St 455. V Ljubljani, nedelja dne 4. junija 1911. Leto II : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. ; : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K l-50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10četrtletno K S-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Prihodnja številka „Jutra“ izide v torek, 6. t. m., ker jutri, t. j. na bin-koštni ponedeljek „Jutro“ ne izide. Slovenske učiteljstvo. Te dni zboruje slovensko napredno učiteljstvo v Trstu. Ni dvoma, da bo Trst sam po sebi privabil na jug ob morje mnogo gostov, privedla jih bo pa tudi stanovska zavest. Tudi vi bodete morebiti porabili te praznike za izlet v podzemeljski postojnski svet, ali na strme vrhove naših gor, ali kam na deželo, da se nekoliko razveselite in odpočijete. Toda učiteljstvo gre pred vsem v Trst zborovat, delat in se posvetovat. Skupščina učiteljske »Zaveze", ki se vrši vsako leto, je za nas vse in bi morala biti za cel narod pojav, o katerem bi se moralo mnogo pisati in govoriti. Saj se vzgojitelji naroda posvetujejo, kako bi bolj združili svoje sile in okrepili svoje moči, da bi mogli uspešneje delati na vzgojnem in narodnem kulturnem polju. Slovenski narod je lahko ponosen na svoje učiteljstvo in na njegovo organizacijo, ki je za učiteljstvo in s tem za celo našo narodno kulturo velikanskega pomena. Kdo bi mogel preceniti delo, ki ga je v narodu izvršilo učiteljstvo tekom enega stoletja, ko je ob šoli in v šoli rastel naroduo politično in gospodarsko se razvijajoči narod! Kdo bi mogel preceniti delo vseh teh drobnih narodnih delavcev, ki se bore vsak pod drugimi razmerami v raznih krajih naše domovine in dajejo mladini in odrastlim prvo podlago za bodoče samostojno in razumno življenje. Ta trud, to delo se ne da preceniti iri preplačati — in vendar ga učiteljstvo vrši za plače, ki jih danes dosegajo plače skoraj navadnih dninarjev. Pri takih razmerah bi propadel učiteljski stan v bedo in obup, ako bi ne bil o pravem času posegel po samopomoči, in to je našel v — organizaciji. Brez ozira na levo in desno je stopilo učiteljstvo na svoje noge in si je ustvarilo organizacijo, ki je ena najlepših in najpomembnejših, kar jih imamo na naših tleh. Slovenski narod ve veliko premalo ceniti šolo in učiteljstvo, ker se komaj zaveda, kakega pomena je za njegov boj in obstoj narodna vzgoja. Najdejo se tudi ljudje, ki so vedno pripravljeni ščuvati narod proti učiteljstvu in šoli. Klerikalizem, cerkev in duhovščina je ona sila, ki sovraži napredek — in zaradi tega šolo in učiteljstvo. Š& Govorili smo že včeraj na tem mestu o.dogodkih v Belgiji, na Francoskem in na Portugalskem, ki kažejo, kako hoče narod, oziroma država varovati šolo in učiteljstvo pred klerikalnimi napadi. Pri nas tega ni. Pri nas je učitelj navezan nase, samoobrambo: tudi to mu nudi le njegova stanovska orga- nizacija. Drugod po naprednejših krajih naše države snujejo stariši posebna društva, ki imajo namen pospeševati reformo in dober razvoj šolstva in varuje tudi učiteljstvo pred klerikalnimi napadi. Poleg tega so drugod druge institucije, ^društvo »Svobodna šola“ in druga kulturna društva, ki varujejo svobodo učiteljstva in šole. Naj spomnimoje na to, kak hrum je bil po celem Češkem, ko se je pojavilo par slučajev klerikalnega terorizma proti naprednim učiteljem. — Po vseh mestih so bili protestni shodi. In pri nas? Kdo se zmeni pri nas — razen naprednega jčasopisja — za nezaslišane krivice, ki se gode zadnja leta pri nas naprednemu slovenskemu učiteljstvu. Kdor bo pisal nekoč kulturno zgodovino slovenskega naroda, bo lahko napisal celo knjigo o delu in trpljenju kot najlepšo ilustracijo-naših sedanjih kulturnih razmer. Sicer bo lahko naštel vse tipe od kočarjev do hlapcev, toda priznati bo moral, da odločnost, značajnost in idealizem niso pustili slovenskega naprednega učiteljstva pri njegovem delu za narodno kulturo, ko ga je hotela uničiti nasprotna politična sila. Pred par tedni je pokazalo hrvaško učiteljstvo — ki ga je hotel ban Tomašič porabiti za svoje namene — kakega pomena je stanovska organizacija, kako uspešna je samoobramba tudi proti vladi, ako posega v politično prepričanje posameznih učiteljev Z veseljem moramo priznati, da stoji velika večina slovenskega učiteljstva — kar je naravno — v napiednih vrstah in da je učiteljstvo tudi po deželi mnogo storilo za politično probu-jenje našega ljudstva. Slovenski učitelj je idealist in njegov idealizem zmaguje proti vsem nasprotnim silam. Da se zopet snidejo btari in mladi bojevniki, da okrepe svoje sile, da se posvetujejo o delu za bodočnost, gre učiteljstvo te dni v Trst. Mnogo dobre volje in lepih nad nese seboj. Naj volja zmaga, naj se nade izpolnijo! ..Tovariši, ki vam v prsih bije še nepokvarjeno srce, prežeto visokih idealov, neomadeževano od cestnega blata — v Trst vas kliče geslo! Pojdimo k morju, kjer nas čakajo ljubeča srca tržaških bratov! Pogled sam na veličastno in brezmejno morje, svobodno življenje dihajoče, nam bo že jasno predočil kontrast med ničevim sovraštvom ničevih ljudi in silno ljubeznijo vserodeče prirode. Tam ob obalah sinjega morja se nam bodo oddahnile duše za hip, za oni hip, ki često odtehta vrednost in vsebino celega življenja. Pogled v ognjevito oko tržaških tovarišev, vajenih hudega boja in častne zmage, nas bo utrdil v stanovitnosti, dal nam poguma za nadaljne borbe. Tam ob morju si bomo prisegli vnovič zvesto tovarištvo vsi mi, v katerih rokah leži prihodnjost našega naroda, vsi mi, ki nas često ovirajo pri kulturnem delu najširjega pomena tujerodni nasprotniki, in — žal — tudi rodni bratje.” Tako vabi „Učiteljski Tovariš1* učiteljstvo na delo v Trst. Mi želimo temu delu mnogo uspeha. Te dni se bo vršilo pač mnogo shodov — saj stojimo pred volitvami. Treba bo govoriti mnogo prepričevalnih besedi, mnogo poučnega bo treba povedati — toda ne pozabimo, da je najvažnejši shod teh dni — učiteljska skupščina v Trstu, kajti šola polaga temelje novemu življenju. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, je državnozborski kandidat vseh zavednih ljubljanskih volilcev. Volilno gibanje v Trstu. Trst, 2. junija. Včeraj zvečer se je vršil na Pre-logovem zemljišču pri sv. Jakobu volilni shod političnega društva »Edinosti" pod milim nebom. Bilo je malo agitacije, lahko rečeno, prav nič, a vendar se je zbralo na tisoč oseb, samih delavcev, da čujejo besede svojih kandidatov. Shod je otvoril v imenu političnega društva njegov predsednik dr. Wilfan, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru podal besedo kandidatu za I. volilni okraj prof. Matku Mandiču. Govornik je predvsem na kratko povedal vzroke razpustitve rajnega državnega zbora, ki vsled nezmožnosti vlade ni mogel prebaviti trde kosti narodnih nasprotitev na severu države in je vsled tedga moral prenehati s »svojim delomki je bilo itak skoraj samo vladno, kolikor ga je sploh bilo. Bilo je na dnevnem redu toliko in toliko vladnih zakonskih predlog, katerih vrednost ni ravno največja, a zapostavljale so se zahteve ljudstva. In kakor se navadno dogaja pri nas: ni odstopila vlada, ki ni imela večine, razpuščeno je bilo ljudsko zastopstvo. Stojimo torej pred novimi volitvami. Živa potreba tržaških Slovencev je, da pošljejo v državni zbor take zastopnike, ki bodo z vsemi svojimi močmi znali zastopati najpravičnejše zahteve tržaškega Slovenstva na narodno-poli-tičnem, kulturnem in gospodarskem polju. Treba je takih zastopnikov, ki bodo dali izpoznati tudi visokim in najvišjim krogom, da Slovenec v Trstu mora, ker hoče imeti svoje pravice, ki so mu zajamčene po državnih osnovnih zakonih. Ne gre govorniku zato, da bi oddali volilci njemu kot osebi glasove. Govornik ve, da ne bo izvoljen v tem volilnem okraju, toda vzlic temu je treba, da vsak slovenski volilec odda na dan volitve svoj glas narodnemu kandidatu, ki ga je v soglasju z volilci postavilo narodno vodstvo, kajti šteti hočemo svoje glasove in tu ne sme manjkati niti eden slovenski glas. Dasiravno govornik ne bo izvoljen v tem volilnem okraju, vendar pa hoče storiti vse za slovenske, zlasti pa delavske volilce tega okraja kot bodoči poslanec istrskega volilnega okraja, v katerem tudi kandidira in v katerem mu je izvolitev zagotovljena. Ob koncu svojega govora je govornik ponovno pozval volilce, da složno oddajo svoje glasove narodnim kandidatom, nakar je povzel besedo kandidat IV. volilnega okraja Ivan Škerjanc. Naj reče kdo, kar hoče, čast komur čast, res ni Škerjanc videl visokih šol, njegovo življenje je življenje gorenjskega kmetskega fanta, ki je z rokami, z žulji utrujenimi, a obenem z dobršnim kosom prirojene pristnoslo-venske bistrosti šel v svet ter poskusil sam na sebi, kako je življenje in trpljenje slovenskega delavca pri tujem gospodarju: prav zato pa je naše delavstvo s tem večim zadovoljstvom pozdravilo Škerjančevo kandidaturo, kajti v tej kandidaturi je videlo samega sebe, po svoji lastni moči do polne vrednosti in tudi enake potrebe upoštevanja vrednega delavca. Kot govornik na današnjem shodu je Škerjanc poudarjal, da je treba Slovencem v Trstu složnega enotnega nastopa. Vsako cepljenje moči bi pomen jalo izgubo. Ako so z ljudskim štetjem hoteli uničiti tisoče in tisoče Slovencev, pokažimo z glasovnico v roki, da nas je več, kakor so nas našteli ! Toliko je še nerešenih vprašanj za Slovenstvo v Trstu, saj je Slovenec povsod zatiran, zapostavljan, kamor se pogleda, pa naj si bo to že v narodnopolitičnem ali kulturnem, ali gospodarskem pogledu, zato je pač skrajni čas, da najodločneje zahtevamo enakopravnosti, naših riam predstoječih pravic. Govornik se je pač res težko odločil, da je prevzel kandidaturo, a prevzel jo je po želji in zahtevi volilcev, ne v svojo čast, temveč v svojo dolžnost, da obenem z drugimi gimi dela v čim boljšo utrditev Slovenstva na slovenskih tržaških tleh. V skupnem delu je bodočnost tržaških Slovencev, zato pa tudi dne 13. junija vsi složno z glasovnico v roki v boj za to lepšo bodočnost! Kot nadaljni govornik je nastopil dr. Josip Mandič, ki je kratko odpravivši »samostojnega" kandidata Štolfo in prav tako tudi laško-liberalno- nacijonalnega Mene-sija, ki itak ne dobi glas.u od poštenega Slovenca, prišel takoj nasocijal-ne demokrate kot stranko, ki bi s svojimi sladkimi obljubami edina jmogla premotiti tega ali onega slovenskega delavca, da bi ji oddal svoj glas. Govornik je povdarjal, da je po- polnoma napačno mnenje Kristanovo, ako trdi, da je treba pred vsem rešiti socijalno vprašanje slovenskega delavstva in potem šele splošno slovensko narodno vprašanje. Naši narodni nasprotniki ne bodo čakali, da izbije delavstvo svoj boj proti sedanjemu kapitalističnemu družabnemu redu, kajti predno bi se izbil ta boj, bi ne bilo že več Slovencev v Trstu, ako bi ne branili sedaj svoje narodne posesti z vsemi svojimi močmi. In ko vendar ogromna večina našega ljudstva pripada delavskemu stanu, je vendar popolnoma naravno, da je pač naš delavski stan pred vsem prepričan, da poseže dejansko vmes v to narodno obrambno delo ter po svoji moči vpliva na to, da vodstvo tega narodno obrambnega dela upošteva to tvorno silo narodnega delavstva. Zato pa je tudi narodno delavstvo za složno, skupno delo vsega tržaškega Slovenstva, spoznavajoč, da je boj za pravice slovenskega naroda v Trstu obenem tudi boj za boljšo bodočnost slovenskega delavca tržaškega. Govorila sta nato še kandidat za II. volilni okraj in okolico, dr. Otokar Rybar, ki je v svojem govoru šibal sramotne mahinacije magistratne ka-more, s katerimi si je treba zasigu-rati večino pri sedanjih volitvah, in pa Ivan Jaklič, ki se je upravičeno čudil, kako je pač mogoče, da gospoda na tržaškem magistratu kar naenkrat dviga nebo in pekel zoper tiste Slovence, katerih menda sploh ni v Trstu. Natančneje o obeh zanimivih govorih poročati nam, žal, danes ne dopušča prostor. Shod je zaključil predsednik dr. Wilfan s priporočilom, naj vsak stori dne 13. junija svojo dolžnost. Po za-ključitvi shoda se je ljudstvo mirno razšlo. Pravi ljudski državnozborski kandidat za ljublj. okolico je Josip Tribuč, posestnik na Glincah. Iz slovenskih krajev. Iz Čateža na Dolenjskem. Katoliška dolžnost zahteva in veleva, da morajo ženini in neveste iti pred poroko k župniku h krščanskemu nauku, da jih poduči oziroma bi jih moral podučiti, o sv. zakonu in njegovem pomenu z ozirom na zaročenca, kakor tudi z ozirom na socijalno življenje. Tako je tudi morala iti dne 30. maj-nika t. 1. in sicer še ob 7. uri zjutraj, neka krasna nevesta k čatežkemu župniku Rudolfu h krščanskemu nauku, ki pa jo ni pričakoval kakor duhovnik MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Denarnega prometa 565’5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K. Obrestuje po 4'/4°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo. LISTEK. MICHEL ZŽVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Govorite, le kar govorite! je vzkliknil Bembo. Nobena beseda na svetu mi ne bi mogla biti prijetnejša kakor ta, kar ste pravkar povedali. — Dobro, govoriva torej odkrito: vi mi ne dolgujete nobene hvaležnosti. Ko sem vas sklenil osvoboditi, nisem čutil do vas nobenega sočutja; vedel sem samo, da ste tudi vi orožje proti Rolandu Kandianu. Zadal sem mu že par občutnih udarcev, je dodal razbojnik z mračnim nasmehom, in mislil sem si, da mi boste pomagali pri poslednjem, pri tistem udarcu, od katerega nihče ne okreva! — Računajte name! je dejal Bembo s strastjo, ki ni puščala nobenega dvoma o njegovih namenih. Toda vedeti moram, s kom sklepam bojno zavezništvo. Vi veste, kdo sem jaz, jaz pa ne vem, kdo ste vi. — Saj sem vam povedal: poročnik sem pri lokostrelcih generalnega kapitana Altierija. Toda to sem Šele malo časa: šele par ur. Preden sem nastopil to službo, sem bil razbojnik. Bembo je z začudenjem pogledal Sandriga. — Da vi se temu čudite, je menil Sandrigo; toda v Benetkah najdete nekoga, ki vam bo povedal o meni vse, kar boste želeli izvedeti, in to človeka, v katerega imate gotovo popolno zaupanje. — Kdo je to? — Dož Foskari. — Dobro! Počakal bom svojega prihoda v Benetke, da se ogotovirn, pri čem da sem z vatni. Dotlej pa mi povejte, česa Se nadejate od mene. Sandrigo je nekaj hipov očividno premišljal. Nato je dejal: — Dvojega se nadejam od vas; prvo sem vam že povedal, namreč, da me boste z vso svojo močjo in po vseh možnostih podpirali proti Kandianu. VOLILCI! — To je sklenjeno; in kaj je drugo? — Vidite, gospod kardinal, kakor čudno se vam zdi, bil sem razbojnik, preden sem postal orožnik, in celo eden izmed najzloglasnejših razbojnikov . . . Toda zdaj ljubim pošteno dekle . . . sicer še ne dolgo časa, toda, veste — jaz sem človek naglih sklepov in ukrepov. Ljubim torej neko dekle . . . — In hočete, da vam jo pomagam dobiti? —- Ne, to je že storjeno. Takih nalog ne zaupam nikomur drugemu. — Torej? — Poslušajte me. Včeraj še razbojnik, danes že poročnik, bi se rad z nekakim bleskom legitimiral v benečanski družbi, obenem s samim seboj pa tudi njo, ki bo postala moja žena. — Zakaj to? — Zato, ker obstoji nevarnost, da sprejmejo to deklico jako hladno — izza razlogov, ki jih izveste pozneje. Jaz pa hočem, da bi mogla poročnik Sandrigo in njegova žena nastopati povsod z dvignjeno glavo. — Razumem. Kaj je potrebno v ta namen 5 — Treba je, da visoke osebe svatujejo bivšemu razbojniku na dan njegove poroke. No, pa to bi si še upal doseči. Toda treba je obenem, da je ceremonija sijajna in veličastna in da podeli poročni blagoslov najvišja oseba v Benetkah, to je kar-dinal-škof v svoji lastni osebi. — Zato ste me torej rešiji I je vzkliknil Bembo. — Ne! otel sem vas iz Črne Jame zato, ker sem sklepal, da ste se gotovo temeljito nalezli sovraštva do najinega skupnega sovražnika. Zato vam tudi ne bom prikrival, da me je takrat, ko sem vas videl klečeplaziti in prositi milosti ter poveličevati velikodušje Rolanda Kandiana, za hip obšla misel, da bi vas prepustil usodi. Bembo se je nasmehnil, kakor se je nasmehaval včasih, v izvestnih položajih; to je, njegove ustnice so se skrivile v krčevitem naporu divjega, zmagoslavnega sovraštva. Njegovi zobje, ostri kakor zobje zverine, so se oskalili. Tako je zadobil čudovito podobnost s tigrom, ki hoče ugrizniti. Sandrigo ga je opazoval in se ga je skoraj prestrašil. Vidim, da sem se motil, je dejal, smejoč se s prisiljenim smehom. Ako hočete, da bodo zastopali slovenski narod v drž. zboru res narodni možje, ki zaslužijo narodovo zaupanje in ki se bodo zavzemali z vso odločnostjo za vaše koristi in za pravice slovenskega naroda, — Da, je odgovoril Bembo, vi ste nasilna natura, Čisto zunanja v svojih izbruhih; vi niste mogli vedeti, da je moledovanje in klečeplazenje včasih ena izmed najpopolnejših oblik sovraštva. Toda kaj ste hoteli reči? — Reči sem hotel, da sem prišel po vas zato, ker je Roland Kandiano hud nasprotnik in ker v borbi proti njemu tudi dva ne bosta preveč, čeprav sta takšna, kakršna sva midva. — Čisto vašega mnenja sem, je odgovoril Bembo. Podvizajva se torej. Dokler se nahajava v teh krajih se ne čutim varnega. Jezdeca sta se zopet spustila v galop, ki sta ga bila prekinila v svojem razgovoru. Prejahala sta Mestre, ne da bi se ustavila, in kmalu je ležala pred njima velika laguna, ki je tiste čase popolnoma ločila Benetke od kopne zemlje, dočim vodi danes preko nje železniški nasip. Okrog dveh popoldne je bil Bembo v svoji palači, v največje strmenje služabnikov, ki so že mislili, da je izginil za vedno. Uro kasneje je stopil v Sandrigovem spremstvu v kabinet doža Foskarija. — Vidite, Svetlost, da držim svojo obljubo, je dejal Sandrigo. Dož je pokimal Sandrigu v znak zahvale ter si pozorno ogledal Bemba. Kar prestrašil se je izpremembe, ki se je bila zgodila s kardinalovim obličjem. Teh par dni, ki jih je preživel v Črni Jami, je uničilo Bemba bolj kakor Rolanda vseh tistih šest let, ki jih je preživel na dnu beneških podzemeljskih temnic. Strah je morda res najmogočnejši činitelj v razruševanju človeškega organizma. In Bembo se je bil naužil strahu preko vseh mej in možnosti, ki si jih more človek predstavljati. Strahu pred smrtjo, strahu pred mukami, strahu pred tem, da bi ostal vse svoje življenje v svoji ječi, strahu, da bo moral zopet in zopet videti Rolanda, in strahu, da ga ne bo videl nikdar več. Vse najraznovrstnejše bojasni so se bile nakopičile v kardinalovem duhu, nad njimi vsemi pa misel, ki je bila zanj najstrašnejša: da ne bo mogel več uživati življenja, ki si ga je bil pripravil in ga napolnil z vsem, kar more radostiti človeka. oddajte v torek, dne 13. junija, svoje glasove samo narodno-naprednim in :: samostojnim kandidatom! :: v talarju, temveč kot kavalir v krasni salonski obleki. In kak je bil ta nauk pove sledeča zgodbica. Ko jo je tako sem in tje prepariral na zakonsko življenje, je prišla na vrsto tudi nezvestoba žene proti možu, in veste kaj ta prasec v talarji: „Rekel ji je, da to ni sploh noben greh, če ona kot žena pusti drugim moškim vživat sad ljubezni (izrazil se je bolj po domače) samo njen mož ne sme o tem nič vedeti. Tako torej šunta in hujska ta Kristusov namestnik nevesto pred zakonom k nezvestobi in vlačugarstvu. Ta nauk naj si Tone Bonaventura dobro zapomni, da ga vzame v svojo rdečo brošuro, Če je mogoče nezvestobo oženjenih iz vrste grehov sploh izpustil, ali pa da jo spopolni v tem oziru. Tukaj imaš ljudstvo lep vzgled od moralično propadlih lopovcev, ki so vse preje nego duhovniki, posebno na Kranjskem. Iz Maribora. Opozarjamo še enkrat na veliko Ciril-Metodovo slavnost, ki se vrši v nedeljo, 11. junija v vseh prostorih Narodnega doma v prid slovenskega šolstva v Mariboru. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu in bo brez dvoma ena najimpozantnejših prireditev, kar jih pozna slov. svet. Da je zanimanje splošno, dokazujejo izvanredno številna darila v denarju, vinu i. dr., ki jih je slavnostni odbor sprejel že sedaj od prijateljev naše šolske družbe od blizu in daleč. Pa tudi odbor stori svojo dolžnost. Priprave se vrše točno in v takem obsegu, da bo notranje lice v Nar. domu popolnoma spremenjeno in vredno sprejeti v svojo sredo velikanski narodni tabor vsega slov. Štajerja. Torej dragi rojaki, na veselo svidenje v Mariboru! Zavedni državnozborski volilci volilnega okraja Radovljica in Kranjska gora bodo napisali na svoje glasovnice: dr. Karel Triller, deželni poslanec v Ljubljani. BvfE: tsr¥ Slovanski jug. Profesor Masaryk v Dalmaciji. Znani veliki češki učenjak in prijatelj jugoslovanskih narodov profesor dr. Masaryk, se mudi že dalje časa s svojo gospo v hrvaško dalmatinskem primorju. Dasi ga vohuni in policaji neprestano zasledujejo vendar so ga Hrvati in Srbi sprejeli z velikim spoštovanjem in mu priredili povsod, kjer se je pokazal, navdušene ovacije. Toda najbolj odkritosrčno so ga pričakovali v Splitu. Kajti Split, centrala hrvatske ljudske napredne stranke, torej stranke Masarykovih učencev, je hotel javno manifestirati ljubezen do svojega velikega učitelja. Zastopniki splitske občine in njegovi ožji znanci, prijatelji in prijateljice so priredili profesorju Masaryku lep banket s koncertom. Igrala je »Nar. glazba-. Na pozdravne govore od strani domačinov je odgovoril profesor Masaryk v kratkem, a značilnem govoru. Ta govor je interesanten in važen za ilustracijo razmer in borbe, katera se vodi sedaj tako živahno med dalmatinskimi narodnimi strankami in klerikalizmom, ki ga je importiral Šušteršič v Dalmacijo. Masaryk je, kakor piše »Sloboda-rekel svojim dalmatinskim prijateljem tole: »Prišel sem semkaj kot turist, ne pa kot politik. Toda avstrijska policija je hotela na vsak način, da tudi tu nastopim kot politik. Sicer je pa postala v Avstriji tudi turistika politika. Slišim neprenehoma govoriti o prihodnjih volitvah in o borbi proti klerikalizmu. Borba zoper klerikalizem je častna reč a se mora voditi ne le teoretično, nego tudi praktično. Veliki človek Vašega naroda: Dositej Obra-dovič, katerega spomin slavi letos vaš narod, je rekel že pred stoleti, da »velja ena knjiga veliko več kakor ep glas“. Toda ne le s knjigo, temveč tudi z delom se mora bojevati proti klerikalizmu. Glavno delo vaših poslancev ni v dunajskem parlamentu, nego tu doma v Dalmaciji: tu je treba neprenehoma delati, če se hoče kaj doseči na Dunaju. Vlada ima veliko moč, ampak ljudstvo, narod je edini gospodar svoje usode. Avstrijska vlada je neiskrena napram nam tako v notranji kakor zunanji politiki. Ruska vlada je zvezala Sibirijo z Evropo, avstrijska vlada pa ni dala Dalmaciji niti danes še nobene železniške zveze. Francozi so Vam storili vendar dovolj, Avstrija Vas pa zapušča, dasi dolguje Dalmaciji veliko in veliko. Dolžnost bodočih dalmatinskih poslancev je, pokazati Avstriji ne le Dalmacijo Ra-deckijevo in njeno morje, nego tudi tiste gole hribe, kjer živi narod, ki mora vkljub svoji revščini plačati davek v denarju in krvi. Ako boste Hrvati in Srbi na spodnjem jugu složni, boste mogli doseči, kar boste hoteli in kar zaslužite. Jaz Vam želim najlepšo bodočnost, ravno tako, kakor da bi bili moji-. »Narodna glazba- je spremljala te proste, enostavne a globoke misli s češko in hrvaško nar. himno. Velika množica meščanov je priredila pred hotelom prof. Masaryku, viharne in presrčne ovacije. Dr. Ivan Tavčar, dežel, poslanec in dežel, odbornik v Ljubljani, je kandidat vseli treznomislecik državnozborskih volilcev volilnega okraja Kamnik in Brdo. DNEVNE VESTI. Grajščaki in veleposestniki niso pri nas, ampak med liberalci, tako pravi dr. Šušteršič v svojem organu »Slovencu-. Te besede seje drznil napraviti mož, ki se je danes iz žuljev kranjskih kmetov povspel do milijonarja, mož, ki nikdar ne pozna svojih volilcev, razven ob volitvah. Klerikalna stranka dokazuje s tem, da ima za svojega voditelja milijonarja, grajšča-ka in veleposestnika, da je stranka, ki se poteguje le za veleagramo politiko, dočim so ji koristi našega kmeta deseta briga. Samo oglejmo si malo klerikalne kandidate. Večina njih so že veleposestniki in polmilijonarji razni Gostinčarji in Jakliči pa bi z žulji kmeta radi še postali. Izsesati naš narod do mozga, je geslo vseh klerikalnih kandidatov. Le žalostno in sramotno dejstvo je, da stoji kranjski kmet v resnici že skoro na beraški palici. In zato se dr. Šušteršič sedaj tudi obrača od njega. Poskusiti je hotel svojo srečo radi tega še v Dalmaciji in na Hrvaškem, kjer so ga pa čisto enostavno poslali tja kamor spada. Kako imenitno znajo klerikalci gospodariti pa dokazuje najbolj dejstvo, da stoji Kranjska, v kateri so neomejeni gospodarji, že pred bankerotom. Mož, ki mu volilci volilnega okraja Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica brez skrbi lahko izrazijo svoje zaupanje, ker bo pošteno zastopal njih koristi, je Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. Pozor ljubljanski volilci! Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da imajo klerikalci in Nemci sklenjen pakt, da bi vslučaju ožje volitve v Ljubljani skupaj volili klerikalnega kandidata.Tudi hočejo pri tej volitvi pritisniti na vse uslužbence in sploh na vse v o 1 i 1 c e, ki so količkaj od njih odvisni, tako da bi Gregorič dobil večino. Vsled tega p o- zivljamo vse naprednjake naj neumorno delujejo, da se kleri-kalno-nemški namen ne uresniči in da prodere naš kandidat dr. Vladimir Ravnihar že takoj pri prvi volitvi. Klerikal-no-nemška zveza ne sme obroditi sadov, ki si jih žele njeni voditelji. Dr. Fran Novak, deželni poslanec v Ljubljani, je kandidat vseh samostojno mislečih volilcev v volilnem okraju Postojna, Senožeče, II. Bistrica, Vipava in Lož. Najvažnejši čas za pripravo za državnozborske volitve je brezdvom-no zadnji teden pred volitvami. Agitirajte sedaj od hiše do hiše, od volilca do volile a! Nikogar ni izpustiti. Pazite na ne-postavnosti in sleparstva nasprotnih agitatorjev! Ako storimo vsi in vsak svojo narodno dolž-nosr, bo zmaga naša tako sijajna, da bo nasprotnike, združene v klerikalno-nemški zvezi, sram njih beraške manjšine! Volilcem volilnega okraja Litija, Višnja gora, in Radeče priporočamo, da napišejo na glasovnice Jožef Reisner, dež. poslanec v Ljubljani. Pazite na legitimacije! V. L. S. (Vseslovenska Ljudska Sleparija) opozarja svoje pristaše, naj se varujejo liberalnih agitatorjev, da jim ne pobe-ro legitimacij in poživlja somišljenike, da naj naznanijo vsak tak slučaj, da se preskrbi dotičnim primeren sodnij-ski pouk. Nemec pravi: Wie der Schelm selbst ist, so denkt er von anderen, vsled česar opozarjamo tudi mi svoje pristaše, naj bodo previdni pred klerikalnimi a-gi ta to rji. Znano je namreč, da so po deželi fajmoštri in kaplani kar na pošti pobrali legitimacije in izpolnili glasovnice s klerikalnim kandidatom! Adolf Ribnikar, živinozdravnik v Ljubljani, dobi glasove vseh razsodnih mož volilnega okraja Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje, ker zasluži v polni meri njihovo zaupanje. Preplašenost. Nepričakovano marljivo delovanje naprednih in neodvisnih državnozborskih kandidatov po Kranjskem, je klerikalcem nenadoma zaprlo sapo. Mislili so že, da so našega ubogega kmeta že tako uspavali, da se ne bo nikdar zbudil in slepo sledil poveljem in ukazom svojih bogataških voditeljev. Klerikalce je silno strah. Boje se, da bi naš narod, ki jim je dosedaj tako slepo sledil, zvedel za njih pogubonosno delovanje, zvedel za vse njih sleparije. Tega in ničesar drugega jih ni strah. A naš kmet se vzbuja. Z napeto pozornostjo posluša po deželi napredne kandidate, to je zastopnike resnice in pravice, katerim ni ničesar drugega na srcu, kakor ljubezen do svojega naroda. Rešiti ga hočejo spon in verig klerikalnih, v katerih sedaj ječi, dočim se klerikalni voditelji maste na svojih stotisočakih. Samo par svojih neustrašenih borilcev za resnico je poslala napredna stranka na deželo in klerikalci so že popolnoma zgubili svojo glavo. Njih dosedaj nepremagljive trdnjave se majejo in se bodo polagoma popolnoma zmajale. Sveta dolžnost naših prijateljev po deželi je, da agitirajo od hiše do hiše za napredne kandidate, pred katerimi imajo klerikalci opravičen strah. MALI LISTEK. MILAN SKRBINŠEK: Domovina in vera. Karol Schonherr. (Konec.) Dunaj—Praga. Naravnost velikanski je bil prizor, ko slednjič tudi on prizna svojo veroizpoved. Sključeni; tresoči se starček se vzpne z vsemi močmi svojega trhlega telesa tako, da vzdraste za celo glavo nad »rejtarjem-, noge ga komaj neso ter stopicajo z veliko hitrostjo sem in tja. Zdaj in zdaj mora pasti — ali on je vzravnan, prej povešena glava se sicer še vedno trese, vendar jo izkuša ponosno povzdigniti, in pri tem, ko navdušen in v sveti jezi kriči ter se priznava tudi on k sinovi veri, maha celo s palico, ki se je preje nanjo opiral. Saj sedaj je pozabil na težnje tega življenja, bori se za svojo vero. Ko pa je bil s svojo izpovedjo gotov in ga ni več jačil sveti ogenj njegovega verskega prepričanja, se je zmučen opotekel par korakov nazaj in razbil bi si bil glavo ob črešnjevem deblu, da ga ni ujel njegov sin ter ga posadil na klop, kjer sedaj sedi in si težko dihaje odpočije . . . Ker so tudi ostale vloge bile večinoma v dobrih rokah, je uspela igra najlepše. Seveda gre režiserju za to velika hvala, kajti po poti, ki si jo je bil zarisal, je hodil trdnih nezprosnih korakov onemu cilju nasproti, ki se zove čuvstvena, naravna igra in ostra karakterizacija posamnih oseb. Nekaj manjših vlog je bilo sicer tako zasedenih, da dotični igralci (ali po svoji individualnosti ali premali talentiranosti, tega ne vem) niso bili zmožni postaviti na oder prepričajo-čih, verjetnih ljudij, ljudi namreč,’ ki bi po svojem načinu kretanja, govorjenja in izražanja čuvstev ne motili harmonije, ki mora spajati domačo grudo — s kmetom. A ti nedostatki seveda niso bili tako občutni, ker so bile tu največje vloge slučajno tudi glavne in najbolj važne in so igralci teh vlog popravili, kar so drugi pokvarili. Scenerija mi je glede na pripravnost, slikovitost in občutje prav ugajala. Ne morem pa trditi tega z ozi- rom na resničnost. Scenerija drugega in tretjega dejanja je spominjala namreč preveč na krasne zelene in gričave češke kraje. Drama je zgodovinska, torej tudi kraj, kjer se odigra. Pisatelj nas hoče popeljati v skalovite Alpe, v nemško gorsko vas. Ta vas praške vprizoritve je pa bila vse drugo prej, ko alpska naselbina. Zložna pešpot je vodila iz vasi čez prijazen, nizek in zelen holmič. Na strehi Rottove hiše so sicer ležali težki kamni, a pod to streho je bival češki »sedlak-. Glede na resničnost mi je dunajska scenerija v drugem in tretjem dejanju bolj ugajala. Mimo vasi je vodila široka pot čez kameniti most, in tam v ozadju se je ob strmimi vzpenjala vijugasta, bela, prašna in široka cesta med visoko gorovje, tja nekam daleč ven — v tujino. Da, ta neprijazna cesta je vodila gledalčeve misli daleč tja ven v daljavo, in še dolgo potem, ko je zastor padel že zadnjič, mi je domišljija slikala to široko, prašno cesto, po kateri sta Rott in Rottovka sledila staremu očetu v tujino, vozeč v garah mrtvega svojega sinčka . . , Državnozborski volilci volilnega okraja Velike Lašče, Ribnica, v Žužemberk, oddajte glasove Franu Višnikarju, deželnemu poslancu v Ljubljani! Ljubljančanom. Samo dva kandidata si stopita v Ljubljani pravzaprav nasproti: Dr. Gregorič, klerikalni koritar iri občeznani večni kandidat in dr. Vladimir Ravnihar, mož treznega in premišljenega dela. Ljubljančanom radi tega ne bo treba dosti premišljevati, koga bodo volili. Saj klerikalci sami dr. Gregoriča ne smatrajo kot resnega kandidata, ampak samo kot kandidata, ki ni sposoben za ničesar drugega kakor da vedno pošteno propade. In to veselje mu bodo Ljubljančani tudi dne 13. junija priskrbeli in z veseljem privoščili. Kandidat Ljubljančanov je dr. Ravnihar in nihče drugi. Peter Majerle, posestnik v Predgradu pri Starem trgu, je samostojen kmetski kandidat volilnega okraja Metlika, Novo Mesto, Črnomelj, ki ga bodo volili vsi, da dobi ta okraj v državnem zboru dobrega zastopnika. »Slovenec" zopet pripoveduje, kaj vse so storili klerikalni poslanci za svoje volilce. Preprečili so baje ustanovitev laškega vseučilišča, preprečili naložitev novega davka na naše vino in ne vemo, kaj še vse. Gospodje ! povejte raje svojim volilcem, kaj ste pa storili za slovensko vseučilišče. Nič, popolnoma nič! Povejte kmetu, da ste ga s tem, ker ste dovolili 320 milijonov kron za kanone in bojne ladije znatno obdačili in da bo kmet še leta in leta čutil to težko breme. V deželnem zboru kranjskem so se istotako vrstila samo posojila in posojila. Kdo bo imel od tega kako korist. Dobro se še spominjamo zadnjih državnozborskih volitev. Na cente obljub so nosili klerikalni kandidati s seboj, nazaj so pa prišli s praznimi rokami. In da bi vse to sedaj prikrili, lažejo zopet, da se kar kadi, samo da bi narod pozabil na vse sleparije, katere so uganjali njegovi poslanci. Klerikalci niso bili nikdar na svojem mestu, nikdar na delu za blagor in korist našega ljudstva. Franc Demšar, posestnik v Zalem logu pri Železnikih je samostojen kmetski kandidat v volilnem okraju Kranj, Škofja Loka in vsi zavedni volilci mu oddajo svoje glasove. Nov dnevnik v Ljubljani. Slovenski časopisi so dobili novega tovariša : izšla je prva številka socijalno-demokratičnega dnevnika »Zarja-. O svojem namenu piše list sledeče: Naša »Zarja- bo služila spoznanju. In nevednosti in zmoti bo kazala pot v svetlobo. Spoznanje pa je samo pogoj osvoboditve. Kadar zablešči dan, uzremo stene svoje ječe in verige na svojih nogah. Podreti pa mora stene in raztrgati verige naše delo. Cim močnejši je sovražnik, ki nas uklepa, tem več moči nam je treba, da se osvobodimo. Samo v svoji združitvi najdemo to moč in najmočnejši bomo, kadar bo zadnje zatirano bitje, ki ima človeško lice, stalo v naših vrstah. Zato bo naša »Zarja- klicala vse trpine in jim kazala pot do združitve in sloge. — Prva številka novega lista je že zapadla konfiskaciji. Strogi Luschan je zaplenil v drugi brzojavki o cesarjevem zdravju dva stavka v skupnem obsegu 7 (reci sedem) vrstic. Prvi stavek so prineslt v popolnoma enakem besedilu vsi nemški listi, pa niso bili konfiscirani! Podružnica c. kr. deželne vlade v »Učit tiskarni-. Ni ga lista na Slovenskem, ki bi bil tako pogostoma za-pljenjen kot »Jutro- in vladni detekti- vi so v »Učit. tiskarni- kjer se tiska »Jutro-, takorekoč vsakdanji gosti. Sedaj se tiska v »Učit. tiskarni- tudi socijalno - demokratična »Zarja-, ki je bila že prvi dan, t. j. včeraj, zaplenjena. C. kr. deželna vlada bo morala ustanoviti v »Učit. tiskarni- svojo podružnico, da ne bo treba detektivom tako daleč tekati kadar bo zaplenjeno »Jutro- ali »Zarja-. Baron Schvvarz že misli na to, ker mu je izjavil državni pravdnik, da ga konfisciranje neznansko veseli. Iz Kranja nam piše prijatelj: Na poziv »Slovenca- naj se naznani vse one, ki pobirajo glasovnice za držav, volitve, Vam sporočam, da kliče dekan v Kranju — Kobler — volilce k sebi ali pa jih sam pobira in ima že precejšno število glasovnic. Volilni shod priredi jutri na bin-koštni ponedeljek ob 3. popoldne v gostilni g. Šarca (Rastoharja) na Karlovški cesti »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj-. Na shodu, ki bo ob lepem vremenu na vrtu, se predstavi volilcem državnozborski kandidat g. dr. Vladimir Ravnihar. Volilci, udeležite se shoda v najlepšem številu! Napredno politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj priredi v nedeljo, 2. julija veliko veselico na prostem, ki bo za poljanski okraj nekaj izrednega. Opozarjamo na to veselico vsa druga društva, da se pri svojih prireditvah na njo ozirajo. Imenovanje. C. kr. evidenčni geometer 1. raz. g. Stanko Adler v Kamniku je imenovan c. kr. evidenčnim višjim geometrom v IX. čin. razredu. Otvoritev hotela Triglav v Bohinjski Bistrici! Poroča se nam, da je prevzel ta hotel gospod Oto Bonhage, ravnatelj Grand Hotela Nentone — Riviera in da se otvori letošnja poletna sezija dne 3. junija t. 1. Hotel se je znatno renoviral, dependanca Bellevua elegantno opremila, velik senčnat vrt se je okusno uredil in dobil lepe vrtne klopi in stole. Ker je novi hotelir strokovnjak, ki je služil po največjih hotelih, se je nadejati, da se bode to res krasno podjetje povzdignilo. Slovenski p. t. publiki priporočamo za letošnjo sezijo ta hotel tem bolj, ker je naš divni Bohinj, z veličastno gorsko panoramo Triglava in mičnim Bohinjskim jezerom, ena najlepših točk naše kranjske dežele. Trgovska vest. Tvrdko Jesih & Windischer na Starem trgu št. 1 je prevzel gospod J. Giuha, katero bode vodil skupno z dosedanjim imetnikom g. Jesihom. Fantje bodite kavalirji in pustite ženske pri miru. Iz Sp. Šiške se nam poroča: V zadnjih letih se je iz Šiške iztrebilo precej takih dvomljivih elementov, ki se niso, čutili več varne v Ljubljani ter so v Šiški iskali pribežališča. Vendar pa je pri nas še vedno nekaj takih tičkov, ki se po dnevi ne upajo prav na beli dan, zato pa ljubijo temne nočne ure. In če ga imajo še kaj v glavi, se tudi zgodi, da postajajo na sredi ceste predrzni tudi napram posameznim ženskam. Pred kratkim pa se je celo zgodilo, da je nekaj takih tičkov napadlo več domov se vračajočih žensk, oziroma omoženih gospa. Ker pošteni fantje ne napadajo žensk kar na cesti in taki napadi le škodujejo ugledu naših domačih fantov, pa tudi prometu v Šiški sploh, bi bilo želeti, da se g. gerent potrudi za javno varstvo vsaj sredi glavne ceste v bodoče bolj skrbeti kakor je bilo doslej skrbljeno. Pa tudi od tistih fantov, ki na cesti napadajo ženske želimo, da se vsaj toliko poboljšajo, da se dogodki, kot so se n. pr. pretečeno soboto večer, ne bodo več ponavljali. Napram ženskam so drugod celo banditi — kavalirji. Skrivnosti pokopališča v Velikih Laščah. Iz Velikih Lašč nam poročajo: Naše pokopališče je čudna tamna točka v naši fari. Pokopališče je občinska last, župnik je le oskrbnik čez to občinsko last. Pokopališče je že zdavno premajhno za tako veliko faro, kliče pa tudi kot tako že dolgo let po odpravi nekaterih očitnih nedostatkov, oziroma popravi, ki jo ugled takega kraja zahteva. Ne bomo naštevali, kaj je treba odpraviti in kaj je treba popraviti. Za širšo javnost je bolj zanimivo izvedeti, kako je z računi o dohodkih tega pokopališča. Glede teh računov so najbrže še marsikje na Kranjskem iste nejasne razmere, kot v Vel. Laščah. Občina je dolžna preskrbeti pokopališče, treba je zanj pl?' čati, a kdor nima nič od tega, to je občina, ki je le zato tukaj, da daje denar, župnik pa le zato, da sprejema dohodke iz pokopališč. V farah, koder so občinski možje kimovci, ki se kar v prahu in blatu valjajo iz strahu m oboževanja do »gospoda- tam dela župnik z dohodki kar se mu izljubi. Tudi pri nas se je tako klečeplaztvo pred župnikom dolgo let prakticiralo. Lani pa so se vendar nekateri možje ojunačili ter ozirom na nujno potrebno razširjenje pokopališča, oziroma popravo nekaterih škandaloznih popravkov na sedanjem pokopališču, zahtevali od župnika jasen račun od dohodkov pokopališča, ker pa so se na drugi strani zopet našli strahopetci, ki se boje radi izterjatev dolga v klerikalni posojilnici, se je zgodilo, da so glasovali proti predlogu za popravo, oziroma razširjenje pokopališča. To pa je župnika tako ohrabrilo, da še do danes ni podal zahtevanega računa in da se je baje proti neki osebi celo izrazil, da računov ne bode predložil, tudi, če bi jih zahteval sam državni pravdnik od njega. Mi pa mislimo, da bi bilo vseeno dobro, če bi se državno pravdništvo malo pobrigalo za skrivnosti tega pokopališča. Mogoče, da bode državni pravdnik med temi skrivnosti vendar le našel o računih pokopališča Laščah Splošno pripoznana resnica je, da je med vsemi tovrstnimi izdelki naibo iša Kolinska kavna primes. Ona . __i./fAlnoSSa Sn »afn mu kako sled v Velikih je na vi da lepo stf, k izdatnejša in zato najcenejša. Ka-e izvrsten okus, prijeten vonj in >arvo, torej glavne dobre lastno-jih moramo od dobre kave zah- «£ *> « S cn d <3) Q Ustreclm banka 0 českych sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic.) Podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso 2. TJlogre an.si A taaj iižice 10 40 -uLlogre 30 40 Na tekočem računu in fiksne uloge pod najugodnejšimi pogoji. Bančno trgovanje vseh vrst. — Vadije in kavcije. Osrednja zveza denarnih zavodov cele države. Dnevna neposredna zveza z Ameriko! Blagajnične ure nepretrgoma od 8. zjutraj do 7. zvečer. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer sS^, uiica e. ©eaa.tra.la, na. Dnaa-aj-u- ‘Crstan.o-vljen.o 1BS4. 29 podrožnio. IDelnišUsi Capital in rezerve 52,000.000 3=xoaa_ Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov in izžrebanih vred- žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. II nostnih papirjev. Kuoovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih J j Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. I j lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. ---------------------------------------------------— Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. —-------------------------------------------------- Naročajte in kupujte JUT a. s »» > Ljio-Toloana, IKZong-resnl trg- 7. Predtiskarija, Risarski ateliie. Plisiranje. Kulriranje. Montiranje.! = Tainburiranje in vezenje na roko. Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materi la la. Naznanjam, da sem prevzel trgovino z manu-1 fakturnim blagom ----------— JESIH & WINDIS CHER na Starem trgu št. 1 (Pod Trančo) katero bom skupno z gosp. Jesihom pod firmo J. CIUHA = nadalje vodil, ter se bova v vsakem oziru potrudila, cenj. odjemalcem kar najbolje postreči. Spoštovanjem Josip Ciuha. n Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Selenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe. Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon štev. 299. Poštni predal štev. 54. * Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah BONČAR, LJUBLJANA | Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Ston trg štev. 9. j po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril'‘ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drago za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRiVlOLl, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj. 2 nova moderna Seifert - biljarda. Novo urejena (t na sv. Petru nasipu 37 j8 vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem Štefan Miholie, kavarna r. 2 nova moderna 'Ji I Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek). j ga 5? a a • m i | drugih znamk ter vseli posamez« j [ nih delov, Najfinejše 1 Rabljena kolesa I vedno v zalogi, i-i&j Postrežba točna in solidna. oblek so cene za aos me V J P M Vt ee m C O. Bernatovič Bstni trg 5. IB, iv i Rezervni zakladi nad pol miljona kron 'metska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih viog dvajset milijonov kron j registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po ^ amorti‘ Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Eskomptuje trgovske menice. s- e® E Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Prva kranjska drogerija, parfu-merya, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijubljana, Židovska ulica št. h Stampilje vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In Izdelovatelj kavčukovih štampilij. Ljubljana, stari trg st. 28. Ceniki franko. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495-719 —. „S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — - Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. Zavaruje poslopja in premičnine proti H požarnim škodam po najnižjih ccnah | Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal | in okenskih plošč. ; Škode ccnjuje takoj In najkulantneje. S Uživa najboljši sloves, koder posluje. 6 Dovoljuje Iz Čistega dobička izdatno | podporo v narodne in občnokoristne 1 namene. Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. KeMooTo“: LJnblJanska kreitsa banka Stritar j#va ulic« *tev. St. ..... Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. = Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih So*, fono nad; K 610M0 Ji 11 O vi