolezen ne razširi in če je bil to le enkratni eva 1», ki je zajel le ožje število ljudi, so zdravstvene razmere v Južnem Vietnamu zelo zaskrbljujoče. Iz tujih virov povzemamo nekaj podatkov o stanju v južnovietnamskih bolnišnicah ter nekatere pobude, ki so se v zvezi s tem porodile v Zahodni Evropi. Mednarodno gibanje za pomoč otrokom je pred nedavnim na neki svoji tiskovni Konferenci v Zenevj prikazalo tudi naslednje pričanje iz Južnega Vietnama: <'.Bil je to deček šestih, sedmih let, ves v opeklinah, skoraj povsem ožgane kože, katerega oči so polne trpljenja in strahu prosile za pomoč. Na njegovem izmučenem telesu ni bilo zdravega mesta, da bi ga človek mogel pobožati. Na de- setine in desetine takšnih malih Vietnamcev je ležalo po bolnišnicah, ki smo jih obiskali.» Predstavniki tega mednarodnega gibanja'so v soglasju z ameriškimi oblastmi v Južnem Vietnamu p'oslali v Sajgon dva svoja predstavnika, d-> opravita posebno poslanstvo. Eden od teh je bil neki švicarski kirurg svetovnega slovesa. Delegacija je odšla na pot na temelju poročil Obleke iz papirja » NEW YORK, 15, -Prihodni teden bodo v ZDA dali v promet — obleke iz papirja. Bogati Američani si lahko privoščijo tudi kaj cenenega. Obleka bo stala le 600 lir v naši valuti. Posamezno obleko si bo mogla Ženska nadeti le po štin-petKrat, ttalcar bo šla obleka v smeti. Za te obleke uporabljajo papir, ki ga »okrepijo* z nitmi iz rajona. Papir odnosno obleke so za sedaj le v dveh vzorcih, krojene pa so v obliki »vreče* in so brez rokavov. Krojijo jih le n štirih merah. Ce pa je potreben kak popravek, se to hitro uredi. Za skraj-šanje je dovolj, da uporabimo škarje. Ce je izrez preozek, nam spet pomagajo škarje. Ce pa se obleka nekje pretrga, jo spet Prileptmo z običajnim lepljivim Papirjem. Skratka, zelo praktična zamisel, posebno za žen-•k«, ki imajo veliko dela. r-o M Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 ((Musiči del Friuli«; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Klavirska glasba; 18.45 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 «Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Slmf. koncert; 21.35 Knjižne novosti; 22.20 Melodije; 23.00 Trio ~:il Evans. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke; 13.40 Donizettijeva »La favorita« — 2. In 3. dejanje. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Melodije; 11.15 Plošče; 11.30 Pevci; 12.00 In 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Narodni plesi; 16.20 Lahka glasba; 17.00 Tretja stran; 17.15 Dve Chopinovi skladbi; 17.45 iiSauadra di canto genovese«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Vlach; 22.35 Schubertova Sonata štev. 5. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Haydn SREDA, 16. MARCA 1966 In Martin; 9.45 Popevke; 10.05 Operni spored; 10.30 Sola; 11.30 Brahmsova Tragična uvertura; 11.45 Godala; 13.30 Lahka glasba; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 18.00 Književnost in umetnost; 18.35 Neapeljska lirika; 19.05 Kmetijska oddaja; 20.25 Puccini: «La fanciulla del West». II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Album za mladino; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Anketa; 21.40 Mala kronika; 22.00 Nepozabne pesmi. III. program 18.30 Francoska kultura; 18.45 Johnsonove skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Dittersdorfove skladbe; 21.30 Soštakovičeva Simfonija št. 5; 22.15 Arabsko slovstvo; 22.45 Jazz. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Mladinski zborovodje: Viktor Mihelčič; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Violončelist Vlado Požar; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz opere ((Zaljubljen v tri oranže«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Dva venčka narodnih; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Branko Čopič je doma pod Grmečem; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalna godba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Nacionalne smeri v glasbi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slov. zabavne melodije; 20.20-22.50 Verdi: ((Othello«; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesni orkester. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Simf. koncert; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Afrika odkriva sama sebe; 22.00 Šport v sredo; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Svevo-Ke-zich In D’Anza: «La coscienza dl Ženo«; 22.35 Hinduisti. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Repica; 17.55 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbena sreda; 19.15 Mozaik kratke-gi filma; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Requiem za Katherino Horovitz — TV drama; 21.40 Kulturna panorama; 22.10 Poročila. Mednarodnega rdečega kriča, da se aranjenci in žrtve požarov, med katerimi je veliko civilistov in otrok kopičijo v južnovietnamskih bolnišnicah)). To, kar je delegacija odkrila v južnovietnamskih mestih Kanto, Mito in Hue, je žalostno presenetilo tuje opazovalce. Iz njunega poročila povzemamo: «Prizor je strahoten. Nikakršnih higienskih naprav ni v teh bolnišnicah. Niti ventilatorjev. V vzdušju pravega pekla, muhe prosto oblegajo še žive otroke, katerih telesa so vsa opečena. Na ranah ni niti gar-ze, niti ovojev. Celo niti vazelina. Niti bolniškega osebja skoro da ni. Ugotovili smo, da takšno žalostno stanje vlada v malone vseh bolnišnicah Južnega Vietnama.)) Žrtve napalm bomb, fosfornih bomb, nabojev, granad in raket' «so ležale po tri ali štiri v eni postelji, v zadušljivi vročini in v skoraj neznosnem smradu živega ožganega človeškega mesa.)) V bolnišnici mesta Hue, so v majhni bolniški sobi na desetih posteljah -ležali otroci, zgneteni drug ob drugem, na njihovih ranah pa ni bilo nikakršnih o-vojev; niti ni bilo kakršnega koli zdravila, ki bi ublažilo bolečine. Tamkajšnji zdravnik je prosil delegacijo Mednarodnega gibanja z-a pomoč otrokom, da naj iz Evrope čimprej pošljejo zdravila. Lani v oktobru in novembru ni bolnišnica v Hue dobila niti malo zdravil. Med eotroki — mučeniki, ki so na posteljah stisnjeni drug ob drugega, je bilo tudi nekaj otrok ki so bili že dolgo mrtvi, ki pa se ni zanje nihče zmenil.)) Južni Vietnam je pred nedavnim obiskala neka druga delegacija iste mednarodne organizacije. Obiskala je tudi področja, ki so pod kontrolo ameriške vojske. Delegacijo sta sestavljala dva holandska zdravnika in sicer dr. Joung in Van De Welde. Po svoji 'vrnitvi sta holandska zdravnika v svojem poročilu med drugim zapisala: «Iz notranjosti dežele neprestano prihaja na tisoče ljudi z že zanemarjenimi opeklinami. Za te nesrečneže ranče ne skrbi. Bolnišnice so polne in prepolne in po ulicah tavajo ljudje z vsemi mogočimi boleznimi v najhujših štadijih. Ne postavlja se več vprašanje pošiljanja sanitetnega materiala, pač pa gre tudi za 'vprašanje osebja, ki bi ta sanitetni ma-tarial mogel uporabljati.)) Takšna poročila so Mednarodno organizacijo za pomoč otrokom navedla, da se loti nabiralne akcije po vsej Evropi z namenom, da se v Evropo preseli čim več južnovietnamskih ranjenih otrok, da bi jih tu zdravili. Ta organizacija se je s posebnim pismom obrnila na samega predsednika Združenih ameriških držav in ga prosila, naj dovpli u-porabo nekaj ameriških transportnih letal, s katerimi bi se ti otroci prepeljali iz Južnega Vietnama v Evropo. Odgovarjajoč v imenu ameriškega predsednika je ameriški funkcionar Che-ster Cooper v svojem pismenem odgovoru sporočil, da je ameriška vlada pripravljena sprejeti materialno pomoč «na kraju samem in v običajnih okvirih«, vendar pa bi se ((izognili vsakršnemu nesporazumu«, ameriško vojno letalstvo ((nikakor ni namenjeno tovrstnim transportom«. Ameriška taktika »požgane dežele« — taktika, ki hkrati pomeni pobijanje, požiganje in u-ničevanje vseh naselij, ki so na ameriških vojaških zemljevidih označena kot uporniška prvenstveno prizadeva nedolžne ljudi, še predvsem ženske in otroke. Da bi se rešili iz takšnih grozot mnogi prebivalci prizadetih krajev Južnega Vietnama, posebno otroci in ženske, iščejo re- šitev v improviziranih taboriščih za »begunce«. Neki švicarski novinar je pred nedavnim obiskal eno takšno taborišče v delti reke Mekong. V zvezi s tem svojim obiskom je švicarski novinar zapisal: «V tem taborišču je bilo pred leti le kakih 2.000 oseb. Danes je v istem taborišču nad 300.000. To so v glavnem ranjenci, bolniki, in tisti, ki so zadobili hude opekline pri pogostnih ameriških bombnih napadih na južnovietnamska naselja. Za to velikansko množico žensk, otrok in starejših ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, ni niti enega zdravnika, celo niti ene bolničarke.)) Po kratkem programu so Dolinčani in Dolinčanke ter njihovi gostje posedli za mize, malo prigriznili in se pomenkovali. Tudi v Boljuncu je bilo praznovanje 8. marca prijetno. Malo prigrizka, kozarček domačega, pa tudi kak ples. V prosvetnem društvu «Ivan Cankar« so se zbrale v petek zvečer šentjakobske ženske, da bi proslavile svoj praznik. Na programu je bil tudi mladi domači orkester. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiii Jugoslovanski festival kratkega filma BEOGRAD, 15. — Posebna ži-rtja je izbrala 60 filmov, ki jih bodo vrteli na XJI1. jugoslovanskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma. Na tej prireditvi bodo izven tekmovanja vrteli tudi številne tuje filme. Pri tej filmski prireditvi bodo s svojimi deli sodelovala največja jugoslovanska filmska podjetja, med katerimi uDanav film,) z 21, ((Zagreb film» s. 5, «Sutjeska f:lm» prav tako s 5, «Zastava filmu pa z dvema filmoma. Sestava žirij za Marzottove nagrade RIM, 15. — Za letošnje nagrade Marzotto, ki so razpisane v mednarodnem okviru za glasbo, slikarstvo -n gledališko u-metnost, bo povabljenih k sodelovanju 76 umetnikov omenjenih treh dejavnosti iz naslednjih držav: Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Irske, Luksemburga, Holandske, Turčije in, seveda, Italije. Žirije, katerih naloga bo, določiti komu naj se vabila pošljejo in komu naj se nagrade podelijo, so sestavljene takole: za glasbo: Franco Ferrara, William Glock, Madcel Poot, Wolfgang Rennert in Manuel Rosenthal; za likovno umetnost: Michel Conil La Coste, Eduard de WUde, Will Grohmann, Knud VV. Jansen, Carl Linfer, Berto Morucchio, Norman Reid, Pierre Restan y, John Russell in Franco Russoli; za gledališko umetnost pa: Katina Paxinou, Herrg Buckivitz, Martin J. Esslin Jacgues Huis-man, Jacgues Lemarchand, Raul Radiče, Henning Richbieter, Ren-zo Tian, Ossia Trilling in Jean Vilar. FBI v skrbeh za jedrskega fizika M. Hellerja MEXICO CIUDAD, 15. — V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da izginotje ameriškega jedrskega fizika Mar-cusa Hellerja, o katerem se nič ne ve od pretekle srede, začenja *resno zaskrbljati» FBI. .4-meriška policija se namreč sprašuje, ali nima ta zadeva kako politično ozadnje, ker je jedrski fizik vedel Za mnoge tajnosti atomskega področja in je zato bil lahko dragocen plen .neprijateljskih» držav. Heller in njegova žena sta izginila 9. marca, ko sta s svojim letalom »Bonanza* letela i z , Brnivnsvilla v Teksasu proti .4-capaulcu v Mehiki. Takoj po izginotju ju je začelo iskati mehiško letalstvo, ki so se mu pridružila še štiri ameriška vojaška letala. Čeprav je kakih 20 letal preiskalo vsa področja, je bilo vse iskanje zaman. Poskus «poslednjega upa» se nadaljuje BUFFALO, 15. - Zadnji del poskusa «poslednje upanje», ki so ga napravili pred enajstimi dnevi z Robertom Allenom m Marrijem Griffithom, se je začel včeraj. Kakor smo ob čas n poročali, Allen in Griffith bolehata za rakom in je na njuno zahtevo kirurg v bolnišnici »Ros-we.ll Parkt v Buffalu presadil Allenu nekaj kanceroznega tkiva z Griffitha, Griffithu pa nekaj kanceroznega tkiva z Aiie-na, da bi s precepitvijo bolnega tkiva izzval pri enem in pri drugem znano reakcijo ustvarjanja protitelesc proti tujemu tkivu, v tem primeru za borbo vroti raku. Včeraj pa so v isti bolnišnici ta poskus nadaljevali s tem, da so obema pacientoma vbrizgali nekaj belih krvničk m sicer Allenovih Griffithu m Griffithovih Allenu. Preteklo soboto zvečer sta med drugimi bili še dve prisrčni in uspeli domači proslavi 8. marca, mednarodnega praznika žena. Prva je bila v Dolini, v prostorih prosvetnega društva ((Valentin Vodnik», ki so za to priložnost bili nabito polni ne samo domačih žena, temveč tudi drugih vaščanov. Člani društva so za ta praznik pripravili pester in bogat spored, katerega je otvorila s priložnostnim govorom tovarišica Nadja Pahor. Sledili so kratki Cankarjevi odlomki o materi, katere sta brala Valter Žerjal in Viljem Slavec, črtico «Da ne bi nikoli potrdili», ki jo je napisala Jožica Veble, je prebrala Edvina Sancin. Klopčičevo «Dete ne more spati» sta deklamirali Anaroza Slavec in Edvina Sancin. Mali Benjamin Sancin je lepo zapel pesem o «Mamici». Moški zbor «V. Vodnik» je pod vodstvom Ignacija Ote zapel ve' umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Za zaključek te uspele prireditve sta Divna Slavec in Boris Pangerc prikazala prizorček eUboga glava)). Na tej prireditvi je nastopila tudi godba na pihala iz Brega, ki je zelo razveselila vse prisotne. Domače žene so pripravile za vse navzoče tudi zakusko, kjer seveda ni manjkala dobra domača kapljica. Podobna prireditev je bila, vedno v soboto zvečer, v kino dvorani «Na gorici» v Boljuncu, kjer so se zbrale domala vse žene iz vasi. O pomenu mednarodnega praznika žena je nekaj besed spregovorila Norina Košuta, ki je na koncu govora poudarila položaj naših žena. Tudi boljunške žene so pripravile ter prisotnim ponudile pripravljene slaščice, gostje pa so jih potem še zalili s pristnim domačim vinom. Programu je sledila prosta zabava, na kateri je igrala domača godba. Dan poprej so 8. marec dostojno proslavili tudi v PD «1. Cankar» o čemer smo v našem časniku na kratko že poročali. Tu je o prazniku spregovorila tovarišica Neva, program pa so dostojno izpolnili člani orkestra «Mods» in recitatorji Danica Colja, Nataša Rauber, Ne-via Bandelj, Olga Ban, Anica Ko-bol in Mara Rogelja. . i tu i m I ni I IM I m It I IM i n.....................................................m im i m im im imi« Sprejeli boste važen sklep v korist družine, STRELEC (od 2211. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprejeli boste zelo jasne in odločne ukrepe glede nadaljnjega poslovanja. Dober prijatelj vas bo rešil iz neprijetne zagate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storili boste vse, da bi rešili ugled svojega podjetja. Brzdajte nekoliko svoj srd, ki ga gojite do nekega tekmeca v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prejeli boste zelo visoko priznanje za dolgoletno uspešno delo. Povejte vsakomur iskreno, kar mislite o njem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vedno skušajte ukrepati kar se da naglo in prisebno. Potrudite se, da bi bolje spoznali naravo. LEV (od 23.7. do 22.8.) S posrečeno zamislijo se boste otresli vseh svojih tekmecev. Opustite neki težko izvedljiv načrt. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugoden razvoj za vse, ki se ukvarjajo s tehničnimi posli. Ne zamerite prijatelju, ki vas je užalil, a ne namenoma. TEHTNICA (od 23.9, do 22.10.) Postavite se po robu nekaterim škodljivim naklepom svojih sodelavcev. Ne bo odveč, če si privoščite nekaj zabave. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Kljub dobrim kartam, ki jih imate v rokah, vaš uspeh ni zanesljiv. Kdor je izredno podjeten, bo danes nemudoma izkoristil edinstveno priložnost, ki se mu bo nudila. Važen dogodek za vse družinske člane. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odprle se vam bodo zelo ugodne finančne perspektive. Enakost pogledov in okusa bo neko prijateljstvo še poglobila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Manjše zapreke vam bodo onemogočile pravočasno izpolnitev nekega dela. Odpovedali se boste svojemu čustvenemu načrtu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki ne sodijo na področje vašega običajnega dela. Lahko ste povsem brez skrbi glede čustev drage osebe. ODGOVOR DEŽELNEGA ODBORNIKA ODV. MARPILLERA Deželni odbor se odločno zavzema za podaljšanje proste cone v Gorici V kratkem sestanek med predstavniki osrednje in deželne vlade zavoljo omejitev v izvajanju videmskega sporazuma Deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero je odgovoril na interpelacijo svetovalca Bergomasa in vprašanje svetovalca Colonija o ukrepih osrednjih oblasti v zvezi z izvajanjem določil videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Oba svetovalca sta vprašala odbornika, 'če se je osrednja vlada v skladu z drugim odstavkom člena 47 deželnega statuta posvetovala z deželnim od-bomištvom glede 12. zasedanja mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu, zasedanja, ki je bilo v Trstu od 24. januarja do 2. februarja. Člen 47 deželnega statuta namreč pravi, da se mora deželni odbor, vprašati za mnenje, kadar gre za sklepanje trgovinskih sporazumov z državami, s katerimi ima dežela obmejni promet, ali kadar gre za tranzit skozi tržaško pristanišče. Ker omenjena mešana komisija nima pravice spreminjati videmskega sporazuma, ampak samo skrbi za njegovo izvajanje, na tržaškem sestanku komisije, niso zahtevali izvajanja člena 47 deželnega statuta. Vendar je bil deželni odbor seznanjeni s sklicanjem mešane komisije, ki je vključila v svoj spored spremembo nekaterih obmejnih prehodov iz druge v prvo kategorijo. Vendar odborništvo namerava spremljati z največjo pozornostjo izvajanje tako pomembnega sporazuma, kot je videmski,, ter je že prosilo, za razpravo z odgovornimi predstavniki ministrstev. «Danes bo zbornica glasovala o zaupnici — je dejal odbornik Marpillero — jutri in pojutrišnjem pa se bomo že osebno sestali z ministri za industrijo in finance ter s podtajnikom za zunanjo trgovino, ki so te dni na otvoritvi italijanske razstave o tehniki v Južni Ameriki. Vsa ta dejavnost teži za tem, da se vsaka odločitev sprejme po predhodni poglobitvi vprašanja in po posvetovanjih z deželnimi orga- ni; da bodo osrednji organi spoštovali člen 47 deželnega statuta — ne samo zavoljo pravne plati, ampak tudi zaradi dejanskega in stalnega sodelovanja med deželnimi in osrednjimi oblastmi, kadar gre za delikatna vprašanja; končno, da se ne sprejemajo odločitve brez možnosti ugovorov. Odbornik je nadalje poudaril, da se bo odbor potegoval za vse koristne aspekte videmskega sporazuma o obmejnem prometu ter za vse ostale ukrepe v korist našega prebivalstva. Vrhu tega bo predlagala druge rešitve za nekatere kategorije, katerih zastopnike so že poklicali na pogovore. Končno bo odbor, zaradi specifičnih težav, v katerih se nahaja gospodarstvo glavnega mesta go-riške pokrajine, branil vse že obstoječe ukrepe, se pravi olajšave, ki jih nudi prosta cona. Odbor je večkrat z dejanji dokazal svoje stališče v korist obnovitve proste cone v Gorici. Stavke kovinarjev Tri največje sindikalne organizacije so včeraj povsem nepričakovano proglasile stavko v CRDA in OET. Namesto ob 8. so prišli na delo ob 9. uri. Stavkajoči kovinarji zahtevajo obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Danes bodo 24 ur stavkali tudi kovinarji zasebnih podjetij in SAFOG. V CRDA in OET bo stavka trajala danes od 9. do 12. ure. Manifestacija za mir v Tržiču V nedeljo dopoldne bo na Trgu republike v Tržiču manifestacija za mir, ki jo prireja tržiški odbor. Udeleženci bodo sestavili povorko iz vozil, ki bo obšla glavne mestne ulice in okolico do Gradiške. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Priprave za poobčinjenje mestne avtobusne službe Za podaljšanje zakona o prosti coni iščejo podpore pri političnih in ministrskih organih Na seji občinskega odbora v Gorici je župan Martina v uvodu poročal o svojem ljubljanskem obisku, takoj nato pa je odbornik za gospodarstvo poslanec Zucalli poročal o do sedaj opravljenem delu za obnovitev proste cone. Odbor je izdelal program sestankov in posredovanj v Rimu, da se doseže podpora dveh političnih in ministrskih organov. Odbornik Zucalli je nato govoril še o poobčinjenju mestnega avtobusnega prometa, nakar je odbor sklenil, da bo morala komisija, ki bo ustanovljena zavoljo tega vprašanja, določiti možnost nakupa avtobusov ter pre. vzem službe. Odbornik za finance je nato predlagal imenovanje preglednikov obračuna za leto 1965 ter obračuna mestnih podjetij. Odbornik za občinske davke odv. Sfiligoj je pojasnil predlog, ki ga bodo predložili občinskemu svetu, naj se za prihodnje leto zviša minimalna vsota, potrebna za življenje, pri odmeri družinskega davka. Na predlog odbornika Fantinija so sklenili kupiti posode za odvoz smeti v Ul. Trieste in SAITI (novo naselje IACP). Poročali so še odborniki Lupieri, Tomasich in Candussi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GOSPODARSKI POLOŽAJ V JANUARJU Gradbena industrija povzroča vedno največjo zaskrbljenost Na nekaterih drugih področjih so vidni znaki popuščanja krize ■ Pomanjkanje in podražitev krme ovira razvoj živinoreje Industrijska dejavnost v preteklem januarju je bila na Goriškem, kot poroča vestnik trgovinske zbornice v Svojem mesečnem poročilu, v nekakšnem zastoju predvsem zaradi sezonskih razlogov. Vendar pa je bilo opaziti v nekaterih važnejših podjetjih boljše razpoloženje in v nekaterih primerih celo premostitev najhujše krize. Bilo je tudi nekaj stavk v električni, tekstilni in kovinarski industriji. V tržiški ladjedelnici se je odvijala proizvodnja normalno, posebno glede na gradnjo velike MiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimimuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kino Gorica VERDI. 16.30 — zadnja ob 22.00: «Afrika addio». Dokumentarni ld-nemaskope v barvah od Jacopet-tija. Mladini pod 14. letom prepovedan vstop. CORSO. 17.15: «La pelle che Scotta«, Michael Callan in Cliff Robertson; ameriški črnobeli film. MODERNI.SSIMO. 16.00 — 22.30: «Non sono un’assassina», M. Robinson, J. Garen in D. Carrel. Francoski črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «In ginocchio da te», G. Morandi in L. Efrikian. Italijanski črnobeli film. CENTRALE. 17.15: «11 corridoio della paura», D. Breck in C. To-wers. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 9 stopinj ob 15. uri, najnižja minus 3,4 stopinje ob 3.20; povprečne vlage 77 odstotkov. IZLET V VERONO. Kmečka zveza za Goriško sporoča, v zvezi z avtobusnim izletom v Verono v soboto 19. t. m., da bo avtobus vozil po naslednjem voznem redu: ob 4. uri zjutraj z zgornjega Oslav-ja, ob 4.10 s spodnjega Oslavja, ob 4.15 iz Pevme (pred spomenikom) in ob 4.30 s Travnika v Gorici. Med potjo bo kratek postanek blizu Trevisa. Odhod iz Verone ob 17. uri, povratek domov okrog 22.30. Razna obvestila VEČERI OB SREDAH. Danes, 16. marca ob 20.30 uri bo v klubu «S. Gregorčič« v Gorici Verdijev kor-zo 13, goriški pesnik FILIBERT BENEDETIC govoril o svoji pesniški zbirki «RAZPOKE». Recitiral bo nekaj pesmi ter na željo tudi podpisoval to svojo knjigo. Prosvetno društvo »BRIŠKI GRIČ« iz števerjana priredi danes, 16. marca ob 20.30 uri na svojem prosvetnem sedežu na Valeri-šču PROSLAVO PRAZNIKA ŽENA s pestrim kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali domači pevci in domači godbeni ansambel. Vstop prost; vabljeni! 80 - tisočtonske petrolejske ladje. Nadaljevali so tudi z obsežnim delom za modernizacijo in izboljšanje ladjedelniških naprav. Bolj kritičen je položaj v elektromehanič-nih delavnicah in v manjših kovinarskih podjetjih, kjer je prišlo do stavk v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Proizvodnja v SAFOG se je nadalje izboljšala tako v oddelku za tekstilne statve, v katerem so ponovno uvedli normalen umik za skoro vse delavce, kakor tudi v livarsk oddelku, kjer že več mesecev nimajo proizvodnih skrbi. Zadnja naročila tekstilnih statev jamčijo normalno proizvodnjo za daljšo dobo. V tekstilni tovarni v Podgori so premagali večji del težav, ki so težila že precej dolgo tekstilni oddelek; isto velja tudi za druga podjetja tega sektorja, vštevši tovarno umetnih vlaken, kjer so zopet povzeli normalno proizvodnjo. Normalna in precej aktivna je dejavnost v kemični, papirni in lesni industriji. Mal6 težji je položaj v prehrambeni industriji, toda te težave so bolj sezonskega značaja. Konzervna in industrija za predelavo rib je skrčila svojo proizvodnjo zaradi pomanjkanja surovin. Vendar računajo zlasti glede rib na skoraj šno povečano dobavo potrebnih surovin. Gradbena industrija še vedno povzroča največjo zaskrbljenost, skupaj z industrijo za gradbeni material. Te težave je še povečala zimska sezona, ko je gradnja že itak v zastoju. Nekaj novih načrtov za zasebne gradnje in posegi deželne uprave na tem področju dajejo osnovo za večje poživljenje gradenj v bližnjih mesecih. Med novimi podjetji naj omenimo podjetje za. barvanje, preobleko in pripravo cevi za čezalpski naftovod; pri tem delu bo zaposlenih kakih 50 delavcev. Nobenih sprememb ni v avto prevozništvu in tudi pristanišče Portorosega v Tržiču je obdržalo običajni obseg svojega prometa. Zmanjšal se je prihod lesa, zato pa so izkrcali večje količine celuloze in gorilnega olja. V začetku januarja so končno u-redili klasifikacijo tega pristanišča, zadevo, ki se je vlekla že več let. Uvrščeno je v I. razred II. kategorije državnih pristanišč. To bo omogočilo izvedbo najnujnejših del, ki so potrebna za ureditev naprav, ki so potrebne za nadaljnji razvoj pristanišča v zvezi s predvideno povečano trgovsko in industrijsko dejavnostjo. Na kmetijskem področju je sicer lepo a hladno vreme nekoliko oviralo pripravljalna dela za pomlad, vendar brez kakšne večje škode, žitni posevki so se razvijali normalno in tudi zdravstveno stanje živine je bilo zadovoljivo. Vendar so nastale nekatere težave pri prehrani goveje živine, ker je začelo primanjkovati krme. Ker se je ista podražila, so bili nekateri živinorejci prisiljeni odprodati del svoje živine. Motociklist povozil otroka V ribiškem naselju pri Devinu je motociklist 16-letni Dino Dorsi povozil 5 let starega Bruna Deklevo, ki mu je na trgu pritekel pred vozilo. Otrok se je udaril v glavo, trebuh in noge; v tržiški bolnišnici so ga pridržali za 15 dni. Pri čiščenju parketov se je ponesrečila Vč"-"* ob 11. ..ri so sprejeli za 15. dni na zdravljenje v goriško civi’_o bolnišnico 32-letno Marijo Boža por. Lastella iz Ul. Lantieri 25. Ko je malo prej loščila parkete v svoiem stanovanju, si je zaradi napačne kretnje spahnila levo roko v ramenu. Seja upravnega sveta za industrijski razvoj Tržiča Sestal se je upravni svet konzorcija za inlustrijski razvoj Tržiča, ki je odobril več sklepov. Med drugim so sklenili najeti posojilo 75 milijonov lir za izgradnjo prve faze infrastruktur (cest) na področju industrijske cone, v Lisertu in Brancolu. Ceste bodo zavzemale površino 86.000 kv. metrov. Sestavili so seznam imen lastnikov zemlje in določili povprečno ceno za njen nakup. Podpis sporazuma za SEM Detroit Na prefekturi v Gorici je sindikat CISL včeraj podpisal sporazum za delavce SEM-Detroit, ki predvideva postopno namestitev vseh odpuščenih delavcev do 30. ju-ni j a. CGIL se o sporazumu za sedaj še ni izrekla. MEDNARODNI NOGOMET Danes v Charleroiju Belgija B ■ Italija B BRUSELJ, 15. — Italijanska B reprezentanca je danes prispela v Bruselj, od koder bo jutri odpotovala z avtobusom v Charleroi, kjer bo popoldne igrala tekmo z drugim belgijskim moštvom. Prvi spo- pad med obema reprezentancama čeno 1:1. Tokrat po mnenju italijanskih izvedencev Belgije ne bodo mogli ponoviti rezultata prve tekme. Istega mnenja so nekateri belgijski športni časopisi, ki pišejo, da je domača enajsterica samo navidezno močna. Njen največji problem je, da bo morala najti vigra-nost. Italija bo verjetno nastopila v naslednji postavi: ANZOLIN (Juventus), POLETTI (Torino), ARDIZZON (Roma); TUMBURUS (Bologna), JANICH (Bologna), TIBERI (L. Vicenza); MERONI (Torino), RIZZO (Caglia-ri), DE PAOLI (Brescia), DE SI-STI (Fiorentina), BARISON (Roma). * * * FIRENZE, 15. — Danes so prispeli v športni center v Covercia-no nogometaši, s katerimi bo tehnični komisar Edmondo Fabbri sestavil reprezentanco, ki bo v soboto nastopila v Parizu proti Fran. ciji. S to tekmo bo Italija začela vrsto srečanj, ki bodo v sklopu priprav za nastop na svetovnem prvenstvu. Tokrat je med povabljenci tudi Corso, ki bo skupno z Rivero prav gotovo igral. Fabbri ju pa je bilo žal, da se ne more poslužiti ne Bulgarellija, ne More, na Pascuttija. Za sobotno tekmo predvidevajo, da bo Fabbri poslal na igrišče postavo Negri, Burgnich, Facchet-ti, Rosato, Salvadore, Lodetti, Do-menghini, Rivera, Mazzola, Corso in Riva ali pa enajsterico, ki jo bodo sestavljali Negri, Burgnich, Facchetti, Rosato, Salvadore, Guar-neri ali Pirovano, Domenghini, Lodetti, Mazzola, Corso, Riva. * * * Mednarodni koledar nogometnih tekem za ta teden: Danes, 16. POKAL POKALNIH PRVAKOV Aufbau Magdeburg — West Ham United (prva tekma 1:1). Do sedaj so se v polfinale uvrstile že Bo-russia Dortmund, Celtic in Liverpool. iiiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiffimiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiHiiimiHHmm11 v Veroni se je zaključil neodlo- ODBOJKA __ l Bor 2 Libertas 0 Sinočnja tekma juniorskega odbojkarskega prvenstva med Borom in ekipo Libertasa, se je končala z 2:0 (15:2, 15:5) v prid šesterke športnega združenja. MED HOJO PO STOPNICAH Brumel zopet z zlomljeno nogo MOSKVA, 15. — Svetovni rekorder v skoku v višino Valerij Brumel si je med hojo po stopnicah brez bergelj ponovno zlomil stegnenico desn8 noge. 23-letni sovjetski atlet, ki se je pet mesecev zdravil zlome nog zaradi prometne nesreče, bo moral ostati še nekaj me-secev pod zdravniško oskrbo. C Klub Milan iz Tržiča priredi 3. aprila avtobusni izlet v Milan na tekmo z Interjem. Voznina in vstopnina na stadion staneta 4000 lir; odhod ob 6. uri. Vpisuje kavama Municipio na Trgu Unitš d’I-talia in bar S. Marco v Drevoredu Sv. Marka. Tudi klub Inter iz Ronk prireja izlet v Rim; vpisujejo v baru De Senibus, Ul. Verdi. KOLESARSTVO DIRKA PARIZNICA v Ze peta zmaga za Jacquesa Anquetila Zadnja etapa usodna za Raymonda Poulidorja NICA, 15. — Jacques Anquetil je danes že petič zmagal na dirki Pariz . Nica. Francoz je etapo odločil v svojo korist 35 km od cilja, ko je pustil za seboj vse in se sam odpravil proti Nici. S to potezo je pustil rojaka Poulidorja, ki je imel še včeraj 36” naskoka, za seboj za 1’24” in tako zmago-- vito zaključil letošnjo izvedbo te 4. Merckx (Belg.) 34.04’0” zanimive dirke. Poulidor se je bra- 5. Den Hartog (Hol.) 34.04’42” nil ves čas in je moral odgovarjati 6. Rudi Altig (Nem.) 34.05’11” na številne napade. Na koncu pa 7. Gutty (Fr.) 34.05’47” ga je premagala utrujenost, zaradi I g. Letort (Fr.) 34.06’33” česar je imel Anquetil prosto pot 9. Milliot (Fr.) 34.06’53” do cilja in končne zmage. Vrstni red na cilju 8. etape An-tobes - Nica (167 km) je naslednji: 1. Jacques Anquetil (Fr.) 4.12’4I” 2. Bolke (Nem.) 4.13'58” 3. Zilberverg (Hol.) 4.14'C1” 4. Sels (Belg.) 4.14’05” 5. Merckx (Belg.) 6. Durante 7. Milliot (Fr.) 8. Rudi Zollinger (Sv.) 9. Adomi (It.) 10. Rudy Altig (Nem.) 11. Gutty (Fr.) 12. Maliepaard (Hol.) 13. Ban de Kerkhove (Belg.) 14. Beuddeuil (Fr.) 15. Pambianco (It.) itd. Končna lestvica pa Je naslednja: 1. JACUUES ANQUETIL (Fr.) 34.02’01” 2. Poulidor (Fr.) 34.02’49” 3. Adomi (It.) 34.03’48” 10. Pambianco (It.) 34.08’29” itd. mgmtf, TT ffl 11 RIM, 15. — Organizacijski odbor turnirja za Mitropa Cup Je dokonč. no določil datume prvih izločilnih tekem, ki so: 23. t. m. v Budimpešti MTK - Slavija 23. t. m. na Dunaju Admira • Jed-nota Tjenčin 23. t. m. v Beogradu Crvena zvezda . Napol! Povratne tekme 30. t. m. v Pragi Slavija - MTK 6. aprila na Dunaju Wiener SK-Sarajevo (prva tekma 1:2) 6. aprila v Tjenčinu Jednota - Admira 13. aprila v Neaplju Napol! - Crvena zvezda. MEDNARODNA SREČANJA V Charleroiju Belgija B—Italija B Belgija — Francija (juniorji) V soboto, 19. t. m. V Parizu Francija — Italija (prijateljska) V nedeljo, 20. t. m. V Bordeauxu Francija B—Maroko V Chateaurouxu Francija — Zah Nemčija (amaterji) V Luksemburgu Luksemburg — Italija B iMiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiimiiiiiiiiimiiiiinminimiiiiiiimiiimiiimiiiHiiimimiiimnHimiiiitiiiiiiiiiMMM'1 Uspehi in neuspehi v 1965. letu Za Miha j lova (SZ) leta ne minevajo Belgijec Roelants že štiri leta najboljši na 3000 m steeple 110 m zapreke Kot je že tradicija, so bili v letu 1965 atleti iz ZDA gospodarji na tej progi s kar 27 tekači pod 14 sekundami. Kljub tej obilici odličnih časov ni bil svetovni rekord Lauerja in Calhouna (13”2) nikdar v nevarnosti. Najboljši čas sezone ima s 13”5 Davenport. Dosegel ga je na dvoboju s SZ v Kijevu. Poleg tega podviga je Davenport zrna. gal na ameriškem prvenstvu s 13”8 in dvakratnim 13”6. Po mnenju strokovnjakov ima črnski tekač največ možnosti, da doseže nov rekord. Je visoke postave in hiter, pomanjkljiva pa je še njegova teh-njka premagovanja zaprek. Za Američani je bil najbolj uspešen Italijan Ottoz. Predvsem je zmagal na univerziadi in istočasno dosegel 13”6 in premagal Davenporta. Za Sovjeta Mihajlova menda leta ne minevajo. Nasprotno! Vsako leto postaja bolj stabilen. Lani je na primer izenačil v Oslu s 13”7 državni rekord. V SZ sta v 1. 1965 pod 14’ tekla tudi Skomorohov in Stepamenko. Od Evropejcev je bil zelo dober Šved Bo Forssander, katerega smatrajo za najresnejšega nasprotnika Ottozu na letošnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Senzacija leta, podobno kot na 100 m, prihaja iz LR Kitajske, ki pa žal ni članica IAAF in rezultatov njenih atletov ne priznavajo. Kitajci so imeli že pred leti dobrega zaprekaša, zmožnega 13”8. 23-letni Tsuj Lin pa je v lanskem oktobru presenetil s 13”6 in kar štirikratnim 13”5. Res škoda, da Tsuj Lin ne more nastopiti z drugimi najboljšimi, ker bi lahko tako videli njegovo pravo vrednost. Čeprav Tsuj Lin morda agonistič-no ni na višini Ottoza in Davenporta, je treba njegove rezultate vzeti na znanje in se pač zavedati dejstva, da je LR Kitajska v velikem razvoju, ki zavzema tudi šport. Ce že mislimo na svetovni rekord, se moramo ponovno zateči v ZDA, kjer so lani odkrili izreden talent v mladem Richmondu Flo-wersu iz Alabame. V svojem prvem teku na 110 m je Flowers zabeležil 14”1, v drugem pa že 13”8. Imamo tudi nekaj rezultatov iz letošnje sezone, ki na jugu ZDA začne že s 1. januarjem in najboljši čas Flovversa je 13”5! 400 m zapreke Tudi na tej progi se ni zgodilo nič posebno novega. Z izjemo odličnega časa 49”5 Sovjeta Anisimo-va, so drugi tekli 50 sekund ali več. Vzrok tega zastoja je predvsem v dejstvu, da Američani v neolimpijskih letih bolj malo tekmujejo na tej progi. Sovjet Anisi-mov, čeprav po času daleč najhitrejši, nikakor m bil najbolj rentabilen v celi sezoni Med dragim Je bil celo izključen iz ekipe na evropskem pokalu. Tekač, ki Je prestal vse borbe zmagovito, je bil Italijan Frinolli. Italijan se ni di- rektno srečal niti z Anisimovoni niti s svetovnim rekorderjem Caw-leyem, na univerziadi pa je odnesel prvo mesto in v ceh sezoni kar 8-krat tekel v manj kot 51 sekundah. Zaradi rentabilnosti uvrščamo ita-lijanskega tekača na prvo mesto jakostne lestvice pred svetovniin rekorderjem Cawleyem in Sovjetom Anisimovom. Prihodnja sezona utegne prinesti presenečenja v Evropi. Močno namreč napreduje Francoz Poirer, isto pa velja tudi za Sovjeta Kukliča in Zagerisa ih za Angleža Sherwooda. 3000 m steeple že četrto leto zaporedoma se seznam najboljših tekačev na tej pr0-gi začenja z imenom Gastona Ro«-lantsa. še bolj zanimivo je, d* od avgusta leta 1961 belgijski tekač še nikoli ni bil poražen na tej pr®-gi. V lanski sezoni Roelants ni veliko tekel čez zapreke in če je dosegel svetovni rekord 8’26”4 je le zaradi bojazni, da se mu ne drugi specialisti preveč približali-V Sovjetski zvezi se je namreč medtem nabralo lepo število tekačev, ki so z zanimanjem gledali h» belgijsko kraljestvo. Baje se b® belgijski tekač v prihodnji sezoni posvetil največ teku na 5000 ljj 10.000 m, kar delno dokazuje tudi evropski rekord na 10.000 m. P®-stavlja se sedaj vprašanje njegovega naslednika. Izbire za sedaj nj veliko: Beljajev ali Kudinski. Prvi je lani, le 3 dni po novem svetovnem rekordu Roelantsa dosegel samo 3 sekunde slabši čas, v ceh sezoni pa je to edina njegova svetla točka. Nosilec srebrne kolajn« iz Tokia, ki je doživel v domovini vrsto porazov s strani Kudinskegfj. Aleksejunasa in Morozova, je vedno dosegal čase nad povprečnih 8’40” Nasprotno je bil Kudinski zelo stabilen in se je povrhu tega odlično izkazal tudi na drugih pr®-gah. Na 1500 m Je bil na primer med najboljšimi v Sovjetski zvezi, na 5000 m pa je z odličnim časom tudi premagal državnega prvak* Ivanova. Kudinski ima komaj 2“ let, njegova tehnika na zaprekah še ni najboljša in zato je oovsetn utemeljena trditev samega Roelantsa, da bo ta atlet zelo kmalu !*■ brisal njegov rekord. Za Roelant-som in sovjetsko vrsto je zaostanek občutljiv in samo Vamos. Hef-riott in Persson z dobrimi časi slučajno posegajo vmes. Za sestavo polprofesionalne reprezentance Italije Del Pireolo (Tricstina) povabljen na trening Med nogometaši, ki pridejo v P®-štev za sestavo polprofesionalne reprezentance Italije, ki bo iRrftl* proti Holandski, je tudi igralec Triestine Guido Del Piccolo. ^MK»00«K>0000 4* V V* V V &OOOOOOOO« 44. H)(HX)0tHXH/ CECILIJ URBAN: ZGODBA O VIKU V A v A A V 0 0 0 V tisti uri se priplazi na plažo krastača, ogromna, v sivem >klepu z izbuljenimi, motnimi očmi, v katerih se za trenutek )draža poblisk morja in ugasne hkrati Z njim. Popolna tišina rečernega pokoju vpliva uspavajoče in krastača, ki je težko ikočila k bližnjemu drevesu, se zlekne k njegovim koreninam, nekritimi z raskavimi iglicami, se zvije v kepico in pogrezne ; dremež. Šum daljmii korakov jo vznemiri v njenem blaženem dre-nežu. Z vso težo se obme in z nepričakovano naglico izgine v globini črnega gozda. Nel mezzo del camin di nostra vita Mi ritrovai per una selva oscura Chfe la diritta via era smarrita ie zazvenel v gozdu zvonek, mlad glas. Izza stebel sta prišla na rob pinijevega gaja mladeniča z nahrbtnikoma na hrbteh in debelima palicama v rokah. «Samo pomisli, saj je vendar hodil tod in opeval te obale! Ali bova sedla, Viko?« «Sediva, čeprav nisem prepričan, da je opeval prav te nbale,« je odvrnil Viko in zamišljeno opazoval morje. «Po mo- jem je bilo to poleg same Ravenne. Dajva, prenočiva tukaj!« «Strinjam se: prenočnine ni treba plačati, večerjo pa bova že našla.« Mladeniča sta vrgla nahrbtnika prav na korenine tiste smreke, pod katero se je bila nekaj trenutkov poprej namestila krastača ter legla poleg. «Ne, nikar tako! Najprej se bova skopala, potem jedla in šele nato spat,« je poskočil Virgilio, «no, no, dvigni se, zaspane!« «Dobro je, ne, ker sem te poiskal v Benetkah, mar ne?« je spregovoril Virgilio, ko sta prijatelja po kopanju znova legla pod smreke ter pod glavo podložila nahrbtnika. «Seveda je dobro! In še bolje, ker sva sklenila, da se bova peš sprehodila do samih Firenc. Sleherno deželo ja bolje «opazovati» z nogami. Mimogrede, kam pa si dal zemljevid?« «V nahrbtnikov žep.« «Kam bova šla odtod? V San Marino?« je vprašal Viko. «Kot sva sklenila. Dajva, pojdiva, mar ne?« Viko se je dvignil in začel razvezovati enega izmed nahrbtnikov. Virgilio je sedel poleg in nepotrpežljivo sledil, kako je njegov prijatelj vlekel ven zavitke z jedjo. «Kaj pa vino?« se je zaskrbljen ovedel. Viko se je zvito nasmehnil, potegnil ven steklenico in jo posadil sredi zavitkov. «Pravi molineze. Sedi tovariš!« Molče sta jedla, ne da bi hitela. In komaj sta zalogo hrane snet spravila v nahrbtnik ter se znova zleknila po travi, sta se že začela pogovarjati. «Ti mi še nisi povsem povedal, kako si živel te mesece v Benetkah?« je vprašal Virgilio. «Ni bilo časa: saj si prišel nadme kot bi se mi sneg usul na glavo in že si začel hiteti: pojdiva, čim prej pojdiva, prehodiva peš vso Italijo... Kako pa si me našel?« «V tem je tudi bistvo, ker te nisem takoj našel. Zato pa sem tudi priganjal, ker sem cel teden zgubil zaradi tebe v Benetkah, očka pa mi je zaukazal, naj grem naravnost v Rim in se vpišem na univerzo.« «Za menoj so bili tam psi v črnih sutanah,« Je nejevoljno pojasni) Viko, «hva!a, tovariši so me rešili, drugače bi me nikdar ne našel.« «Ni mar za to poskrbel mežnar?« «Sezi više: sam pater Volbart je hrepenel po tem, da bi izgubljenega sina povabil v očetovski objem. Skrili so me tovariši.« «A, tako je bilo... Zato tako dolgo nisem mogel priti tebi na sled. Po neumnosti sem šel takoj v Camera del La-voro,» je pripovedoval Virgilio, «pa nihče ni poznal tebe, dokler se nisem spomnil in pokazal papirčka, ki mi ga je bil dal Marko za vsak primer. Pogledali so ga, povohali, pa rekli: Pri markizu Solanzio, ki stanuje v palači na Calle Morasini, živi neki giovanotto, morda pa on kaj ve. Previdni so bili, vragi! In odšel sem k temu markizu. Star kot Saturn, njegova palača pa lesnična razvalina ...» «Sprva sem imel pri njem, dokler sem še delal v kavarni, sobo, zato pa sem ob večerih urejal njegovo knjižnico in arhiv. Preradovedni starček! Tudi posvaril me je, ko so se pojavili ti vohunski psi! Takrat sem odšel od njega v brivnico, v predmestje.« «Glej, glej! Zdi se, da je tudi tvoj Saturn postal prestrašena ptičica, ni povedal naravnost, toda pogledal me je, tako izrazito me je pogledal in rekel: Vam, giovanotto, bi svetoval, da se ostrižete: pri nas v, predmestju, na primer na Giu-decci, imamo kar dobre brivnice... Svetujem vam, zelo vam priporočam!« Spočetka sem se celo razjezil, potem pa sem doumel. Začel sem obiskovati vse brivnice na Guidecci, dokler nisem našel tvoje brivnice.« Viko se je zasmejal. «V tem tednu si se tudi konspiracije naučil. Na kratko si se ostrigel, vseeno pa sem te precej spoznal.« «Zgodilo se je pač, da nisem mogel preprosto samo gledati in oditi: v eni je bila na mojo srečo vrsta, v drug* pa nikogar in moral sem si »naravnati« lase. . Tudi tebe sem takoj prepoznal, toda zadržal sem se, nisem spregovoril d0, ltler ni odšla tvoja stranka.« «Zdaj vidim, zakaj si me poprosil, naj te obrijem, ne P9 ostrižem, čeprav tudi ni bilo kaj briti!« «Nič, vseeno si mi malo oskubel lica; pravijo, da to P0" rnaga,« se je nasmehnil Virgilio. «Da, glej. tako si tor®) živel...» «Vidiš, tako sem tudi živel. Ves čas sem te pričakoval-sicer bi se že zdavnaj odpravil kam naprej, vroče mi je P0-stalo v Benetkah. Ribiči, ki so naju pripeljali do Ravenne, s° mi že prej predlagali, da bi me odpeljali, tovariši iz zvez® so jih prosili.« «Sijajni fantje,« je pripomnil Virgilio, «pa tudi denar) niso vzeli in celo z vinom so naju oskrbeli.« «Posebni ljudje so to, delavska solidarnost!« je ponos® rekel Viko. «Sele zdaj sem to v resnici spoznal. To pa s) s dobro zamislil — iti peš po Italiji.« «AU veš, kdo mi Je to svetoval? Tisti vsakdanji interna-cionalist: grško-turško-italijanski Žid Elija, očkov prijatelj- Ali se ga spominjaš?« «Spominjam se ga, saj ima še nekje tukaj, v Italiji, tud sorodnika. No, zdaj pa spat!« «Prav on, imam tudi naslov njegovega sorodnika, j® Firencah...» Zadnje besede je Virgilio spregovoril že med spanj®0^ Viku pa ni bilo do spanja. Potihoma je vstal in odšel morju. Sonce se Je že zdavnaj spustilo za obzorje, ste° pinij so postala jeklena; dvignil se je mesec in položil 9 bmo cesto čez Jadran. (Nadaljevanje sledi) - trst - UL 'MONTECCmTlI.......TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20-Telefon 37-338, 9548 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - VnaP ^ UREDNIŠTVO. TRST - UL ii. i nosamezna številka v tednu in nedelio 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekofii račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 teLrtlet"n, n«' rp0“ s?ari t'rB 3 I telefon 22 207 "tek^račnn pri NaS v LJubltani - 503 3 «6 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali ogia.1 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške SFRJ: ADIT, DZS, LjuDljana, BgoriJke pokrajine še naročajo pri Opravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcltk ItaUana«. - Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.