Moištvo (n uprasflišfuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izluia v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more gQvorjti v«nk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. w Rapočnina listo: ■ ■HHB ff nn gm celo leto . . . . 12 k Cl 111 If m fl 1 £Sa:::::: ? S ffplll fRfl Posamezne številke 10 v. p3 M '4M BWi Zunaj Avstrije celo leto 17 K. g H H S šS H Inserati ali oznanila *?'• „ ' 4 /r-w se računii° s 15 Vin. od 6redne JjjßSjb «L e^SgL Ä« petitvrste; pri večkratnih ozna- ^Ü$ «El BMI nilib velik popust Neodvisen političen list z% slovensko ljudstvo« St. 38 Maribor, dne 6. aprila 1910. Letnik II. Liberalci im štajerčijanci w objemu® Našli so se. Dolgo časa smo že opazovali neka znamenja, ki so vedno jasneje in pogosteje odkrivala neke ! tajne vezi, ki so vezale liberalce, in štajerčijance. Po dogodkih zadnjih dni pa mora biti vsakomur jasno: liberalci in štajerčijanci so se našli. Videli smo, kako pri „Narodnem Dnevniku“ po-nehuje narodna radikalnost. Gotovo je simptomatično dejstvo, da ni bilo že dalje časa sem v -„Narodnem Dnevniku“ nobenih notic in nobenih člankov proti štajerčijancem, ako ravno ti sedaj živahneje\ kakor kedaj prej razvijajo' svojo pogubonosno propagando. Še več. Videli smo, kako se je „Narodni Dnevnik“ trudil na vse pretege, da bi zagovarjal znanega koroškega štajereijanca Prištova. Poročalo se nam je, kako na deželi pri vseh občinskih volitvah gredo tesno roko v roki liberalci in štajerčijanci. Tako na primer smo že poročali, kako so šli pri volitvah v Šmarju pri Jelšah združeni liberalci in štajerčijanci v boj proti S. K. Z. Da so žalostno propadli, ne iz-premeni nič na žalostnem, izdajalskem faktu naših liberalcev. Vsem tem momentom, ki že sami za sebe z bengalično lučjo osvetljujejo gotove kroge, se je pridružila zahrbtna taktika slovenskih liberalcev v vprašanju obstrukcije v deželnem zboru. Ko so naši poslanci zapričeli boj proti nasilni nemški večini' in je po vsem Spodnjem Štajerju završelo navdušenja, bili so tudi naši liberalci prisiljeni, /postaviti se za obstrukcijo. A to jim ni šlo od srca. Nasrkali so se že preveč lakajskega, hofratskega duha in niso več sposobni za možat, nevstrašen odpor proti naši vladi in nemštvu. To se je kmalu pokazalo. Komaj je minilo nekoliko časa po znani manifestačni nedelji v februarju, že so liberalci pričeli lavirati. Nagubali so obraz in vpraševali: Kaj bo, kaj bo? PODLISTEK. Zakaj sem zapasti! stoJo službo. (Dalj*.) Oglasil sem se pri finančnem ministru. Vprašal je: „Česa želite?“ Taka uljudnost me je spravila iz .koncepta. — Odvrnil sem: „Skledico čaja!“ Nato je rekel: „Ce imate kako željo, gospod, povejte mi jo, in sicer kolikor mogoče ob kratkem.“ Odgovoril sem mu, da mi je jako žal, ko moram čuti take besede, ker tako postopanje je za-me žaljivo; toda ker so že take razmere, hočem zatisniti jedno oko in preiti k stvari. Potem sem mu navajal resne pomisleke glede njegovega res tako pretirano dolgega finančnega poročila. Rekel sem mu, da je sestavljeno vse preokorno in presuhoparno; prav nobenih opisov ni v njem, nobene poezije, nobenega čustva — nobenih jpnakov, nobenega konflikta, nobenih podob — niti lesorezov ne. Jasno je, da ga ne bode nihče bral. Silil sem vanj, naj za Boga ne sramoti svojega imena, ko kaj takega obelodani. Ako upa, da bode imel kedaj srečo v literaturi, bi moral imeti več raznoličnosti v svojih pisarijah. Varuje naj se suhoparnih podrobnosti. Povedal sem mu, da se imajo koledarji zahvaliti za svojo popularnost večinoma pesmim in ugankam, in da bi par ugank, posejanih v njegovo finančno poročilo, več pripomoglo k povoljni razprodaji, nego vsi dohodki, katere navaja. Povedal sem mu vse te stvari iz najboljšega To zbadanje in napadanje slovenske obstrukcije se je potem .sistematično teden za tednom večalo. Zdaj po obe. zboru K. Z. pa je doseglo svoj vrhunec. „Narodni Dnevnik“ piše ravno tako, kakor je pisal že „Štajerc.“ V vseh varijantah slika škodljivost obstrukcije. Pri svoji pravicoljubnosti vali seveda vso krivdo radi slabega gospodarskega položaja v deželi na poslance S. K. Z. V svoji moralni propalosti nimajo naši liberalci toliko poštenosti, da bi povedali, da je polom deželnih financ povzročila memško-nacio-nalna večina in da bi bil naš položaj še žaloštnejši, ako bi S. K. Z. ne bila zaprecila z odločnim korakom novih krivic. Seveda, zveza s štajerčijanci jim to zabranjuje. Radi te morajo žvižgati na vsako politično moralo. i Pa še neki drugi trik so si domislili naši liberalci. V isti sapi, ko dokazujejo silno škodljivost obstrukcije, .zagotavljajo, da se „klerikalci umikajo“ in da je radi .tega samouprava za Spodnji Štajer pokopana. Harlekini! Slovensko štajersko ljudstvo je odločno pozvalo poslance S. K. Z., naj neustrašeno nadaljujejo započeti boj. Ljudstvo bo stalo neomajno in kakor en mož na njihovi strani, ako bi bilo mogoče treba kaj pretrpeti. To ljudstvo, ki se je odločilo za boj, pa tudi dobro ve, da svojega glavnega cilja: samouprave, ne bo doseglo kar črez noč. Samouprava ne bo padla po parmesečnem boju kakor zrel sad v naročje slovenskega 'Spodnjega Stajerja. Za to bo treba dolgoletnega, 1 sistematičnega, z vso konsekvenco izpeljanega bojevanja. fNaši Nemci niso tako mevžasti in pohlevni nasprotniki, kakor naši liberalci, ampak so vstrajni in odločni bojevniki, s katerimi je boj težak. Samo mal primer: Ministrstvo za javna dela je. določilo, da pripadajo od 1. februarja t. 1. naprej slovenske obrtno-na-daljevalne šole na Spodnje-Stajerskem v nadzorstveni delokrog kranjskega obrtnega inšpektorata in ne več pod nadzorstvo nemškega graškega inšpektorja. Ta popolnoma umesten in pravičen korak je spravil Nemce v ogenj in že kriče o razkosavanju Štajerske in žugajo. , Vse to naše ljudstvo ve. Zato bodo vse zveze liberalcev in štajerčijaneev zaman. Slovensko ljudstvo pozna svoje cilje in jih bo znalo tudi v doslednem boju izbojevati, ker ni tako šviga-švagasto, kakor naši združeni liberalci in štajerčijanci. Spomlad v naši mladinski organizaciji» Narava je vsklila k novemu življenju. Toplo spomladno solnce je privabilo že marsikatero cvetko iz zemlje. Vse zeleni, brsti, poganja. Vse je postalo živahno, veselo. 'Pozdravljena spomlad, čas veselja in kipeče moči! Kakor se je pa izvršil preobrat v naravi, tako je veselo završelo tudi po naši slovenski domovini — med našo probujeno, nadepolno, slovensko mladino. Že lansko leto se je vršil shod za shodom. Na vseh koncih in krajih zelenega Spodnjega Stajerja se je zbirala naša mladina, mladeniči in dekleta, ter kovala načrte za prihodnjost. Vspehi so bili naravnost krasni. Navdušena mladina je zanesla vseslovensko krščansko-socialno misel v sleherno župnijo, v zadnjo gorsko vas. Po raznih manifestačnih zborovanjih in večjih poletnih prireditvah nastopilo je zimsko de- lo. Mladina se je shajala ob večerih in prostih urah v svojih izobraževalnih društvih in zvezah. Zimski čas je pač najbolj primeren za podrobno delo v naši organizaciji. Bilo*je vse bolj mirno in tiho. Mati naše mladinske organizacije, S, K. S. Z. v Mariboru, je sicer priredila v zimski sezoni več socialnih tečajev, ki so bili tako razvrščeni, da se jih je lahko udeležila mladina iz vseh krajev ožje naše domovine, in so bili tudi dobro obiskani. A bilo je vse bolj notranje delo, brez Šumnih nastopov. Sedaj je zopet vse oživelo. v Kakor se pa vse veseli toplega,,; spomladnega solnca, tako se vzradosti naša mladina,! če se kje skliče mladinsko zborovanje. Po živahnem, pripravljalnem, zimskem delu se je pretečeno nedeljo dne S., in na praznik Oznanenja D. M. dne 4. aprila zopet začela sezona manifestačnih zborovanj naše mladine. namena, in vendar je finančni minister zbesnel. Rekel je celo, da sem osel. Zmerjal me je na najzlob-nejši način in pripomnil, ako se bodem Še kedaj v-mešaval v njegove stvari, da me bode vrgel skozi okno. Odvrnil sem, da moram vzeti klobuk in oditi, ako ne misli spodobno z menoj postopati, in res sem šel. Bilo je'prav tako, kakor pri kakem novopečenem pisatelju. Vedno mislijo, da vedo več kakor drugi ljudje, če izdaclo prvo svojo knjigo. Nihče jim ne more ničesar dopovedati. Ves čas, kar sem bil z vlado v zvezi, se mi je zdelo, da ne morem kot državni uradnik niti najmanjše stvarice storiti za občni blagor, da ne bi objednem ne naletel na zapreke. In vendar nisem delal ničesar drugega, poizkušal ničesar drugega, •' kakor jedino to, kar bi po mojem mnenju koristilo državni blaginji. Morebiti sem razdražen vsled tolikega, žaljenja, napačno sodil in sklepal, a v resnici se mi je zdelo, kakor da «o se notranji, vojni in finančni minister in drugi moji kolegi spočetka zarotili, da me preženejo iz ministrstva. Obiskal sem samo jedno ministrsko sejo, odkar sem bil v zvezi z vlado. To mi je zadoščalo. Sluga pred vrati „bele hiše“ ni bil na prvi pogled voljan dovoliti mi vstop, dokler ga nisem vprašal, če so drugi kabinetni člani že prišli. Pritrdil je, in jaz sem vstopil. Vsi so me debelo pogledali, kakor da sem se med. nje vsilil. Predsednik je rekel: „No, gospod, kdo pa ste vi?“ Dal sem mu svojo vizitko, in on je bral: „Mark Twain, tajnik pri senatnem odseku za školjke.“ Potem me je meril z očmi od nog do glave, kakor da še ni nikoli slišal o meni. Finančni minister je rekel :> „To je tisti osel, ki je prišel k meni in mi pri- poročal, naj pridenem svojemu poročilu pesmi in u-ganke, kakor bi bil kak koledar.“ Vojni minister je rekel: „To je tisti norec, ki je prišel včeraj k meni z načrtom, naj jeden del Indijancev z vzgojo pomorimo, drugi del pa pokoljemo.“ Pomorski minister je rekel: „Ta mladi gospod je tista oseba, ki se je zadnje dni prav pogosto vmešavala v moje stvari. Žal mu je, da porablja admiral Farragut celo brodovje za zabavni izlet, kakor se je izrazil. Nasvetoval mi je, naj prireja admiral svoje izlete s plavi po Mississippiju.“ Jaz sem pa rekel: „Gospoda moja! Kakor opažam, se skuša med vami vsako moje del^u katero sem izvršil v svojem, dosedanjem uradnem ‘ delovanju,.' spravljati v slabo ime; dalje opažam, da me skušate izključiti iz narodnega sveta. Niti najmanjšega sporočila nisem danes dobil. Le slučajno sem zvedel, da ima kabinet danes sejo. Toda pustimo to! Vse, kar bi rad vedel, je to; ali je to kabinetna seja ali ni?“ Predsednik je rekel,'da je. „Torej“, sem odvrnil, .„preidimo takoj k stvari' in ne zanemarjajmo dragocenega časa z nepotrebnim medsebojnim grajanjem.“ Sedaj pa povzame besedo minister notranjih zadev in reče po svoji blagovoljni navadi: „Mladi gospod, vi se motite. Tajniki kongresnih odsekov nišo kabinetni člani. Tudi kapitalski vratarji niso še nobeni kabinetni člani, čeprav se; to tako čudno sliši. 1 Zato ne smemo izkoristiti pri naših sejah vaše več kot človeške modrosti,,' čeprav smo je krvavo potrebni (— prepoveduje nam kaj takega zakon, Narodno posvetovanje se mora vršiti brez vas; ako nastane vsled tega kako zlo, kar se prav lahko zgodi,.: naj bode balzam za vašo dušno bol, da ste itak storili z besedo in dejanjem vse, kar ste le mogli, da bi to odvrnili. — Sprejmite moj blagoslov. — Z Bogom!“ (Konec prih.) Stran 2. ___________________________________ '\( Hoče pri Mariboru. V Hočah pri Mariboru se, je v nedeljo dne 3. aprila po večernicah v prostorni sobi gospoda Rojka zbralo veliko število zavednih mladeničev in mož, da poslušajo govornike, ki so prišli iz Maribora, ter da si zasnujejo načrte za nadaljno delo. Shod je otvoril s primernim pozdravom mladenič Gselman. Med došlimi govorniki omenimo v prvi vrsti g. dr. Leskovarja iz Maribora,i (ki je z zgledi iz naše slovenske zgodovine v navdušenem in krasnem govoru navajal zborovalce k vstrajnemu in vspešnemu delu. _ . . Mladeniči so gospodu govorniku, ki je res pravi ljudski govornik, burno pritrjevali. Res vesela sme biti naša politična in nepolitična organizacija, da si je z dr. Leskovarjem pridobila tako odlično moč. Un gre z veseljem govorit na naša zborovanja. Somišljeniki, poslužujte se pri vseh pravnih zadevah njegove odvetniške pisarne, ki zasluži našo vseobčno podporo. , x. x Na tem zborovanju so še govorili domači c. gospod dekan Grušovnik, (urednik Žebot iz Maribora, dr. Karol Glaser, tajnik Simone, kaplan Kranjc m Rojko Franc. Mladeniči, ki so nastopali tudi z deklamacijami, so sklenili ustanoviti pevski zbor. Sv. Tomaž v Slov. gor. Akoravno ni bilo vreme prav prijazno, se je vendar zbralo nad 200 vrlih mladeničev in mož v nedeljo dne 6, t. m. v sobi Mladeniške zveze., pri Sv, Tomažu. . Predsednik Mladeniške zveze je otvoril občni zbor in dal besedo uredniku Kemperle iz Maribora. V daljšem govoru je govornik očrtal potrebo in pomen naših organizacij, potom katerih bomo vstva-rili enotno armado slovenskega ljudstva. Prvobojev-niki v tej armadi pa morajo biti naši fantje, zato vsi v Mladeniško zvezo. Poslušalci so pazljivo sledili navduševalnim izvajanjem. . Za tem so sledila poročila odbornikov, iz katerih je razvidno, da se je zveza zelo živahno gibala, in da je lahko ponosna na vspehe ' enoletnega obstanka! Zveza je med idrugim priredila lepo Število dobro obiskanih predavanj, ki so se pečala z raznoličnimi vprašanji. Tudi knjižnico je lepo uredila in ima že 387 knjig. Izposodila je pa tekom prvega leta črez 1100 knjig. To so lepe številke, ki glasno govore o ukaželjnosti naših vrlih mladeničev. Le tako naprej. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da ima zveza v svojem prvem poslovnem letu črez 50 K preostanka. To lepo dokazuje požrtvovalnost naših fantov, ki pa ne sme prenehati, ampak se mora Še povečati. ‘Naše geslo mora biti: Vsi za enega, eden za vse. Ker se je prejšni predsednik odpovedal zopetni izvolitvi — ostal bo pa seveda še vedno vzoren in požrtvovalen član — je bil na njegovo mesto izvoljen mladenič Filip Meško. H koncu zborovanja, ki se je vršilo v splošno zadovoljstvo, in so se mladeniči nasrkali novega ognja, je pristopilo nekaj novih udov, tako da Šteje naša zveza sedaj 108 udov. Fantje, po začrtani poti naprej — in veseli bodete vi in celokupna domovina! ( Št. Lovrenc v Slov. gor. Vabilu izobraževalnega društva, ki je sklicalo dne 4. aprila po večernicah mladinsko zborovanje v društveno dvorano, ' se je odzvalo veliko število mladine iz domače in sosednih župnij. Tudi očete in matere smo videli na shodu. Zborovanje je vodil predsednik društva, gospod Tikvič. Dekleta D. Z. so otvorila zborovanje z mičnimi narodnimi pesmicami. Po pozdravu predsednika dobi besedo Fr. iže-bot iz Maribora, ki je zbranim v svojem govoru slikal namen in pomen naše mladeniške in izobraževalne organizacije. O ciljih naše vseslovenske politične organizacije in o raznih političnih vprašanjih je govoril urednik Kemperle, ki je v družbi vrlih mladeničev od Sv. Tomaža prihitel na shod. Govorili so še tomaževski mladenič Pučko, Meško iz Polenšaka,, ’ predsednik tamošnjega bralnega društva, in domači gospod kaplan. Na zborovanju je bilo tudi1 nekaj naših vrlih akademikov Zarjanov. O dosedanjem delovanju)f mladega izobraževalnega društva sta poročala društveni tajnik in blagajnik. Zborovalci so vsi do zadnjega vstrajali na zborovanju in pazno sledili izvajanjem govornikov. Po zborovanju se je vršilo posvetovanje ' odborov obeh mladinskih zvez ob navzočnosti zastopnikov S. K. S. Z. Nas zelo veseli, da se naša slovenska mladina tako živo zanima za svoj napredek. Dolžnost naših društev in naše centralne organizacije je, ' da vliva vedno novega navdušenja v mlada srca naših somišljenikov. Širimo našo vseslovensko krščansko-social-no misel in naša mladina bo postala res vzorna in poštena. Ce bo poštena mladina, bo srečna domovina! Naprej mi strelci! __________________STRAŽA.___________________________ Politični pregled. Državni zbor. Državni zbor ima dne 14. t. m. zopet svojo prvo sejo. Na dnevnem redu, ki ga je določil predsednik, so kot prve sledeče točke: 1. Vladna predloga glede posojila. 2. Službena pragmatika. 8. Reforma poslovnika. Iz Hrvaškega. Sabor je imel dne 31. marca in 1. in 2. aprila zopet seje. V četrtkovi seji je prišlo koj v začetku do tako burnih prizorov, da je moral predsednik prekiniti sejo. Poslanci Frankove skupine so pričeli z-govori k poslovniku in z interpelacijami' tehnično)f obstrukcijo. Pri tem je prišlo do ostrih spopadov med njimi in koalicijo. Še-le pozno v noč je prišel na vrsto dnevni red, katerega prva točka je proračunska indemniteta. Prvi je govoril ban Tomašič, ki je priporočal sprejem. Za tem je bila seja ob 11. uri ponoči zaključena. V petkovi seji ,se je nadaljevala proračunska debata. Poslanec Jemeršič je v daljšem govoru pojasnjeval stališče stranke čistih (Frankova skupina). — Ostro je obsojal vlado in koalicijo, ki je izročila deželo Mažarom. Odločno je zahteval za Hrvaško popolno avtonomijo, da bodo Hrvati sami in njihova dinastija odločevali svojo usodo. Bavil se je tudi z verskim vprašanjem. iKonštatiral' je sicer, da njegova stranka ni konfesijonelna, a katoliško vero mora vseeno braniti. Katoliška vera brani pravice vsake druge konfesije, vsakega posameznika in celokupne domovine. >,Brez katoliške vere bi bili Hrvati barbari“, je odločno zatrdil. V seji od sobote je najprvo govoril poslanec koalicije dr. Paleček. Povedal je, da je koalicija napravila bilanco in spoznala, da je za borbo preslaba (? !) in je zato sklenila s Khuenom mir. Upa pa, da bo ta slabost vir nove moči. (To je gotovo silno slaba tolažba za koalicijo. Op. ur.) V tej seji je govoril tudi poslanec Zagorac. Bistvo njegovega govora je bil klic: Proč od Ogrske! V zanimivih izvajanjih je dokazoval, kako je nagodba med Ogrsko in Hrvaško absurdnost, ki daje Mažarom priliko, da ropajo in plenijo po Hrvaškem. Ako bo Še nadalje ostalo to razmerje, bodo Hrvati popolnoma izgubili svojo individualnost! — je zaključil., Saborske seje jasno kažejo, da se je koalicija z dušo in telesom vdala Khuenu. Ni težko uvideti, da to ne v korist hrvaškega ljudstva. Bojimo se, da bodo sedanji vodilni hrvaški krogi še bridko obžalovali svojo sedanjo nenaravno zvezo. Res sta dala Khuen in njegov pomočnik Tomašič koaliciji nekaj cukerč-kov, a ( žrtve, katere morajo prinesti Hrvati Mažarom in mažaronom, so velike, brezprimerne. Sedaj kroži po listih vest, da postane hrvaški minister bivši ban Rakodzay. Tako zasedajo najvažnejša mesta v deželi sami najstrastnejši mažaroni. Pogled v bodočnost hrvaškega naroda je mračen, — teman. Teh težkih oblakov ne razžene pač nič vest, ki se javlja iz popolnoma zanesljivega vira, da bo obsodba v veleizdaj niškem procesu razveljavljena in da bosta še zaprta Adam in Valerijan Pribičevič v teh dneh spuščena na prosto. Ta korak merodajnih faktorjev gotovo ne more odtehtati brezštevilnih udarcev, ki jih morajo dan na dan pretrpeti Hrvati. Srbija. Nekateri listi pišejo, da celotni vtis petrograj-skega potovanja kralja Petra ni tako ugoden,' kakor bi bilo lahko pričakovati. Glavni vzrok je avstrijsko-rusko zbližanje; pa so tudi drugi momenti zraven. Pravijo, da je bil cel sprejem kralja Petra nekako hladen in da ni bilo nič islovanskega duha pri celi zadevi. „Dnevni List“ priobčuje izpod peresa princa Jurija članek; princ pravi v njem, da srbski narod presoja potovanje kralja v Petrograd s prav mešanimi čutili. Srbija je ruskemu carju gotovo zelo hvaležna, da je sprejel kralja z vsemi častmi ; občuti pa grenko, da se je v istem trenutku izvršilo avstrijsko-rusko zbližanje. Španija. — Sedanja cerkvena politika. Položaj je po padcu zadnjega ministrstva še zelo nejasen in negotov.; Novir ministrskir predsednik Canalejas f se je ob različnih prilikah zelo nejasno izrazil. Glede cerkvene politike! pravi, da hoče Španijo oprostiti klerikalizma, ker špansko ljudstvo je začelo „evropejsko“ živeti. Liberalna stranka se1 namerava z Vatikanom pogajati in preustrojiti cerkvena posestva po „bolj človekoljubnem in razumnejšem temelju (!).“ Kongregacije se naj podvržejo postavam, ki ne bodo imele, ne značaja izjeme, ne preganjanja, ne prednost. Samo prostost in enakost naj bodete merodajni pri teh postavah. Da bi se menihi pod imenom prostosti izganjali, je smešno in on nej misli na to — vlada ljubi mir in edinost. — Tako gospod predsednik Canalejas. Iz tega razvidimo, da hoče ministrski predsednik dati vsem strankam nekaj. Španijo oprostiti klerikalizma — liberalcem, in ne izgnati menihe — katoličanom . . . Torej počakajmo! 6, aprila 1910. Raznoterosti. Umrl je včeraj dne 5. t. m. pri Sv. Juriju na Ščavnici Janez Korošec, oče državnega in deželnega poslanca dr. Korošca. Bogreb je v četrtek predpoldne. Gospodu poslancu naše iskreno sožalje. Plemeniti in dobri mož pa naj počiva v miru! Duhovniška vest. Nekatera časnikarska poročila so javljala, da je župnik Kralj umrl. Kakor čujemo iz popolnoma zanesljivega vira, je ta vest, hvala Bogu, neresnična. — Župnija Polenšak pri Ptuju je podeljena č. gosp. Jožefu Poplatniku, kaplanu na Hajdini, župnija Teharje pa dosedajnemu tamkajšnemu kaplanu č. gosp. Jožefu Cemažarju. Drž. poslanec Vinko Ježovnik v Velenju je, kakor poroča celjski dnevnik, nevarno zbolel. Somišljenikom v znanje! Radi nekaterih tež-koč se za sedaj ne bo vršil naznanjeni („Mladeniški tečaj“ dne 10. t. m. v Mariboru. Kedaj se bo vršil, bomo že pravočasno javili. Imenovanje. Dr. Fridrih Blank je imenovan za c. kr. okrajnega zdravnika v Konjicah. Mohorjani v Ljutomeru so zbrali 60 K za obmejne Slovence, ! ki jih je doposlal č. gospod Skam-lec. Srčna hvala! Poročil se je dne 30. marca v Ljubljani gosp. Oskar Dev, sodnik v Konjicah, z gospodično Melito JOvniker. Seja odbora S. K. S. Z. se vrši v četrtek dne 7, aprila ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slovenskega Gospodarja.“ Osebna vest. Na podlagi cesarjevega odloka se je osnovalo generalno ravnateljstvo za zemljiško-dav-čni kataster. V področje tega ravnateljstva bodo pripadale vse agende, katere so bile dosedaj odkazane finančnemu ministrstvu, v zadevi zemljiško-davčnega katastra. Za generalnega ravnatelja tega ' na novo osnovanega uradnega oddelka je imenovan dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski. Ob enem je dobil naslov sekaijskega Šefa. Stalni dopisnik „Ruskega Slova“ v Ljubljani. V torek je prišel v Ljubljane*' gospod A. Zolotarev, dopisnik v Moskvi izhajajočega (,Ruskega Slova.“ Gospod Zolotarev se stalno nastani v Ljubljani kot dopisnik svojega lista za avstrijski slovanski jug. G. Aleksij Zolotarev se je nastanil v hotelu „Tivoli“ z ženo, tremi otroci in dvema služkinjama. Se enkrat „Slovenski ni znal.“ Pripeljal sem se v Spilfeld. Hitro poprašam vratarja: „Kako dolgo bomo čakali?“ „Cakaturn? A Stund!“ Pokalo je po meni od smeha. Živela justica! Lekarnar K. Rebul v Slovenj-gradcu, rodom Ceh, sedaj načelnik nemških turnar-jev v imenovanem mestu, je tožili' nekega Slovenca, ker se je baje proti nekomu izrazil, da je Ceh, zaradi žaljenja čast. Sodišče (dr. Drobnitsch!) ga je spoznalo krivim in ga obsodilo na 50 K globe. j,,Win-di scher“ seveda pri sodnikih ni tožljiva in ne kažnjiva beseda. Slučaj si je treba dobro zapomniti! Dostavek uredništva: Prosili bi gospoda dopisnika, da nam sporoči — vsaj tajno i— ime toženega Slovenca, in dan, katerega se je vršila obravnava. (Ta stvar vendar ne sme kar tako zaspati! Obrekovanja in laži „Narodnega Dnevnika." — „Narodni Dnevnik“, za katerim bo gotovo pričapljal tudi „Narodni List“, napada neosnovano poslanca dr. Verstovšeka, da ni ničesar storil za po toči oškodo* ^ane posestnike v marenberškem okraju, zlasti v St Janževem vrhu. Dasi je dr. Verstovšek le deželni poslanec in spada to delo v delokrog državnega poslanca, je storil vse korake, ker je dobro vedel, da oboleli državni poslanec Ježovnik ni mogel posredovati v tem smislu. (Deželni poslanec dr. Verstovšek je bil v tej zadevi za slovenjgraški 1 in za marenber-ški okraj dvakrat osebno pri glavarstvu in dvakrat pri namestniji. Nadalje je pismeno večkrat dregal pri glavarju in) (v namestniji, kar lahko dokaže s pismi. Ko so bili akti odposlani iz namestnije na ministrstvo, je tudi v ministrstvu zahteval nujne rešitve. To so dejstva, katera lahko poslanec dr. Verstovšek izpriča a dokazi, ki pač dovolj obsojajo ostudno gonjo liberalnih listov. Poslanec dr. Verstovšek pač nima navade, da bi vse take korake, ki jih stori v zavesti poslanske dolžnosti, vedno obešal n&. veliki zvon. Dal je nam pa sedaj ta pojasnila, ne toliko v svojo lastno obrambo, temveč da se javnosti dokaže, kako neosnovano napadajo celjski listi poslance Slovenske kmečke zveze. Kar se tiče šolstva v marenberškem okraju in očitanja, da se on ne upa pred deželni šolski svet, je ravno tako podlo in drzno obrekovanje. Od jeseni je poslanec dr. Verstovšek že večkrat posredoval v deželnem šolskem svetu, v enem slučaju tudi radi ma-renberškega okraja. On dobro pozna žalostno stanje šolstva v tem okraju, bolje mogoče, ko vsi drugi. Želi le, da bi ga vedno pravočasno o vseh šolskih zadevah informirali; brez informacij nvobvestil pa ne more poseči vmes, ker ne more vedeti, kaj da se v raznih krajih godi. Priporočamo dopisniku v „Narodu. Dnevniku“, da naj raje obvesti poslanca, ki bo storil gotovo vse korake, nego da ga brez vzroka napada. Na ta način se bode lažje kaj doseglo in delalo proti naravnost turškim razmeram Šolstva v marenberškem okraju. Zveza štajerskih učiteljev si je v Celju na obč-nem zboru dne 3. t. m. izbrala sledeči odbor: predsednik nadučitelj 1 Josip Rajšp iz Ormoža; njegov namestnik je Lj. Cernej. Odborniki so sledeči: tajnik Ignac Sijanec; ' iz Gornjega grada, Iv. Tomažič iz Stare ceste njegov namestnik; blagajnik A. Gnus iz Dola, A. Ogorelec iz Sv. Barbare v Halozah njegov namestnik; pevovodja je Hajko Vrečer iz Žalca; odbornika Mešiček iz Savnice \ in Avg. Požegar iz Ži-tečke vasi. V poročilu o občnem zborovanju piše „Narodni Dnevnik“ o Zvezi: s,Učiteljska društva so trden jez proti naraščajoči germanizaciji in klerikalizmu v naših ljudskih šolah.“ Na to trditev odgovorimo z di-stinguo: glede germanizacije, nego; glede klerikalizma (== verske vzgoje), concedo. Bržkone bo „Narod. Dnevniku“ in učiteljstvu neljubo, ko mu bomo ob čas, su volitev poslužili s tem odkritim priznanjem. Našim somišljenikom!, Od več strani nam dohajajo vprašanja, kje se nahaja pisarna odvetnika gospoda dr. 'Josip Leskovarja. Ponovno naznanjamo, da ima dr.. Leskovar svojo pisarno v Mariboru, Gosposka ulica štev. 15, nasproti klobučarju Leyrerju. Priporočamo našim zaupnikom in pristašem, da se v vseh pravnih zadevah obrnejo na njegovo pisarno. Dr. Leskovar je izboren jurist, bil je poprej koncipi-jent v pisarni gospoda dr. Šušteršiča v Ljubljani. <— Dr. Leskovar je znan kot vnet govorni^ ' na naših shodih, ter si povsod pridobi srca poslušalcev. Sodnijska imenovanja. Avskultantom pri okrožni sodniji v Mariboru so imenovani: Martin Senjor, Robert Frisch in Karl Freiberger. Od' državne železnice. Za postajenačelnika Polzela—Braslovče je imenovan Ludvik Wucherer, dosedaj pri prometnem uradu v Celovcu1, prejšnji po-stajenačelnik na Polzeli, Kaspar Rauscher, je prestavljen v Friedberg. Sokolska olika. Ob priliki vojaških naborov v Celju so sokoliči iz St. Jurija ob južni železnici kaj pogumno pokazali svojo liberalno oliko. Na celjskem kolodvoru so ti nositelji omike nahrulili' s klici „ču-karija“, „črni čuki“ itd. (nekega slovenskega duhovnika. Liberalna mladinska organizacija izkazuje vedno krasnejše proizvode svobodomiselne prosvete. 393 znamk za obmejne Slovence je doposlal g. Ducman. Srčna mu hvala! S. K. S. Z. je daroval gospod Josip Zemljič iz Novevasi pri Mariboru deset knjig, za katere se mu S. K. S. Z. najsrčnejše zahvaljuje. — Spominjajte se je ob vsaki priliki. Hvaležna vam bode za vsak najmanjši dar. Rezultat nadomestnih volitev v komisijo za od-merjenje osebne dohodnine za,! okraj Maribor: kot člani: Baron Twickel, posestnik, Krčovina; Jakob Versolatti, hišni posestnik, Slov. Bistrica; Jože! Ci-žek, dekan, Jarenina. Kot namestniki: Jakob Purgaj, posestnik, Lajteršberg; Jože! Ca!, St. Jurij ob juž, žel.; Luka Hleb, veleposestnik, Smlednik. Imenovani so pa,: kot člani: Ferdinand Gollob, trgovec, Sv. Trojica v Slov. gor.; (Alojzij Albrecht, davčni oiicial, Maribor; Jože! Pieiier, tovarnar, Hoče. Kot namestniki: Karl Kürbisch, usnjar, Sv. Trojica v Slov. gor.; Konrad Celcer, /gostilničar, St. Ilj v Slov. gor.; Franc Trümmer, hišni posestnik v Studencih. Laksno politično moralo fnam očita „Narodni Dnevnik.“ Ta je pa lepa. Stranka, ki radi svoje zveze z nemškutarskimi štajerčijanci ne sme biti več za obstrukcijo, ampak mora slovenske poslance zahrbtno napadati, ima toliko drznosti, da govori o politični morali. Ampak ne le iz te zveze s štajerčijanci se zrcali liberalna politična morala, ampak ravnotako iz postopanja v italijanskem vseučiliškem vprašanju in iz zabavljanja črez Slovansko Jednoto. Piuj! taki politični morali, ki hoče v službi vlade oslabiti in razrušiti Slov. Unijo. Velikansk požar na Gorenjskem. Na Vrju pri Medvodah je zgorela papirnica družbe Leykam-Jo-seisthal. Skoda znaša približno 8 milijone kron. Pri požaru je bilo ranjenih več oseb, med njimi delovodja Lechinger težko. Slovensko vseučiliško vprašanje. Z ozirom na izvajanja v Vašem cenjenem listu od 2.5. marca t. 1. pod „Liberalci — izdajalci“ in „Slovensko vseučiliško vprašanje“ zahtevam .sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona, da prinesete sledeči popravek: Ni. res, da je Zveza južnih Slavena izdala komunike glede na jugoslovansko vseučiliško vprašanje; ni res, da sem jaz molčal, se ne oglasil in _ ne povedal taktičnega položaja; ni res, da bi Zveza južnih Slavena bila storila izdajalstvo v zadevi vseučilišča; ni res, da se hoče napraviti s slovenskim vseučiliščem kaka nelepa kravja kupčija. Res je marveč, da se Zveza južnih Slavena in vsi njeni člani strogo držijo sklepa Narodne zveze iz zadnjega poletja. Ni res, da je Zveza južnih Slavena izjavila, da ne nasprotuje vladni predlogi o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju; ni res, da je torej pustila pasti junktim med slovenskim in italijanskim vseučiliščem. Res je marveč, da Zveza južnih Slavena ni izdala take izjave in da v stvari vseučiliškega vprašanja v obče ni storila nobenega sklepa. — Dr. Ploj, načelnik Zveze južnih Slavena. Kakor nam težko de, vendar moramo k temu popravku nekaj dostaviti. Cujte, gospod hoirat! Slovenska javnost pravi, da ne more več verjeti ne Plo-jevim pozitivnim Izjavam, še manj pa njegovim popravkom. (Številni vzroki, kakor zatajitev S. K. Z., znano glasovanje glede Bilinskega, postopanje v proračunskem odseku z ozirom na italijansko pravno !a- kulteto, sedanja zakasnela, skrivnostna popravkarija slaboznanega komunikeja, so vzeli slovenski javnosti vso vero v hoirata Ploja. Da je to stališče opravičeno, se jasno zrcali tudi iz dr. Šusteršičeve izjave napram „Slovenčevemu“ poročevalcu. Vodja V. L. S. je primoran konstatirati, da so razmere v jugoslovanski delegaciji — dr. Ploj je načelnik Zveze južnih Slavena — postale skrajno neznosne in mora priti v kratkem do razjasnitve, ker drugače mora priti do neizogibnih konsekvenc. Ozdravljenje, raka. V seji dne 31. t. m. (na mednarodnem kongresu za terapijo liziologičnih bolezni je pojasne val znani kirurg dr. Doyen novo metodo za ozdravljenje raka. Po tej metodi, ki znači popolni preobrat v tem oziru, se iztrebi to zahrbtno bolezen s toploto. Doyen je dognal, da zamrejo rakove stanice pri toploti 50—55 stop. Radi tega razgreje od raka razjedeni del telesa potom elektrike na 56 stop. vročine in rakove stanice zamrejo. Štajersko. Maribor. Spodnještajerske podružnice nemškega Schulvereina imajo v nedeljo dne 10. aprila v Mariboru ustanovno zborovanje zveze spodnještajerskih podružnic. Dosedaj se nahaja na slovenskem Stajerju 48 takih podružnic, v katerih zbirajo dan za dnevom doneske za osrednje društvo. Namen te zveze za Spodnje-Stajersko je prozoren: Preplaviti hočejo z nemškimi Šolami naše kraje, ustanavljati nove podružnice in si sestaviti določen program za svoje nasilno, napadalno delo. Nam Slovencem bo treba, da še z večjo pozornostjo v naših občinskih zastopih in krajnih šolskih svetih povsod nastopamo proti drznim nakanam nemškega Schulvereina. 'Škandal in sramota za dvajseto stoletje je, da nemški narod hoče po vsej sili ponemčiti naše kraje. Stojmo na straži! Maribor. 'Umrl je dne 2. aprila Franc Fran-gesch, trgovec v Gosposki ulici. Hoče pri Mariboru. Dne 6. aprila se je poročil gospod Fran Rojko, sin slovenskega gostilničarja in mesarja v Hočah, z gdč. Julčko Novak, hčerko do-broznanega veleposestnika in vnetega pristaša K. Z. gospoda Novaka v Hočah. Vrlonarodnemu paru naše čestitke! Bilo srečno! Slov. Bistrica. Dr. Maks Murmayr je kupil hišo gospe Stiger na Tržaški cesti in Se preseli e 1. junijem t. 1, v njo. Zreče. Tu je po dolgotrajni bolezni umrl vele-tržec Hinko Dobnik, star 38 let. Proč od Gornjega Gradu ! Bral sem v nemškem časopisu „O. !. k. C.“, da je pruski kralj Fridrih II., ko je imel vojsko z Rusi, vsldiknil: „Mit solchem Gesindel muss ich mich herumschlagen!“ Koliko je na tem resnice, prepustim zgodovinarjem, in samo rečem iste besede o celjskem „Smrdetu“ in „Smrdokav-ki“, katera imajo liberalci za svoj kolomon in evangelij in ju Imenujejo svoj „Narodni, Dnevnik“ in „Narodni List.“ Nekaj številk teh dveh bratcev sem dobil v roke. Imela sta dopise, ki opisujejo gornjegrajske razmere — kakršne niso — torej lažnjive. In zato sem tudi vskliknil — proč od Gornjega Gradu! — Naj se prestavi dekanija — ne dekan ali zavoljo dekana — sodnija — ne Grebenc ali zavoljo svetnika, sodnijskega predstojnika — ampak zaradi tiste družbe, iz katere izhajajo taki perüdni dopisi, da je lahko sram poštene Gornjegrajce! Zakaj vsak duhovnik, ki gre ali se pelje k svojemu predstojniku, | ne' ve, kam bi voz postavil, da mu ga ne oblatijo. Vsak, ki ima opraviti pri sodniji, ne ve, kam bi Šel, da si kaj jesti in piti dobi, v katero krčmo bi Šel, da ga ne bi nadlegovali s svojimi neslanostmi liberalci — ne mislimo toliko gostilničarjev. Dobro, ker je že tako daleč prišlo, pa povemo, da so Mozirčani najboljše napravili, da imajo svoje sodnijske dneve, da jim ni treba v Gornjigrad hoditi. Sicer bi imeli radi dva v mesecu, pa svetnik ni neki zato, ker gre preveč Gornjem Gradu na roko, najbrž zato, ker