Poaamozne UnrSk«
lavadne Dia l**—* ob nedeljah Din 1*50»
.TABOR* M>*i» "*k d»n, w<*
nedelje i* praznikov, «b l*v ***« • datumom n»*lcrlojtga <lne teraiana nitjočao po po£ti D 12’50, ** »nočem st vo D 20-50, doatavljcn na dox» D 14*—, na izkaznica D 12'5Q,
iumt) po dogrovoro.
Naroča mr pr! «prwl MARIBOR, Jurčičeva »lie* **«▼. *
r	«mr-
»'	.,	1-1	er'	^
.i^hica licej,. •	*
J.2-Š.
Poiaaane itevffltM Navada* Db 1*—, •b nedeljah Db 1r50i
vszotasrvo
tw% jur&čm *L H. 4, L mA-
“■“■scHsssr"
W» —wHn« tm Smm|> m m
»
Leto: V.
Maribor, petek 18. januarja 1924.
Številka: 15.
Kemiki socializem.
Profesor edinburškega vseučilišča Charles Sarolea, ki je nedavno priredil tudi v Pragi več predavanj, je objavil v »Morning Postu« studijo o nemškent socializmu. Članek je sicer tuintam nekoliko tendenčen’, pove pa marsikatero neovrgljivo resnico. Prof. Sarolea se trudi dokazati, da je nemška socialna demokracija orodje nemških gospodovalnih teženj. Treba je seveda dobro ločiti so-cijalen pokret delavskih mas od programa socialističnih strank, kakor je to dobro utemeljil na pr. Werner Sombart. Ch. Sarolea gotovo 'ne misli, da je delavski odpor proti kapitalizmu nemška Iznajdba, saj so socialni pokret! obstojali tudi pred Marvom, trdi pa, da ima socialno-demokratska doktrina pomško obeležje in da se je v zadnjem času postavila v službo pangerm artizma. !V tem oziru ima prav. Prof. Sarolea piše med drugimi
V dobi med franeosHo-nemško vojno
I.	1870 in začetkom svetovne vojne si je faemški socializem pridobil nesporen u-gled v Evropi. Cenili so ga kakor nemške učenjake in tehnike. Utemeljitelja socializma Marx in’ Lassalle sta bila Nemca, njuna propaganda iti organizacija tudi nemška. Nemške so koncepcije p razrednem' boju, o materijalistienem pnrevanju zgodovine m o vsemogočni jdmžbL
Tekom1 feK 44 let 'se hi moglo videti, da bi socializem storil za nemško delavstvo kaj več, kakor da ga je organiziral z železno, pristno nemško disciplino. Delavska stranka je dobila Svojo birokracijo, ki se je od službene razlikovala zgolj po etiketi. Toda če je soeiaT-Svo-demokratska stranka v Nemčiji malo storila za delavstvo, je bila tem za-služncjša za Cesarja in za domovino. Ne »nemo namreč pozabiti, da je bil Lassalle Bismarokov zaveznik, da je Karel iMarx. Hegelov učenec, ta apostol su-fvercno pruske države, vzklikal od veselja nad nemško zmago pri Sedanu. Cesarska vlada je sicer pobijala socializem, posluževala se ca je v politične P vrhe. V teoriji so bili nemški socialisti internacijortalci, y praksi »acijonali-6ti. Najprej Nemo*, potem šelo socialisti. V teoriji so bili pacifisti, v praksi (militaristi. Nemška sooialno-demolkrat-tska stranka ju rnstla vzporedno z močjo Si eniško vojske. Na nekem mednarodnem1 socialisti onem kongresu je Jaures zahteval od nemških socialistov zagotovijo. da bodo v slučaju Vojne proglasili generalno stavko, toda oni so ga z indi-p nacij o zavrnili.
! Ko je nastala vojna, so nemški šobila 1 ni demokrat je vo tir ali vse vojne kradite; nikdar niso delal! težav Hindenburgu in Ludcndorffn, Skratka: bili so 5‘aJki nemškega Kaiserja. Pričakovati je Ibilo, da bo zboz tega: nemški socializem 8zgubil svoj mednarodni ugled in da so bodo socialisti drugih' Parodov otresli •njegovega vostva. Prišel je konec voj-ipe. Zgodilo se je ravno narobe.
Slavnostmi kongres spomfadT t f. V {Hamburgu _ ip obnovitev IT. iartonraeio-(fnale — to je dvoje prvifi zmag nemške politike po porami t 1918. Germanski anfačaj tega kongresa jo bil povdarjeu že ® tem1, da we je kongres vršil V Ilombur-igu. Želja, da ift zagotove prepondorant-Ho vlogo, je Vodil« nemške socialiste pri Molitvah r Hamburg« prnv tako, kakor ric L 1878 vodila Bismarcka, ko je do-ftočilBerdtn za »dež znanega kongresa. Kakšno važnost im« to * mednarodnem toraru, nnrn: kažo primier Belgije ki ja ponižno zaprosila, da naj b« Liga noro-ov imela sedež v Brnxellesu, toda W1I-t>on .jo Je odbjl z fflotivacuVd«, hi p.,,
Živahno politično vrvenje v Beogradu.
Kaj bo z opozicijonalnim blokom?
Beograd, 17. Januar j«. Vsled sklica- jan j z demokrati. Vi parlamentarnih, nja finančnega odbora in bližajočega se krogih pripisujejo veliko važnost avdi-i zasedanja Narodne skupščine se je ao- jen« g, Davidoviča na dvoru. Tudi v de-; pet sprožilo vprašanje opozicijonalnega makr atsk i h vrstah zatrjujejo, da je bi-, bloka. V demokratskem! klubu jc opa- la avdijenca v. zvezi z ustanovitvijo o-j žati živahno gibanje. Včeraj sta dospela pozicijonalnega bloka. Davidovic j° j v Beograd tajnik Jugoslov. kluba dr. razložil kralju, kaj namerava storiti o-Kulovec in poslanec Pušenjak. Oba se pozioijonalni blok in kakšne cilje za-ste-j bodeta tekom današnjega dne sestala, duje. Davidoviccva skupina se zelo zada se posvetujeta o politični situaciji, nima za razmere v Radičevi stranki in G. Davidovic je danes dopoldne govoril ne prikriva upanja, da bi se utegnilo del j čascea z g. Joco Jovanovičem o tak- tudi tu izcimiti razpoloženje za opozi-tiki opozicije. O g. Kulovcu mislijo, da cijonalni blok, je dobil mandat za nadaljevanje poga-
Iz se|e ministrskega sveta.
Ravnotežje v proračunu. — Vlada rie So več pod vzela akcije za prebrano pasivnih krajev. —Nesklepčnost prve seje finančnega odbora®
Beograd, 17. januarja. Po včeraj- ko sklenil, da v tekočem letu vlada no šnji seji ministrskega sveta je finančni bo podvzela nobene akcijo za prehrano minister izjavil novinarjem, da jo v pasivnih krajev. To pa iz razloga, ker novem! budžetu doseženo ravnovesje se je pri dosedanjih vladnih akcijah izmed dohodki in izdatki. Novi budžet bo kazalo, da je država vsled brezvestnosti izkazoval svoto 10 in pol milijarde. — nekaterih komisarjev oškodovana za Pravosodni minister dr. Peric je izjavil 1,600.000 Din. in ima ministrstvo soci-na včerajšnji seji ministrskega sveta, Jalne politike v tem oziru splošno slabe da bo čez nekaj dni predložil zakon o izkušnje, ki v nobenem oziru ne odgovor sodnikih in sioer poglavje o sodniških jajo namenu takih akcij. Večji del sejo plačah, ker feo druga poglavja bila šele je zavzemala razprava o naknadnih do-
pred kratkim sprejeta. Poglavje o sodniških plačah pride s kratkem pred Narodno skupščino.
Beograd, 17, januarja. (Izv.)
polnilih proračunov vojnega ih gradbenega ministra. Vsi predlogi se izroče v pretres finančnemu odboru, ki se je danes sestal k plenarnemu zasedanju. — Na Radi nezadostnega števila članov finan-
svoji včerajšnji seji je ministrski svet čneg: odbora-pa se seja danes ni mogla po referatu ministra za socijaluo politi- vršiti.
Pred ratifikacijo revizije rapallske pogodbe.
Izboljšanje našega mednarodnega
Beograd, 17. januarja. Naši diplomat ični krogi so zadovoljni, da j« vek italijanski tisk s prijaznimi besedami pozdravil mod nami in Italijo sklenjeno pogodboO). Pravijo, da bomo dobili v reški luki dva velika mola id pa oni del luke, ki veže oba mola.
Breda« bo pogodba z Italijo ratificirana, bo vlada predložila vsem poslanskim klubom prepis pogodbe, da se lahko podučo o vseh podrobnostih. Pogodbo o zavezništvu bo ratificira! kralj, pogodbo o rešitvi roškega vprašanja pa Narodna skupščina. Sestanek med Mussolinijem in Pašičera bo določen kasneje,
sreča, kf jo je nemška okupacija rfarte-1 sla Belgiji, motila objektivnost dn nezn-visnost duha. Socialisti pa očividno niso tako skropulozni kakor VVilson.
Posledica tega je bila, da je imel Hamburški kongres izrazito obeležje nemškega zborovanja. Nemci so bili zastopani v največjiem številu, ne le oni iz Reicha in! iz Avstrije, temveč tudi iredentisti iz Češkoslovaško in Poljske. Razen’ njih so bili delegat jo germanofil-Rkih Švedov, Dancev in Norvežanov; če tudi bi delegacijo ostalih narodnosti ‘hotele, bi vendar no mogle preprečiti izraz« germanske prepotence. Na nemškem! značaju nove internadjonale no more ttičesnr izpremeniti dejstvo, da bo sedež ekaokutivrtoga odseka jnoslej v Londonu. Njegovi člani bodo po večini Nemci ?n bodo kot taki vodili tudi iz Londona gennanofilako politiko, pri nadeva ječ si, razširiti pod krinko socializma propagando za nemško stvar. Angleški delegat l>o samo eden, nasproti pa bo Smel osem drugih delegatov; povrh tega ne bo poznal jezika, Dočim Nemci dobro poznajo tuje jezike, so Angleži, v njth zelo slabi. Znano jc, kakšne tež- j koče so bile pr! podpisovanju pogodbe,! im Orlanifo ol tn&l fi®sAeŠk>, g^ifeoaj
položaja. — Dinar Be dviga,
Ratifiikaoija glede reškega sporazuma se bo nanašala le na sporazum, po katerem so spremeni rapallska pogodba, v kolikor se nanaša na Reko,
Beograd, 17. januarja. V službenih krogih zatrjujejo, da je naš sporazum z Italijo zelo ugodno vplival na mednarodni položaj naše države. Merilo tega je zlasti dviganje dinarja. Tokrat ni bilo treba uporabiti nikakih umetnih sredstev. Povišanje vrednosti našega denarja jo dokaz, da se jo povišalo zaupani jo y našo državo.
in Lloyd George pa ne francosko; edini Clemenceau jo razumel angleško in italijansko. Takisto kakor Lloyd George ne pozna tudi Riimsay Mac Donald nobenega tujega jezika.
Nacionalističen značaj hamburškega kongresa so razodevali vsi govori in1 resolucije. Naravno jo, da so Nemci dobri patriotje, toda socialisti zmeraj povdar-jajo, da jim' gre samo za delavsko interese. V Hamburgu niso niti z besedico protestirali zoper ogromno zbiranje kapitala v Westfalenu, proti spekulaciji velikih industrijalcev, ki y dobi splošno socialno bode poznajo zgolj lastne interese. O Hugo Stinnosu se je molčalo uprav sistematično. I>r. Paul Leu&ch, nedavno še eden izmed intelektualnih voditeljev nemških socialistov, jo danes gen1, tajnik Stimiesovega tiska. Tudi Par vtis HNphund, nekoč zarotnik in' Trocki Jev zaveznik, sodi v Štirne so ri družbi.
HaniburSki kongres 6e ni 'omejil Egolj na protest zopor francoski militarizem, tem\T?č se je izjavil solidarnega z aspiracijami nemških manjšin na Češkem, ki so — kakor znano — odkrito pongermamske. (Maj tu pripomnimo, da kongresu takorokoč .vreli slkoai y.i‘a
PRED PADCEM BALDWlNOVfi 11 MLADE,
Delavska in liberalna stranka predlagala nezaupnico. — Glasovanje v pOhdeljek,
London, 17. januarja. (Izv.) V dolini zbornici je Mac Neill, državni podtajnik urada za Zunanje zadeve, zagovarjal zuiianjo politiko sedajne rdade. Vzdržala je prijateljstvo s Francij« izt postopalo sporazumno v pornhrskem! vprašanju. Separatizma, v Pornhrjm. Anglija ne odobrava, če pa so naj ustanovi avtonomna država v Por n hrju podi okriljem' Nemčije, jc to interna zadeva nemške države, v katero se Anglija 83 bo vtikala.
London, 17, jairi. Predlog delavske stranke, naj se vladi izreče nezaupnica* bo stavljen pred današnjo sejo. Tudi liberalna stranka predlaga kot dodatek k' odgovoru na prestolni govor nezaupnico sedanji vladi. V pondeljek bo debata zaključena in se bo vršilo glasovanje. ,
KONZORCIJA ZA REKO IN BAROŠ NE BO.
Beograd, 17. jan. Povodom vesti O sporazumu glede Reke sa je raznesla tudi vest, da se ustan ovi' skupni ju gosto« vensko-ifalijanski kopzordj za upravo reške in baroške lulce. Vaš dopisnik jo izvedel na kompetentnem mesta, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Naša sove-reniteta nad Barošem' je priznana brez vsake omejitve
NOVI FRANCOSKI POSLANIK ,V BEOGRADU-
Beograd, 17. Jan. FrandoSka vlada je imenovala za poslanika V Beogradu g. Hell Debnili ja. Dosedanji poslaniki Clemient Simon je imenovan za nadzor« pika konzularnega in diplomati«neg8 osebnega resorja pri pomorskem zunanjem ministrstvu.
*—f*T—*
BORZA
C uri1 K, 17. januarja. (Izv.)" Sklepčfti tečaj. Pariz 27.30, Beograd 6.70, London! 24.62, Praga 16.80, Milan 35.35, Nevryorld 578, Dunaj 0.00812, žig. krone 0.00813.
Z—n—g—r—e—-H, 17. jan, Pariz 4.10—* 4.15, Švica 15.08—15.15, London 370-37S, Dunaj 0.122—0.124, Praga 2.52S—2A535, Milan 3.8152—3^425, Newyork 86.75^7.75*
ta zastopnike češkoslovaška socialist fene stranke, češ, da so frankofili In čeSki patriotje! Op. nred.) Nemški ultranaci« onalisti tedaj uživajo protekcijo eocia. listov! Kako težaven je položaj inozemskih Socialistov na nemSkom kongresu, dokazuje Vanderweldov slučaj. Vander-wcld, leader belgijskih socialistov, j« pred pet leti podpisal versaillsko pogodbo in je jasno izjavil, da se bo šele potem razgovarjal z nemškimi socialisti* ko se bodo javno e/kesali zaradi svojega vedenja med vojno. Nič o tem. Vander« \velda so v Hamburgu ostro napadali. Tako prof. Sarolea.
Angleški labouristi m pripravljajo! za vstop v vlado. Nemci so cnodušno pozdravili njih zmago. Tndli največ ji ro« akcijonarji niso mogli zakriti Svojega zadoščenj«. Zakaj 1 Labourr party zah to« va revizijo mirovnih pogodb. NemCeni jo največ na tem, da se kakorkoli obran sojo 'bremen svojega znahižcitegs poroa«, Tudi hamburški kongres se Je izjavil r.a revizijo mirovmih pogodb. Znano je, «hl tudi naši socialisti neprestano Tibnilj* jo čer, mirovne pogodbe, ki so vecm «-nim', kateri so imeli interese na frrrpari-jaiistično-militaristion: vojni centra,Tnitj-držav, trs* v neti* Tod*	mjsm*
«Š«nSf»«
>ab pogodili "bcL pomenila ogromno Vzne-SBirjcnje Evrope ni ul h 60 na ve, kje M jSjjončala. Dejstvo pa je, da nemški, mad-fterski, bolgarski ifl rnsflri renikcijonarji pričakujejo boš in tega keoea svoj spas! I Toda Labo«* p'M’t«r »i bo dobro pre-iSttislila, predoa’ bo storilni talk dalekose-/žeri in uirvare« pmflcuS. Konservativci in liberalci «0 dovolj močni, du jo držo na tiru tradicionalne arigleške politike. Talko tio praksa delavske vlade v Angliji »azočarala tudi same nemško socialiste, ;M se s Sti/nnesom irf njegovimi . trusti ter z vso nemško tiuržoazijo vojskujejo aa teritorij aln o in gospodarsko revizijo mirovnik pogodb m duh n nemških narodnih interesov!
PoRtične vesti.
•r * Beograd že ctomeHtira. Zadnjo <Jni je zavladalo v beograjskih krogih veliko nezadovoljstvo z jug o s 1 cv c nsk o - i tali jenskim sporazumom v reškem vprašanju, o katerem 50 v vseh krogih živahno razpravlja. Da izbriše ta neugoden utis, je izdal zunanji minister potom presbi-roa sledeči dementi: »V Sloveniji se šilijo vesti, da je kraljevska vlada; sklenila z Italijo dogovor, po katerem bi Slovenija zapadla za vedno v roke italijanskega Trsta in da se zaradi tega ne bo gradila železnica Kočevje—Črnomelj. Pooblaščeni smo izjaviti, pravi prosbiro, da je širjenje takih vesti brezvestna a-gitacija proti državi, ker kraljevska
/vlada enako gleda na interese vseh krajev naše države.« To je morda res, res pa je tudi, da bosta tako Reka kakor
Trst živela po pretežni večini k od slo-j vaniši slovitega razbojnika Čarnge sa
mi javljajo oblastem. Tako je prihitel v
Ijdto« reševati. Minister dr. Jankovič je videl končni cilj V pcdržavljenju vseli železnic. Kam' je to dovedlo, vidimo pri južni železni oi, ki je po podržavljen ju začela vidno hirati. Sedaj je tudi prometno ministrstvo prišlo do prepričanja, da s pod rž a vi jen jc 111 železnic prometno vprašanje še ni rešeno. Novi prometni minister je izdelal nov načrt za prometno politiko vlade. Po tem načrtu naj bi se obstoječe proge popravile, v gradbi so nahajajoče pa po možnosti še tekom tega leta dokončale. Novih prog država ne more graditi, ker nima potrebnih sredstev, pač pa je vlada pripravljena, podeljevati koncesije za zgradbo prog zasebnim družbam. Glavni. interes vlade je pri teni, da se naš promet povsem1 moderno organizira.
— Uraor pri Ptuju. Okrožnemu sodišču v Mariboru so izročili Jakoba Perneka iz Janeževa pri Ptuju, ki jo na Stefanovo zavratno umoril Franca Rojsa, kmečkega sina iz iste vasi, ki se je vračal iz vinotoča posestnika Karla Šešerka na Plaearsfkem vrhu. Rojs je poproj v pivski družbi grozil z uožem, ko pa se je vračal sam' domov, ga je Pernek počakal in Ki-kr at zabodel. Roj-sovo strašno razmesarjeno truplo so našli drugi dan.
— Kontrola lekarn. Ministrstvo za narodno zdravje jo izdalo odlok, da morajo . podrejene oblasti v 'najkrajšem času izvršiti pregled vseh lekarn in drogerij ter o rezultatih nemudoma poročati ministrstvu.
— Čarugini tovariši se sami javljajo
oblastem. Iz Osijeka poročajo, da se to-
venskega odnosno jugoslovenskega zaledja, brez katerega bi morala poginiti sv trenutku, ko bi ji Jugoslavija ne glede na Reko in Tret zgradil« svojo lastno luko kjersiboidi ob »aši obali in po-fkrhsla z s, primerno zvezo z zaledjem.
* Pričetek parfemteutaTueg« dote. Narodna, skupščina em sestane dne 25. jan. k rednemu zasedanju. Kolikor je doslej znano, bodo predloženi narodni skupščini tile zakoni:	1.	zakon o francoskem
posojilu v znesku 30!) milijonov. 2. odobritev razmejitvene konvencije z Ru-munijo. 3. dr zavrti proračuni za leto 1924-P5 ter 4. tiskovni zakon. ParJairtentar-•Sko delo stepa zopet v ospredje. Fimau-Grii odbor se 6estarre 17. tm'., zakonodajni bdbor pa je e&liemtf za 21. tm. k plenarni seji'
* Položaj v radikalcem kluJbn. V radikalnem klubu je v zadnjem času opažati dve močni struji. Ena je za na-
1 daljno koalicijo z džemijeti in; Nemci, ker smatrajo zlasti Nemce za zveste podpornik« sampradiks-lne vlade, druga struija pa s« zavzema za zb+ižanje državotvornih Stranic, tj. za zb lizanje med radikali, in domefkrati, 'da bi se za,m ogel j zvesti, program notranjo konsolidacije.
* Ljuba Davhlovič prt kralju. V torek jo spredel kralj predsednika Demo-fcratsfka stranke g. Ljubo Davidov.i£a v vlaljši aTilijenci. G. Davi do vic jc poročal /kralju! o vseh' aktualnih’ ifotrwnj’e-poli-
tičhib ivpisošanjih. Daljši vazgovo.r se j'c razvil t> ffačrtu dr. Voje Marinkoviča rtede «wn’oupr«r. LjViba Davidovič je zaintoroshral kralj« ®a ta rfačrt. V par-UamenAsrmh krogih’ vzbuja ta avdijcnea .‘teeltktt uoBomfote :	i	,f	1
. Dnevna kronika.
:rv — Kraljičina slika za šole. Minister prosvete je odredil, da morajo vse šole /nabaviti sliko Nj. Vel. kraljice Marije, ki' jo je izdelal akad. slikar g. Tomislav Kriznfan.
< ■ “r KaJčo radikalaka vteda krši »ako-'Ho? Ustava, uaijvišji zakon države, pra-(tri v ©kmu 16: »Državni pouk se daje "Krni srpianiBe, šolnine in drugih taks.« %ato pa ja radikaSska vlada v neverni ’jrakbtw o taksah odredite, da »o od prihodnjega semestra naprej Ba univerzah' 'jprodpšeana sledeče taksen 1« Semester 6 t>, prijava za polaganje izpita 30 D, 'prijava za poifovpi izpit 50 D, prijave :.<fa i*pit onih’, ki so r prejšnjem roku o-.pustili izpit, 60 D. Tako čuva zakon tojvišii čuvar zatonov — radikalska I Tiada.
■/, —• Prometuo vprašanje je začela radikalna vlada ob svojem nastopu »teme-
torek na orožniško komando nek Stje-pan Šikič iz Karlobaza ter so prijavil kot član Čarugiue razbojniške tolpe. Za Čariigino aretacijo je zvedel iz časopisja, pa »o je bal, da ne pridejo tudi po njega orožniki. Strah ga je bilo zlasti pred dolgim potom in pretepanjem ter pred sramoto r svojem kraju. Izjavil jc, da je prepričan, da se bodo javili tudi vsi drugi člani družbe.
— Kaznovanje gostilničarjev. Kakor znano, je finančni minister s 1. januarjem uvedel za vse gostilne in kavarne kolik o v an e račune, tkz. takso 20 par. Pri občinstvu, še bolj pa pri gostilničarjih Jo naletel ta novi davek rra hud odpor. Gostilničarji kljub opominu ponekod niso hotoli. pobirati irt plačevati te takse. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister podpisal ukaz, s katerim sc
hodu na Angleško o priliki imenovanja za poslanika v Londonu. V Parizu se je strašno bal, da bi zamudil vlak, d asi se je vozil v posebnem vlaku, ki mu je bil vsak čas na razpolago. Pri obedu ni imel miru in je sredi obeda bežal na kolodvor, kjer je potem1 čakal še celo uro. Na opažko svojega tajnika, da bi lahko mirno obedoval, je izjavil, da nikakor noče zamuditi vlaka in’ povzročati prometnih ovir s svojim zakasnjenjem. — (Lep primer za našega prometnega ministra!) Komaj je prišel v London, je po kratkem, koniaj parnem' počitku začel takoj reš vati dopise in sprejemati obiske, kij,uh temu, da je moral biti od potovanja zelo utrujen, zlasti še z ozirom na svojo visoko starost. Ta njegova točnost je presenetila celo Angleže, ki nočejo zaostajati za Ameri-kanci.
— Ukinjenje oddelkov ministrstev v Novem Sadu. Kakor znano, je bilo pred leti radi stanovanjske bede V Beogradu premeščenih več oddelkov raznih ministrstev v Novi Sad. Ker so posamezna mi nistrstva med tem dogradila svoje palače v Beogradu in' tako odeljenje redno poslovanje ministrov le ovira, je ministrski svet sklenil, sedaj ukiniti te eks-ponirane oddelke v Novem' Sadu ter jih priklopiti, v kolikor no prinadejo agende velikim županoan, ministrstvom v Beogradu. V poslopjih v Novem Sadu, v katerih so bili doslej nastavljeni ti oddelki, bo nameščena bačka oblast.
— Fatty ostal brez žene. Naši čita-telji se gotovo še spominjajo na senzacionalni proces zoper znamenitega ameriškega kinoigralca Fattya Arbuckla, ki je bil osumljen, da je pri neki orgiji umoril svojo koleginjo, a je bil pred poroto oproščen. Kljub oprostitvi pa ga od tega časa zasleduje usoda. Ne le, da od takrat vsa ameriška kino-gledališea odklanjajo vse filme, v katerih on nar stopa, tudi ženske, ki so prej kar norele za njim’, ga ne marajo več. Te dni ga je zapustila celo njegova žena, ki mu je ob času razprave vedno ostala ob strani ter zatrjevala, da je prepričana o njegovi nedolžnosti. Naj večji komiki in’ humoristi so na svetu navadno najbolj nesrečni.
— Amerika zgradila največji top na
svetu. Zelo morajo biti razočarani razni pacifisti, ki so toliko polagali na miroljubnost Amerike in Pa njeno delo za ra-zoroženje sveta. Tudi tukaj se je pokazalo, da je od besed do dejanj navadno dolga pot. Iz Washingtona se namreč
kaznuje radi tega več sto gostilničarjevi baš te dni poroča, da je bil tam izdelan iz cele države. Kazni so zelo občutne, od | ogromen top, ki nadkriljuje vse dosedaj
5—20.000 Din.
— Omejitev importiranj« inozemskih delovnih moči. V zadnjem času je opažati pri nas velik dotok inozemski h delovnih nroči, zlasti iz Nemčije in Avstrije. V swho zaščito domačega delavstva je ministrstvo za sooijalno politiko izdelalo nov; pravilnik o importiranju inozemskih delavcev samo v izjemnih, po-edinih slučajih.
— Skladišča ruške tvornice vžigalic v Celju in Ljubljani. Uprava državnih monopolov jo dovolila tvornici vžigalic v Rušah, da v Celju in Ljublani olvori dvoje velikih skladišč.
— Otvoritev telefonske centrale v Mengšu. Pri pošti in telegrafu Mengeš je bila dne 34. decembra 1. 1. otv.orjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omenjeno dnevno službo.
— Jačasns satvoritev pomožne pošte Kozniinci. Z 31, decembrom 1923 je bila začasno zatvorjsna pomožna pošta Koz-minci v področju pošte Podlehnik.
— Obrtno društvo ▼ Srodišču priredi svoj letošnji obrtni ples združen s srečelovom v nedeljo dno 20. tm. v tnmo.š-njem Sokolftkem! domu. Ker je celotni cisti dobi čok te prireditve namenjen za vzdrževanje središke obrtno-nadaljeFal-fio sole, nadeja se društveni odhor obi-lega obiska.
— Točnost amerišk* diplomacijo. — Ameriška diplomacija ja lahko pač v vsakem’ oziru vzgled našim diplomatom. Saj je sivolasi ameriški poslanik Franlk B. Kelog presenetil po svoji točnosti celo vzorno angleško diplomacijo. Kljub temu, da ima že 67 let, jo v vsakem oziru izredno točen. Zanimivo a-nekdoto pripovedujejo o nje e o vem pri-
znane velikane na tem polju. Naboj sani je težak pol tone. a top strelja na daljavo 23 morskih milj, kar znaša 42 in! pol km.
— Debro se je izplačalo neki ameriški kinoigralki potapljanje v morje. Pri snemanju nekega filma se je morala v bližini Nasoiva na otoku Baga-masi dvakrat potopiti v morje. Ivo je drugič izginila na morsko dno, je otipala z rokami nek železni predmet, katerega je seveda vzela seboj na površje. Kdo popiše začudenje drugih in njeno radost, ko se je predmet izkazal kot železna kaseta, v kateri je bilo za 1 milijon frankov zlatnikov izza 1790 leta. — Polovica pripade po ameriških zakonih državi, druga polovica pa ostane najditelju. Tako se je tej igralki njena vloga tokrat še posebno izplačala.
— Neprijeten dar je sprejel nedavno italijanski ministrski predsednik Mussolini. Nek cirkuški ravnatelj mu je v svojem patrijotskem navdušenju poklonil živega leva. Dar. jc spravil Mussolinija v nemalo zadrego. Kaj naj počne z levom? In vendar no more odbiti daru. Po kratkem premišljevanju jc dar res sprejel, toda takoj zopet poklonil v dar mestu Milanu v znak svoje posebne naklonjenosti. Leva so takoj prepeljali v Milan, kjer živi sedaj v tamošnjem parku na veliko veselje tamošnje mladine in druge publike.
— Nov način pomlajevanja ljudi jc iznašla angleška zdravnica niiss Vini-fred Callis. Nedavni o jc imela predavanje v Kinga-kolcgu, kjer je obrazložila, da sc že dalje časa bavi s teorijami pomlajevanja po Steinachovem’ in Voro-novem sistemu, da pa jc pri tem prišla do popolnoma uovih zaključkov. Do-
gnala je namreč novo funkcijo nekih žlez, ki kontrolirajo razvoj celega telesa. Iz tega sklepa, da se z izmeno te žleze dosežno pomlajevanje ostarelih in’ »reparatura« telesno nerazvitih ali zaostalih ljudi.
— Slab uspeh zakona, Kalifornija se silno boji nadmoči Japoncev in je iz tega razloga izdala naredbo, da smejo prebivati v državi samo oni tujci, ki so plačani delavci. Ta naredba pa je skoraj dane povzročila pravo katastrofo. — Znano je, da živi krog 200.000 Japoncev v Kaliforniji, kjer se bavijo s poljedelstvom! in tvorijo temelj vsega kalifornijskega poljedelstva. Kot en mož so se povodom izida te paredbe dvignili vsi. ti poljedelci ter zahtevali svoje potne liste, da se izsele v drugo državo. Vlada je sedaj uvidela, da bi to pomenilo pogin vsega poljedelstva in je naredbo primerno izpremenila.
Maročalft®
,Jadranske Sttražel*
Sla!tg)lg!tE!(g)Et3[g]®(g(eJ(g!®[g|L®
Dopisi.
Iz Pobrežja. Naše pevsko društvo »Zarja« jo proslavilo v nedeljo godsvoi jega zaslužnega pevovodje gosp. Srečka Živko. V prelepo okrašeni dvoraui gosp. Papeža se je zbrala mnogobrojna družba povabljenih gostov. Vsi so iskreno čestitali slavljencu ter raiu izročili lepa darila. Da je danes »Zarja« prva in najvažnejša organizacija v Pobrežju, je V veliki meri zasluga gospoda slavljenca.
Iz Ceršaka natn poročajo: Presnet« slabo mora stati, stvar SLS v Št. liju, ker so se talko ustrašili našega shoda dne 6. tm., da so v »Straži« napisali o strašnem napadu ,TDS na Št. IIj. Plakatov je kar mrgolelo po fari, pravi »Straža«. V resnici smo jih nalepili celih šest, pa še te so nam »kulturni« klerikalni zagrizenoi taikoj potrgali. Da je klerikalni dopisnik videl na shodu celih 6 ljudi, se ne čudimo, ker je bil en klerikalni poslušalec zraven, ki je na ©no oko slep, na drugo pa slabo vidi. Menda jo dotični videl po celi fari »mrgoleti* plakate, na shodu pa samo 6 ljudi. Le tako naprej lažite, vas bodo ljudje vsaj tem1 prej spoznali.
Iz Mežiško doline. (Pustne zabave). Kakor še nikdar, je opažati v letošnjem pustu veliko vzdržnost povodom pustnih zabav. Tako se je vršila v nedeljo dne 13. jan. v Libeličah I. pustna veselica, ki je vkljub trudapolnem prizadevanju prireditelja s Šramlnom vred ni u» spela zaželjeno. Prireditelj je pričakoval vsaj od najbližjih Dravograjčanov, ki se vedno Izgovarjajo na dolgo in slabo pot, da bi ob dani priliki vendar lahko polnoštevilno zasedli na razpolago jim stavljeni voz. Pa mu je spodle* telo.
Libeliče. (Meteor-utrinek). Slavnemu uredništvu se. na podlagi iskanja po časopisnih noticah glede meteornih utrinkov sporoča: Ker v ' obče p n nas ne manjka opazovalcev; so tudi v tem oziru dosegli zadovoljive uspehe, kateri pa znajo siliti naše astronome do previdnih preiskovanj. Kar nepričakovano se ja namreč prikazal tukaj cel »Leucht-slcrn«, medlega kalibra, v obliki nekdanjih libeliških »eim-bum« in to v osebi g. Colcstinii Fleiss-a, Ni sicer znano, koga je zamaknila ta nenadna prikazen, vendar je bila v stanu širiti prehudo magnetično moč baje tako, da je privlekla nase g. Ravnigu zelo priročni § 411. Pozvan na upravičbo radi nekdanjih grehov se je izrazni ta utrinek zuačilno. »Kannst mich schon klagen, aber mein 1'iaber — in1 Oesterreich crreichst nichts denn ich bin’ ja uborall bekannt«! Nasprotno pa menda pričakuje obsodbe ne-omiadeževanih in še nikdar nestrpljivih libeliških fantov in možev, od strani naših oblasti in to še mogoče zgolj pa ljubo njegovim predrznim izmišljotinam. Svetovati je temu gospodu, da raztolmači avstr, sodniji, kako je »deloval« -vi Libeličah v letih 1918—1920 in na kakšni podlagi jo imel potrebo izustiti zgoraj navedene trditVe. Ko bo to storil, znnbiti najde tudi zanj kaka avstr, sod-fljjn orimerne paragraD
Mar It><y*y SJtio 18. JaitfiiarJa 192-1, p
-TABO no
Stran Sc"
3DS.
SKOB PRIDOBITNIH IN GOSPO-
BARSKIH SLOJEV V ORMOŽU
ee je na inioijativo srezke organizacije JDS vršil v sredo 16. tm. zvečer pri Bauerju. Dvorana je bila polna zastopnikov gospodarskih krogov iz celega o-kraja. Kot odposlanca oblastne organizacije JDS je viš. davč. upr. v p. g. Otmar Meglič poročal o davčnih vprašanjih. Po živahni debati so se sprejele ostre, a obenem strogo stvarne resolucije. Zborovanje je trajalo nad 3 ure. Obširno poročilo o tem zanimivem zboru prinesemo jutri.
Se3a odbora Gospod, iri političnega društva za I. in IV. okraj danes, v četrtek ob 20. uri v tajništvu, Cankarjeva ulica 1. Točnost!
Seja odbora Gcsp. iii pol. društva za V. okraj danes v četrtek ob 20. uri v gostilni »Trst« pri Magdaleni.
Mariborske vesti.
iariboi 17. januarja 1924 m Prvi debatni in družabni večer Gospodarskega in političnega društva za
kolodvorski okraj, ki se je vršil v sredo zvečer pri Božiču v Tattenbachovi ulici, je pokazal, kako željni so ljudje takih prireditev. O tem je pričalo dejstvo, da se je samo na enkratno kratko opozorilo v našem listu zbralo lepo število Slovencev iz vseh slojev, tako daje bila soba skoro premajhna. Prof. g. dr. Pivko je nad vse zanimivo čital odlomke iz svojih spominov na veliko zasnovano akcijo, ki so je pod njegovim vodstvom vršila na italijanski fronti. Ko je moral radi pozne uro sredi najzanimivejših dogodkov prenehati, je bilo vsem poslušalcem žal. G. profesor nadaljuje na prihodnjem sestanku, ki bo — kakor čujemo — v 14 dneh in se bo dan in lokal pravočasno razglasil. Gosp. in' pol. društvo za kolodvorski okraj je stopilo na pravo pot, da v širokih krogih vzbudi zanimanje za najrazličnejša vprašanja. Prepričani smo, da bode tudi ostalih dvoje društev v najbližjem času stopilo na plan.
m Zadeva g. šolskega svetnika Fr.
Jerovška. G. šolski svetnik Fr. Jerov-šek nam z ozirom na našo zadnjo notico prof. Bračuna v »Novi pravdi« poroča, da je dobil naslov šolskega svetnika še od avstrijske vlade med službovanjem, ter da so v Ljubljani reaktivirali dva gospoda, da torej glede njega niso bili napoti načelni pomisleki.
m Češkoslovaško-jugoslov. liga. Da-hes točno ob 8. uri zvečer sestanek v svrho izvedb priprav za občui zbor. Prosimo točnosti!
m Zagonetna smrt, Včeraj krog poldneva so našli v sirotišnici v njeni sobi mrtvo neko 57-letno Evgenijo Kranjec, postrežnico Proti tuberkulozne lige. Kranjec bi se bila imela ob 8. uri zjutraj odpeljati s tuberkuloznimi otroci v drž. zdravilišče Topolšico. Ker pa ob določenem času ni prišla na kolodvor, so jo šli iskat v njeno stanovanje, ki pa je bilo od znotraj zaprto. Ker se v stanovanju do 11. ure ni kljub ponovnemu trkanju in’ klicanju nihče ni oglasil, so poklicali policijo, ki je dala stanova,njo b silo odpreti. Vsa soba je bila napolnjena s svetilnim plinom, ki je bil odprt, Kranjec pa je ležala mrtva rta postelji, Policijski zdravnik je konstatiral smrt (vsled zostrupljenja s plinom. Ni se dalo dognati, ali gre za nesrečen' slučaj, ali pa za samoumor. Kranjec jo živela ločena od moža v precej revnih razmerah.
m’ Iz policijske kronike. Na ovadbo orožništva sta bila aretiran-a brata Henrik in Anton Houreg. ker sta osumljena, da sta izvršila v Rogaški Slatini in v Okolici več večjih tatvin' in vlomov. Oba sta bila oddana sodišču v nadaljno •postopanje. — Pes neznanega lastnika
ugriznil na Glavnem’ trgu fiekega o-fioirja. Lastniki psov se opozarjajo na policijske predpise glede psov, ki morajo biti opravljeni ali z nagobčnikom' ali pa so morajo voditi na vrvici.
m Zapirajte vrata! V zadnjih' drieli ae je pripetilo v Mariboru zopet več tatvin po predsobah iri vežah, ker vrata ali slpoh niso, ali pa le ne dovolj na
zaprta, Ključavnice pred vlomilci in tatovi niso več dovolj varne in je priporočljivo, opremiti vrata s primernimi posebnimi zapahi.
ni Volitve v dohodninsko cenilno komisijo v Mariboru. Združeni pridobitni gospodarski krogi mesta Maribor priporočajo V izvolitev za dohodninsko komisijo za cenilni okraj Maribor-mesto sledeče gg.: Za člane: 1. \Inž. Dračar Oskar, ravnatelj milarne, Klavniška ulica 27; 2. Sabukošek Ludovik, obrtnik in trgovec, Jurčičeva ul. 9; 3. Šoštarič I. N., trgovec, Aleksandrova c. 13. Za namestnike: 1. Horvat Franjo, slikarski mojster, Slovenska ulica 10; 2. Skaza Josip, uradnik Trgovske banke, Slovenska ulica 4; 3. Serec Josip, trgovec, Aleksandrova c, 32. Volitev se vrši v nedeljo, dne 20. januarja 1924 od 7. do 13. ure pri davčnem uradu v Mariboru in sicer: za volilce z začetnimi črkami A-J v sobi št. 9, za volilce z začetnimi črkami K—R v sobi št. 12, za volilce z začetnimi črkami S—Ž v sobi št. 13.
mPrva jugoslovanska tovarna plutovinastih in lesnih izdelkov Maribor, Splavarska ulica 7 naznanja slavnemu občinstvu, da Karol Eisenmann ni pri njej v službi, in da ni plačnica za njegove obveznosti, ter da tudi ne priznava plačil, ki se izvršijo na njegove roke.
m Gasilno društvo v Mariboru in njega rešilni oddelek namerava v svrho nabave novega rešilnega avtomobila prirediti v kratkem posebno nabiralno akcijo. Društvo je zabredlo v težek finančni položaj, ker stroški od dne do dne naraščajo, dohodki pa so malenkostni in je poleg tega morala tudi odpasti za dne 5. januarja nameravana prireditev. Sedanji rešilni avtomobil je služil od leta 1915 do danes v 101.923 slučajih in je v polni meri odslužil. Kjub temu pa ga namerava vodstvo preurediti v voz za moštvo kot dopolnilo za avtomobilski vod gasilnega društva. Vse to pa je združeno z velikimi stroški. Z ozirom na človekoljubni in občekoristni namen pričakuje gasilno društvo, da se bo občinstvo v polni meri odzvalo njegovi prošnji in pripomoglo do čim popolnejšega uspeha nabiralne akcije.
m Na naslov gospodarskih' podjetij! V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši koroški dobrovoljec, ki je bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in tremi malimi otroci izročen bedi, prosi za kakršnakoli začasno službo v kakem gospodarskem podjetju. V vojni je izgubil desno oko, a je drugače sposoben za delo. Je izučen mehanik, absolvent strojniške šole ter izprašan strojnik, ima tudi šoferski izpit. Prosimo, da ss event. ponudbe naslovijo ped	invalid«
na uredništvo »Tabora«.
Volitve v cenilne komisa!©.
Dno 20. januarja 1924.
1. Za sodne okraje Siov. Gradec, Šoštanj, Prevalje in Maronberg se vrše volitve pri davčnih uradih. Kandidatna lista .je: kot člana Konrad Iršič. pos. in gost. v Mislinja in dr. Ferdo P i r-n a t, odv. v Slov. Gradcu, kot namestnika Tonče Rogina, pos. v Podgorju iri Ivan Kralj, pos. in mizar v Slo-vcnjgradcu.
2. Za sodne okraje Ptuj-Ormož-Roga-tec; člana: Jakob Zadravec, pos. parom lina v Središču, Davorin T o m b a h, trg. in pos. v Št. Vidu; namestnika: Al. Proac, trg. v Rogatcu, Vinko Simonič, okr. Ptuj.
3. Za mesto Maribor. Skupni kandidati gospodarskih krogov so: I. za člane: inž. Oskar Dračar, ravnatelj milarne, Klavniška ul. 27. Ludvik Sabu-koŠek, obrtnik in trgovec, Jurčičeva ul. 9, J. N. Šoštarič, trgovec, Aleksandrova c. 13.* II. za namestnike: Fr. Horvat, slik. mojster, Slovenska ul. 10, Jos. Skaza, uradnik Trg. banke, Slov. ul. 4. Jos. Šerec, trg., Aleksandrova c. 32. Volitve v nedeljo 20. jan. od 7. do 13. ure pri davčnem uradu v Mariboru in sicer za volilce z začetnimi črkami A J v sobi št. 9, za volilce z začetnimi črkami K—R v sobi št. 12, za volilce z začetnimi črkami S—2 y sobi št. 15
Narodno gledališke.
REPERTOIRE:
Četrtek, 17. jati. »Onstran življenja«, B.
Petek, 18. jan. »Lumpacij-vagabund«, Ab. E.
Sobota, 19. jari. »Janko in Metka«, D.
»Onstran življenja«. Danes 17. jan. se vprizori za ab. B vsebinsko in tehnično zelo zanimiva Hasencleverjeva drama »Onstran življenja«. Pri tej priliki apeliramo na cenj. občinstvo, da pride točno k predstavi, kajti ob 20. uri se zapre dohod v parter, ker treba, da vlada v avditoriju popolen mir. Odmor za občinstvo šele po 17. sliki.
Opera. Izza lanske sezone zelo priljubljena opereta »Pri treh mladenkah« se znova pripravlja. Vprizoritev bo v najkrajšem času. V vlogi barona Scho-berja bo gostoval g. Janko, bivši član tuk. gledališča.
Opera. Izza lanske sezone se ponovno pripravlja ena na. jpriljubljenejših operet »Pri treh mladenkah«. Opereta se bo vprizorila v najkrajšem času.
Kultura m umetnost
x Hrvatskj glas o mariborskem gledališču In o vprizoritvi drame: »Onstran življenja«. V zagrebškem »Obzoru« z dne 16. tm. je objavil g. K a, Mesarič feuilleton o mariborskem gledališču z ozirom na vprizoritev ekspresionistične Hasencleverjeve drame: »Onstran življenja«. Iz simpatično pisanega poročila povzamemo sledeče: Maribor je kot obmejno mesto in kot mentalitet eksponi-rana točka, zato pa mora tamošnja gledališka nprava biti zelo vestna in se mnogo boriti, da napravi iz gledališča nekaka kulturno-vzgojni zavod. Toda kljub temu ali morda prav zaradi tega se nahaja mariborsko gledališče v skali državnih gledališč na zadnjem mestu. Vendar pa tudi ono najde toliko časa in sredstev, da žrtvuje tuintam kak večer čisti umetnosti. — Če pravimo: žrtvuje, tedaj ne smemo pozabiti, da ta žrtev ne obremenjuje nekakih budžetov, marveč je čisto osebna žrtev, iri ravnatelj drame, ki mu je zaradi umetniških ambicij in okusa ležeče na tem, da ima repertoar poleg »Lumparija vagabunda« tudi umetiško delo višjih kvalitet — kakor je »Jenseits« — mora v tem slučaju žrtvovati poleg svojih živcev tudi svoj — denar. — Delo je uvežbal, insce-niral in igral sam ravnatelj drame g. Valo Bratina. To, da je g. Bratina moral biti faetotum tega dela, je treba pripisati zopet le tehničnim neprilikam in finančnemu siromaštvu mariborskega gledališča. — Dvomim, ali ni g. ravnatelj drame nosil tudi rekvizitov na oder. Pod takšnimi razmerami so vprizorili »Jenseits« ■ v mariborskem gledališču. Ravno vsled tega, ker je delo spravila na oder ena sama oseba (režiser, scenograf, igralec), je imelo svoj strogi stil iri je bilo harmonično in enotno; pri tem pa je brezpogojno morala trpeti linija in gibanje samega igralca na sceni, katere bistveni tehnični pogoj je poleg besede razsvetljava in ritem gibanja. Ta nedostatek je moral nastati vsled tega, ker režiser Bratina ril mogel videti igralca Bratino. Tako človek ne more dobiti odvojeni dojem' režiserja iri igralca, čeprav jc celota učinkovala efektno, apartno i.n tako sugestivno, da se je — na moje veliko začudenje — čutil intenziven kontakt med sceno in gledališčem. To je bil uspeh in na tem uspehu jc treba srčno častitati g. Bratini kot režiserju, sccuografu in igralcu. — Zensko vlogo je igrala ga. BukšeJkova, ki je s svojim nastopom, glasom in gestami vibrirala skozi ves čas nad prostorom. O-na je spiritualizirala sceno, a v dinamiki njene igro jc bila jasna koncepcija dobrega režiserja. Na sceui je bilo ču-i ti. da živi intenzivno tisti tretji, nevid-1 a močni. — Eksperiment g. Bratine je pel in ob tem uspehu se je razbila vsa >ja skepsa iri ve® moj predsodek opro ncijalnih gledališčih. S temi gledali-
tj. s temi ljudmi bi naj računali tudi naši kulturni centri, zlasti Zagreb, ki mu oni tolikanj zaupajo. Mariborsko gledališče igra vse hrvatske in srbske stvari v izvirniku.
Sokolstvo.
o Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru ima svoj sestanek v pe-tek ob 20. uri zvečer v Grajski kleti. Navzočnost vseh odsekovih članov nuj1* no potrebna. Zdravo!
Turistika in šport.
: Smuška tekma za prvenstvo Slove«
nije se bo vršila dne 20. trn. v smeri proti Cirknici in sicer bodo tekmovali moški iz Pckojišča (postaja Borovnica) čez Vinivrh v Cirknico, dame pa iz Rakeka na isti cilj v Cirknici. Podrobnosti a tekmi bodo objavljene. Vljudno prosimo vse ene športnike netekmovalee, da gredo JZSS na roko s tem, da se nujno priglasijo kot nadzorniki na progi in sioer najkasneje do petka zvečer — 6. uri — na spodaj označeni naslov. Prijave tekmovalcev za obe dve tekmi se zaključijo istotako v petek istotam. Pravico do tekmovanja imajo vsi v JZSS verificirani športniki. Naknadno verificiranje se lahko priglasi še ta teden. Prijavi za tekmo je priložiti znesek 15 D za tekmovalca. Start za moške tekme na Poko-jišču je ob 11. uri dopoldan na Pokoji-šču (postaja Borovnica), za damsko tekmo pa ob 12. uri nad Rakekom. Prvi tekmovalci se pričakujejo na cilju vj Cirknici krog 1. ure popoldan. Prijave in vprašanja je nasloviti na Jugoslovanski zimskošportni savez, tvrdka Goreč, Ljubljana, Kreditna banka.
: Splitski »Hajduk« premagal prvaka južne Francoske. V Marsealli se j« vršila te dni nogometna tekma mtečf splitskim »Hajdukom« iri prvakom južne Francoske »01ympie Marseille«. Hajduk je zmagal z 3:2. To je doslej največja zmaga ria Hajdukovi turnej L »Mojster z morja« ni doslej na turneji izgubil še niti ene tekme in dostojno repre* zentira naš jugoslovenski šport v tujini.
Izpred sodišča.
V tihotapljene komunistične brošuro,
Koncem avgusta 1923 je vtihotapil 21-letnl ključavničar Franc WankmuL ler v Kamniku pri Eibiswaldu iz AvetrJ je v m are n beško okolico dve vreči brošur. Te knjige je posestnik Alojz Ari-derle po Wankmiillerjevem naročilu shranil pri Ivanu Onuku pri Sv. Treh Kraljih. Odtod jih je nato posestniški sin Ivan Vrhnjak iz Št. Jerneja pol ČVanfcrrriillerjevem naročilu odpeljal gostilničarju Stalcerju v Vuzenici. Wank« miiller je nato zdeval knjige v 2 zaboja ter jih pod izmišljenim imenom Virhov-nik poslal v Zalog na naslov Alozija Mehle. Odtod sta jih dva neznana moška neznanokam odnesla. Prav gotovo pa je bil eden cd teh dveh Wankmuller, ker ga kritičen čas ni bilo v Vuzenici. Del knjig pa je ČVankmuller, menda 40 po številu, poslal Emeriku Stalcerju V! Vuzenico z naročilom, da iste razprodal po 6 Din. komad in jih je v ta namen, IVankmiillerjeva mati Terezija zanesla k Matildi Uršaj v Vuzenici Stalcer j« od teh knjig vzel samo eno, dočim ja ostale vrnil Wankmulleru, češ da jih noče imeti. Wankmiiller prizna, da je vtihotapil 2 vreči knjig. Pravi pa, da je t® storil po naročilu nekega Ivanova iz Zaloga, ne da bi vedel, da knjige propagirajo komunizem. Okrožno sodišče je obsodilo Wankmiillerja po čl. 1. zakona o zaščiti države na 5 mesecev težke joče.
Posledice visokih pristojbin. ’ Dne 17. novembra .1923 se je vršila cenitev in zapuščinska razprava po umrli Rozi Krajnc v Repiču, okraj Ptuj. Mož umrle, 59-letni posestnik Jožef Krajnc, je bil zelo razburjen' in je sodno komisijo razžalil z besedami:	»Samo zato
pridete, da si svoje žepe napolnite.« Krajnc, ki žalitev odkritosrčno prizna in pravi, da je bil radi visokih pristojbin razburjen, je bil obsojen po § 104 srb. k. z. na 100 D globe.
Film.
Mestni kino predvaja samo danes 1?. januarja kot prvo točko sporeda film1, V katerem je po naravi posnet divji pete lin-ču d ak, o katerem so celo svoje-, dobno časopisi poročali. Začetek ob četrt na 19. uri. Opozarja se osobito lovce
Ohlave.
§ Ildruženie jugoslov. narodnih železničarjev (Zveza) podružnica Maribor mklicujiC svoj XI. redni občni zbor za »edeljo dne 20. januarja 1924 ob 9. uri (dopoldne v mali dvorani Narodnega 'dom a z običajnim’ dnevnim! redom. Od-Ibor poziva vse člane podružnice, Iki jim! služba dopušča, da se občnega zbora za- j iiesljivo udeleže.
§ Pevsko društvo Zarja v Pobrežju j Ima v soboto 19. januarja ob 7. uri svoj! občni zbor v društvenih prostorih prii g. j [Papežu. Pridite vsi!	j
§ Društvo drž. policijskih nameščencev v Mariboru ima dno 22. in 23. jan. 3924 ob 18, uri v hotelu Kosovo svoj redni letni obči zbor s sledečim dnevnimi I redom: 1. poročilo predsednika, 2. poro-! Silo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. j ^poročilo preglednikov računov, 5. volitev novega podnužniškega odbora, G. j slučajnosti, K polnoštevilni udeležbi .va-j bi odbor.
§ Glavna tobačna za loga v Marib oru, > {Obveščajo se vsi p. n. trifikanti, da se glavna tobačna zaloga v Mariboru nahaja v Slovenski ulici št. 8. na dvorišču. Imeniki zaloge gosp. Vidan Živkovič bode dobival tobačni materija! Iz monopolnega skladišča iz Varaždina. Kvali-
teta tobačnih izdelkov je zrfatrio boljša nego iz tob. tovarne v Ljubljani. Imenovani gosp. založnik bode tudi skrbel, da bodejo trafikanti po zalogi poljubno dobivali naročeni materija!, ter s tem tudi omejil pomanjlkljaj, nakar bode mariborskemu trafikantu olajšano obratovanje. Trafikantom se priporoča, da se poslužujejo pri dobavi cigaretnih papirčkov, vžigalic in stročnic sedanjega glav. tob. založnika. — Odbor Udr. tob. trafikantov za Slovenijo.
§ Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli prične 4. febr. ob 18. uri (Razlagova ulica 26. I.). Tečaj traja 4 mesece. Pismene ali ustmene prijave sprejema ravnateljstvo.
§ Glasbena Matica. Gg. pevci in pevke se obveščajo, da je petkova vaja radi orkesta premeščena na četrtek. Odbor.
Gospodarstvo.
g Hmelj. XXXVIII. poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o hmeljski kupčiji v obče. Žatec, ČSE, 12. jan. 1924. V minulem! tednu je trajalo neprenehoma povpraševanje po hmelju. Dnevno se jo prodalo po 20—50 bal srednje dobrega hmelja po 3950—3980 čiv za 50 kg, prim a pa po 4000—4030. Na kmetih se je tudi vse pokupilo, kar se je dalo dobiti po
3900—3950; sedaj se pa pod 4000 nič ne dobiva. Danes se gibljejo cene tu na trgu za prima od 4000—4i050, za srednje blago pa od 3950—4009 ČK za 50 kg; vrhu tega plačujejo kupci še 2 odstot. prometnega davka. Tudi stari hmelj se je predajal in sicer oni iz leta 1922 po 3000 do 3050, oni iz leta 1921 pa po 2200 čK za 50 kg. KoneČno razpoloženje skrajno čvrsto, cene rastoče, — Savez km. društev.
g Novosadska blagovna borza 16. jan.
Pšenica baška 345, ječmen baški 285, oves baški 235, koruza baška 256—2G5, sremska 260, moka »0« 530.
g Trg s kožami. Zagreb, 16. jan.; Promet zelo slab radi neugodnega vremena in pomanjkanja gotovine. Cene na veliko: vache krupom težki 105—110 D, va-che polovine teže 75—78, lažje 70—72, blank težji 89—85, 6rednji 75—78, lahek 70—72, hrbtne cepanico za podstavo 45, križane črne za opanke 72—76 D.
g Tedenski sejem v Zagrebu 16. jan. Priličen obisk. Dogo« velik, največ bosanske živine; sremskih svinj ni bilo. Dovoz krme irial. Cene v glavnem nespremenjene. Nakup največ za izvoz (Avstrija, Italija in Češkoslovaška). — Notirajo za kg žive teže: voli I 15.25—16, II 13—14.50, III 10—14, junice 14.50—16, kravo I 14,50—15, II 12—13.50, teleta I
• 21.50-22, II 21—21.25, svinje domače I ; 26.25—27, II 24.50—25.75. II 21.75—22.50 D. Krma za met. st.:	seno	95—120, otava
150—165, detelja 140—162.50, slama 100 D. j Drva: voz eepanih 300—450 Din.
V3
QC
•tim
<o<
>H
o
BS
®
fiata oznanila
Pohištvo
Pjj f lastnih izdelkov za spalne in je-|@ mine sobe najceneje v zalegi — Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2. lOG
JE
($
N
■o
O
m
>
o
a
L«po stanovanje lahko dobi oni, kateri kupi pod jako u-j godnimi pogoji pritlično hišo j s pol;em, vrtom itd. v bližini Maribora. Pojasnila daje A. Močnik, Maribor, Smetanova ulica 46.	117 2—1
|lp ? Kdor je kupi! to sredo mlade-| ga velikega petelina beloru-menkaste barve, ali tudi belo kuro s čopico na glavi, naj javi to brez posledic za njega pod „1. H.“ z naslovom u-pravništvu „Tabora“. 118
V naši tovarni sprejmemo še nadaijmh
1©© šivilj
Samo spretne žene, katere so že šivale na stroju, sej naj javijo, izvzemšt v sobotah, pri
JUG0SL0VENSKEM LL0YMJ D. D.
116	Piuška cesta št. 45 (Križev dvor). s
Večja zavarovalna družba išče
Kupujemo
2-1
za Štajersko.
ra
se na i® tvrc*ke, oziroma gospode, ki -o8pOZ2BlDSrOClllflO!!so v zavarovalni stroki verzirani. Ponudbe ped šifro ! •	|	„Eksistenca" na Aloma Company, Ljubljana. 114
u jakosti od 5—10 cm na tankom kraju, ravno slegnute, na oba kraja glatko odrezane, oguljene u duljini od 4—10 metara. Obvezatne ponude sa naznakom tovarne stanice, količine i otpremnog roka na naslov
Brača Miletič, trgovina gradjenog drva
107
ZAGREB, (lica 199
ili
Colfc, Palača ^Ja^ransisa banH®1*.
3-8
S). S. Merežkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(28)
F Julijan je IrStel v! Atenah postati nie-mih.
Bilo jo pomladansko jutro — malo jpred solnčnim' vzhodom. Julijan jo bil IV cerkvi pri zornici, nato pa se je napotil !na obrežje Iliosa, ki je bilo oddaljeno Stekaj stadijev in močno zaraslo s pla-ifcanaml in divjo trto.
Ljubil je ta osamljen kotiček v bliži-(63 Aten in na obali reke, ki je šelestela po prodnatem' koritu tiho kakor svila. iOdtod je mogel videti skozi meglo rdečkaste, od solnea ožgane pečine na Akropoli in obrise Partenona, ki so se lahno (risali v zarjinem svitu.
! Odvezal si je sandale in stopi! boso-S£og v) plitvo reko. V vzduh/u jc vonjalo (PO pravkar razcveli vinski trti; zapah je dajal nekak predokus po vinu, kakor ie v prvih otročjih zamislih trepetajo podzavestne slutnje ljubezni.
| No d abi bil stopil iz vode, je sedel »a platanine korenine, odprl knjigo »Fe-jftra« in se zatopil v čitanje. k Sokrat je govoril Fedru v dijalogu;
I »Pojdiva na ono stran, pojdiva na o-Iliosa. Zbereva si samotno mesto, ida si ondi vsedeva, Mar se ti ne dozde-&a, Fedru s, da je vzduli na tem mestu iprav posebno nežen in vonjav, in da v -samem čričkovem petju leži nekaj siad-jkego, kar to spominja poletja? Najbolj pa m® ugajajo na toru mestu visoke jfcrave.«
I Julijan! jc pogledal okoli sobe: vse je jBilo tako kakor nekoč — pred osem stoletji; črički so pravkar začenjali v trajnih’ gVoje jutranje pesmi, j »Teh tal so se dotikale Sokratovo no-
po mesto za čitanje. Ali dem?
lahko
pnse-J glava in' zdrava, — navzlic obilnemu skrbno življenje. Imel pa je kaj nemirno j trudu zdravnikov in dedičev se ji noče kri. Bil je častilec starega helenizma Sodi. Veseli me. Pesniki nikdar ne j zapustiti sveta. Že zdavnaj ‘bi lahko imel in’ se je očitno bunil zoper novotarijo.
motijo samote.
Julijan! je premeril mršavega človeka, zavitega v neprimerno dolgi plašč; bil je pesnik Publij Optacijan Porfirij. Nehote se mu je moral nasmehniti in pomisliti: tako majhen, slabokrven in suhljat je, da se bo kmalu pretvoril iz človeka v murna, kakor se pripoveduje v Platonovi ideji o pesnikih.
Publij je umel — podobno ko črički — živeti malodane brez hrane; bogovi pa mu niso naklonili sposobnosti, da ga ne bi žejalo in skominalo po jedi. Njegov obraz je bil prsteno barve in neobrit; brezkrvna usta so nosila pečat gladu in obupa,
— Kako je to, Publij, da imaš tako dolgi plašč? — je vprašal Julijan.
— Ni moj, — je odvrnil pesnik ravnodušno kakor filozof, — to se pravi, tudi moj je, a le za nekaj časa. Glej, najel sem’ si sobo skupaj z mladim He-festionom, ki se uči v Atenah govorništva: na potu je, da postane izvrsten a-dvokat. Za sedaj pa je ubožček kakor jaz — lirski poet. S tem sem ti povedal dovolj. Založila sva že obleko, posodo, celo črnilnik. Ostal jo plašč, ki si ga deliva. Zjutraj grem' jaz na prosto, do-čim' se Hcfestion ukvarja z Demoste-nom; zvečer pa si on ogrne klamis, med tem ko jaz kujem svoje verze. Toda ni dragega: tako ti hodim v »dolgih oblekah-, kakor nekoč stare Trojanke.
Publij Optacijan se je nasmejal; njegov prsteni obraz je postal podoben o-brazu pogrebnega jokalca, ki se jc nenadoma vzveselil.
Poglej, Julijan, je pesnik nadaljeval, — zdaj sc nadejam, da bo umrla bogata vdova nekega rimskega zakup-
lasten plašč. — Čuj, Julijan, pojdi danes z mano!
— Kam?
— Nič ne vprašuj. Še hvaležen boš!
— Kakove skrivnosti pa imaš?
— Ne bodi len, ne vprašaj, vstani le iri poideva. Pesniki ne store prijatelju pesnikov nič slabega, Uzreš boginjo , ,
— Kakšno boginjo?
— Artemido lovkinjo.
— Sliko? Kip?	—
Lepšo od vseli slik in kipov. Če
ljubiš lepoto, vzami plašč in pojdi za mano!
Pesnikov obraz je postal tako mikav-no-t-ajinstven, da je Julijan’ iz same zvedavosti vstal, si ogrnil plašč in krenil za pesnikom.
,-v“ Poffui. ki ti ga stavim. — ne smeš ničesar govoriti, sicer je konec vsej prelesti. V imenu Kaliope in Erate, zaupaj mi!
ki jo je naziva!: »zmagoslavno krščansko suženjstvo«. Nekoč je spisal svobodomiselno pesem, ki ni bila po godu carju Konstanci ju. Sama pesem bi komaj j vzbudila njegovo pozornost, toda mestoma je cikala na njegovo osebo; tega mn ni kajpa mogel odpustiti. Zadela ga jc zaslužena kazen: zaplenili so mu hišico in vse imetje, pesnika pa so poslali ria divji otočič Arhipelaga. Na otočiču ni bilo ničesar razen pečin, koz in mrzli, ce. Optacij ni bil kos tej preizkušnji; preklel je svoje misli o davni rimski svobodi in sklenil, da kakorkoli popravi storjeni greh.
V prečutih nočeh, ko je drgetal od mrzlice, je pisal na otoku pesnitev V čast carja Konstanci ja, vpletajoč vanjo posamezne Vergilove verze; poedini stihi starega pesnika so bili tako razvrščeni, da so tvorili novo pesem. Ta zaprede-
XT .	_	ni umotvor je ugajal	na dvoru: Opta-
Nekaj korakov	odtod	jo.	Da	cijan je pač zadel duh	svojega časa.
Potlej so je lotil še	težavnejših umo-
pomislil Julijan, izprožil glavo v nikn. Srečni dediči mi nemara poverijo ^osto travo in' poljubil zemljo.	,	sestavo	epitafa in dado bogato nagrado.
- Zdravstvu j, Julijan. Izbral si si le- Pa tudi tu imaš smolo; vdova je trdo-
ti ne bo med potjo dolgčas, ti preberem
začetek grobnega nadpisa, ki sem ga tvorov: spisal je ditirambo Konstanci-zil zakupnikovi vdovi.	ju, čigar verzi so imeli različno dolgost
Vni *, na Pra7'n0 ce	d	in 80 tvoriIi slike, na pr. večcevno
Kasto Akropolo se jc lesketal v prvih pastirsko piščalko, vodo ne orgije, žrtve-so In oni h žarkih bakreni ščit Atene Pro- nik, čigar dim so je dvigal v podobi ne-manos; konica njenega tenkega kopja enakih, kratkih verzov. Pravi pravcati ^ sveji,a na ne'3u’ kakor da bi pri- čudež spretnosti so bile čctvcroglato pes-
v jV«e°*c	^'žeiie	iz	dvajset	ali	štirideset
zdolž ob kamenitih ograjah, za k®- heksametrov; posamične črko so bilo terim, so pod šotori smokvinih dreves narisane z rdečim črnilom; če si spojil v žuboreli vrelci, so murni urili svoje štirikotniku vse rdeče črko, si dobil g asove, kakor da tekmujejo s hripavim, Kristov monogram, cvetlico ali težko a navdušenim poetičmim glasom.	razrešljiv ornament, hkrati pa so nastali
ublij Optacijan Porfirij m bil rav- novi vcrzi z no.vo vscbin0. Štiri zadnja nadarjen, toda življenje mu je bodilo heksametre v knjigi si lahko čital na nav čudna pota. Pred nekaj leti je imel osemnajst različnih načinov; od spro-v Carigradu, blizu halkedouskega pred- daj, od zadaj, fe sredine, s strani, od zgo-stja eodno hišico, »pravi Hermesov raj, od spodaj in tako dalje; kakorkoli < mpelj«; njegov oec jo tržil z oljčnim’, si obračal ini čital, zmeraj sc je pojavil oljem m mu zapustil majhno premože- j slavospev carju, nje, ki bi Optacij-aim zadostovalo zabrozl	(Dalje)
Lastnik in izdajatelj; KonzorcB »Tabor«, m .Odgovorni .urednik: Rudolf Osi m. — Tiska: Mariborik« tiskaria d. 4*”