PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE „LA VOCE LIBER A" se tolaži, da Babičev poziv k enotnosti demokratičnega gibanja ne bo imel uspeha • Toda prol. Furlani naj bo prepričan, da bo tržaško ljudstvo njegovo »vittoria schiacciante" prav s svojo enotnostjo preprečilo! Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST petek k. februarja 1949 Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 29 (111% Tržaško ljudstvo s/ bo enotnost Poudarili smo že te dni, da ni Prav nobeno naključje dejstvo, da so skoro istočasno s sovjetskim Protestom proti ustanavljanju tako imenovanega atlantskega pakta m S Stalinovimi konkretnimi predlogi za sklenitev pogodbe o tniru. predstavniki tržaških demokratičnih organizacij spričo mednarodne in krajevne politične situacije čutili potrebo, da po nov-110 poudarijo bistvene naloge demokratičnega gibanja v Trstu. Ne, to ni zgolj slučaj, temveč je Ponovni dokaz o edino pravilni splošni politični liniji, ki jo je tukajšnje demokratično gibanje postavilo po podpisu mirovne po-aodbe v drugi polovici leta 1947. e naloge so vsakemu resničnemu demokratu v Trstu dcbro zna-ne> Predvsem pa globoko ob čute-. ne 3 strani najširših tržaških ljudskih množic in se glasijo: Borba za spoštovanje mirovne Pogodbe, za gospodarsko in polu ^no neodvisnost, za čim večjo demokratizacijo političnega in g o-sPodarskega življenja, za dosled-no Uvajanje načela narodnostne enol: oprcv;nosti, za vzpostavitev ksnih gospodarskih od nosov z zabijem. re naloge pa so hkrati tudi bL vo resolucije, ki so 50 soglasno sPrejeli predstavniki demokratič-mh organizacij Trsta na svojem *edeljskem zborovanju, ki je po-b teh osnovnih točk poudarilo 0 na bližnje volitve, tudi nuj-nost in potrebo enotnega nasto-P® vseh demokratičnih sil na vc-ltvah ter se izjavilo, da pri tem nečrt votivnega programa Vidali-skupme za takšen enoten na-!t°P ne more biti prepreka, tenu le 1 več da Ijeni so ga predstavniki pripiav-vzeti, v okviru omenjenih sPlošnih nalog, v enoten skupni Volivni program. Kako je Vidalijevo glasilo re-as?raI° na to resolucijo? oš po;iu za enoten nastop ni včeraj, marveč srno ga posta- !> je okupacijska VU izdala *kaz ta Poziv o volivnih imenikih in smo sh že silo ponavljali in ponovili do- neštetokrat. Vidalijevo gla-in Vidali sam pa sta od godala negativno. a njihov negativni odgovor ie or 1— -je ez dvoma posledica dejstva, da njihovo glasilo že pred tolikimi i pozabilo na osnovne nalo- nteseci pl demokrat‘(nega gibanja, ki so °ndarjcne v omenjeni nedeljski jspluciji. Kdaj ste zadnjikrat 56 Vidalijevo glasilo udarilo potrebo borbe za spo-anje mirovne pogodbe? Kdaj Pot*0 zadnjikrat pisalo o zalre^' tX}vezave našega mesta z povezave’ ki ga edina . 0 r«ši iz krempljev Marshal- Ptas?a Vlumt? Ali je Vidalijevo Zar ir * besedico protestiralo d^0 * Prekinitve pogajanj z ma-jwT* 0 trgovinsko delegacijo, lnitt.’e, ki so jo prav gotovo j^oiogu od zgoraj zakrivili goda r ^ ^0su^lchi in dr.? (Saj ven-r- nia(tžarski voditelji niso proti blatil Cl^ Ah je Vidalijevo rilo1 ° V te>L zadniih mesecih sto-enaieV5a^ nekaj v prid nacionalne nanosu Slovencev? Havno e’ njihovi zaslugi imamo ne T n ^r' enojezične krivič- itev*i*Jne izkaznice! Lahko bi na-dabUi. V 1ledogled še nešteto po-nih Primerov. resol° ■ Vldaliievo glasilo tudi na 2iu uctJ0 odgovarja tako, da po. seuew° enotnost ponovno odbija, betam ‘"°pet ~ zmerjanjem in kle-točkilem' ker pai proti nobeni inieti r°50[uc^e nima in ne more bJent *paj nobenega protiargu-lucij ° v,- 0!)^anje l°bk naše reso-je p * namreč Vidalijevo počet-<°P°‘7l,Jma razkrinkalo pred trja <.lni. Pr°letariatom in vsemi ntkimi demokrati bra Proletariat pa prati do- le eno 1 in Instinktivno čuti, da jen. \,e.n ^top potreben in nit-n^hot,, * Ve’ da prav na tei ^iaUjan^,S 1 'n na V kalijevem od-ika re en°tnega nastopa trža- d°bičfc„ gradl *voje politične tfaj e. česar seveda niti ne taji. te0a n[n^a.Uetie"10- kaj pae glede tonske 0 nalzagrizenejše italL ?rstu eakcionarne stranke v u «ld*a liberalen: splača trenutek ’e lzkoristiti sedanji duema ,l”katerem ™zdor med r‘sti nacit ?ama lahko sonio ko. ra b naciTr1.^ in kanalk:i- r°idne cin ° blok tudi levita-?ot°dosti TVe> ki so ‘“radi ne-bolje In: «...vedno bunskim “ Se.sn°Wem0 pred slo-Je»o «„ ki je razdvo. n°'* zoradf SL^0t 1X1 da je enoU Ojšnjj teoa Predlagajo tu-boiit* lanski liberalci. Prej, najka. ** C iU *• *- i» straha. Reakcija se torej boji tistega, kar mi nenehno poudarjamo in zahtevamo! Komu torej Vidalijevo odklanjanje enotnosti koristi? Očitno samo reakciji. Toda tržaški proletariat in demokratične množice pa reakcije nočejo podpirati! Zato kljub vsemu ponovno pozivamo ljudi iz vodstva Vidalije-ve skupine, da uvidijo potrebo enotnosti; predvsem pa pozivamo tržaški proletariat in vse demokratične množice, ki so to potrebo že zdavnaj uvidele, da se za to enotnost borijo in si jo tudi priborijo, kajti z njo si bodo zagotovile zrnago! Težka odgovornost ameriških voditeljev Ako T ruman smatra, daje sestanek koristen bo kraj sestanka lahko določiti Zadovoljstvo mednarodne reakcije zaradi odklanjanja sodelovanja s Sovjetsko zvezo - Trumanove miroljubne izjave med volivno kampanjo so se pokazale kot navadna demagogija WASHINGION — Neki pooblaščeni poročevalec je izjavil dopisniku AFP, da je sovjetska vlada na mednarodni konferenci za Žito v Washingtonu ponudila dobavo 20o£ potreb žita državam, kjer žita primanjkuje, t. j. 100 milijonov bušlov po ceni, ki jo bo določila konferenca. LONDON — Umrl je glavni u-rednik komunističnega lista «Daily Worker» William Rust. Odpeljali so ga bili v bolnico, ko je padel v nezavest na seji KP v Londonu. VVASHINGTON, 3. — Na današnji tiskovni konferenci je Truman izjavil, da potrjuje izjavo, ki jo je v sredo podal zunanji minister Acheson, da ZDA ne bodo v nobenem primeru začele dvostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Truman je dalje izjavil, da je vabilo, ki ga je osebno napravil Stalinu na konferenci v Potsdamu, naj ga obišče v Washingtonu, še vedno v veljavi. PARIZ, 4. — Moskovski radio poroča, da ves sovjetski tisk objavlja danes na prvi strani in z velikim poudarkom brzojavki, ki sta si jih izmenjala generalisim Stalin ir. ravnatelj ameriške agencije INS Smith. Toda zadnje izjave ameriškega zunanjega ministra Achesona. kažejo, da ZDA' odklanjajo sodelovanje s Sovjetsko zvezo za„ohranitev miru in vztrajajo pri svoji napadalni i politiki z ustvarjanjem vojaških paktov. Acheson je, kakor je znano, med drugim dejal, da ZDA niso pripravljene pogajati se same s Sovjetsko zvezo o nobenem vprašanju, pri katerem bi bili prizadeti tudi interesi drugih držav. Pozabil pa je pri tem, da je Stalin predlagal sestanek, na katerem naj bi se ublažila nasprotstva med obema največjima državama, dočim bi se moralo osnovno vprašanje, t. j. vprašanje Nemčije ali katerega koli drugega vprašanja, ki zadeva druge države, rešiti na sestanku sveta zunanjih ministrov štirih velikih držav, ki je edini pristojni organ za rešitev še nerešenih vprašanj. Glede Achesonovih izjav, da so ZDA že prevzele obveznost proti vojni po OZN, je treba pripomniti, da je OZN do sedaj pokazala nezmožnost pri reševanju raznih nasprotstev ravno zaradi tega, ker se je ZDA posrečilo iz tega orga- nizma ustvariti organizem, ki zaradi večine ameriških satelitskih držav podpira ameriško politiko. Sedaj se tudi kažejo v pravi luči vse Trumanove demagoške izjave med volivno kampanjo, ko je izjavljal: ((Poizkusil bom vsa sredstva, da napravim konec hladni vojni ir, ustvarim mir«, in ko je imel namen poslati v Moskvo svojega osebnega odposlanca Vinsona. „Dajlu Express" predlaga London Seveda tudi ameriški reakcionarni tisk odobrava Achesonove izjave. «Ne\v York Herald Tribune« pa kljub temu pristavlja, da bi morale biti Achesonove izjave ((nekoliko manj hladne«. Londonski listi tudi z veseljem poudarjajo Trumanovo odklonitev RESOLUCIJA CK KPJ o glavnih nalogah partije v letu 1&40 Pospeševanja kolektivizacije na\ deželi na dobrovoljni osnovi • Borba proti vsem špekulantom - Uresničenje plana v težki industriji, rudnikih, prometu, elektrifikaciji itd. * Ustanovitev organizacijskega urada centralnega komiteja BEOGRAD, 3. (AFP) — Nocoj so javili, da je CK KPJ na svoji plenarni seji 28., 29. in 30. januarja sprejel več sklepov o glavnih nalogah partije za leto 1949. V resoluciji o kmečkem vprašanju je govora o sedanjih težkocah glede preskrbe mest. Resolucija priporoča posvečanje posebne pažnje sektorju kolektivnega poljedelstva in ustvarjanju novih zadrug in državnih podjetij na podlagi prostovoljnega pristanka. Priporoča tudi poostritev borbe proti izkoriščevalcem ter stroge kazni proti vsem sleparjem. Resolucija o splošnem gospodarstvu poudarja, da bo treba glavne napore v letu 1249 osredotočiti v težki industriji, rudnikih, prevozništvu, elektrifikaciji In utrditvi zadružnega kmečkega sektorja. Dalje poudarja resolucija potrebo povečanja delovne sile in podaja stališče glede ustanovitve sveta za gospodarsko sodelovanje, ki je bil ustanovljen v Moskvi, kakor ga je obrazložil zunanji minister Kardelj v razgovoru z ravnateljem Tanjuga. Resolucija o organizaciji partije in propagande poudarja potrebo enotnosti partije proti vsem poizkusom razbijanja te enotnosti in 'avlja ustanovitev organizacijskega urada CK, ki je sestavljen iz 14 članov, med katerimi so maršal Tito, Kardelj, notranji minister Rankovič Izgon ameriškega diplomata Iz Madžarske BUDIMPEŠTA, 3. Madžarska vlada je odredila izgon tajnika ame riškega poslaništva v Budimpešti Stefana Kocsaka, ki je bil v stikih s kardinalom Mindszentyjem v zvezi z vohunsko službo, kakor to omenja madžarska Rumena knjiga. Ko-esak mora zapustiti Madžarsko v 48 urah in je že odpotoval na Dunaj. in drugi člani centralnega komiteja. (Zaradi slabega vremena radiotele-grafska novinarska agencija ni še megla sprejeti celotnega besedila resolucije, ki ga bomo zato objavili šele v prihodnji številki našega lista). Tudi Srednji vzhod hočejo v atlantskem paktu PARIZ, 3. — Agencija Tass ko mentira prihod ameriških vojnih ladij v Carigrad in pripominja, sklicujoč se na vesti turškega tiska, da ima vlada ZDA namen razširiti atlantski pakt na države Srednjega vzhoda. V turških pooblaščenih krogih se izjavlja, da je admiral Con-noly že začel v Ankari tozadevna pogajanja. bralo na sto tisoče ljudi, ki so šli v povorki. Komunistična agencija sHsinhua« javlja, da bo bivši nacionalistični komandant severne Kitajske general Fu Co Ji, ki je na listi vojnih .zločigcev^iahko deležen oproščer.ja, ie bo v bodoče delal v dobro ljudstva. Pri tem se bo upoštevalo tudi njegovo postopanje med obleganjem Pekinga. Aretacija votiunske skupine is n v praga, 3. N KJANGSU, 3. (Tanjug) — Kakor poročajo listi, je vsa kuomintango-va vlada, izvremši Li Cung Jena, zbežala v južne pokrajine. Iz istih virov se doznava, da se tudi Li Cung Jen pripravlja na odhod. Poudarjajoč, da v preteklem tednu ni kuomir.tangova vlada nič napravila, da bi se začela mirovna pogajanja v duhu Maocetungovih pogojev, poudarja komunistična agencija, da se partija in demokratične čete ne bodo dale zavesti po hinavski politiki tistih, ki so v Nankingu na oblasti. Vztrajali bodo na tem da se o vprašanju miru razpravlja izključno na podlagi osmih točk komunistične partije Kitajske. Agencija »France Presse« poroča, da je bil danes v Pekingu prvi zmagovit pohod čet narodno osvobodilne vojske za proslavljanje osvoboditve Pekinga. Na stotine tankov in tisoče vozil, avtomobilov in «jee-pov» ameriške proizvodnje je šlo po glavnih ulicah mesta, kjer se je na- in minister za obrambo sta uradno javila, da go v Uecem . u <■ skupino ljudi, ki so bili v službi vohunskega centra neke zahodne države. Ti ljudje so vohunili ter zbirali orožje in strelivo v teioristič-1 ne namene. Eden od voditeljev tc ! ekupine je general Kultvasa. Danes se je pred vojaškim sodi ščem v Pragi začeia razprava proti 20 vojakom in enemu častniku, ki so delovali proti varnorti republike. Priznali so, da so imeli namen izvršiti protidržavna dejanja, ki jih e reakcija pripravila ob sokolskem zletu lansko poletje. Napravili sl načrt za okupacijo uradov ministrstva za obrambo in glavnega štaba Proces bo trajal več dni. KPI in socialisti proti viadni politiki RIM, 3. — Tajništvo KPI poroča, | da je vodstvo KPI na svoji seji 2 in 3. februarja preučevalo mednarodni položaj ter mednarodni položaj Italije v Sedanjem trenutku. Vodstvo partije izraža hvaležnost italijanskemu delavskemu razredu in pravih demokratov Stalinu, ki je ponovno predlagal utrditev miru. Dalje je vodstvo razpravljalo o spletkah za vključitev Italije v evropsko zvezo ali atladitski pakt, ki imata namen organizirati • vojaški in politični blok proti Sovjetski zvezi in proti državam nove demokracije ter podvreči evropske narode anglosaškemu imperializmu, italijanska vlada in stranke, ki so v njej, so izdale slovesne obljube med volivno kampanjo. Vodstvo partije smatra neobhod-no potrebno, da se italijansko ljud-tvo pozove, da izrazi svojo odloč .0 voljo do miru. Sklenilo se je stopiti v stik s socialist čno stranko in z vsemi drugimi demokratičnimi silami, da se preučijo kon 'rretne oblike nadaljnje akcije. Danes se je sestala tudi parlamentarna skupina socialistične stranke, ki je razpravljala o zunanji politiki. Izdali so porečilo, ki pravi, da se bo parlamentarna skupina socialistične stranke sestala 9. februarja skupno s socialistično skupino v senatu, da sklepa o novih obvesti med volivno kampanjo. Ladja „Siu3io Cosara" izro jena SI VALONA, 3. (Ansa) — Italijanska ladja »Giulio Cesare« je danes prispela v pristanišče Valono, kjer bo izročena častnikom in moštvu sovjetske mornarnice, ki jo bodo v -mislil določb mirovne pogodbe od-7 peljali v Sovjetsko zvezo. 963 milijard lir v obtoku 31. dec. 1948 RIM, 3. — Današnji uradni list objavlja položaj italijanske banke na 31. decembra. Iz tega je razvidno med drugim, da je na ta dan znašal skupni denarni obtok 963.012.038.902 lir, od katerih 911.943.535.650 lir bankovcev in 51.068.503.252 Am-lir. za sestanek v Sovjetski zvezi, na Poijskem ali v C SR. «Daily Te-legraph« obtožuje Sovjetsko zvezo, da hoče ustvariti spor med Anglijo in EDA. »Times« pa zatrjuje, da je šlo Stalinu predvsem za propagando. «Daily Express» pravi, da je povsem naravno, da je Truman odklonil potovanje v Sovjetsko zvezo, na Poljsko ali CSR in zato znova predlaga, r.aj bi se Stalin in Truman sestala v Londonu, pri čemer r.aj bi Velika Britanija bila za posredovalko. Bevin naj bi v Moskvi in Washingtonu skušal ugotoviti, ali oba voditelja nimata nič proti temu, da se sestanek vrši v Londonu. «News Cronicle« pa pozdravlja Achesonove izjave, ki da so bile sestavljene po posvetovanju poslanikov držav, ki bodo udeležene v atlantskem paktu- Smith predlaga Dunaj AFP poroča, da je ravnatelj za Evropo agencije INS Kir.gsbury Smith dal pariškemu dopisniku milanskega lista «Corriere Lombardo« izjavo, da bi bilo treba sedaj najti nevtralni kraj, tako da bi se odpravile vse ovire za sestanek. Ce Truman smatra, da je ta sestanek koristen, je pripomnil Smith, mislim, da se bosta oba sporazumela glede izbire kraja. Upoštevajoč Stalinove izjave o njegovem zdravju smatram, da bi bil Dunaj, ker je okupiran po vseh štirih velikih državah, lahko kraj sestanka. Lahko se tudi smatra, da bosta Francija in Velika Britanija zastopani pri tem sestanku. * * * Moskovski radio je oddajal komentar LEGNTIJEVA o mednarodnem položaju: dMilijoni ljudi po vsem svetu«, je izjavil Leontijev, poznajo politiko miru Sovjetske zveze kljub poizkusom obrekovanja te politike. V OZN se je Sovjetska zveza zavzela za znižanje oborožitve. Znižala je vojaštvo na predvojno število. Izdatki v proračunu ZSSR bodo šli za "ospodarsKo obnovo in za mirno "raditev ter za kulturne namene. Sovjetska zveza odločno zahteva demokratizacijo Nemčije in Japonske ter protestira proti obno-i vojne sile in vojaških sil teh dr av. Evo zakaj so ljudske množice s tako naklonjenostjo in zaupanjem sprejele številne pozive Sovjetske zveze zahodnim državam. Dobro vedo, da med velikimi državami ni takih nasprotstev ali sporov, ki se ne bi dali rešiti s sporazumnih sodelovanjema. Nato je Leortijev o'tro obsodil EDA, Veliko Britanijo in Francijo, ki stalno spravljajo v dvom dobro voljo in odkritost Sovjetske zveze ter sistematično spodkopavajo vsa ko možnost sporazuma. Glede pozivov Sovjetske zveze za mir je Lc >n-tijev poudaril, da so ti pozivi izzvali številne komentarje in ždi pohvalo, toda vvallstreetska klika se je odločila nadaljevati rvoja r.a-oadalno politiko. Zadnje ovjetske izjgve so komentirali in prikazovali akor, da se ni zgodilo nič izredno važnega in da je treba sovjetske ponudbe previdno vzeti. Leontijev je zaključil z izjavo, da je svetovno javr.o mnenje sedaj preveč izkušeno, da bi verjelo vsemu, kar se mu bi hotelo dopovedati z namenom, da se odvzame vred nost naporom Sovjetske zveze za ohranitev miru. II In Slovenci Ko je izšla Italija iz vojne, ki jo je izgubila, razočarana, ponižana in okrnjena, se je zdelo, da bodo v njej prevladali zdravi elementi, ki prihajajo iz ljudstva, in da bodo enkrat za vselej obra čunali s tistimi pustalovči, ki so bili krivi nesreče italijanskega ljudstva. V ta namen so bile leta 1947 prve volitve v konstituanto, ki je odpravila monarhijo in izdelala novo ustavo, ki naj bi bolje ustrezala zahtevam prave demokracije. V tej ustavi je bilo med drugim določeno tudi, da bo urejena notranja upravna država po deželnem (regionalnem) sistemu in da bodo imele posamezne dežele svojo samoupravo. Zaradi različnega značaja je bilo določeno, da bodo razdelili dežele v dve skupin i. V prvo naj bi spadale tiste, ki imajo enotni gospodarsko-kulturni značaj, med tem ko bi bile o drugi skupini one dežele, kjer obstajajo narodne manjšine, ali imajo drugače svoj poseben ustroj, kakor n. pr. Sicilija in Scrdinija- Goriške in beneške Slovence zanimajo predvsem določila, ki zadevajo notranji ustroj in upravo druge skupine, ker spada vanjo zaradi narodne manjšine tudi naša dežela, ki obsega videmsko in gori-ško pokrajino. Za dežele te skupine določata člena 6 in 116 nove italijanske ustave posebni upravni štatut, s katerim so vsaj delno zajamčene kulturne in druge pravice narodnih manjšin, v tem primeru Slovencev. Po prvem povojnem preplahu in presenečenju pa so stare in nove fašistične skupine, ki so si za to ogrnile preko liktorskega snopa plašč zapadne demokracije, s pomočjo mednarodnih in domačih in-trigantov zopet začutila trdna tla pod svojimi nogami. To se je zlasti lahko opazilo v pokrajinah bivše Julijske krajine in v obmejnih krajih na splošno. Ti ljudje so začeli pošiljati v Rim razne delegacije, ki so v svojih poročilih potvarjale dejansko stanje v obmejnih predelih in dokazovale, da bi z uvedbo posebnega avtonomnega statuta v teh pokrajinah ograiali obstoj itglijarutva, da bi s tem nastala nevarnost za mir, rasne mržnje itd. Rimska vlada jim je ustregla in dodala omenjenima členoma št. 6 in 116 še člen 10 začasnih pravil, s katerimi se začasno odloži aplikacija avtonomnega statuta. Na zasedanju pripravljalnega odbora za deželno upravp, ki je bila prete!:li mesec v Vidmu m ki naj bi pripravila vse potrebno za deželno-zborske volitve, ki bodo meseca oktobra, so desničarski ekstremisti in šovinisti obeh pokrajin napeli vse svoje sile, da bi preprečili aplikacijo posebnega štatuta za avtonomijo v tej deželi in so zahtevali uredbo po normalnem statutu, ki ne samo, da ne nudi dovolj jamstva narodnim manjšinam, ampak gd vlada vsak hip lahko prekliče. Na tej seji so zahtevali uvedbo posebnega avtonomnega štatuta samo zastopniki goričkih Slovencev, dočim 60 tisoč Slovencev iz Benečije ni meglo povedati svojega mnenja, ker niso povabili na to zaseden e niti enega njihovega zastopnika, čeprav so bili sklicatelji pravočasno opozorjeni na to svojo «pozablj'.vost». Na ta način so prikrajšali Slovence za tiste prauice, ki so jim zajamčene po novi vstavi in ki so jih dovolili Nemcem v Pcadiž-ju in Francozom v Val D’Aosti Sicer so poborniki normalnega statuta v Vidmu zatrjevali, da bodo tudi v tej obliki s posebnim dostavkom zajamčene pravice narodnih manjšin. Toda mi se takoj vprašujemo: Zakaj imajo ti ljudje tak strah pred posebnim Statutom, če po njihovem zatrjevanju ni nobene razlike med tem in onim normalnim? BUDIMPEŠTA, 4. — Danes zjutraj se je začel proces proti kardi-nalu Mindszentyju in ostalim šestim obtožencem. Ti so: pater Ba-rangaj, mons. Zakar, kardinalov o-sebni tajnik, princ Pavel Esterhazv, Nikolaj Nagv, opat Bela Ispaky in urednik katoliškega lista (iNemzeti Ujszag« Ladislav Toth. Ljudsko sodišče je odklonilo kai-dinalov predlog zq odgoditev procesa. Predsednik je nato prečital obtožnico, ki obtožuje Mindszentyja, da je deloval proti republiki, da je ustvaril zaroto skupno z Otonom Habsburškim ter z madžarskimi monarhističnjmi voditelji za vzpostavitev monarhije. V ta namen je imel tesne stike z ameriškim poslaništvom v Budimpešti in dajal vse informacije, ki jih je lahko dobil. Protivil se je povrnitvi krone sv. Stefana madžarski vladi in izdelal spomenico proti Zidom in proti agrarni reformi. Vodil kampanjo proti nacionalizaciji verskih šol in končno je prodajal velike količine dolarjev na črni borzi. Baranyai je obtožen, da je orga. niziral monarhistično gibanje in pripravljal tujo intervencijo na Madžarskem. Zakar je aktivno sodeloval pri tej zaroti. Esterhazy je od Mindszentyja kupoval dolarje. Nagy je dajal tajne informacije vohunskemu centru, ki ga je v inozemstvu organiziral opat Mihailovič. I»panky je pošiljal v Rim zaupne politične in gospodarske in- PROCES PROTI KAKP1MLU U »Kesam se vsega, kar sem storil" »Odslej se bom podvrgel suverenosli republike" je izjavil obtoženi kardinal - Tudi kardinalov pomagač Zakar priznal krivdo formacije in se bavil s črno borzo-Toth je sodeloval z Mihajlovičevim vohunskim centrom proti mesečnemu plačilu 400 goldinarjev. Po prečitanju obtožnice je predsednik sodišča prečital pismo, ki ga je kardinal Mindszenty pisal pravosodnemu ministru Risu in ki ga je ta izročil sodišču. V pismu pravi kardinal, da bi bil pripravljen, zato da omogoči pomirjenje duhov, v bistvu priznati težke obtožbe. Pripravljen bi bil tudi za določen čas zapustiti mesto nadškofa in primasa in pripominja, da se ne bi upiral sklenitvi sporazuma z vlado, če bi škofijski zbor to smatral za potrebno. Mindszenty prosi za odložitev procesa. Na vprašanje predsednika je kardinal izjavil, da ie pismo njegovo. Nato je sodišče odklonilo odložitev procesa. Zaslišan je bil nato obtoženec Barangal, ki se je izjavil za monarhista. Preklical je v9e prejšnje izjave ter zanikal vse obtožbe. Pri- znal pa je, da je pripravil načrt za monarhistično vlado pod začasnim vodstvom kardinala Mindszen- tyja. Zaslišan je bil nato obtoženec Zakar, ki je priznal svojo krivdo. Izjavil je, da je Mindszenty podpiral monarhistično gibanje. Dalje je izjavil, da je spremljal Mindszen-tyja v njujorski samostan, kjer se je ta sestal z bivio cesarico Cito, in v Chicago, kjer je videl Otona Habsburškega. Med volitvami je kardinal finančno podpiral stranko skrajne desnice in katoliške žene sestre Schlacnta. Potrdil je tudi, da je kardinal vodil kampanjo proti nacionalizaciji verskih .šol in proti vrniti krone sv. Stefana. Videl je tudi, ko je ameriški poslanik Char-pin prosil Mindszentyja za politične informacije. Sporazumeli so se, da bodo Cnarpin, Zakar in tajnik ameriškega poslaništva Koczak za kurirje glede novic, ki jih bo (dobavljal Mindszenty.' Zaslišanje Mindszentyja Popoldne je bil zaslišan Mind-szentv, ki je med drugim izjavil; Kesam se vsega, kar sem napravil. Uporabil sem slabo metodo z dobrimi nameni. Odslej se bom podvrgel suverenosti republike. Glede nekaterih protižidovskih stavkov v brošurah, ki jih je napisal o Z‘dih, je Mlndszentv izjavil, da jih ne bi več napisal, ker da je treoa upoštevati duha sedanje dobe. Glede protisovjetskh izjav v neki njegovi knjigi je dejal, da so lega krivi tisti, ki so mu dali informacije. Priznal je tudi, ua je leta 1945 pisal vladnemu predsedniku pismo v katerem se izjavlja proti republiki. Dejal je tudi, da je smatral mo- gočo ponovno proglasitev monarhije, da pa ni šlo pri tem za to, da se povzroči notranji upor, pač da je računal na mednarodno kan-jukturo. Ob šestih zvečer je predsednik predlagal kardinalu prekinitev razprave, če se čuti trudnega. Kardinal pa je odklonil. Priznal je vsa pisma, ki jih je pisal v zvezi s kro. no sv. Stefana, pri tem je, kakor že rečeno, izjavil: Kesam se vsega, kar sem napravil. Uporabil sem slabo metodo z dobrimi nameni. Odslej se bom podvrgel suvemosti republike. Glede volitev je Mindszenty pri-znal, da je dal tajni nalog duhovnikom, naj podpirajo kandidate desničarskih strank, in da je izdelal tudi nekaj letakov proti nacionalizaciji verskih šol. Glede pisma, s katerim je želel intervencijo ameriških čet na Madžarskem, Je priznal, da je njegovo početje obsojanja vredno. Priznal Je tudi, da je pošiljal poročila vojaškega značaja poslaništvu ZDA. Na splošno kardinal ne zanikuje obtožb, vedno pa se protivi tolmačenju dejstev, kakor jih tolmači obtožnica. Zatrjuje, da je delovel z najboljšimi nameni. Priznal je tudi, da je iz zapora poslal 23. januarja t. 1. pismo poslaniku ZDA v Budimpešti Chapinu, s katerim ga je prosil, naj mu da na razpolago avtomobil ali letalo, da bo lahko zbežal. Ponudil je za to 4000 dolarjev za letalca. Priznal je tudi da je pri njegovem sestanku s Cito in Otonom go-voril o monarhiji na Madžarskem. ndon, Hull (Ellerman-\Vilson); 23.2.: neki parnik oroti Li-vernoolu, Manchestru, Glasgovvu (El 1 erman-Paoa.vann l). Liniia proti Kanadi: 21.2.: «Mont Roland« v Montreal (Montship); Linija proti Severni Ameriki: 6.2.: «Young Amerika« v New Orleans, Mobile in druga pristanišča, če bodo dovolj tovora (Waterman Lines); 7.2.: Henry Lomb« v New Orleans, Galveston, Houston. Ha-bana itd. (Lykes Bros Steamshlp); 8.2.: »Ekston« v New York, Boston, Filadelfijo, Baltimore (American Export Lines): 10.2.: «Elmira Vic-tory» v Nrw York, Boston. Filadelfijo, Baltimore (American Export Lines); 12.2,: »Sue Lykes» v Ncw Orleans, Galveston. Houston (Ly-kes Bros Stoamshjp); 13.2.: «IIurri-cane« v New Orleans, Mobile in druga pristanišča, če bo dovolj tovora (Waterman Lines); 18.3.: »Cape Archway» v New Orleans, Galveston, Houston (Lykes Bros Steamship); «Matthew Maury» v Ne\v Orleana, Galveston, Houston (Lykes Bros Steamshjp); 30 2.: «E-chcster« v New Orleans, Boston, Filadelfijo, Baltimore (American Export Ltne*): neki parnik v Nevv Orleana, Mobile in druga pristanišča, Če bo dovolj tovora (Water-man Lines). Linija proti Južni Ameriki: 10.2.: »Clella Beker« v Rio de Janelro, Santos, Montevideo, Buenos Aires (Sidarma); 15.2.: «Vesuvio» v Rio de Jan«iro, Santo*. Montevideo, Bueno* Aires (Italia); 25.2.: »Rio Gdllego*« v Rio de Janeiro, San* os. Montevideo, Buenos Aires (Flota Mercante del Estado) Liniia Proti Vzhodni Zapndni A-frikl: 4.2.: »Perla« v Nico, Marseille, Alžir. Oran, Casablanca, Las Palmas, Dakar. Conaerv, Freetown, Monrovia, Takoradi, Acra, Lagos, Douala, Llbreville, Port Gentil, Port Nolre, Matadi, Louanrta, Lobi. to (Tržaški Lloyd); 22 2.: »eniza-lem« v Port Said, Massauo, Moja-disk. Monbaso, Relro, Durban (Tržaški I.loyd);24.3.: »Sesljan* (Ri-stlana) v Nico, Marseille, Alžir, Oran, Casablanca, Las Palma*, Dakar, Conaerv, Freetošvn, Port Gentil, Port Noir*. Matadt, Lmianda, Lobito (Tržaški 1,1 oyd). Unija f>roti fndfjt: B.2.: neki par nlk proti Aleksandriji. Port Saidu, Caraehl, Bombaju, Colombo, Ma drat, Kalkuta, Chitagong (Tržaški Uoyd). Marshallov plan! V mrzlih zimskih dneh, ko neusmiljeno piha burja in pritiska mraz, je človeku ka*r tetko, ko vidi sloneti na raznih vogalih berače, ki s stegnjeno roko prosijo miloščino. Največkrat so ti berači invalidi, ki zaradi pohabljenosti, niso več zmožni vršiti svoj poklic in jih težke živtjenjske prilike, v katerih morajo živeti zaradi skromne podpore, prisilijo k beračenju. Pri pogledu na te reveže, ki morajo s kazanjem svojih pohabljenih udov vzbuditi sočutje u mimoidočih in si tako izprositi miloščino, se nam nehote vsili misel: ali je res potrebno, da životari v našem mestu na stotine in stotine takšnih revežev — pohabljencev in ali m mogbče rešiti tudi to vprašanje. Morda nam bo kdo odgovoril, da imamo v Trstu občinske ubožnice, v katerih dobijo berači in reveži svoje zatočišče. Res je, v Trstu imamo Občinske ubožnice* a postrežba in hrana v teh je tako skromna in neprimerna, da niso v njih nastanjeni reveži prati nič na boljšem, Včasih še celo na slabšem, kot če b{ beračili. Ua je položaj v teh ubožnicah tako kritičen, pa je vzrok zopet samo slab gospodarski položaj na Tržaškem ozemlju, ki ne dopušča občim in drugim ustanovam, da bi lahko dodelile ubožnicam in drugim takim ustanovam večje vsote denarja za vzdrževanje revežev in beračev. Ker je torej položaj v teh ubožnicah slab, si Izberejo reveži. raje posel beračenja, ki ga oblasti sicer prepovedujejo, a obenem ne ukrenejo prav ničesar, da bi rešile to vprašanje, Kaj torej preostaja Vsem tistim, ki si zaradi svoje pohabljenosti ali pa morda zaradi tega, ker so bili odpuščeni z dela in so že dolgo časa brezposelni, ne morejo dostojno služiti vsakdanji kruh? Preostaja jim le cesta in z njo o zvezi beračenje. Kdaj se bodo razmere v našem gospodarstvu izpremenite, tako da bo izginila ta ždlosfria slika S tržaških ulic? Ubežnika Mingon in Frausin na zatožni klopi Pred okrajnim sodnikom se bosta morala danes zagovarjati Ivi^n Mingon in Mario Frausin. Oba sta pač vsem znana, če že ne zaradi svojih predrzno izvršenih tatvin, pa vsaj zaradi svojega bliskovitega bega Iz Coronea, še bolj pa, na žalost, Zaradi lova policistov, ki so ga uprizorili proti njima po starem mestu, in brezglavem streljanju policistov, zaradi katerega je izgubil življenje pomorski inšpektor Ferri-ni. Oba ee bosta morala zagovarjati zaradi svojega bega iz jetnišnice. vezano z vprašanjem novega naročila. Točnejše podatke bomo izvedeli žele po njunem povratku. « * • Poročali smo že, da je bil v sre do na mestni občini Sestanek sin dikalnih predstavnikov in predstav nikov pokrajinskega sosveta, na ka terem so obravnavali vprašanje zahtev uslužbencev javnih podjetij. Po končanih pogajanjih so pred stavniki obeh sindikalnih organizacij izdali posebno poročilo o celotnem poteku pogajanj, v katerem je med drugim rečeno, da je predstavnik pokrajinskega sosveta na sestanku izjavil, da je bilo sosvetu zaradi tehničnih ovir nemogoče do že pred časom določenega roka proučiti in sprejeti zahteve, ki Jih je izdelala mešana komisija o rešitvi spornega vprašanja uslužbencev javnih podjetij in Ustanov. Zaradi tega je predstavnik pokrajinskega sosveta predlagal, da bi se proučevanje preložilo na prihodnji sestanek, ki bo danes, in da bodo na tem proučili in končno odobrili načrt mešahe komisije ter ga nato predložili v odobritev tudi vojaški upravi. Zaradi teh nepredvidenih »tehničnih« ovir se je rešitev spornega vprašanja uslužbencev Javnih ustanov zavleklo še za teden dni ln bo najbrže rešeno šele v prihodnjem tednu. Nočemo se spuščati v razglabljanje, če so bile te tehnične ovire resnični vzrok zamude ali ne. Hoteli bi odgovorne oblasti opozoriti le na trt* da čakajo uslužbenci krajevnih javnih ustanov že od lanskega julija na rešitev Uslužbenci krajevnih javnih ustanov so v zadnjem času s svojo stavko prav dobro pokazali, da niso več pripravljeni potrpežljivo čakati na rešitev svojih zahtev, temveč da zahtevajo, da se odgovorne oblasti končno odločijo ter odobrijo ukrep o povišanju plač vsem uslužbencem. • * * V znaku svoje ofenzive so delodajalci nekaterih podjetij pričeli s ponovnimi odpusti z dela. Tako je hotela odpustiti z dela enega izmeu svojih uslužbencev mizarska delav nica Pangos. Odločen nastop vsega delavstva, ki je brez i2jeme ’a pustilo v znak protesta delo. je preprečil izvršitev naklepov delodajalcev, ki so svoj ukaz o odpustu r dela ponovno preklicali. Bolj kritičen je seveda položaj pri tvrdki Francesco Mell, kjer nameravajo delodajalci odpustiti z dela nič manj kot pet uslužbencev. V zadnjem času so bili prav od te tvrdke odpuščeni z dela nekateri delavci, ne da bi bile o tem obveščene sindikalne organizacije. Zaradi nezadovoljstva, ki vlada med delavstvom, so sindikalne organizacije zahtevale, da se skliče izredna seja * * * Objavili smo že, da je protestna stavka tržaških bančnih delavcev dobro uspela in da so bilf le redki primeri stavkokazov. Ugotoviti pa moramo žalostno dejstvo, da je bil v »Banca Popolare Glullana« vodi. telj stavkokazov prav predsednik notranje komisije, ki je prisilil delavce, da so prišli na delo ter je s tem svojim dejanjem dokazal svojo «sindikalno» zrelost. Prekop grobov na pokopališču v Barkovljab. Mestna občina sporoča, da bodo prekopali grobove na II. odseku občinskega pokopališča v Barkovljah, kjer so pokopani umrli medi 17. avgustom In 23. oktobrom 1939. Do 25. februarja t. 1. naj prizadeti, ki želijo prenesti ostanke svojcev ln spomenike, ali samo spomenike, vložijo preš njo r.a odsek pri uradu za javna Pela, oddelek za pokopališča, ul. del Teatro 5/IH, soba št. 43. V nasprotnem pri meru bodo ostanki umrlib preneseni v skupno gronico, spomeniki pa ostanejo na razpolago mestni občini IZLETI PLANINSKO RAJANJE PDT. Člani, ki niso še dvignili povabil za planinsko rajanje, naj to nemudoma storijo. Nadaljuje se prenotacija miz od 19 do 20.39 v ul. F. Kilti 19/1. IZLET PDT V SAPPADO. Danes se zaključi vpisovanje za izlet, ki bo v nedeljo 6. t. m. v Sappado. Vpisovanje se sprejema od 19 do 29.39 v ulici F. Filzi 10 1 Cena za člane 639 Ur, za nečlane 7Č9 lb\ izlet v Bohinj in Ajdovščino Zaradi tcbničaib zaprek Je odložen izlet v Bohinj in Ajdovščino, ki bi se moral vršiti t t. m. Nemoteno se sprejemajo prijave za nadaljnje nedeljske Izlete. »Adria-Eapress, tel. 29-243. DAROVI IN PRISPEVKI ZA GRŠKE SIROTE Od ASIZZ - Barkovlje: Pertot A. 100, Jankovič 100, Pertot Mara in Branko 200. Pangerc Olga 200, Doles P. 100, Ščuka B. 100, Ščuka Lojzka 100, Ščuka Nada 100, Škabar Alojz 200, Gregorič Anton 200. ZA POLITIČNE PRIPORNIKE Od ASIZZ - Barkovlje: Grmek Jelka 100, Gregorič Tone 1000, V. J. 100, Do!es I 100, Ščuka Tončl ioo, Pertot A. 100, N. N. 50, Pertot J. 100, Pertot Ana 50. ZA DIJAŠKO MATICO V počastitev spomina pok. mame Tereze Sosič daruje družina 1500 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. februarja 1949 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa Je bilo 9. Cerkvene poroke: slikar Ubaldini Achille in šivilja Ruggerl Eleonora, pek Gomisel Alojz in gospodinja Fonda Alma, električar Gallis Aurelio in šivilja Bale Ana, mehanik Smith Milton in gospodinja Guercini Lucijana, mehanik Ipavltz Ettore In gospodinja Hrevatin Karmen, železničar Oliosl Umberto in gospodinja Donadonl Lilijana, šofer Aprigliano Peter tn gospodinja Benedetti Jolanda, električar Ambroži Milan Irt gospodinj* Masottc Jolanda. Umrli so: 74-!etnl Pitteri Arturo, 5 mesecev star Kalc Stojan, 9-letna Ferozzi Ines, 55-letn» Biecher Ivanka, por. Grasso, 47-letnl Fontanot Jakob, 84-letnl Braftdolin Ivan, 95-letni Mi-ciiell Matko, 72-letna DsprettO Katarina, vd. Srefza. 801etna Kočevar Vin-čenča. vd. Zaghet, 35-letni Lussis Rihard, Dne 3. februarja 1949 so bile v Trstu 3 poroke. Cerkvene poroke: poljedelec Rosin Valmi in šivilja Gregorčič Danica, učitelj Dentini Franc in uradnica Sigurl Magdalena, pradnih AlellO Corrado ln gospodinja Sulič Edda. Umrli so: 7-letnl Ferluea Sergij, 12-1 etn! Budicin Stelio, 4B-letm Bra-da C Marce!. 63-letni Canarutto Marij, 63-Ietna Vaccariello Addolorata, por. Colavlto, 34-letni Penko Anton, 2-letni Simslg Claudio, 83-letna Zlan Joslpl-na, vd. Mosetti, 56-letni Roncelll Anton, 75-letnl Franco Josip, 70-letni Gruden Alojz. SLOUENSKU N AKUUIVIM (iLHflUIŠČE za TgŽHškn ii/.cmije V NEDELJO 6. FEBRUARJA 1949 OB 19.39 v dvorani Kine v SKefflim premiere ittrt P M." Glavne vloge igrajo: Stane Raztresen, Josip Fišer, Neva Lipov-čeva, Vera Remčeva, Tea Starčeva, Ernest Zega, Berta Ukmarjeva, Silvij Kobal, Srečko Košir, 1» Julij Guštin. Režiser: Jože Babič; glasbena spremljava: Ubilo Vrabec; inscenator: Jože Cesar! kostumi: Sonja Mlkuletičeva; plesh Olga Gorjupov*. Vstoppiua: za odrasle L. W z* mladino L. 38. Gledališče Verdi Jutri v soboto ob 20.30 bo pr** miera Il>rsbergerjeve poeme ((TriP* tih« za red A. V nedeljo ob 16 bd četrta predstava »Trubadurja« ** popoldanske (L) abonente. Pevski zbori Pevovodjem ponosno sporočam®, da Je glasbeni odsek Slovenski hrvatske prosvetne zveze že <*°* ločil in razmnožil pesmi za prvi maj, in sicer: 1) R. Simoniti: Le vkup nbog* gmajna! (stara puntarska pesem). 2) V. Mirk: Na morje ln vihar (priredba make narodne). 3) Markovac-Petrovič: Veseli kovači (hrvaška pesem borbe I" dela). 4) Aleksandrov: Leninova za- stava (ruska borbena pesem). 5) M. Kozina: Naša vojska (partizanska pesem). Vse pesmi so ža mešani zbor ter so pevovodjem na razpolago Pri SHPZ, odsek za ljudsko prosveto KINO ROSSETTI. 16: «Cudežno mesto«, Stevvart, J. Wyman. ^ EXCELSIOR. 15.30: »Slavolok«, W8rl* Bergman, C. Boyer. „ FEN1CE. 16: »Človek setica se vrat* du< Prevzel je blago, ne da bi ga plačal Busatn Adolf jc javil policiji, da ga je neki Colovinj Karel osušil za 116 tisoč lir. Zadeva pa je Je takole končala. Ze pred dolgim časom se je Colovini predstavil Busanlju kot nekakšen trgovski potnik. Naročil je večjo pošiljko salam za neko trgovino. Busani, ki je veletrgovec s takimi dobrotami, Je blatio dobavil in dobil denar izplačan v dveh obrokih. Pozneje pa se je Colovini ponovno pojavil pri njem, tudi to pot kot trgovski zastopnik. Ker pa se je prvi trgovski posel 3 trgovskim potnikom dobro končal, ne da bi bile vmes kakšne sitnosti zaradi plačila, jc bi* veletrgovec prepričan, da se bo tudi sedaj končalo vse v najboljšem redu, zato je takoj dal Coioviniju več kot 4 kolesa sira za 116 tisoč lir. Trgovski potnik je blago sicer prevzel, toda o plačilu ni bilo ne duha ne sluha. Zaman se Je Busant pozanimal za Colovinija, ki je izginil. Trgovec je javil zadevo policiji, ki bo poiskala Colovinija. BURJA IN MltAZ STA NAS OBISKALA Po mestu so bile včeroj rozpete vrvi Burja nas Je včeraj zajela z vso svojo divjo silo. prvi lahki sunki »o »e začeli ie v »rado zvečer in so se ponoči spremenili v divje »refo-le«. Sicer pa je bilo treba pričakovati kako vremensko izpremembo. Vreme je bilo preveč toplo, da bi držalo še naprej. Prav zaradi take izredne toplote se je močno segreto ozračje začelo dvigati. V spodnje, razredčena plasti, pa je vdrl mrzli zrak. In to je prineslo btirjo z mrazom. Včeraj zjutraj pa se Je začel pravi ples. Burja se je z vso silo igrala s papirji in peskom, ki Je silil v oči in V čevlje, po cestah pa so ležali kosi Strešnikov in razbitih šip. Bilo je okrog osmih zjutraj in še prej, ko so sunki burje ali tržajki »refolis dosegli jakost 85 km na uro. Toda sem p* tja 90 bili sunki, ki ao prekoračili 100 km. Čolni in mali obalni parniki bi znali marsikaj povedati, kako Je bilo na morju, pa naj «1 bo to v zalivu, v no-tranjem pristanišču, ali pa Izven vnlobranov. Najmočnejši sunki so bili Okrog enajstih zjutraj, ki so dosegli 125 km. Hoditi po nekaterih predelih mesta izpostavljenih burji, je bilo precej nevarno, zato so se pokazale vrvi, ki so bile trdna opora marsikateremu meščanu, ki se je na ta način rešil padca. Borzni trg, Veliki trg, Ponterosso in Sv. Jakob so bile kočljive točke, ki se jih je vsakdo najraje izognil. Stekla tramvajev, ki so vozili ob morju, so bila poškropljena z morsko vodo, pomoli pa so bili skorajda neprestano poplavljeni. Proti poldnevu je jakost burje začela slabeti ln je V prvih popoldanskih urah bilo še precej znosno, čeprav je bilo precej mrzlo. Proti večeru pa je ja-kost burje Začela zopet rasti. Včeraj je bilo 8 stopinje pod ničlo, kar je najnižja letos zabeležena temperatura. Prešernova proslava v Skednju preložena Prosvetno društvo France Preše-re« a Kolonkovc« la pripravljalni odbor za proaiavo stoletnice pr«4ernove smrti javljata, da v ne-deljo I. t. m. n« bo napovedane Prešernove proslave zaradi tehničnih ovir. Dan in uro proiiave bomo Javili naknadno. tako tujec. Ta pa je imel nalogo, da je s svojim čebljanjem dovedel kupca do tega, da jc kupil blago. Negri je tedaj res kupil »ameriško« blago. Toda komaj ga je pri svojem znancu boljo pogledal, je opazil, da ja Vse skupaj navadna cunja, da sta ga torej «Američana» prevalila. Takoj je šel na policijo, kjer je dal podutke o potepuhih. Prvega so ujeli posredovalca, ki je imel nalogo prepričati kupca o dobri kvaliteti blaga. Pozneje pa še pravega trgovca. Oba sta sc včeraj morala zagovarjati na okrajnem sodišču zaradi prevare. Trgovec je bil obsojen na dva meseca in 15 dni Jfče ter še na plačilo globe. Posredovalec Je bil prav tako obsojen na dva meseca ječe in na plačilo globe. Tako ai bosta seda) y zimskim mesecih tnalo odpočila od dolgega kolovratenja po cestah. IZPRED SODISCA Dva krošnjarja obsojena zaradi prevare Kdor pogosto kroži po mestu, je verjetno imel priliko, da Je naletel na neke osebe 2 Zavoji pod pazduho, ki »a izdajajo za Američane in naravnost antipatično silijo v Člo-veka z najrazličnejšimi ponubaml. No, prav taka dva «Američana», »amo po imenu »eveda, ker drugače Jih njihovo vedenje dobro tn takoj izdaja, da sta navadna južnja-ga, ki iščeta cenen zaslužek, Prvi }( bil neki Mele, Ta j* kolovratil po mestu s culo pod pazduho in ponujal dobro «amerikansko» blago z* obleke in to samo z« 10 tisoč lir. Žrtev takega ponujanja je bil nekega Jutra Bruno Negrl. Ko je hitel po svojih opravkih je v ulici Im-brtanl naletel na tujca »Američana«, ki mu je ponudil blago samo za 10 tisoč lir. Pri tem je skočil na dan le neki njegov pomočnik, prev FIZKULTURA Spored prvensiveniii onfORiidnili taftom /3 E. t. m. [NOVI FILMI:■] ('ittleiiiu mvbto Blaženi naivneži, bi verjamejo takim filmom. Malo smeha, nekaj v srce segajočih sentimentalnih scen j in obrok ameriške «demokraci)e» — to naj bi bila slika resničnega življenja malega ameriškega mesteca, ki ga doleti mala neprijetnost.-postalo je slavno, kajti po strukturi svojega prebivalstva sl lil ameriški državi. Na videz nima film prav nobene tendence, kakor da hoče samo zabavati. ln bas v tem je njegova skrita ost. Saj film ugaja tn J. Ste-kart je prlliubljen igralec. Toda kje v Ameriki boš našel na tako mirno podeželsko mestece, kfer bodo srečni bogati in revni, kjer ni nobenih življenjskih težav ali problemov, Saj vsa) fak vtis Zapušča ta film, kljub edramattčnlmi) viškom, ko posfftne mesto slavno ln tnelčan! spodnesejo bogatega someščana, ker je hotel — gotovo s precejšnjim casluiJcom — prodali občinsko zemljišče. In potem Usta bosa »...gradili bomo z lastnimi rokami...rl Verjamemo, toda za sedanjo Ameriko tega ne verjamemo. Morda bt hotel bift film pobožna želja, kako naj bi bilo, da bi bili Američani »rečni. Na tak« načine, res samo Poboina želja. Kajti sprememba načinu življenja sega globlje, Za prvenstvo Tržaškega o zemlja. V Boijuncu se bodo pomerili ob 10.30 Kojan in Rkedenj ter ob 14.30 Košialunga in Magdalena. Na igrišču v Trebčah bomo videli ob 10.30 ekipi Sv. Ar.e ln Dreherja ter oh 14.30 Pristaniščnike in OMM.SA. Ob 10.30 v Kopru nastopita Meduza in Umag tor ob 14.30 Aurora in To-varna strojev. Piran in Ponziana bosta lgra!;( v Piranu ob 14.30, Ar-rlaoni in Milje v Izoli ob 14.30. Okrožno prvenstvo. V Zavijali Arzenal-Mor.tebrllo ob 13 ter Rocol in Vesna ob 14.30. Na Proseku ob 14.30 Primorje in Nabrežine, Kolo-nja in Sv. Marko na igrišči CRDA ob 12. V Trebčah ob 12.30 Trebče ln Col II va. Prvenstvo 1. skupine. Sv. Alojz -Rojan v Trebčah ob 8.30. Nabrežina (Kamnolom) in Koštalunga v Nabrežini ob 14.30 ter Redlvo ir. Opčine ob 10. V Boijuncu najprej ob 8.30 Rožandrs ln Elektra ter 12.80 Partizan ir> Magdalena. V nedeljo tek čez drn in strn Lahkoatletski odsek £DTV priredi v nedeljo 8, t. m. tek čez drn ln ttrn. Frnge je dolga približno 3 km. Tekmovalci se bodo zbrali ob 0.30 pri krožku Cebulec (gostilna Allo Vittoria). Stnrt bo točno ob 10. Tekmovalcem, kakor tudi tekmovalnim skupinam z najboljšim časom bodo poleg rtlplnm podelili tudi praktična darila. Prijave sprejema dnevno lahkoatletski odsek 7.DTV v ul. Cunovn 35/11. MALI OGLASI domov«, tVtlliam Powell, Mirna FILODRAMMATICO. 16: «Vesel« še«, J. Cravvford, V. Heflin. .- ITALIA. 16: «Banda Pelletler«, Lamar. . ALABARDA. 14.30: «Srečanje.. al' Jutri«, Norma Shearer In R. IMPERO. 16: «Bele dovrske čeri«, ” ne Cunne In Alan Marshai. , VIALE. 16: »Olannl ln pinottl detektiva«. NOVO CINE. 16: »Fantom«. GARIBALDI. 15: »Ponosna KreolK"' Maureen 0’Hara. MA.6SIMO. 15: »Pustolovci«, Bfr Flynn. KINO OB MORJU. Zaprto. IDEALE. Zaprto. MARCONI. 16: «Plnocrhio«. , ARMONIA. 15.30: »Pustolovščin* * VVIjmingu«, VVallace Beery In “ Carlllo. ODEON. 15.30: »Beg«, H. Bogart in ** Haeali. AZZURRO. 16: »Beg«, H. Bogart L. Bacali. m RADIO. 16: »Samoobramba«, bo» Jouvet. - VITTORIA. 16: »Zgubljena ljub«**1" I. Rergmann, G. Grant. BELVEDERE. 15.30: »Bambi«. , SAVONA. 15.30: «Raje Imam *v®J" moža«. Erro! Flynn in E. Park*’-ADUA. 15: «Rdcči vragi«. VENEZIA. 15: «Galeotl», Alan Cravford. SKEDENJ. 17.30: »Zenln obraZ«, Crawford I RADIO l!l^ TRST I. Petek 4. februarja 194*. 7.15: Koledar in jutranja 7.30: Radijske vesti. 7.45: Oermane*. valet |n njegov« harmonika. 1 A. Simfonična glasba. 12.10; AnglU* -j. nes. 12,20: Pestra glasba, 12.55: V*" . nji radijski spored. 13.00: RadiJsk* . stI. 13.20: Ritmični orkester počL ,1» stvom Gnida Cergollja. 14.00: stran. 14.20: Pestra glasba 14.30: ^ Londona. 14.45: Borzne vesti. 'no. Plesna glcsbn odmor. 18.00: 18.30: Glas Amerike. 19.00: Rlasbfi. 19.26: Francoska lekcija, ■Aj Gospod Bonaventura. 20.00: vesli. 20.15: Razne vesti. 20.30: c,JT(jo: Cavallero In njegov orkester. * Simfonični orkester pod v®**,..gl Igorja Markevltcha. 23.10: Ra° vesti. 23.25: Polnočna gtasba. Tržaška borzo Zlati šterhng D500, papirus'1 ling 2000, telegrafski dolar 690, 680, švicarski frank 172, 100 u j0. sklh frankov 130, avstrijski lll'rt* »VEDE"/« žepni koledar in slovenski mesečni koledar dobite v knjigarni -papirnici Sloka . Trst, ul. Milano 37. Koledar »Primorskega Pika« z zemljevidom Tržaškega ozemlja d(r liskun na pulkanunu bi: v uredništvu »PrimorsR*^ dnevnika« v Ul. Montecchl ® -pri upravi Ul. Kuggero M* -24 ter v podružnicah v liol,34 Gorici in Ljubljani, ZAH *A 1» A Vsem, ki nujo mamo, staro mamo ln taščo Terezo Sosič spremili na njeni zadnji poti, najtvplej« zahvaljuješ* Posebna »»hvala pevskemu zboru in vsem tittim, ki »o * rovanjam cvetja počaatiU njen spomin. Opčine 4. febr. 104«. Žalujoča družina SO$Jc 4. februarja 194* GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA «2 * TIL. 74« m ponrajinsiesa opranega sueia Na zadnji seji v sredo 2. t. tn. je sprejel pokrajinski svet za Goriško naslednje sklepe: Pokrajinska uprava Gorica: Pod-Pora uslužbenki Pilioli Fosca, posebna podpora materi in sestri bivšega uslužbenca pri pokrajini Gra-Zianj Viktorja — odobreno. Občin« Gorica: Ureditev dvorišč In dohodov k ljudskim hišam za brezdomce in finansiranje teh del odobrencr, omejitev hitrosti pr: »vestnem prometu — odobreno; pogodba z zavetiščem sv. Jožefa za vodstvo otroškega vrtca — odobreno; obnovitev katranirsncga cestišča na Sempetrski cesti in na Kor-nu ter poirebruh kreditov v znesku 6 milijonov — odobreno; odobritev kreditov za 7 in pol milijo ba lir za kanalizacijo v ul. Formi. ca> pravilnik za užitninski davek Pri prosti cont — odobreno s pre. Ibembo, Občina Doberdob: Spremembe proračuna za 1948 — odobreno. Občina Starancan: Odkup privat. bega zemljišča za zgradnjo mlekar-ne — odloženo. Obč.na Gradiška: Pritožba tvrdke Piani Mario iz Cervignana pro-” sklepu občinske komisije, ki ni hotela izdati obrtnice za prodajo Pohištva v Gradiški — odbito; nagrada pisarju pri začasni naborni kotnisiji — odobreno; 13. plača za 1949 in 3948 zadružnemu živino zdravniku —»odloženo; 13. plača *adružnemu zdravnik11 — odloženo; dodelitev krušne doklade zadružne-•hu zdravniku — odobreno. Občina Tržič; zvišanje pokojnine jdovi uradnika bivšega okrajnega *olskega sveta — odobreno; prispevek ECA za božičnico otrok 1948 7T odobreno; lestviva za davek na ?lv|ho za leto 1949 — odobreno za-eenši od 1.1. 1950; popravilo cest v gornjem delu, finansirani« g 50o/ Posojilom za lir 9.300.000 za omilje-»Je.. brezposelnosti — odobreno; razširjenje mosta Aneonetta na Prekopu Dottorj za lir 12 milijonov a omiljenje brezposelnosti — odobreno. Občina Ronke: ureditev dvorišč Ji dohodov lc hišam za brezdomce brcnili in Vermeljanu — odo- Škocjan ob Soči: Ureditev doiio 4 k hišam za brezdomce in nape. električnega toka - odobreno. bčina Gradeč! Pritožba Tomas r?ZPJu 73 radi odbitka trgovske rtnice —- delno odobreno; uredi-v dvorišč in dohodov k ljudskim , sam 'n finansiranje — odobreno ■J^ombo: povišanje doklad žup-korn in sodelavcem — odobreno; Povišanje nagrade občinskemu slu-°tt° Nikolaju — odobreno; I P°ra otroškemu vrtcu v Fossa-nu, ureditev in čtbvršitev ceste k Pbkopališčem, finansiranje 15 mili-ionov - odobreno. Občina Zagraj: izplačilo 13. plače uslužbencem občinskega urada v Sovodnjah - odobreno. Občina Kopriva: Nagrada imetnikom telefonskih javnih centrali-nov v Koprivi, Maši in Št. Lovrencu Za 1948 — odobreno; sprememba organskega pravilnika — odobreno. Občina Marjano: Prispevek za obrtno šolo v Rrminu — odobreno; ureditev položaja začasnega uradnika Tomat hivi-ia — delno odobreno. Občina Poljan: Pogodba z ONAIR za upravo materinske šole — odobreno; napeljava telefona didaktičnemu ravnateljstvu v Ronke. — prispevek za stroške — odobreno; prodaja občinskega zemljišča Tacchino Alojziju — odobreno; posebna užibvnska pristojbina na blago širše krajevne proizvodnje — odloženo. Omejitve pri pustaih maškaradah Goriška kvestura odreja ra letošnji predpust naslednje omejitve pri običajnih maškaradah: Prepovedano je nastopati z masko na ulicah in v javnih lokalih. V gledališčih in drugih lokalih, ki so odprti občinstvu, j* dovoljena uporaba mask samo pod sledečimi pogoji: 1) prepovedano je nositi orožje ali napadalne predmete; 2) prepovedano je metanje snovi, ki zamažejo ali so nevarne: 31 prepovedano Je nadlegovati tretje osebe; 4) na vsak poziv organov javne varnosti si je treba sneti masko. Javne prireditve z maskami in alegorične manifestacije smejo biti le s predhodnim dovoljenjem kvesture. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. Evidenčne tablice za taksije Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da je odredilo finančno ministrstvo, da morajo vsi taksiji, ki plačujejo nižjo pristojbino, nositi posebno evidenčno tablico, ki bo pritrjena k cevi krmila. Take evidenčne tablice razdeljuje Za goriško pokrajino državna Zveza posojevalcev avtomobilov pri avtomobilskem klubu v Gorici. Interesenti se lahko obrnejo na to Zvezo na naročilo. Tam bodo dobil) tudi začasno potrdilo namesto omenjene evidenčne tablice- KINO VERDI. 17; »Okrog Italije«, TotO. VITTOria. 17: «Pesem puščave«, M. Morgan. CENTRALE. 17: «LUna parku, R. O’ Connor. MODERNO. 17: »Heroji v senči#, A. Ladd. EDEN. 17: «8andit», A. Magnaftl. Cpv in m Inn tudi preteklo nedeljo v Star.drežu, Ul 12 III SIaII kjer so zasedli drugo in tretje mesto. Za vimcški nnlial Pričakujemo, d* bodo Sovodenjci AllllSnl pUnul in mladinci iz bližnjih vasi prišli v V nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15 ^ ter ' 1)0 v Sovodnjah tretja tekma "* ” * ' rrt»f!lU ^ez drn in strn, ki jih orga-lr« fizkultumi odsek Pri ZSM se pokal. Tega tekmovanja odo udeležili predvsem mladinci mladinke iz vasi Sovodnje, Ga-je> RuPa, Peč in Vrh. i_^®?eda bodo prav tako dobrodošli lahko tekmujejo tudi mladinci iz , rice' Podgore in StandreŽa. Ver-ho ne bodo manjkali tudi mla-je ® ‘z Doberdoba, ki so dosegli tek U*^e‘le ne »amo pri prvem movanju v Doberdobu, ampak I daljenejših krajev. številčno prekosili udeležence pri prvih dveh tekmovanjih. To je Važno tudi zaradi klasifikacije, ker pri štetju točk ne pridejo toliko v poštev rezultati posameznikov, marveč skupen rezultat in skupno število točk posamezne skupine. V tem pogledu imajo Doberdobci že precejšnjo prednost In morala se bo precej potruditi skupina, ki bi jih hotela doseči ali celo prekotiti. Zato vse kaže, da bo nedeljska tekma precej zanimiva, zlasti če bo vreme dopuščalo udeležbo mladine iz od- H n NAJMLAJSl PRED TEKMOVANJE V STANDKE2U. Posebna podpora brezposelnim Tajništvo Glavne konfederacije dela, je javilo goriški Delavski zbornici, da je osrednji odbor za brezposelne sprejel njeno prošnjo in dovolil izredno podporo brezposelnim naše pokrajine. Centralna pisarna pristavlja k svoejm poročilu: ((Pobrigali se bomo, da bo ta odlok čim prej podpisan in zanimali se bomo, da bo takoj po tem dovoljena izvedba Odloka ». Končno, po tolikih intervencijah in zahtevah, so v Rimu razumeli, da so naše zahteve pravične. Kb je bil prod kratkim odgovorni taj. nik Delavske zbornice v Rimu zaradi sindikalnih poslov, ni pozabil intervenirati za rešitev tega vprašanja. s katerim se je predolgo zavlačevalo. Zato pa lahko danes s Zadovoljstvom sporočamo ta uspeh brezposelnim gorižke pokrajine, ki vidijo vendarle sprejeto eno svojih zahtev. Podaljšanje obrtnic za I. 1949 Zimska pomoč brezposelnim Podaljšanje roka za nabiranje prispevkov do konca februarja Naraščaj iz Pndižore nas irabi V nedeljo 6. t. m. bodo najmlajši is Vodgore uprizorili Goljevo mladinsko igro ,,Jurček" Ker zbiranje prispevkov za Zimsko pomoč brezposelnim ne napreduje na zadovoljiv ncčln in je po nekaterih pokrajinah naletelo na številne težkoče, zlasti pri zbiranju prispevkov med delavci, ki jih niso mogli tako hitro zbrati, je državna komisija za pomoč brezposelnim podaljšala rok za nabiranje do 28. t. m. Vsi prispevki se bodo stekali pri centralni komisiji, ki jih bo potem razdelila posameznim pokrajinam, Državna banka za delo je pripravila večje število častnih diplom, ki jih bodo podelili tistiltl organizacijam ali posameznikom, iti bodo prispevali nad 5000 lir za pomoč brezposelnim. Prav tako so začeli prodajati posebne listke z določeno ceno po 500 in po 1000 lir, ki Služijo obenem tudi za pobotnico. Pri prodaji teh listkov imajo poverjeniki posebno pisano pooblastilo. Podrobnosti glede tega načina Goriška občina sporoča, da mo- *iran}“ P^kov .bodo *• ^ay-rajo po višjem ukazu predložiti vsi U^e, ko bo pokrajinska komu ja trgovci svoje obrtnice na občini za letno obnovo. Obrtnice je treba poslati preko Zveze trgovcev ul. IX Agosto 11 in jim je treba priložiti kazenski list, ki ne sme bili starejši od treh mesecev. Občina bo obrtnice sprejemala do konca t. m. za zimsko pomoč brezposelnim sprejela potrebne pcda.tke od podružnice državne banke za delo v Gorici. Obenem na pokrajinska komisija obvešča o podaljšanju roka za pobiranje vse občinske odbore, strokovne in sindikalne organizaci- je ter jih vabi, naj po svojih močeh pripomorejo k čim boljšemu uspehu nabiralne akcije. Najemniki ljudskih hii so uspeli V sporu, ki je nastal med upravnim odborom avtonomnega zavoda za ljudske hiše v Gorici in med najemniki njegovih hiš glede povišanja najemnin, jc prišlo do sporazuma: prodrli so najemniki s svojim predlogom. Kakor znano, so najemniki na svojem zadnjem zborovanju sklenili, da bodo pristali samo na povišek v višini 30 odst,, ki se računa od 1. januarja t. 1., kakor jc predvideno po novih zakonskih predpisih, Sedaj je upravni odbor pristal na to zahtevo najemnikov in bodo zvišani najemnino samo za 30 odst. Glede plačevanja najemnin, ki so jih doslej posebni izterjevalci pobirali na domu, pa je uprava določila, da morajo odslej najemniki sami plačati najemnino ob zapadlosti v njenih uradih na korzu Roosevelt 48 v uradnih uradih (od 8. do 13, urel. Iz trde in krute resničnosti, ki nas često mori z borbo za vsakdanji kruh, boleznijo in raznovrstnimi težavam) nas bo podgorska mladina povedla V čudovit sVet pravljic, ko bo v nedeljo 6. t. m. popoldne prvič uprizorila V Bregantovn dvorani v Podgori prelepo Goljevo mladinsko igro ((Jurček#. Saj morda poznate zgodbo dobrega, a nulo omejenega Jurčka. Mati pravi o njem, da se najbrže ni priglasil takrat, ko je Bog delil pamet. Skupaj Z materjo in očetom je živel v skromni koči, revščina jih je trla, ker je bil oče brez dela. Na zimo gre in tedaj se delavcev povsod posebno branijo. Mati pa tke in šiva. Svojega edinca Jurčka jc poslala z izdelanim platnom preko hribov, da bi tar,} prinesel moke. Jurčka pa dolgo ni nazaj. Očeta in mater skerbi, kaj jc z njim in lačna sta. Tedaj se začujejo Veseli zvoki godbe in trije muzikanti pridejo v hišo. Tudi oni so lačni in mati bi jim rada postregla, pa nima pri hiši prgišča moke. Vsi skupaj pričakujejo Jurčka, da bi jim prinesel kaj za pod zob. Ko nazadnje le pride, mu pomagajo odložiti koš, v katerem bi morala biti moka, pa je mati z grozo opazila, da je koš prazen. Vsj se jezijo na ubogega dečka, godci pa mu svetujejo, naj gre iskat strička Vetra, ki mu je moko razpihal. Tu se začno čudoviti dogodki. Striček Veter se res prikaže in mu je žal. da je napravil ubogemu dečku tako Škodo, vendar heče popraviti krivico in mu zato poda- ri tri čudežne predmete, s pomočjo | katerih Jurčku in vsem, ki z njim j živijo ni bilo treba nikoli več stradati. Na pogrnjeni mizi bo vedno dovolj jedače; imel bo mnogo cekinov in s čudežno palico bo lahko ozdravil vsakega bolnika. Ves srečen hoče Jurček domov, da bi pokazal te stvari materi. Toda pridejo Nevihta in boter Sneg, ki s stričkom Vetrom zaplešejo po planoti in deček ne more domov. Skupno z godci se zateče v gostilno, kjer pa jih krčmar upijani in ukrade čudežne predmete. Striček Veter s svojimi divjimi možmi pride zopet na pomoč in tako se vse srečno konča. Poleg drugih oseb. ki nastopajo v tej igri bomo videli skoraj ves čas na odru tri vesele muzikante: Trobento, Piščalko in Meh. prireditev v Bregantovo dvorano v Podgori. Podgorska mladina pričakuje zlasti Goričane v prav lepem številu, pa tudi sosedje iz Standre-ža, Pevme, Oslavja, Rt. Mavra, 6te-verjana in drugih slovenski vasi bodo dobrodošli in zagotavljamo Jim, da jim ne bo žal poti in časa. Natečaj za člane ZP Pokrajinska zveza partizanov v Gorici (ANPl) je razpisala natečaj za 170 šolskih mest na naslednjih šolah: višja realna gimnazija, I„ II., III., IV. in V. razred; tečaj za gradbene delovodje, za kmetijske strojnike, publicistične umetnike in za strokovno izpopolnitev kmetovalcev. Teh tečajev se lahko udeležijo pripadniki naslednjih kategorij: partizani, povratniki iz vojnega u-jetniitva ali taborišč, politični preganjanci, borci zadnje vojne, sirote padlih vojakov in civilistov zadnje vojne, sinovi vojaških in civilnih , invalidov iz zadnje vojne, ki so za | delo nezmožni; dnlje vojni oškodo-I vanci in njihovi sinovi, begunci in Tako je na kratko vsebina te igre. sinovi beguncev. Da pa bo prireditev uspela, nam ' jamčijo mladi podgorski igralci, ki se zelo marljivo pripravljajo, da bi se v nedeljo kar najbolje odrezali. Vseh igralcev je okrog 25, od nsjmlajžih, ki so komaj začeli hoditi v šolo, pa do starejših dečkov in deklic. Preteklo sredo so prišli k skušnji tudi godci iz Doberdoba, ki bodo nastopili v vlogah Trobente, Piščalke in Meha. V dvorani je bilo vse živo in mladi umetniki so pokazali veliko smisla za umetnost in igranje, ee pri tej priliki smo lahko videli, da bo prireditev res lepa ir) da bodo deležni mnogo umetniškega užitka tisti, ki se bodo v nedeljo popoldne potrudili in prišli na Vsi zainteresirani se lahko obrnejo za podrobnejša pojasnila na sedež Pokrajinske zveze partizanov (ANPI) V Gorici na Travniku št. 17 v uradnih urah, vsak dan dopoldne in popoldne. Brezplačna kinopredstava V nedeljo 6. t. m. ob 10.30 bo v kinodvorani Centrale peta brezplačna kinopredstava, š-i jo organizira tiskovni in obveščevalni angleški urad iz Padove. Predvajali bodo naslednje obzornike: ((Angleška revija št. 24». »Kialjevi konji« in »Trda škotska zemlja«. Predstava velja samo za odrasle in so sprednji sedeži rezervirani za vojaštvo. toni i intePi vilev Sili)! T 4EL TP JD> J f E V N I K V Piiermo) vsiipl tri -S«#. A m. -dl*. .____ ,, ......— V Fijerogi, vasici, ki Šteje komaj 28 hiš, so pokazale nedeljske volitve v SIAU nenavadno veselo lice. Saj je bilo že zgodaj vse ljudstvo na nogah. Domači harmonikar je v rani uri zaigral budnico in razne partizanske pesmi, ki so naznanjala slovesen praznik. Mladina je le dan prej okrasila votivno dvorano z zastavami in zelenjem, pionirčki pa so kar tekmovali za prostovoljno kurirsko službo, ki so jo vršili prav pridno do zaključka volitev. Iz vseh naselij je prišlo ljudstvo v skupinah in praznično razpoloženo na volitve. 2e prejšnji večer je na množičnem sestanku pokazalo, kako neomajno zaupa tej naši važ ni politični organizaciji, ki ga vodi pravilno do postavljenih si ciljev. Za Vsakogar pomeni SIAU spomin istrskega ljudstva na osvobodilno borbo in rešitev izpod nacifošistič-nega jarma. Tudi najstarejše žene iz bolj oddaljenih vasi so že zgodaj zjutraj opravile svojo volivno dolžnost. Volitve so izpadle 100%, kar je še bolj dvignilo razpoloženje v vasi. Tako je mladina ves dan pela in rajala in s tem dala duška svojemu Veselju nad doseženim uspehom. Koražlž Mesna Šmarje Volitve v odbor SIAU so v Šmarjah spravile pokonci vse prebivalstvo. Skupina borcev Je z zastavami in harmoniko na čelu ž» ob 5 zjutraj začela obhod po vasi. Volišče jc bilo pripravljeno v prostorih KLO. Vhod na volišče je bil primerno okrašen z zastavami in zelenjem. Ze takoj po šesti uri so začeli prihajati ljudje. V nepretrgani vrsti so se volivci vrstili do poldne, čas, ko so bile volitve zaključene s stoodstotno udeležbo vseh vpisanih članov. Posamezno in v skupinah je prihajala mladina, žene in možje. Med njimi si tu in tam uzrl starke in starčke, ki »o oslonjcni na palice in z zadovoljnim izrazom na obrazu stopili na volišče. Sej Jim pogosto se menjajoči režimi v njihovem dolgem življenju niro nikdar prej dali te osnovne pravice, da bi si gami izbirali politično in upravno vodstvo. Narodnoosvobodilna borba Jim je to pravico priborila, ljudska oblast pa Jim jo zdaj ohranja in brani. Med starejšimi volivci je bil 85 letni Savarln Anton iz Šmarij St. 9, in 83-lctna Glavina Marija iz Srna-rij št. 71, Iz Grlnjnna pa je po Uri hoda prišel popolnoma slep družinski oče pluga Franc, ki je s pomočjo zaupnika izpolnil in oddal glasovnica. Ves dan je v vasi vladalo izredno praznično razpoloženje, ki se je tako ohranilo ob zvokih godbe iz S e ra a j do pozne polnočne ure. 8. K. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITt. - TEL. 70 Umetnostna cazstai/a Gospodarski saboter slovenskih slikarjev TOpred ljudskim sodiščem Prešernove proslave v Istri, ki bodo od 5. do 28. t. m., se bodo pričele z otvoritvijo slikarske razstave tržaških umetnikov. Zamisel za to razstavo je dal pripravljalni odbor za Prešernovo proslavo, ki je v svojem programu skušal zajeti vse panoge umetnosti in prosvetnega delovanja. Po razporedu, ki je bil že včeraj objavljen, je razvidno, da jc dan! poudarek ustvarjanju slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. Dan slovenske pesmi bo pokazal najboljše pevske zbore raznih prosvetnih društev, dan slovenske besede pa najboljše dramske družine. Vsi tl bodo nastopali pred kritičnim občinstvom, ki jih bo ocenilo. Najboljši bodo nagrajeni. Dalje bodo gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki se neumorno trudi, prikazati našemu ljudstvu z dovršenim Ustvarjanjem razna odrska dela. Otvor-jeni bodo razni tečaji, prirejene razne knjižne razstave, predavanja, proslave po društvih itd. Tako sc nam bodo predstavili s svojimi najboljšimi deli našj slikarji. Vsak bo zastopan z največ tremi slika-mi, poedincl mogoče še s kakšno grafiko ali risbo. Večji del umetnin je najnovejši in f.e ne razstavljen. To je dokaz vztrajne ustvarjalne delavnosti slovenskih likovnikov. Tržaška pokrajina, morje tn Kras dajejo obeležje njihovim krajinskim motivom. Krav tako je iz teh del viden odraz časa in duhovne sredine tega evropskega križpotja. Sodelovali bodo vsi slovenski slikarji, ki so živo in krepko povezani v slovensko kulturno skupnost. Pripravljalni odbor za Prešernovo proslavo, ki je pripravil tudi to razstavo, je razpisal tri nagrade najboljšim našim slikarjem. To podeljevanje nagrad ob »potniftu naj večjega slovenskega pesnika, je pri nas še novost, ki daje te posebno Plesni večer v Piranu Komunalna sekcija Enotnih sindikatov i: Pirana bo organizirala ob priliki prve letošnje skupščine dne 9. februarja t. 1. plesni večer s pričetkom ob 20, ki bo trajal do 9 zjutraj. Na sporedu bo tradicionalna tekma valčka z nagradami. Igral bo mestni orkester. pomembnost Prešernovi proslavi na tržaških tleh. ’ Po predloženih slikah se lahko že presodi, da so dali slikarji od sebe vse, kar so mogli. V soboto ob 4 popoldne bo razstava slovesno odprta ter nato vse dni do 20. t. m. od 10 do 13 in trd 18 do 19. Burja... namesto cvetja! Ze pretekli leden so nekateri starejši ljudje, ki, naravano, komaj čakajo, da dan preobrne, kot pravir jo, napovedovali, da bodo v Ankaranu, Semedeli, Portorožu in te niže po Istri v neka) dnevih zacveteti mandeljni. Pristavljali pa so zraven nekako preudarno opazko...« Ce ne bo s Krasa zapihala...« Burja! No, pa smo jo kar čez noč — ne dobili — ampak začutili. H ud/rjo, kako je pričela razgrajati in kako je mrzla. Z e v noči od torka na sredo je tu pa tam porožljala z odprtimi polk ni. ter marsikaterega prebudila iz sladkega spanca, da je jxtdvizal iz postelje in tesneje zapiral vrata in okna. Poleg tako razbobnane influence (ki pa je bi la v našem okrožju bolj v domišljiji kot v resnici in le to le pri meh-kužneilh, ki ne gredo nikoli na udarnitko delo za skupnost, ker je Skoda nežne kole), sedaj le burja. Bog pomagaj in vsi svetniki! Ce jih prej ni vzela influenca, jih bo pa sedaj — burja! No, burja pa se za take kar nič ne zmeni, Juriša, piha in razgraja po vseh ulicah, dela vrtince iz sme« papirja in prahu. Vse bo počistila irt pometla. Se pometači po mestih to Že jezni nanjo, ker jim je prevzela — ekleftn. Precej nerodno je nekaterim tovarnicam, ker jim ne intsti na miru kril. Delajo se vrtinscl kot razpeti dežniki.... Mi burjo pozdravljamo, ker bo počistila zrak vse nesnaga in bacilov. Vemo, da se bo lepo umaknila, kadar bo svoje delo dobčo opravita. Tedaj po pa zacvetelo vzdolž obale .Zaduhtet bo zrak po pomladnih rožah in cvet jv. Obvestilo Zavod za socialno zavarovanje v Kopru obvešča vse uslužbence javnih uradov in javnih ustanov, ki stanujejo v Kopru, da sprejema zdravnik ZSZ razen ob četrtkih in petkih vsnk dan od 15. do 17 ure. Na piranskem ljudskem sodišču je bilo te dni izredno živahno. 21., 22. in 29. januarja so bile glavne razprave o kazenski zadevi proti 55 let staremu Pttzzerju Dominiku lž Sv. Lucije. Za proces je vladalo veliko zanimanje, saj ni čudno, ker je sodišče zaslišalo nič manj kot 41 prič. Obtožba očita Puzzerju 5 kaznivih dejanj in sicer: gospodarsko sabotažo, ker je v času od 18. junija do 9. avgusta 1943 v Portorožu, Strunjanu in okolici, ko je bila mlačva žita, y namenu, tki sabotira ljudsko gospodarstvo, vodil in uporabljal svojo mlatilnico na tak način, da je zdrobil zrnje in tako pokvaril 30% žita, ki je bilo že pred tem določeno za seme. Dalje je vršil nedopustno špekulacijo » tem, da )c ob isti priliki od številnih producentov žita zahteval za mletev vsakega stota zmletega žita 200 do 300 lir, namesto 180 lir, kakor je bile oblastno dovoljeno. Urlnčiču Karlu je vzel nekaj petroleja in šotorsko krilo v skupni vrednosti 3.300 Ur, s čimer je zagTcšil zločinstvo tatvine. Puzzer sj kot ljudski izkoriščevalec ni mogel kaj, da ne bi ščuval tudi k narodni mrinji in sovraštvu med ljudmi. V prisotnost) več oseb jo večkrat ložr.o zatrjeval, da Slovani zatirajo Italijane v Istri, da ni potrebno tl3kati za istrsko ljudstvo objav, letakov in drugih spisov v hrvaščini in slovenščini, ker za Istrane zadošča italijanski jezik, da bi morali vsi Italijani zbežati iz Istrskega okrožja, če bi bilo priključeno k Jugoslaviji in podobno. Za takega »gospoda«, kot je obtoženi Puzzer, *o nail zaščitniki sami »fašisti, cigani, izkoriščevalci itd.* Tako sc jc izražal in žalil javne funkcionarje ob raznih prilikah j 2c med preiskavo »o številne pri- j če potrdile, da js obtoženec že takoj, ko je začel z mlaivo žita, za-upno govoril in poudarjal, da br, onim, ki ao mu naklonjeni, opravil i mlačvo pravilno in v redu, drugim 1 pa bo gledal na to, da jim bo žito | raje pokvaril. Besedam so sledila j dejanja, pri čemer so bili za Puz- | Zerjevc simpatij-: odločilni vselej samo politični razlogi. Tako je do- j kazano po izpovedbah raznih prič.! da je Puzzer s svojo mlatilnico zdro- i bil in s tem pokvaril visok odsto- j tek žita ravno tistim producentom, i ki so naklonjeni zaščitnikom kot ( predstavnikom ljudske oblasti. V ‘ najboljšem redu pa je nasprotno omlatil žito onim kmetom, ki nasprotujejo zaščitnikom in ki se nočejo sprijazniti z ljudsko oblastjo. Posledica obtoženčevega postopanja je bila, da je mnogo proizva-jalcev žita utrpelo znatno škodo. Puzzer js mlačvo s svojo mlatilnU c o izkoristil še v to, da je v stiku s prebivalstvom razvijal strupeno pretiljudsko propagando. Njegovo sovraštvo proti osebam drugih narodnosti je izžarevalo iz vsake njegove besede, iz vsakega njegovega dejanja. Prav y rasističnem duhu je šel tako daleč, da je črtil hrvaško in slovensko govorico, mrzil je posebno vojake in častnike jugoslovanske vojske ter jih kot v zasmeh imenoval samo z besedo ((družen. Obloženi Puzzer je. kot je bilo pričakovati, zakrknjeno zanikal vsako krivdo in odgovornost za pokvarjeno žito. Pri tem se je izgovarjal na mlatilnico, češ da je bila pokvarjena, kakor tudi, da je bilo žito slabo. Seveda mu vsa njegova neutemeljena zatrjevanja niso pomagata, ker so priče in izvedenci dokazali, da je ravnal namenoma bi bil delal protiljudsko propagando. Tudi tatvino petroleja in šotorskega krila zanika. Toda iz izpovedbe izvedencev sledi, da je tila obtoženčeva mlatilnica, čeprav ne več modernega tipa, še vedno tako dobra, da bi bil obtoženec pri pravilni uporabi lahko omlatil brez okvare žito. Izvedenci so končno izjavili, da toliko pokvarjenega žita ne more iti r.a račun pokvarjene mlatilnice. Po predlogu javnega tožilca, naj obtoženca spoznajo za krivega vseh obtožb in strogo kaznujejo, je branilec predlagal oprostitev oziroma milo kazen. Ljudsko sodišče je po posvetovanju razglasilo sodbo, s katero smatra obtoženega Puzzerja za krivega gospodarske sabotaže, žalitve in zasmehovanja javnih funkcionarjev, Citajte in širite Primorski dnevnik! kakor tudi ščuvanja na rasno In narodnostno mržnjo in tatvine petroleja. Oprostilo pa ga je, zaradi obstoječega dvoma, dejanja nedopustne špekulacije in tatvine šotorskega krila. Puzzer je bil glede na to obsojen na eno leto obveznega dela z odvzemom prostosti, na zaplenitev tako, da pokvari čim več za »emc | mlatilnice in plačilo stroškov ka- določenega žita onim kmetom, ki simpatizirajo z ljudsko oblastjo. Priznat pa je Puzzer, da je zares sprejemal višje plačilo za mlotev od vsakega stota žita, kot je bilo predpisano od oblasti. Skliceval se je na prevozne stroške mlatilnice. Obtoženec je pod težo dokazov priznal sicer, da je žalil večkrat razne člane KLO v Portorožu in v Sv. Luciji, zanikal na je, da bi govoril žaljivo o zaščitnikih, še manj, da zenskega postopanja. Tako se je končal zopet proces, pri katerem je moral uvideti to pot Puzzer, da je vsekakor nemogoče traino izpodkopavati ucled in delovanje naših ljudskih oblasti, sejati med narodi sovraštvo in da sabotaža na škodo gospodarstva našega ljudstva, ki trdo dela in žrtvuje vse za (zboljšanje življenjske ravni prebivalstva, ne sme ostati nekaznovana. SPREMEMBA VOZNEGA REDA na progi SEŽANA - DIVAČA S 1. februarjem je stopil v veljavo na tej progi naslednji avtobusni vozni red: Odhod iz SEŽANE ob 21.30. (zveza z vlakom iz Ljubljane). Odhod iz DIVAČE ob 22.00 Prihod v KOPER ob 24.00. Odhod iz KOPRA ob 24.85. Prihod v DIVAČO ob 330 (zveza z brzerm za Ljubljano in z brzcem iz Liublianc), Odhod iz DIVAČE ob 3.40 zopet v KOPEH. Avtopodietie STAR DoIitii.„ *eLm zlezel v vso to našo Pa nn ’ težko povedal, laž« ** ni«1 V*j *ca,Co človek ne more te J ,e ie enkrat zaple- tnio J }° ie Poč tako, da kovan it fbtoo vsi težko priia- foiteni^ ^anJ,a’ *lnstl kar fconc? ? J : Nisa * P« čelen ®°čeii /S,1’ »o švercali ali pa reČ brini 4trari- da so nam-Po fu! in Gregli bližnjemu vted ,,Jen’u' p.a smo seveda že ' treba ll0 govorili, da je ljudmi ^ “ at‘. ■ tnke vrxte mi d n, . . sznejših nemških razstrelitev dodobra poškodovani, še danes pravi pokopališči ladij in ruševin, razbitih pomolov in obale. Verjetno bi tako ostalo še dalje, ako ne bi imeli Angloameričani inte-res. da jih popravijo, da bj se jih lahko posluževali. Tako bo ameriška tvrdka Steers-Grove pričela z obnovo obeh luk. Ta tvrdka je tudi ■usposobila za promet Korintski prekop in te dni končala dela v solunskem pristanišču, ki ga K popolnoma obnovila. ' 1 * 1 • " ' | Transportni sindikati proti dPanamccm« Jeseni preteklega leta je sklenila svetoma zveza transportnih delavcev, ki ima štiri in milijonov članov v 45 državah, da bo letos februarja razpravljala o ukrepih proti lastnikom ladij, ki plovejo Pod zastavo Paname. Ta jim namreč služi zalo, da izigravajo predpise in zakonodajo lastnih držav glede social nega zavarovanja, prejemkov, higienskih pogojen itd. ladijske posadke, pa tud,i predpise davčni zakonodaje. Ta bo 16. in 17. ruarja v Londonu. Na njej bodo razpravljali tudi, kako naj pte, prečijo dostop v antwerpejnskt> luko raznim ladjam, ki se skušajo vanjo vtihotapiti pod drugo zastavo, da bi ne plačale pristaniških taks. Na konferenci bodo sodelovali tudi zastopniki ameriške zveze mednarodnih uidi (FIU). Češkoslovaška -zastava na Renu Pruikrat se je na spodnjem R6' nu pojavila češkoslovaška zastava in sicer na transportu, ki je namenjen iz Prage v Holandijo. ^ bodoče se bodo taki transport1 redno ponavljali. Pred vojno 30 se srečavale na Renu ladje * nemško, švicarsko, belgijsko, fra1* cosko in luksemburško zastavo. Po vojni se jim je pridružila ie angleška in zdaj zastava čehoslo-vaške republike. Italijanska avtomobilska industrija in izvoz v 194« Na razpolago so prvi podatk1 o proizvodnji avtomobilov & preteklo leto, ki ne bodo mnoO* spremenjeni. Vsega skupaj je izdelala italijanska avtomobilrtrt industrija 59.763 vozov in sieši-44.221 osebnih, 9.591 poltovornfth 2.117 lahkih tovornih, 2.066 kih tovornih, 929 manjših avtb" busov in 841 velikih avtobusov-V primeri z letom 1947 se je ^ zala proizvodnja srednjih tovor-nih avtomobilov za 47/3 odst., težkih tovornih vozov za 61,5 odrt* malih avtobusov za 35,7 odst., l'e~ likih za 1,5 odst., povišala pa ,e je za 74,3 odst. produkcija osebnih vozov in poltovornih za 43“ odst. Kakor znano, je učinkoval11 prepoved izvoza s strani italijam ske vlade, ki n. pr. družbi E1? tli dovolila dobavo 2000 toi ornm avtomobilov Poljski. Izvozili 30 vsega 11.477 osebnih vozil 2.659 tovornih vozov. V primert z letom 1947 je zlasti narasel rt-voz tovornih vozil (prej 931 z'0" zov), ki Pa bi lahko dosegel P1"' neoviranem izvozu v držat’e vzhodne Evrope orjaški porast. Gospodarski načrt v Romuniji BUKAREŠTA, 3. — Romuni* ljudska skupščina je izglasovala kon o letnem gospodarskem na na podlagi katerega bo Romar11.1, po nacionalizaciji glavnih jndustr11 skih. prometnih, bančnih in rovalnih podjetij, ki se je izve_.j v juniju 1948, prešla k načrtnem gospodarstvu. . Na podlagi tega načrta bodo tos investirali v romunsko drža no gospodarstvo 82 milijard le,eJ od katerih je 42.7°' določenih razvoj in utrditev težke industr11 ’ 21 -2% za promet in zgraditev P? metnih poti, 11.2% za dvig ku J ne in socialne ravnj prebival*'v 2.4% za poljedelstvo. .BILO JE. V LENINGRADU LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA Vojni dopisnik Aleksander Cakovski je delal skupaj s tovarišema Vencljem in Gubinom v uredništvu, nastanjenem v železniškem vagonu 30 kilometrov izza leningrajske fronte v goznato - močvirnatem predelu. To zimo je prešla Rdeča armada na te) fronti v ofenzivo. V Leningradu je živela Lida, ki je za njega mnogo pomenila. Ko so tovariši dobivali pisma, je pričakoval tudi on od nje pismo. Zaradi težkega vojnega stanja pošta ni prihajala redno. Urednik je naslednjega dne poslal Čakavske ja in Oubi-na na prednje položaje. Dospela sta v na pol porušeno mestece Borodišče, ki je bilo izpostavljeno nemškim granatam Ko sta vstopila v neko klet, sta zagledalo mlado dekle, ki je borcem govorila o Leningradu. Dekle je pripovedovalo borcem o vojni vihri, ki divja nad Leningradom. Uredniki so se usedli v avtomobil ter se odpeljali na izvide po fronti Zaradi obstreljevanja sovražnika so se morali kmalu ustaviti. • * * Nekoliko je pomislil in rekel: »Pojdimo! Prebili se bomo. Poznam obhodno cesto. Na «cmki» se tu ne prebiješ, a tam se bomo. Vsedi sel« Obstreljevanje je postalo srditejše. Vozili smo s hitrostjo 40 kilometrov. Avto je sunkoma poskakoval na lazbiti cesti. Topovski streli so se slišali od vseh strani. Vžigalne krogle so brazdale nebo in zvezde so postajale medle. Mahoma je bilo y avtu tako svetlo, kot da bi se užgala magnezija. Desno od nas se je na nebu prikazala raketa. Gorela je z ravnini belosinjim plamenom in visela nepremično kakor žarnica. »Poženi, poženi!« sem zavpil. Toda po tej poti je bilo nemogoče hitreje voziti. Gledal sem skozi odtajano okno. Prikazali so se obrisi tanka, stoječega ob cestnem robu. Zdelo re mi je, da raketa ne bo nikoli ugasnila. Toda nenadoma je izginila. Gotovo so jo naši izpodbili. Znova se je vse pogreznilo v temo. Vžigalne krogle so polzele tik nad zemljo. Zdelo se mi je, da je letela ena vzporedno z našim avtomobilom. Molčali smo. Mahoma je avto streslo in začutil sem sunek in udarec po glavi. Ko sem se zavedel, sem videl, da ležim v jarku. Bilo je temno. Dvignil sem glavo in ob nekaj zadel. Razumel sem, da ležim pod našo «cmko«. Poleg mene j? ležal Vencelj. Tudi Selehov je tu ležal. «Ali je prešlo?«, je vprašal, ko sem dvignil glavo. V kotanjo so zadeli. Zavlekel sem te pod avtomobil, mirneje je tu. Ničesar nisem videl, samo slišal sem. Streljanje in žvižganje krogel bilo vse ječ je. «Kaj te glava boli?«, je vprašal Vencelj. »Ne.# «Potcm te bo bolela.« »Bomo li dolgo tako ležali? Treba je vsaj pregledati položaj«, vin rekel. «A jaz menim, da je treba ležati«, je ugovarja! Vencelj. »Se boš že še naležal, dokler ti ne porečejo: ,Hacnde hoch’.« Počasi sem zlezel izpod avtomobila in Vencelj se Je splazil za menoj. «K!jub temu ne morem dalje«, je rekel Selehov. «Drobee granate je prebil hladilnik motorja in vsa voda je iztekla.« ^Ja obeh straneh ceste se je razprostiral temen gozd. Kot toča po steklu so bobneli streli vanj. Težko je bilo razumeti, kdo strelja, ali streljajo naši ali Nemci. «Možno je, da so Nemci«, sem pomislil. Oni si prizadevajo, da bi presekali grlovino. Zazdelo se mi je, da vidim med drevjem ljudi v dolgih belih haljah. Vžigalna krogla je zaplavala povsem nizko mimo Vencljevega obraza. «Ali si videl?«, je vprašal Vencelj in legel v sneg. Vlegel sem se poleg njega. Nato sem izvlekel samokres in napel petelina. Znova sem zagledal med drevjem ljudi. Bližali so se. 2c sem videl obrise njihovih brzostrelk, ki so jih stiskali k stegnu. iV.iHb POGLED NA VASILJEVSKI OTOK. Nato sem zaslišal rusko govorico. Bili so naši brzostrelci. Naibr** so čistili gozd. Spustil s cin petelina in sunil samokres za rob žuhoviriastega plašča. Na desni je z lahkim treskom švignila raketa. Razlila je maib* svetlobo. Mahoma se je iz temne gozdne gmote izluščilo na st0^, d' cves. Cesto našo, «emko» in nas same je obžaril rezek moder jV Bilc. je kakor v pravljici, ali ni se nas mogla dojmiti ta leP° ^ Svetloba je silneje delovala na živce .tot obstreljevanje. Zdel° . nam je, da ležimo na vidu vsem in da nas vsakdo lahko vidi k«110 na dlani. Prava muka so bile minute, ko je raketa visela V Petem je ugasnila in se razsula na tisoče isker. Ležali smo nepremično. (