Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika VALVASORJEVA TOPOGRAPHIA ARCIUM LAMBERGIANARUM BRANKO REISP Skoraj vsi, ki so kaj pisali o Valvasorju, zlasti pa tisti, ki so omenjali njegova dela, so kot tretjo Valvasorjevo publikacijo navajali Topografijo lamberških gradov. Pisci so črpali ta podatek iz Valvasorjevega glavnega dela Die Ehre dess Hertzogthums Crain, Laybach — Niimberg 1689, kjer je Valvasorjev korek- Naslovna stran Valvasorjeve Topografije lamberških gradov j tor in komentator Erasmus Frandsci v dodat- ku k VI. knjigi naštel dela »gospoda glavnega avtorja-«. Podatek se glasi: »3. Topographia Arcium Lambergianarum, CasteUorum, & Dominiorum in Camdolia, ad vivum iconizata: (Das ist: Topographische Beschreibung der Lambergischen Schlosser /Kastellen/ und Herr- schafften /so die Herren Grafen von Lamberg vormals/ in Crain /aufgebauet/ und besessen /auch theils noch heut darinn besitzen etc.) Wagensbergi, 1679. in FoL« (Ehre VI, str. 368). Več kot za naslov in podatek, sporočen po Frandsci ju, se o knjigi nd vedelo. Tisk je imel sicer v svoji biblioteki v Dolu pni Ljubljani še leta 1825 zbiralec kranjskih starin baron Jožef Kalasanc Erberg, pa ni prišel v eviden- co. (J. K. Erberg, Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte fiir Crain ... 1825, str. 142; rkp v AS). Sele Peter Radics, ki je več desetletij proučeval Valvasorja, je izvedel, da hrani en primerek tega dela Royal Sodety; Iibrary v Londonu pod signaturo 48. c. 26/143. i a. 15. (Peter Radics, Johann Weikhaird Freiherr ' von Valvasor, Laibach 1910, str. 203, 337). Val- vasorje postal član angleške Kraljevske družbe leta 1687. Posredoval je tajnik dmžbe Thomas Gale, s katerim je bil Valvasor v pismenih stikih in kateremu je pošiljal tudi svoja dela. Zato je razumljivo, da se je ta album bakro- rezov ohranil prav v knjižnici družbe. Tudi Mirko Rupel je v Valvasorjevem berilu, Ljubljana 1951, zapisal: »Kolikor je znano, je tega delca ohranjen samo en izvod v Londo- nu.« (str. IX). Pri nas se je ohranil le osnutek za naslovno stran Topografije lamberških gra- dov med gradivom, ki je prišlo obenem z Valvasorjevo knjižnico v današnjo Nadonalno in vseudUško biblioteko v Zagrebu. Skicna knjiga za Topografijo sodobne Vojvodine Kranjske ima kot zadnji, 358. Mst, naslovno stran, izdelano z rdedlom in tušem in signi- rano na levi strani: Nypoort del. (France Štele, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo; GMS 9 1928, str. 40). To Valvasorjevo delo, znano doslej le v lon- donskem primerku, je bilo do nedavnega v drugem izvodu ohranjeno tudi v neki pri- 153 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino vatna biblioteki v Sloveniji. Po posredovanju Trubarjevega antikvariata v Ljubljani si je to knjižno redkost pridobila Knjižnica Narod- nega muzeja v Ljubljani in s tem izpopolnila svojo zbirko Valvasorjevih tiiskov. Muzejska knjižnica hrani že izredno redko Pasijonsko knjižico, Topografijo sodobne vojvodine Kranjske (v 2 izvodih), Ovidove Metamorfoze, izredno redko Topografijo solnograške Ko- roške, Prizorišče človeške smrti in Slavo voj- vodine Kranjske (v 2 izvodih). Valvasor je iz Topografije sodobne Vojvo- dine Kranjske (Topographia Ducatiis Camio- liae Modemae, 1679) izbral osemindvajset po- dob lamberških posestev na Kranjskem, do- dal poseben naslovni Mst in list s posvetilom grofu Janezu Maksimilijanu Lambergu. Tako je nastala posebna bibliografska enota, ure- jena podobno, kot Topographia Carinthiae Salisburgensis iz leta 1681. Tekst naslovne strani, ki je tokrat prvič objavljena, se glasi nekoliko drugače, kot je zapisal Francisci, in to: Topographia Arcium Lambergianarum, id est Arces, Castella et Dominia in Camiolia habita ad vivum iconi- zata, quae olim aedificabant, possidebant et partim ad praesens possident; Coonites a Lam- berg. Luci edita Bagenspergi in Camiolia Ano D. 1679 singulari dihgentia per loannem Weichardum Valvasor. (Topografija lamberških gradov, to je po naravi upodobljeni gradovi, trdnjave in go- spostva na Kranjskem, ki so jih grofje lam- berški nekoč zgradili, jih imeli v lasti in jih deloma še danes imajo. Izdal v Bogenšperku na Kranjskem leta Gospodovega 1679 s po- sebno prizadevnostjo Janez Vajkard Valva- sor). Naslovni list je vrezal v baker Andrej Trost. Med naslovnim listom in slikami lam- berških gradov je Hst, ki ima na prednji strani latinsko posvetilo grofu Janezu Maksi- milijanu Lambergu, na hrbtni strani pa, samo latinski anagram. Ta hst je kakor druge tekste v Valvasorjevih zbirkah bakrorezov tiskal verjetno Janez Krstnik Mayr v Ljubljani. V dedikaciji pravi Valvasor, da je bilo vseh lamberških gradov osemindvajset. Toliko je zbranih tudi podob v tej topografiji. Ker je grad Kamen pri Begunjah (Stain) prikazan dvakrat, je sicer upodobljenih le sedemin- dvajset gradov, kljub temu je knjižica sko- raj gotovo popolna. Valvasor je uporabil za odtise iste plošče kot v Topografiji sodobne Vojvodine Kranjske — čeprav z nekaterimi spremembami v ploščah — in zato' sta obe deli seveda tudi enakega formata. Ta izvod je vezan v temnorjavo usnje. Obe platnici imata v usnje vtisnjen okrasni rob in v sre- dini elipsast venček. Vezava je stara. V Topografiji lamberških gradov so —■ po vrsti — naslednje upodobitve: Altgvetenberg, Draskhoviz, Drogembl, Egkh bey Putpetjch — Berdo, Gimpl — Kumpole, Gvetenberg, Habach, Hallerstein, Hoffdrogembl, Hoffmans- pvrg, Die Statt Vnd Schlojs Daas, Manspvrg — Mengush, Nevdeck, Nevmarcktl, Orttenegg, Revttenbvrg, Rottenbichell, Savenstein, Sa- verch — Zaverh, ScherenbicheU, Schneeperg — Sneperg, Smreck — Smrekha, Stain, Stain Uon Der hinem Seiten, Steinpvcheli, Tor- metsh, Waissenstain, Wilhngrain. Imena gra- dov in krajev navajam tu v isti obliki, kot so napisani na originalnih listih. Raavidno je torej, da je Valvasor za odtise, zbrane v tem dedikacijskem albumu, odstranil s plošč, razen pri šestih izjemah, slovenska imena. Ods,tranil je tudi številke, ki jih imajo ti hsti v Topo^ grafiji sodobne vojvodine Kranjske, kar se razločno vidi npr. pri odtis« gradu Zavrha in Smreke. Ponekod je odpadla tudi signatura WD (= Valvasor dehneavit), drugih bistvenih razhk med odtisi v Topiografiji sodobne voj- vodine Kranjske in med odtisi v Topografiji lamberških gradov pa ni. 154