Največji ilovnuki dnevnik, v Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 « Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IisJ ^slovenskih delavcev v Ameriki. ^ &T5?* - brad every day except Sundays wad legal Holiday 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Clan Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Gongr««« of March 3, 1879. ' TELEFON: CORTLANDT 237$ NO. 166. —- ŠTEV. 166. NEW YORK, SATURDAY, JULY 17, 1926. — SOBOTA, 17. JULIJA 1926. VOLUME JULUV. ^ LETNIK XXXX&, REVIZIJO DAWESOVEGA NAČRTA Nemci se zanašajo na Ameriko glede revizije Dawesovega načrta. — V anglesko-francoskem dogovoru glede dolga vidijo pričetek boja, v katerem se bo morala Amerika umakniti. — Vor-twaerts primerja Ameriko s Shylockom. BERLIN, Nemčija, I 6. junija. — Nemčija vidi V angleško-francoskem zadolžnem dogovoru otvo-rilni spopad v dolgem boju za revizijo Dawesovega načrta, soglasno z utisi, katere se je dobilo vče-(daj v političnih in finančnih krogih. Priznava se, da je odvisno v glavnem od Združenih držav, če se bo skrčilo nemške reparacijske obveznosti kot jih je določil takozvani komite j izvedencev. Ce pa ne bo Washington pristal v tako skrčenje, pravijo Nemci, bo stala Amerika konečno pred e-konomsko združeno Evropo, pripravljeno vprizo-riti represalije proti Shylocku podobnemu stališču ameriškega kapitala, kot pravi socijalistično glasilo Vorwaerts. Govoreč v Porenski včeraj zvečer je ponovil kancelar Marx zatrditev nemške vlade, "da želi zadostiti temu, kar je obljubila." Dostavil pa je, da so mu celo ameriški zastopniki izjavili: — Vi pričakujete od svojega naroda nekaj, česar bi mi v Ameriki ne mogli prenašati. — Dostavil je tudi, da more nemški narod prenesti svoja bremena do meja možnosti, a ne preko njih. V glasilu nemških katolikov, Germania, je bil objavljen članek, v katerem se glasi: — Ce bi Francija ne smatrala revizije Dawesovega načrta za možno, bi komaj posvetila tako energične napore poskusu, da zmanjša svoja lastna plačila v slučaju, da bi bila zmanjšana nemška plačila. Ce pa bi bila nemška plačila skrčena za več kot polovico letnega obroka, potem pričakuje Anglija spravljivega stališča od strani Amerike. Ce pa ni Amerika hotela privoliti v skrčenje svojih zahtev pri dolžnikih, ne bo imela Francija dosti prilike, da bi bile skrčene njene obligacije. — Koncem konca je vsled tega usoda revizij odvisna od stališča Združenih držav. Tukaj prevladuje mnenje, da je problem ureditve mednarodnih dolgov le ena faza povratka k finančni normalnosti v Evropi. Nadaljni in prav tako važni faktor je razširjenje kreditov za stabiliziranje franka in drugih prizadetih valut. V tem oziru bo; soglasno z Germanijo, odločitev odvisna od mednarodnega denarnega trusta. Posledice velikega hotelskega požara. Še vedno iščejo šestnajst žrtev požara. — Coroner je pričel z zaslišanjem glede odgovornosti za veliko nesrečo v Haines Falls. Velike zmede v laškem fašizmu. Nemška vlada skrbi za nezaposlene. Fašisti hočejo' napraviti Nemška država bo pre-konec krajevnim zme-j skrbela dela pol milijo-dam. — Mussolini pod-na nezaposlenim. —Že-pira Turatija v odred- lezniški, kanalski in bah, da se ustavi ambi-. poštni načrti bi ublažili cijozne manjše vodite- iieniir med nezaposleni- HAINES FALLS, X. Y., 16. julija. — Danes je napočil tretji dan, ko raziskuje rešilno moštvo požarno razvaline Twilight hotela, ki je postal v sredo ponoči žrtev požara. Se vedno se išče osebe, katere so pogreša. Dosedaj so našli štirinajst trupelj, večinoma tako sežganih, da jih ni mogoče spoznati. Pogreša pa se še vedno 16 oseb, deloma gostov hotela, deloma pa uslužbencev. Prvo uspešno dejanje z ozirom na nesrečo je prišlo danes zjutraj, ko je pričel coroner Horace Badwin iz Greene okraja z zaslišanjem glede smrti trinajstih o-seb, ko j ih trupla se še vedno nahajajo tukaj. Kakega drugega uradnega dejanja za enkrat ni pričakovati. Kljub temu pa pričakujejo prebivalci vasi poznejše preiskave, da se ugotovi, če so bile v hotelu potrebne priprave za varstvo proti ognju ali ne. General George "Wingate, predsednik Twill igli t. parka, v katerem je stal hotel, je izjavil, da je smatrala v preteklem letu zavarovalnica proti ognju priprave proti ognju za zadostne. Če bi se ne bil razpasel požar tako strašno hitro, bi bilo lahko preprečiti tako strašno nesrečo kot se je dejansk izavršila. Prebivalci in poletni gostje sosednjih vasi so se zbrali, da priskočijo na pomoč preživelim, ki so vsled požara deloma izgubili vse svoje imetje. Delilo se je obleke in železniške listke in skuša se najti mesta za rešene hotelske uslužbence. lje. RIM, Italija, 15. julija. — Au-gusto Turati, generalni tajnik fašistovske stranke, vojuje sedaj narodno bitko z osebno podporo Mussolnija, da očisti fašistovsko stranko njenih "ekstremističnih elementov". Ta kampanja proti krajevnim mi.—Junkerji imajo zaposlenih 800,000 ino-zemcev na svojih posestvih. BERLIN, Nemčija, 15. julija. Neka nemška vladna komisija, ki posluje s pomočjo izvedencev eko nomskega sveta, je završila načr- ŽELEZNA ROKA KEMAL PAŠE Dvajset nadaljnih bo procesir^pih radi za?Qte prp-Kemalu. — Nekateri med njimi so bili voditelji stranke. — Trije so baje pomagali spraviti Turčijo v svetovno vojno. — Izjave na smrt obsojenih. fašistom, ki nadaljuje s svojo ne- te za zaposlenje 500,000 delavce^^ pokorščino napram poveljem iz Ri- pri produktivnih pomožnih po- ma, je imela za posledico zdrob- djetjih, v glavnem na nemških ljenje upornega gibanja v ligur- železnicah, pri poštnem sistemu in Francozi ogorčeni nad Zdr. državami. Francija je ogorčena nad Ameriko vspričo neprestanega padanja franka. — Uveljaviti hoče izvanredne odredbe, da odpravi finančno mize-rijo. krutacije in nadaljna grajenja poslopij. Skrčila bo število uslužbencev v javni službi in omejila konsum gotovih živil, da omeji s tem nakup v inozemstvu. Kravi ne treba rdeče luči na repu. Če bi bil molčal bi užival prostost. Ruski morilec, katerega ni nikdo osumil zločina, je bil spoznan krivim vsled naporov, da dokaže svojo nedolžnost. skem mestu Savona. Amilcare Dupanloup, prejšnji generalni konzul v fašist o vski milici ter voditelj savonske skupine, je bil aretiran ter odveden z avtomobilom v Genovo. Trdi se, da je aretacija končala težak položaj v Savoni, ki je trajal že precej časa. Dupanloup, ki je bil preje kapitan v armadi, je znal ohraniti osebne pristaše med pristaniškimi delavci. Soglasno s krajevnim časopisjem namerava iti fašistovska stranka do skrajnosti, da zdrobi taka gibanja, kajti krajevne prepise je treba pozabiti v namerni, da se lahko koncentrira vse ener-žije naroda na rešitev narodnih problemov. Naopl oficijelna Tribuna je izjavila včeraj: — Preveč fašistov, ki strašno ljubijo krajevne odredbe, ki potiskajo na stran fašistovske narodne in mednarodne aktivnosti in ki se zanimajo le za to, če je kak lokalni Janez, Peter ali Pavel oproščen ali pa poslan v ječo Vlak skočil s tira. Associated Press je razposlala razprave o razmerah v Franciji in Belgiji, v kateri se glasi: — Francija in Belgija se bosta )K>Hlužili najbolj skrajnih odredb, dpreprečita nadaljno padanje francoskega in belgijskega fran k a. Belgija je že v ta namen poverila Rvofemu kralju diktatorske polnomoči in francoski kabinet bo skušal dosegi isto za svojo vlado. Odredilo se bo drastične omejitve vsake vrste. Nadaljno padanje franka je vzbudilo v Franciji vznemirjenje, a obenem tudi občutek trpkosti napram Združenim državam, ker pripisujejo v poslanski zbornici novi polom franka manipulacijam v New Yorku. Kljub nameravanim omejitvam je padel včeraj belgijski frank na 43.50 dolar in francoski na 41 za dolar fran Krava, ki se izprehaja po javni cesti, brez luči na rogovih in repu in brez zvonca, ne krši prometnih zakonov. — je izjavilo okrožno sodišče za panamsko kanalsko o-zemlje ter zavrnilo s tem tožbo nekega Mr. Degnana, ki trdi, da je bil poškodovan in da je bil njegov avtomobil pokvarjen, ko se je zaletel v kravo, ki je last panamske železniške družbe. — Krava, — se je glasilo v tožbi, — se je šetala po javni cesti brez spremljevalca ali drugih sredstev, da se posvari vozove ter ni bila opremljena z varnostnimi pripravami kot je zvonec, ter luč na glavi ali repu. Sodišče, ki ni hotelo dovoliti, da bi bil slučaj predložen poroti, je izjavilo, da tožitelj ni mogel dokazati, da je bila krava "ne-postavna ovira" ter dostavilo, da ni v kanalskem ozemlju nobene postave, vsled katere bi morale živali na cestah opremljene lučmi na repu ali dru-i pripomočki- t. biti z zvonci, MOSKVA, Rusija, 16. julija.-Resničnost starega pregovora: — Morilec obesi samega sebe, — je razvidna iz storije kmeta Timaše jeva, ki je izvršil brutalen zločin, pa bi brez odvoma ušel brez kazni, če bi ne dal policiji migljaja tem, da je skušal izpričati svojo nedolžnost. Pred enim letom je bil Tima-šejev odpuščen iz rdeče armade ter se poročil s hčerko-siroto neke dobrostoieče kmečke družine. Deklica je živela sama s svojo te to in Timašejev se je priženil ter se lotil dela na poljih. Zakon je bil naviden srečen, a žena je umrla šest mesecev pozneje na legar-ju. Čeprav so neugodno razpravljali o tem v vasi, se je Timašejev v teku enega meseca zopet poročil ter pojasnil to svoje dejanje s tem, da je teta prestara, da bi mogla skrbeti za kokoši in prašiče, in da je treba imeti na farmi telesno čvrsto žensko. Kmalu pa so se pojavili prepiri med teto in novo ženo. Prva je zahtevala zase pohištvo in druge predmete ter del dohodkov farme, a zakonska ji tega nista hotela dati. Večkrat je teta pripovedovala prijateljicam, da želi za pustiti vas ter živeti v kakem sa mostanu. Konečno je izginila in Timašejev je odšel k sosedom ter jim pripovedoval, da je izvedla svojo pretnjo ter odnesla * aeboj EAST LIVERPOOL, Ohio, 16. julija. — Pri Summitvile, nedaleč od tukaj, je bilo poškodovanih dvajset oseb, ko so se preobrnili lokomotiva in trije vozovi Chicago, Fort "Wayne in New York vlaka Pennsylvania železnice. Soglasno z dosedanjimi poročili ni izgubil pri tem nikdo svojega življenja. Železniška družba sporoča, da sta skočila dva vogona iz tira in da sta bili blokirani obe tračnici. Vlak je obstajal iz ekspresnega tovornega voza, kombiniranega tovornega in osebnega voza ter petih spalnih vozov. pri kanalih. Včeraj zvečer so dali v oficijelnih krogih izraza upanju, da bo ta objava ublažila nemir, ki prevladuje med dvema milijonoma nezaposlenih po državi. Po včerajšnjih resnih izgredih pred nekim berlinskim občinskim delavskim uradom so se pojavili manjši spopadi v drugih delih mesta med nezaposlenimi in policijo. Glavno krivdo za sedanjo krizo v nezaposlenosti zvračajo povsem odkrito na rame pruskih jun-kerjev ill v manjšem obsegu tudi na rame velikih industrijalcev. Istega mnenja je tudi Otto Hoersing, saški socijalisticni voditelj Reichsbanneja, mogočne republikanske organizacije. Ko so ga prijeli za besedo nacionalistični člani pruske deželne zbornice, ker je obdolžil reak-eijonarne junkerje, da imajo zaposlenih na svojih velikih posestvih 400,000 inozemcev, je rekel Hoersing, da je podcenjeval skup no število, ki znaša dejanski več kot 800,000. Uradne štatistike kažejo, da je v N emčiji zaposlenih 300,000 ino zemeev z dovoljenjem oblasti ter navedel številke v podporo svoje trditve, da je 150,000 mož, večinoma Poljakov, prekoračilo me je na nepostaven način. Dostavil je, da lahko vsak teh priseljencev privede s seboj svoje otroke ter izjavil nadalje, da znaša število teh mladičev, starih več kot deset let, ki opravljajo poljedelska dela na škodo nemškega farmskega dela, 390,000. Koncem svojih izvajanj je rekel Hoersing, da je en milijon ne-nemških delavcev v deželi. CARIGRAD, Turčija, 1 6. julija. — Kenialisti-čna vlada, ki je dala usmrtiti trinajst takozvartih zarotnikov v Smirni, bo stavila v Angori pred sodišče dvajset nadaljnih na temelju istih obtožb. Med obtoženimi bodo možje, ki so vodili komite j zveze in napredka in ko jih mesta so prevzeli pozneje člani sedanje vlade. Obtoženi bodo Džaval bej, prejšnji finančni minister in njegova tovariša, Enver Tallat in Diemal paša. V nekaterih krogih so mnenja, da so ti možje veliko pripomogli k vstopu Turčije v svetovno vojno.. SMIRNA, Mala Azija, 16. julija. — Dvakrat je bilo treba obesiti Cukri beja, domnevajiega voditelja zarote, predno je nastopila smrt. Prvikrat je bil obešen ob vodni fronti, a vrv se je pretrgala pod njegovo težo in padel je na tla. Priče, posebno ženske, so razlagale to kot znamenje, da bi bilo treba žrtev pomilostiti, a krvnik je na smrt obsojenega hitro od vedel pred občinsko lišo in tam je bil Cukri bej konečno obešen. Le Lazo Ismail, znan bandit in zavratni morilec, se je upiral krvnikom. Pričel se je jokati ter kričati, da želi videti Kemal pašo. General Ručdi paša, star 57 let, ki je pet in trideseti leti služil v armadi, je šel v smrt mirno, kot se spodobi hrabremu vojaku. Džambolet bej, prejšnji minister za notranje zadeve, je napovedal nesrečo za kemalistično vlado, predno je šel v smrt. Halis Torgut bej, poslanec iz Šivasa, je kričal: - Bog, reši me! Trupla so pustili viseti do opoldne, nakar so jih pokopali. Ženske so se pulile za koščke vrvi obšešenih, na temelju stare vraže, da prinaša vrv obešenca srečo. Prejšnje poročilo se jdasi: CARIGRAD, Turčija, 15. juli- predmete, ki so bili last njegove prve žene. D^ianski pa je umoril nesrečno žensko ter skril njeno truplo pod izkopani breg bližnje reke. Nato pa je napravil Timašejev svojo zadnjo in usodepolno napako. Da odpravi sum, ki pa soglasno s pričami sploh ni obstajal, je poslal neki prijateljici umorjene tete pismo, katero je navidez pisala sa ma in v katerem je sporočila, da se nahaja na poti v samostan, kot je že dolgo nameravala. Nato so prišle običajne povodnji tekom pretekle spomladi, ki so izpodko-pale bregove reke ter prinesle popolnoma razpadlo truplo skoro v vas. Tudi za slučaj, da je bilo truplo ono pogrešane tete, ni bilo nobenega dokaza, da je bila umor je na ali da jo je umoril Timašejev Njena prijateljica pa je bolj skrbno premotrila pismo ter ga poka-"zala policiji. Izvedenci glede pi Bav v občinskem sodišču v Sama-ri so soglasno izjavili, da 4e pisa dotično pismo -Timašejev. Pobil je maksim^lro kazen sovjetske Ru sije za uz^or, — osem let v samota ni ceUei. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR "GLAS NARODA", NAJVEČJI državah. ja. — V Angori se pripravlja nadaljna tragedija v zvezi z zaroto, da se strmoglavi vlado Kemal paše. Dvajset politikov, ki so se preje udeleževali vodstva komiteja napredne unije, in ko jih prostore so prevzeli člani sedanje vlade, bodo procesirali na temelju obtožbe, da so skovali zaroto, da strmoglavijo vlado ter si prilaste polnomoči. Med obtoženimi so Džavat bej, prejšnji finančni minister ter njegova tovariša Enver Talaat in Džemal paša, ki sta baje izvedla morijo leta 1915. Vlada trdi, da ima dokaze, da so delovali na tajnem za strmo-glavljenje sedanje vlade. Isto sodišče, ki je v torek v Smirni ob- sodilo na smrt 13 mož, ki so bili včeraj obešeni, bo v Angori procesiralo te unijoniste. Zvest konj sme uživati življenje. LONDON, Anglija, 16. julija. J£ralj Jurij je razveljavil smrtno obsodbo, izrečeno nad "Old Joe". Old Joe je lep bel konj v starosti dvajsetih let in celih petnajst let služil v Life Guards. Hoteli so ga ^izročiti koinjedercu, a sedaj bo preživel preostale dni svojega življenja v miru in parku Windsor palače. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi y dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofifcevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo Dinarji 600 ____$ . 1,000 .... $ Pristojbina m Isplft-»U smerHkfc Jer * JagwflavUl te .Italiji znala kafcsr ■ledi uS Mftfijt tMtt& 73 lev; od f38. MVVU 50 $300. pe S eaafe 51 Din..........600 .... $ 9.46 Lir............1Q0......$ 4.20 Din..... 1,000 -----$ 18.60 Jar............300 ......$840 Din..........9,500 .... $ 4fc26 Ur ............900 ............$11.85 Din..........5,OQO .... $ 82.00 Idr ............600......$19.25 Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Idr...... 1000 ......$37.50 Za poBljatre. ** Posegajo DesettisoC Dinarjev aU pa Dvatteoč Ur dovoljujemo poseben s^ejtim primeren popust. Nakasila Pe bnejavne« pUw ix vrinjeno t oajkrajien baa ta* FRANK SAKSER S T A T E~B A M-K 82 Cortlandt Street Phone: cobtlandt etroleja. Drobne dihalne cevi nerazvitega komarja se napolnijo z oljem, ko sili na površino, in mladi komar se zaduši. Že malo kapljic petroleja ali vsakega drugega olja zadostuje za ustvarjenje težke plasti nad precejšnjo površino vode in tako prepreči razvoj komarjev. Treba je tudi pokriti vse po^de, kjer se voda nabira in dolgo stoji.* Deževnica v nepokritem sodu ali jarku služi za zarejališče milijonov komarjev, in že par cinastili posod, napolnjenih z deževnico, utegne zarediti toliko komarjev, da jih bo dosti za vso soseščino. Vporaba olja je mnogokrat nepraktična, zlasti ako bi bilo treba pokrivati s plastjo olja celo ježevo ali počasi tekočo reko. V takem slučaju je najboljše, da se zalaga to vodo s takimi ribami, ki rade požirajo komarjeve ličinke in zapredke. Takih rib je več vrst. — Kdor bi se interesiral za take ribe in bi rad znal, kje jih je dobiti, naj se obrne pismeno na State Department of Health, države New York. Jugoslavia irredenta. V Idriji je dobil rudar Ivan Krašna od tajnika rudniškega sindikata obvestilo, da je odpuščen iz službe, ker je baje v neki sindikatovi seji govoril v protidržavnem smislu. CelA Idrija se čudi in odpust se komentira, kakor zasluži. Predelska železnica. Prihodnji mesec pridejo skladišča. v Trstu pod avtonomno u-pravo, kateri bo. načeloval posla5-nec Banelii. V pogovoru s fašistovskim novinarjem je omeitjeni Banelii o-menjal potrebna pristaniška dela, ki se vrše in se bodo še vršila. Na pripombo, kako treba misliti na industrijsko povzdigo primorske pokrajine, je odgovoril Banelii, da vlada ve, da so na razpolago v omenjeno svrho vsi elementi, ali da pride do industrijskega razmaha, mora Trst doseči predelsko železnica, ki bo služila uveljavljenju zaledja in gospo- darski ekspanziji v inozemstvu. Banelii je optimist in misli, da se vse izvrši tako, kakor si on načr-tava v Trstu. Tam v Milanu istočasno vrtajo predor skozi Alpe proti Monakovemu in postavljajo predelsko črto čisto na stran. Gotovo pa je, da se bo Trst še dalje in morda vedno živahneje boril za predelsko progo. Ali jo doseže ali ne, kdo ve? Se 'optimistični poslanec Banelii* bo skomignil z rameni. Ustanovitev dalmatinskega društva za narodno zgodovino. Te dni se je ustanovilo v Zadru društvo z imenom "Societa dal-mata di storia patria', ki ima na-flogo proučevati in raziskovati vsa polja zgodovine, umetnosti, literature iz življenja dalmatinskega^ pri čemur imenujejo Dalmacijo, vse ozemlje, ki ga je v prvi, drugi, in novejši dobi pridobila Beneška republika, Beneški Albanijo in Dubrovniško republiko; Društve bp žfcisti 4*opisal, marsikaj sem že pozabil, toda glavne momente sem si dobro zapomnil. Govorim trinajst polarnih jezikov, bil sera o-petovano tolmač raznih ekspedi-cij japonskih zvezdoslovcev na čel z univerzitetnimi profesorji, bil sem 150 kilometrov od severnega tečaja in često me je vleklo tja. kamor še nikoli ni stopila človeška noga. Izmed vseh polarnih raziskovalcev cenim samo Amund-sena. Slišal sem o raziskovalcu polarnih krajev Muellerju in njegovi spremljevalki Enny iz Seattla, ki sta živela baje eelo leto na vzhodni obali Alaske ter fotografirala na otokih življenje Eskimov. Ko sta se vrnila, sta. razkazovala svoj film po gledališčih in izdala knjigo. Kdor jo je čital in kdor pozna razmere v teh krajih, se je rpač lahko smejal. Ko sem preči-tal to knjigo tudi sam, sem se čudil, da zna Mueller tako spretno varati javnost. Zdaj še kratek pregled glavnih postojank na mojem prvem potovanju. Od lrkutska sem šel skozi celo vrsto mest in naselbin, videl sem Honustok, Kacugo, Vitimsk. Jakutsk, Žemčik, Oleknunsk, Ver-holensk, Verhojansk, Koskljut-šin, Petropavlovsk, zaliv Sv. Lovrenca, Volodimir, Anadyr, Severni Parnas. Spoznal sem Noma-ne, Jakute, Lamute, Tunguze, Čukče, Čukčene, Čaučnse in razna druga divja plemena. Moje potovanje je trajalo 864 dni. Preračunal sem, da sem prehodil peš nad 17.000 kilometrov. In zdaj se mi zdi, da sem mnogo starejši kot v resnici. ZAGONETEN ZLOČIN Te dni so našli pri vasi Provo-zov na deškem, kakih sto korakov od deželne ceste na smreki obešenea, v katerem so spoznali Josefa Licha iz Račetim?. V bližini so našli okrvavljen nož, pa ČRNI SULTAN Mehmed Vahidedin Han VI., ki je nedavno v prognanstvu u-mrl, je zasedel turški prestol leta 1918, nekaj meseeev po končani svetovni vojni. Takrat je bil star okrog 75 let. Bil je mlajši tudi trava krog noža je bila okr-*brat Abdula Hamida — rdečega TT Q1»! i AVI o nViloctl CA/lilA r»/v 4- nil 1 4 M M V^l-! __" ____ vavljena. Oblasti sodijo po teh sledovih, da so neznani zločinci sultana. Neki turški pesnik mu je dal priimek črni sultan. In res Licha napadli in umorili. Lich jeirau je ta priimek pristojal. Mož šel opolnoči po cesti proti Kraljevemu Gradcu, kamor ga je kli-ealo okrajno sodišče kot pričo. je bil slaboten, suh, zelo temne polti in plahega pogleda. Za časa Hamidovega vladanja, je bil Meh- Neznani zločinec je Licha udaril .med edini član vladarske hiše. dast. Poleg tega je imel mladi j ki svoje domovine. Podkupil je s kolom po glavi in ga vlekel nato k smreki, da ga obesi in s tem izbriše vse sledove. Lich se je najbrž po udarcu zavedel in zabodel z nožem enega izmed zločincev Potem se je znova onesvestil in tako so ga zločinci obesili. Lich se je pravdal z vdovo Bit-nerjevo iz Plamic, ki je bila o-sumljena, da je zastrupila svojega moža. Tožil jo je, da mu mora plačati 2000 kron, ki so bile vknji žene na njeno hišo. Bitnerjeva je pa izročila sodišču dokument, ki ga je podpisala sama, njen Ijub-ček, sin umorjenega Licha. Bogu-mil, in stari Lich, ki je napravil na listini samo križec, ker je bil nepismen. V dokumentu stoji, da je stari Lich Bitnerjevi dolg odpustil, in sicer v zahvalo za to. ker jo je posilil. Bitnerjeva je prišla k deželnemu sodišču, kjer bi se bila morala vršiti obravna va, toda stari Lich je ta čas že vi sel na smreki. Umora sta bila takoj osumljena vdova Bitnerjeva in njen Ijubček, sin umorjenega Licha. Ljudje so govorili, da je Lich baje izjavil, da namerava pred sodiščem izpovedati, kdo in kako je zastrupil Bitnerja Baje ga je zastrupila žena. in ker se je bala priče, je dala Licha umoriti. Po povratku iz Kralj. Gradca je bila Bitnerjeva aretirana. Izjavila je, da je prenočila v Kraljevem Gradcu, kamor je dospela že v petek zvečer. Svojega moža ni zastrupila. Zastrupil ga je baje Lich sam, ki je vtihotapil strup. Zastrupil ga je zato, da bi mogel ž njo živeti v konkubinatp. Sin u-morjenega Liclia je bil aretiran v neki vasi, kjer je kupoval pse. Bavil se je s pasjo trgovino, jedel je pasje meso in prodajal pasjo mast. Tudi njegov oče se je pečal s tem poslom. Mladi Lich odločno taji, da bi bil umoril očeta. — Baje je prenočil usodne noči v vasi Plasnici, kjer je zgodaj zjutraj skuhal kavo deci, ki jo ima z Bit-nerjevo. Toda vrv, na kateri je visel stari Lich, je bila njegova ki je živel s sultanom v dobrih odnošajih. Mehmed je Abdul Ha-midu celo pomagal vladati. Ta čas je bila Turčija pod najhujšo strahovlado. Mehmed je bil glavni vohun v službi svojega brata. Bil je eden glavnih stebrov ko-rumpiranega Hamidovega režima in največji sovražnik vsake reforme. Ko je leta 1908 izbruhnila mla-doturška revolucija, je Mehmed izginil. Njegov brat je bil vsaj e-nergičen in hraber, dočim je bil Mehmed boječ in nesposoben za vsako energično akcijo. Pač pa se je izvrstno hlinil. Bil je pravi moralni evnuh. Takoj ko je zasedel turški prestol ,se je nastanil v dvorani Ildzi, kjer je bilo obenem policijsko ravnateljstvo. •-ft:j;i ev. f Bilo je to veličanstvo Henri I. ! Vladal je devet let. Da bi ušel Tri leta se je ustavljal Abd-el Krim Špancem in Francozom, — prav tako dolgo, kakor Jugurta! pregnanstvu, se je Henri sam u-Rimljanom. Pa je padel dol s pre-jsmrtil. Njegov naslednik je bil stola svojih sanj, 44 let šele star;;mulat Bover, tega naslednik pa vse je pokopano, svetovna slava, j Solouque, poznejši cesar Faustin sultanat in kalifat in prvenstvo v i- Seveda so tudi njega zapodili. ČLANEK 185. Skrb za otroka v postelji. Pogoste izpremembe v položaju dočim je otrok v postelji so važne, ne le za počutek otroka, temveč tudi da se prepreči kon-gestijo kateragakoli telesnega dela. Otroka na.! se umije vsak dan z gobo ali mu da kopelj. Kopelj za mrzlico (nekako 90 stopinj Fahrenheita) se lah go da enkrat ali dvakrat na dan, še bolj pogo-(sto, če je mrzlica močna. Temperatura. Temperaturo kopeli, je treba meriti s toplomerom. Pri kqp^n/' Dikta- bolnega otroka je treba strogo turi Enver paše se ni upiral. — Brez sramu je sprejel angleško pomoč in pokroviteljstvo. V času, ko je potrebovala država e-nergičnega in odločnega vladarja, se je skril Mehmed v svoj harem, ker je bil še na stara leta prijatelj ženskega spola. Leta 1922, ko je bila Turčija na robu propada, je bilo v sultanovem haremu nad 30 odalisk. — Sultan Mehmed je bil takrat star 60 let. Kljub temu je imel dve zakonski ženi, eno 50, drugo 321et-no in loletno ljubico, hčerko svojega vrtnarja. In kljub protestom dvornih krogov se je s to deklico poročil. Tako se je Mehmed zabaval z ženskami v času, ko je bil ves turški narod pod orožjem. V Anatoliji so šli starci, žepe in de-ca v smrt, ker«o morali nositi na bojišče strelivo. V teh usodnih trenotkih je Mehmed brezskrbno užival medene mesece. Nesrečnež ni razumel, kaj se v Turčiji godi. Že spočetka je obsojal Kemalovo akcijo. Na njegovo povelje je bil junak turške neodvisnosti obsojen na smrt. Sodilo ga je cerkveno sodišče. In ne samo to. Dočim se je turški narod boril in žrtvoval za nacijonalno idejo, je sklenil Mehmed sporazum s sovražni- Lieh krvave hlače. Po zasliševanju nekega Hruške se je izkazalo, da je Bitnerjeva s svojim ljub-čkom nedavno najela Hruško, da bi za štiri stotake umoril starega Licha. Toda Hruška je to ponudbo odločno pdklonil. Orožniki iščejo sedaj napadalca, ki ga je stari Lich pred smrtjo ranil z nožem. Vse kaže, da je bil sin udeležen pri umoru lastnega očeta. 0 CEM SANJAJO DEKLETA-. Kr. komisija za upravo kvamerske pokrajine je bila pred kratkim imenovana. Predsednik j% podprefekt G. Orto-lapi. Član k^mutije je tudi g. inž. Pomladiš is Bistrice. To bi bil lahko naslov komedije ali pa tudi doktorske disertaci* je. V višjih dekliških šolah bi lahko dajali gojenkam naloge s ten. naslovom. Dokaz, da so take naloge zelo prikladne, nam nudi profesor Felix Gaife, ki je dal di-jankinjam nalogo: — V katerem stoletju bi hotela živeti f — in — Zakaj baš v tem stoletju? — V zadnjih klopeh, kjer so secTele starejše gospodične, so dolgo razmišljale, končno pa so se odločile za dvajseto stoletje. Samo ena je bila za srednji vek, češ, da so hodili takrat po svetu vitezi, ki jih zdaj -žal ni Več. * Na vprašanje, zakaj najraje žive v 20. stoletju, so dijakinje odgovorile, da zato, ker lahko štur dirajo, hodijo same na izprehod in nosijo kratka krila. Nekatere so omenile tudi dečjo frizuro kot glavni vzrok, da žive najraje v 20. stoletju. feOJAEX MAKOČAJTS SE NA "GLAS NAJbODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. - _ Oerkeze in druga divja plemena, ki so se borila na strani Grkov za kalifat. In ko so Kemalovi pristaši odvrnili napad združenih sovražnih sil, se je Mehmed hitro zatekel pod angleško pokroviteljstvo. Dne 12. novembra 1922 zgodaj zjutraj je zapustil s svojim sprem stvom dvorec Ildzi in pobegnil na angleško križarko. Nekaj dni poprej je general Rafet paša zasedel Stambul in otomanski dinastiji je pretila nevarnost, da bo a-retirana. Angleški čoln je čakal v pristanišču. Od dvorca do pristanišča so bile postavljene angleške patrulje, da ščitijo sultana, če bi ga hotele razjarjene mase napasti. Čez nekaj minut je stopil zadnji potomec Osmanov na krov angleške križarke Mal-va. Kaj takega se v zgodovini še ni pripetilo. Kalif, poglavar tri-stomili jonskega muslimanskega sveta, se je zatekel pod okrilje krščanske države. Prerokov namestnik na zemlji je sprejel pokroviteljstvo gjaurov. S tem je bila končana velika epoha v zgodovini islama. islamu. Daleč proč od ljubljenih gora in planinskega cvetja bo za-djučil tek svojega življenja ujet- Taka je usoda črnih vladarjev. A dočim so pravi črnci smešni in naduto neumni, temnopolti se- nik Francozov, kot je zaključil mitski in hamitski vladarji resni svoje dni na otoku Sv. Helene ve- , in ponosni, v bistvu navadno ve- liki .Napoleon, ujetnik Angležev. Abd-el-Krim je orijentalee, je fa-^hoče. talist, vdal se bo in bo rekel: — Inšajah, — kakor Bog hoče. . . Prav tako kot danes on, je dejal pred 78 leti neki drug Seve-roafrikartec, slavni Abd-el-Kader izročajoč po 16-letnem boju svoj meč francoskemu generalu La-raorcieru ~ liki možje. Jnšalah, — kakor Bog Čudovito novo zdravilo za stare in mlade. Defuje kot čar na szn in žveplo ui \ s\er, ki do gieciai in pazil, ce|SivC€m ,.udovito je kako hitro p^^e delate tako z menoj .kakor se |2ivahnOBt in mop isčrpanim živcem in mišicam: dda rdečo kri. močne, umirje-povoča odporno moč. Daje panec, dober tek, fino prebavo regularno delovanje čreves in voljo za de- 1 , . n«. 1 niiBirmn. u'* spodobi, bicer se pa zgodi vse po ■ne živce in Alahovi volji. — Godilo se mu je ožlvVajo* J rppnmrnn n*> paziti na to, da se otroka ne pre hladi, da se ga ne prestraši ali razburi. Mrzle obkladke ali čepi co z ledom se lahko položi na gla vo tekom mrzlice med kopainjem da se zniža temperaturo. Ce so noge in roke mrzle se lahko upo rablja steklenice z vročo vodo. Hrano je treba skrčiti v vsaki akutni bolezni. V bolezni je zavživanje vode velike važnosti. Vodo je treba ponuditi v pogostih presledkih, če je mogoče vsako uro, dokler je dete prebujeno in množino, zav-žito v 34 urah je treba zaznamovati. Bolan otrok mora iti vsak dan na stran. Ce treba, se lahko v ta namen rabi enemo ali pa gorko vodo. Tudi množino urina je treba zaznamovati ter dati otroku več vode, če je premalo urina. Prečitajte te članke vsaki teden ipazljvio ter jih prihranite za bodočo uporabo. Angleško vojno brodovje na našem Jadranu. V kratkem obišče angleško sredozemsko brodovje jug. pristanišča. Prvi oddelek prispe v Split. Drugi oddelek se usidra v »Sibe-niku, tretji oddelek pa v Boki Kotorski. Dne 23. julija je prispela v Du-i brovnik admiralska ladja "War-spite" ter bojne ladje "Resolution", 'Royal Oak' in "Montrose". NEBAŠITE JIH PREVENT Pretep med naborniki. V Rostoharjevi gostilni na Dolenjski cesti sta prišla navzkriž v pijanosti nabornika Anton Žni-daršič, ter Alojzij Ambrož iz Šiške. Po kratkem prepiru sta si skočila v lase, razvil se je pretep, obmetavanje s kozarci, kar vse je končalo slednjič s tem, da sta o-stala končno oba močno poškodovana na bojišču. Razborita petelina sta bila pre peljana ▼ bolnico, kjer sta bila obvezana in nato izpuščena. Žepi so bili izhajdeni koncem šestnajstega stoletja, in V gotovem oziru je bila ta iznajdba dvomljive vrednosti. Člo^efe nehote zbaše v žep vsakovrstne stvari. Kaj ne, da ste že sami neštetokrat rekli svojemu sinu, naj ne nabaše žepov preveč. Se slabša navada je pa zabasan želodec, ki ima za posledico neštevilng ne prijetnosti. Posebno sedaj v poletnih dneh je vsaka zmota v jedi kakor Krimu: dokler je bil srečen, so ga častili in so se ga bali kot kralja puščave; a sreča je šla in vedno slabši je bil odmev na levovo rjovenje, vedno večje pa število tistih, ki so ga zapustili. Ley se je vdal in prepeljali so era v Toulon. Ko so stopili na žalostno trdnjavsko dvorišče, je začela njegova sivolasa mati bridko joka ti; on pa je prijel svojega ljubljenega sina Tamija za roko in rekel : — Alah je tako hotel, zgodi naj se njegova volja! — Dolgo časa je bil zaprt in šele Napoleon III. mu je dal prostost. A te prostosti ni smel uživati v domovini, v Algeriji. v Sirijo je šel in živel tam še trideset let. Leta 1883 pa je prišel ponj Asrael, angel smrti,, in ga je nesel seboj v sedma nebesa. Krim in Kader nista edina kralja Severne Afrike, ki se jima je tako godilo. V pirenejskem mestu Pau živi od leta 1915 naprej sultan Mulej Abd-ul-Azis, ki ga je iz Maroka pregnal njegov brat Mulej Hafid; in prav ta Mulej Hafid je sedaj tudi na Francoskem; — preveč je bil grozovit, zapodili so ga, sledil mu je tretji brat Mudej Juzuf. Ta je pa pameten, računa z razmerami, pomagal je Francozom proti Krimu. Prišel bo v Pariz in ga bodo slavili na francoski narodni praznik, kot dobrodošlega gosta iz črne dežele. Ne samo kralj, tudi kraljice so morale v pregnanstvo. Spomnimo se na lepo in slavno kraljico Talii-tija, Pomare, ki se je leta 1843 za zmeraj poslovila od bajnolcpe-ga svojega otoka ob valovih Južnega morja; spomnimo se na zadnjo kraljico Madagaskarja, na Ronavalono III., zadnjo iz rodu Hova, znanega po grozovitosti, despotizmu in sovraštvu proti Evropejcem. Francoska revolucija je poslala klie o enakopravnosti in bratstvu tudi v Ameriko, in tam se je na otoku Haiti proglasil za predsednika republike Toussaint L'Ou-verture. Kmalu je bil pregnan in Haiti si je volil poslej predsednike in cesarje, čisto po načinu Francozov, a brez njih veličine. Beremo o zamorcu Dessalinu, ki se je kot Jakob I. proglasil za kralja Haitija leta 1804, torej v istem letu, ko j ebil izvoljen za cesvja Francozov Napoleon. Že čez dve leti ga je premagal in u-moril Henri Cristophe, prej zamorski suženj. Odstranil je tri-[ noga, vzpostavil je republiko, to se pravi, sedaj je bil on trinog. — j Pozabil je nauke preteklosti, iz predsednika se je izluščil cesar. lo. Če so ne počutite dobro, je vaAa dolžnost napram sebi In svojim prijateljem. da poskusite Nuga-Tone. Jemljite ga par dni in r-e se ne počutite boljši, vrnite ostanek zavoja lekarnarju ln on vam povrne vaš denar. —Advt't nevarna, vsled česar imejte Triner jevo Grenko Vino pri rokah. To zdravilo pomaga k poletni udobnosti. Odpravi iz želodca vse nadležne snovi ter uravna prebavo. "Odkar sem začel piti Trinerjevo Vino, se počutim novega moža", nam piše Mr. Felix Perez, Los Angeles, CaL, 6. juiija 1926. Če vam vaš lekarnar ali prodajalec ne more postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111: - * /Ad.) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je nampujen potovati ▼ Btar! kraj, Je potrebo, da Je natančno pon.?en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naSe dolgoletne izkufinje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnl.3ke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedr2avljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem Žene ln otroke do 18. leta brez. da bi bili Šteti v kvoto. StarlSi in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ,sGlas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 89 Oorfhutdt gtr*» *«w York, M. T. " . * GLAS NAKOPA, 17. JUL. 1926 P V« I« - • V • f• • p sirota cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "OUi Naroda" priredil O. P. Estetiene čustvovanje. (Nadaljevanje.) Skotila je pokonci ter stoje še enkrat prečitala pismo Georgi-ne. Aii je govorila vsaka beseda tega pisma nepobitno resnico? Saj je vendar poznala svojo sestrično. Sklenila je iti k njemu ter se informirati . . . Stekla je po štirifi stopnjicah k njegovemu ateljeju, ne da bi občutila utrujenost. Pogled na zaprta vrata, ki so nosila njegovo ime, jo je nekoliko streznil. Kaj pa? če mogoče ni sam? Pričela je prisluškovati, a ni mogla ničesar slišati. Konečno pa je bilo čuti smejanje in šepetanje . . . Domnevala je, da j«' spoznala glas Juane. Stresla se je. Dve debeii solzi sta se prikazali v njenih očeh ter zdrknili po lieu navzdol. Počasi in okorno, kot bolna na smrt, se je opotekla po stopnji-eah novzdol ter se vrnila zopet domov. Imela je občutek, kot da je njeno srce zmrznilo in tresla se je po celem telesu. — Le ne misliti. — je bila njena edina želja. Solnce zahaja, 'ferfčfn je zlate žarke pošilja materi zemlji kot pozdrav in kliče: na svidenje-! — Oko mi obvisi z občudovanjem na zatonu, oranžno zlat m rožnat odsev oblakov bi rado zadr- mo lahko o idealni lepoti. - Glavni znak idealne lepote je lepa duša. Dve sta poti, ki vodita človeka do tega zaklada. Ena Kjer ni veliko ljubezni, tam tudi ne iščimo lepote. Isto velja o možu, ki bolj ceni razbrzdano, neredno življenj«, gostilno, cesto in klet vino, kot lastno zdravje, vestnost, lastno izpopolnjevanje, družino, zmerno zabavo in umetnost. Nepopisno lepoto nam nudi na- je združena z žrtvijo, to je trp 1 j en je, ki utrdi in dviga človeka, *ava sama, v naši duši vstaja eu-žalo, a ta daljna lepota izgine in ako ima dovolj moči v sebi, ki ga stvo občudovanja, navdušenja in odseva kot občutena vizija v du-. ši. Noč se bliža dostojanstveno in v duši vstaja nova slika, vzbujajoča nova čustva, ki se prelivajo v eno in isto misel: — Narava, kako te ljubim! Dalje gre korak. Vstavi se pod oknom. Akordi! Mehka, otožna melodija zadoni in sega do srea. Nehote se vprašam: — Kdo je u-bral te glasove v lepo harmonijo? Kakšna je bila duša človeka, ki je dala iz sebe toliko razodevajoče se lepote? In čigave so roke, ki z razumevanjem sledijo mrtvim notam in jim dajejo življenja? Vera je pravilno slišala. V ateljeju Ter Velpsa je sedela Jua- Tn zopet vstaja v duši čustvo, ki šepeta: — Umetnost, kako te ljubim! Lahek korak me nese dalje, o-ko sp ozira in v naglici išče lepote. Obvisi na izrazil em obrazu, na lepi postavi, na lepi sliki v izložbi, na lepi stavbi. . . • Kako žejno je človeško oko, še na. Prišla je še zgodaj, oblečena v pikantno obleko. Svojo mulntko je pustila doma. f* — Prihajam danes ze drugič, da vas vprašam, če me hočete slikali. iS< daj pa je zadnjikrat, — je rekla koketno ter potisnila klobuk nekoliko na stran, dočim se mu je smehljala v obraz. Stal je preti njo, z rokama v žepih svojega jopiča. — In danes poznate moj odgovor? — Da. Ni prav, Mis* Juana, da na tak način zlorabljate svojo moč • bolj žejna je duša, ki išče in išče. nad menoj, — je rekel nekoliko očitaje ter ji zrl v obraz. j Kolikokrat zaman ? Kolikokrat je Za mejala se je. I varana? Ne, nikar, le mkakega — Svojo moč nad vami sem si morala težko priboriti in še sedaj razočaranja! Lahkokrila beži. hi-i je nisem svestn. , ti, se ustavi, posluhne. Lepoto isti vendar, — žalibog, — je odvrnil resignirano, — kajti de- če v naravi, na cesti, doma, v hiši janski !»i moralo biti popolnoma drugače. Pravzaprav bi vas moral . božji, v gledališču, v knjigi, v se-sovra/.iti ali vam vsaj čestitati kot bodoči princesinji Filip. j bi, v možu, v ftrocih. . . . Vaše ime ne pomenja nič manj. Vaše ime je velikega umet- In duša ponavlja — celo v raz-liika in prav taka rada bi se imenovala Mrs. Ter Velps kot visokost, očaranju — vedno isti refren: Henriku je šinila kri v glavo. — Lepota, kako te ljubim! — li> vi ste prišla, da mi poveste to, Juana? Ne bilo bi prijetno živeti, ako — Mogoče. i nas ne bi obdajala lepota narave, Potem vas ne smem varati, jaz ... j in pust bi bil človek, ako bi ne Energično mu je zaprla z roko usta. ( bil prežet estetičnega čustvovan- — Nočem ničesar več slišati o tem. To je odpravljena stvar. Ni- ja. < » sar ji niste dolžni, Ter Velps, prav uičesad. Zakaj pa vas ni znala j Narava ne skriva svoje lepote, dr/.uti * Mi ni pa ne boste ušli. Ona je svetnica brez krvi, ki se razu-' vse, kar je v njej in na njej, nas me le na tir, s človekom ali z doživetjem in miloba, to so stebri, ki podpira- popolnoma pristranske osebnosti, jo njegovo duševnost. J Ali ie vsak umetnik estetik? V ženski duši so ugodna tla, da ■ ^ prav lahko odgovoriti na to se izvije iz njih lepota. Njena ne- vprašanje, a resnično je, da lepa žna narava teži k estetienemu, le- skladba, dobra pesnitev in umet-pemu in dobremu, s prirojenim n»ški umotvor povzdiguje naše linštinktm išče ravnotežja med čustvovanje. Za nizkotne misli ni duševnostjo in nravnostjo. I nje- tpdaj prostora v naši duši. Toda na gracija mora biti naravna, es- literarna vsebina zamore ob raz-tetiki je vsaka pretiranost tuja. kritju raznih nesreč, hudobij, elo- Ako naletimo v ženskem tipu le v , Kako se udejstvuje estetično čustvovanje v posameznem člove (ku? svetega, lastni zunanji svet — dom in vse, kar spada v to okrožje — je pa izraz njene osebne es-tetičnosti. V delu, v govoru, v nastopu, v i spretnosti njenih rok, v njeni obleki, na obedni mizi, na zidovih, v omarah, povsod stoji zapjsano, Naznanilo. Slovensko Samostojno Bodniškr. Podporno Društvo v New Yoiflcu priredi v soboto, dne 23 oktobra VINSKO TRGATEV, ki obeta nekaj posebnega. Priprave so že zdaj v teku in odbor je kupil A t water Kent Radio Set, 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Cherbourg; Olympic, 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Bailin, Cherbourg, Hamburg. Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington, Trst: Columbus, Cherbourg. Bremen: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: , Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; bourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 13. avgusta: Miiuretania. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg. Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Reflolute, Cherbourg. Hamburg, 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. Homeric, Cher- 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trat. T. septembra: Berengaria. Cherbourg; George ■Washington, Cherbourg, Bremen; Derfflinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andunia. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg. 8. septembra: Mauretuuia, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia, Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, III. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Bailin, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thur ngia, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. koliko estetienega čustvovanja je,stv. 20 za $100.00. ki bo takrat iz-v nJej- >reban v korist društ. blagajne. V skupnem učinku. Le v harmoniji duše in telesa je prava lepota. Postava, obleka, način nastopa, govorica, a v pryi vrsti izraz obraza, ki ^je zrcalo dnse, to so značilni znaki, ki družijo in dvigajo v človeku estetiko. Nič ne sme biti na njem, kar Jji motilo harmonije notranjo in zunanje lepote. V tej harmoniji je u-dejstvovana prava vrednost žlo-veilpga bistva, v njej je moč in^ t. 1_____L__m i _ • • Način, kako postopa z možem, kako vzgaja otroke, kako sprejema znance, kako postopa z bolnikom, z revežem, s služkinjo, razodeva nehote njeno pojmovanje o lepem. Po naravi estetično obdarovana žena sledi nehote notranjemu impulzu, iz ljubezni do lepega u-dejstvuje svoje estetično čustvovanje, a gorje, ako se neobdaro-vana žena ne zaveda te pomanjkljivosti in si je pe privzgoji. — Tedaj je kot cvetlica brez duha in značilne barve. Človek brez estetičnega čustvovanja živi nelepo življenje, on sam je podoben pustinji disharmonije, ki ne osrečuje ne sebe, še manj druge ljudi. Kje najdemo lepoto izven človeške duše T V vsakem predmetu, v delu, v naravi ,v umetnosti. Vse, kar je v tesni zvezi s človekom, ima svoj pomen. Ceniti mora vsak -predmet ne Je radi njegove stvarne vrednpsti, pač pa radi njegove lastne vrednosti. Dekle, ki povalja m onesnaši oblekp, je ne eeni; gospodinja, ki ne očedi skrbno stanovanja, ker ne ljubi lastnega doma — |n ne skuha kos^a skrb-pp. ni Jje površn^, ona. ne l^jjfyi }e- pote, v, pravega čptnefffr Kdor šg nima Radio v svojfem 9in-novanj*i, ali pa želi boljšega, naj izbere /reb, dokler se jih še dobi pri tajniku Jože Pogachnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, J*. Y„ ali pa pri Glas Naroda, 82 Cort-tandt St., New York, N. Y. (ox) Veselični odbor. FQZQB &OJAKI! CUNARD ČRTA OBJAVLJA SVOJ VELIKI IZLET JUGOSLAVIJO preko Cherbourga s parnikom BERENGARIA ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO. 22. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom g. Vukovioa, člana našega newyorskega urada, ki je poplnoma izvežban v evropskem potovanju. • -f idLli JUGOSLAVIJA VAS BO PRISRČNO POZDRAVILA! Vsi oni, ki nameravajo obiskati JUGOSLAVIJO to poletje ali jesen, najboljše store, fe se pridružijo tej skupini izletnikov ter potujejo na BEREXGARIJI in se iznebe vseh skrbi. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. . Prosti pouk •■ glede državljanstva in priseljevanja je vsak četr: tek in petek med 1. uro popoldne in 10. nro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Heater & Essex Street. New York City. Vprašajte za zastopnika Iiegije za Ameriško Državljanstvo. sreča, ie bogastvo. Tedaj govori- okusa, ie manj pa estet&nostL — ' * " ... .. .. Prav vsakdo-r I kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj ku-0uje; kdor kaj prhala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — : „'• -7. . .. .'r.-Jš.r.-icv i / r 1 ^ - . "Glais Naroda*\ -U4E, i' SAMO 6 DNI PREKO ■ ogromnimi punlU na. olj« PARIS, 24. jul.; 21. avg, FRANCE 14. ang. — 4. sept. Havre — Pariško pristanišče. IT^frlnn ~|TT*1-y — TT-*' umivalniki tn tekočo voda m % « oseb. TPYanco*ka kihlnja In pfjača. I« tJATE ST.. NEW YORK \ ali lokalni agentj«. ■ T . ■ ■ «*• *■■ -- NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jiii oo v vnatikem obiskal zopet naš znani .astopaiik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo,