SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejemali velja: Za celo lato predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., aa jadaa
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ealo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Ätev. ö®.
V Ljubljani, v torek 10. marca 1896.
Letnili XXIV.
Držami zbor.
Dunaj, 6. marca.
Posl. dr. P a c 4 k vpraša načelnika tiskovnega odseka, kdaj bode predložena novela k tiskovnemu zakonu.
Načelnik odsekov dr. K o p p odgovori, da je pravosodni minister obljubil predložiti dotično novelo, ko se snide drž. zbor. Zato hoče o tem po-prašati ministra in potem sklicati odsekovo sejo.
Predsednik zbornice opozarja, da mora biti proračun rešen še pred velikonočnimi počitnicami. Ker pa ni mogoče vsak dan imeti sejo, zato treba za vsako ministerstvo določiti čas ali pa imeti še večerne seje. Odslej se prične seja vedno ob 10. uri, poslanci naj pa redno prihajajo, sicer bodo večerne seje.
Prva točka dnevnega reda je nadrobna razprava o indirektnih davkih in o nakladah od žganih pijač.
Posl. S t e i n e r naglaša, da bode vslea predloženega vladnega načrta dunajsko mesto pri užit-ninskem davku zgubilo 364.000 gld. Od prebitka užitninskega davka, ki presega 7,770.000 gld., dobi Dunaj 250.000 gld., in od daljšega presežka tretjino. Dunajski zastopniki ne morajo biti s tem zadovoljni, ker zahtevajo ves užitninski davek za mesto, da more urediti svoje finance. Govornik zahteva, naj bi po deželi občine pobirale užitninski davek. Zvišanje naklade od piva bi bilo škodljivo za mesto, toda zbornica bode pritrdila vsled pritiska vlade.
Generalni govornik (pro) Szczepanowski govori o petrolejski industriji v Galiciji, katero naj bi vlada pospeševala.
Generalni govornik (contra) Čestmir Lang govori proti zvišanju davka od žganja in piva, ker bi ta davek v prvi vrsti zadel manjše davkoplačevalce, ter v tem smislu nasvetuje resolucijo.
Poročevalec dr. M e n g e r se izjavi proti davku od užigalic. Na Francoskem so ga vpeljali, ko so morali plačati vojno odškodnino. Tak davek imajo Srbija, Španija, Grška, Rumunija in Italija, a teh dežel Avstrija ne more posnemati, kajti dninar bi na leto plačal tega davka do 3 gld., srednji gostilničar 50 do 70 gld. Levičarji, pravi govornik, so vedno proti zvišanju indirektnih davkov ter zagovarjajo progresivni dohodninski davek. Izrazi se tudi proti davku od piva. — Postavke obveljajo.
O poglavji „sol" graja posl. S e i c h e r t slabo živinsko sol, ki jo prodaje država, ter nasvetuje resolucijo, naj bi se sol prodajala za nižje cene v vsakem sodnem okraji in če mogoče pri kmet. podružnicah. V istem smislu govorita grof Humpesch in Tschernig. Baron Morsey opozarja na prošnjo štajerske kmet. družbe za cenejšo sol, vlada pri tem preveč gleda na dobiček. Poslanci Biankini, For-egger in Purghart izročč v tem smislu resolucije.
Na vrsto pride tobak.
Poslanec Scheicher se pritožuje o slabih Bmodkah po deželi, prosi, naj bi se po okuženih vinogradih dovolilo saditi tobak in da bi ob nedeljah bile trafike zaprte.
Posl. P o p o v s k i opozarja, da se v smislu ministerijalnega ukaza juridičnim osebam ne sme podeliti dovoljenja za prodajo tobaka, ter želi da
bi se tako dovoljenje podelilo v Galiciji obstoječim zadrugam.
Po konečnem govoru poročevalca K 1 u n a se sprejme poglavje „tobak" in posvetovanje prekine.
Posl. dr. Ge8sman s tovariši stavi nujni predlog, v katerem se vlada pozivlje, naj dela pri svojih organih na to, da se ravnajo po družabnih in zborovalnih zakonih.
Po nekaterih pojasnilih ministerskega predsednika, posl. grofa Kuenburga, Brzorada in Hof-mana se nujnost predloga vsprejme z 80 proti 40 glasovom.
Na to se seja zaključi.
Pri večerni seji so se po kratki debati vspre-jela poglavja „koleki, takse in pristojbine" kakor tudi resolucija odseka, v kateri se vlada poživlja, naj obravnava vprašanje glede odprave koleka za časnike. Nadalje se je vsprejelo poglavje „loterija" z dotičnimi resolucijami ter konečne točke. S tem je rešen proračun za finančno ministerstvo.
Pos'. M e n g e r interpeluje ministra glede en-kete o ženskih delih.
Prihodnja seja jutri.
Slovensko šolstvo.
Dne 2. t. m. v večerni seji drž. zbora je poslanec kan. E 1 u n odgovarjal koroškemu posl. Do-bernigu ter pojasnjeval šolske razmere na Koroškem. Dotični govor slove v prevodu :
Jako me mika, da bi obširneje odgovarjal na trditve zadnjega gosp. govornika v današnji dnevni seji (Dobernig) ter jih zavrnil v prave meje. Toda iz dveh razlogov to opustim: prvič sem obljubil g. predsedniku, da hočem le kratko govoriti, drugič pa sem že prejšnja leta, tako tudi v zadnji proračunski debati tako obširno govoril o šolskih razmerah na Koroškem, da bi bilo odveč, isto sedaj ponavljati. Mnogi gospodje in tudi prevzvišeni gosp. minister se še spominjajo tega, gosp. Dobernig pa, ki je pozneje prišel v državni zbor, more moje govore čitati v raznih stenografskih zapisnikih. Ze tedaj sem stvarno in temeljito zavrnil njegove današnje trditve, tudi glede onih peticij, katere so po njegovi trditvi slovenske občine predložile za slovenske ljudske šole in jih baje zopet preklicale. — Kakor da bi bil slutil, da pride pozneje poslanec, kakor je g. Dobernig, s takimi trditvami, sem že tedaj skušal ovreči vse mogoče ugovore.
Danes hočem le še nekoliko dodati.
Gosp. poslanec za mesto Celovec nad vse hvali šolske razmere koroške. Ko bi bile take, kakor jih opisuje g. Dobernig, bila bi Koroška v tem oziru prava obljubljena dežela, ko bi le ne bilo zlobnih Slovencev iz Kranjske, ki motijo ta rajski mir. Z mnogimi vzgledi sem že v prejšnjih govorih pojasnil koroške razmere, a danes hočem z novimi vzgledi dokazati, da so šolske razmere na Koroškem tako žalostne, kakor sploh nikjer, in da nas Bog varuj takih razmer.
Da se takoj izognem očitanju, češ, da navajam kar so se izmislili zlobni slovenski hujskači, pripomnim, da sem povzel posamezne slučaje glasilu koroškega učiteljstva „Kärntner Schulblatt" z dne 2. februvarija 1895, torej gotovo nesumljivemu in zanesljivemu viru. — — Dotični članek slöve
„Naša stvar v deželnem zboru" ter očita deželnemu šol. svetu, da od njega prihaja „mrzla, ostra sapa mej učiteljem prijazne ljudske zastopnike, in da je on preprečil zvišanje plač meščanskih učiteljev po dvajsetletnem službovanji." Dalje članek razpravlja, da je starostna doklada odvisna od povoljnih učnih vspehov, kakor tudi od mnogih drugih stvarij, pred vsem od vedenja učiteljevega nasproti veljakom, to sta dež. predsednik in deželni šolski nadzornik.
Ako je učitelj razžalil takega veljaka, potem je po njem, kakor trdi imenovani list. Tako ta list v dokaz navaja dogodek v Železni Kaplji, kjer se je podučitelj Martinz ustrelil, boječ se preganjanja deželnega šolskega nadzornika. (Cujte !) V Pliberku se je učitelj Schuppnig spri z dež. šol. nadzornikom ter mu pretil, da ga ustreli. Obsojen je bil na tri mesece zapora, toda obesil se je, predno je nastopil kazen. (Cujte 1 Cujte I) Konečno dotični list uči učitelje, kako naj se vedejo nasproti veljakom v deželi. V prvi vrsti naj se varujejo, da koga ne žalijo. Ce ga ne morejo trpeti, naj se mu izogibljejo, toda tako, da ga ne žalijo, sicer so izgubljeni.
Ce učiteljski list ta*o piše, potem so pač že daleč zagazili na Koroškem. Seveda, dotični članek ni bil razposlan, uredništvo je takoj zgubilo pogum, oskrbelo drugo izdajo dotične številke, v kateri je bil objavljen nov pohleven članek.
Ce se vis. naučna uprava hoče prepričati o žalostnih razmerah na Koroškem, naj pošlje tje nepristranskega komisarja, da brez kakih predsodkov na lici mesta stvar preišče ter ministerstvu resnico poroča. Slovencem na Koroškem se ni treba bati take preiskave, temveč prosijo za njo, v nadi zboljšanja razmer, katere domači časniki ali prikrivajo ali olepšujejo.
G. posl. Dobernig seveda najde vse v redu, česar mu ne smemo zameriti, kajti njemu se zdi naravno, da učitelji za slovenske otroke niti ne znajo slovenskega jezika in se morajo pri pouku posluževati tolmača ali pa besednjaka; njemu se zdi tudi pravilno, da se porotne obravnave vrše s tolmači. Merodajnejšim ljudem, kakor je g. Dobernig, se to ne zdi v redu, in tudi g. Dobernig bi odločno grajal, ko bi se na Koroškem nasprotno godilo, ko bi namreč nemščine nezmožni učitelji učili slovenske in nemške otroke in ko bi nemščine nevešči porotniki sodili Nemca. To bi g. po. lancu gotovo ne bilo vsejedno, temveč bi odločno ugovarjal ter zahteval nemščine popolnem zmožnega učitelja.
G. poslanec za celovško mesto je tudi navajal mnogo številk, hoteč primerjati šolske razmere na Kranjskem s koroškimi. V kratkem času nisem mogel presoditi teh številk glede resničnosti in zanesljivosti, toda to smem trditi, da bi bili koroški Slovenci, katerih je tretjina v deželi, jako zadovoljni, ko bi jim bil koroški deželni zastop tako pravičen, kakor kranjski nasproti 30.000 Nemcev, za katere vestno v vseh zakonih glede narodnosti dela izjeme. Tako imajo vse nemške občine na Kranjskem, tudi mala belopeška, svoje nemške šole in nihče jih ne sili, da bi slovenščino uvedle kot obligaten predmet.
Dalje nam je očital, da se imamo za jedino meščansko šolo v deželi kranjski zahvaliti darežlji-vosti nemškega deželana. Temu odgovarjam, da je bil dotični „nemški" sodeželan od čisto slovenskih
C
v J
/s
£
<0.
J>
starišev iu da si je vse svoje veliko imetje večinoma pridobil od Slovencev; pregovorili pa so ga njegovi politični prijatelji, da je na dotični meščanski šoli zahteval nemški pouk. Ko bi ta mož živel še danes, obžaloval bi svoj tedanji sklep iu ga skušal popraviti.
G. Dobernig hoče biti Nemec čiste krvi, in vsakdo bi isto mislil, kdor je poslušal danes njegov prvi govor. Toda ime njegovo kaže, da njegova zibel ni bila iztesana iz nemškega hrasta, temveč iz slovenske lipe. (Cujte! Čujte! Ugovori na levici.) Sicer pa tacih ljudij nečemo med svoje, ampak jih prepuščamo z velikim veseljem vsakemu, kedor jih hoče imeti. Toda proti temu se zavarujemo, da bi ljudje, ki so pozabili svoj rod, slabo sodili o onih, ki se niso izneverili svojemu rodu in ostali mu zvesti. Po tem ovinku se vrnem k stvari, o kateri sem hotel govoriti.	(Koneo sledi.)
„L' avita coltura".
Iz Gorice, 6. marca. II.
Za grofom Franom Coroninijem maha židovski list po prevzvišenem, preljubljenem nadvladiki dr. Alojziju Zornu tako-le :
„Laško (?) mesto Gorica medli pod neprenes-ljivim (?) bremenom. Od vseh (?) strani se deluje, da bi se jej vzelo najdražje : zjedinje z laŠtvom (!) in najbolj nevtrudljivo delujoča kasta v to svrho je — cerkvena (?!) kasta, in nevolja, ki vlada mej meščani ponosnimi, da so Lahi, je nepopisljiva ? (Da ! v vrstah judov in od njih naščuvanih Lahih!)
Naše (?) mesto šteje pet župnij (ne pet, marveč štiri) vstanovljenih od Lahov (izvrstno!) od teh opravlja jedno samo laški župnik (laški po odgoji in mišljenju, po rodu je Ceh), da ne vpoštevamo drozih devet desetink slovenskih duhovnikov. (To je laž ! Priča direktorij I)
Nikdo bi ne zinil, ko bi se vsi ti držali v mejah svojega delokroga, a žal drugačno je njih mišlenje in raz leče večkrat mesto da bi o znanjev a 1 i bo ž j o besed o, vdihu-jejovsvoje rojake verstvu (? I) (Kje so dokazi ?!) in človečnosti (diši to po prosto-zidarstvu?!) nasprotujoča čustva v jeziku nam meščanom zares nepoznanim. (Lahi znajo slovensko le takrat, ko upajo Slovencem izpuliti kak groš.)
Za sedaj dodajmo, da ne preteče nedelja brez slovenske sv. maševjednej ali drugej cerkvi, (Je vvedena v goriškej nadško-fiji staroslovenska liturgija? Nevednost ali šiuvanje?!) in naj nas to ne jezi!
V	pojasnilo rečenega navedem zmed stoterih, ki bi jih lahko naštel, le dva slučaja (še ta dva sta gola laž, kakšni so pa drugi stoteri ?) in rečem, da v cerkvi sv. Duha na Gradu so drznili pričeti v slovenskem jeziku z jedno propovedjo, katera je nehala predno je bila končana, in da, ko so se zavedli vprizorjenega pogreška, se je moralo prositi oproščenja g. „kapokontrada", potem ko so raz-žalili vse meščane četrtmestja. (Laž, laž, katero je zakrivila „Ecco", ker ni hotela sprejeti resničnega pojasnila od nekoga na Gradu. — Ako treba do-kažemo.)
V	župniji na Placuti se je vvidelo, da so bile slovenske propovedi piš v veter (iz podatkov, ki jih imamo v rokah, rečemo z mirno vestjo : še nikdar !) tedaj treba propovedovati v ljudskem jeziku in v to se je prisililo preč. župnika, sicer bi bile propovedi, mesto napeljevati katoličane k pobožuosti, jih siliti k smehu, ker so bile (govorjene) v kdo ve kakem izmed brezštevilnih narečij. (Zopet laž !)
Ko bi bili naši politični nasprotniki v naših razmerah, bi prevrgli svet, bi bili uže satansko divjali z interpelacijami v deželnem in držav, zboru (da! v nju področju so cerkvene zadeve!) in posledic bi ne trebalo pričakovati. In prvi bi bil zato odgovoren prevzv. nadškof msgr. dr. Zorn. (Kako mastno-slastno za Žide in židovske klečeplazce, laške interpelante v zadnjem deželnozborskem zasedanju v zadevi slovenske šole v Gorici!)
Zato smo po kratkem razmišljevanju zaključili sledeče: Ali je prevzv. nadškof dobro podučen o toku časa in tedaj moramo reči, dagaodobruje, ali ni podučen in tedaj kakšno je njegovo zvanje?
Naravno tedaj, da so dobri katoličani našega (?) mesta vedno bolj nebrižni za plemenito versko čustvovanje, ker nimajo prilike, ali le pičlo, biti v
njem odgojeni in to je resnica, o katerej molčati bi bilo desetkrat slabše, kakor priča novodobni tok. (Hinavci I kaj naj pripomni temu 7.000 Slovencev v Gorici, od vas in vaših nizkopoklonikov statistično naštetih — v resnici jih je rodom sedaj še vsaj še toliko — ko nimajo v nobenej župnijskej cerkvi — izvzemši za otroke — kršanskega nauka v svojem jeziku ! Lahi imajo v vikarijatih, ki štejejo malo nad 300 duš, krščanski nauk za odrasle v svojem jeziku, a 7.000 Slovencev v Gorici nima krščanskega nauka v svojem jeziku ?! Kaj bi rekli židje, ko bi laški katoličani v katoliških župnijah ne bili postreženi ? I Ogenj in žveplo bi sipali na Slovence I)
Kako je mogoče, da spoštuje katoličan našo s v. vero (tako pišejo židje!) in učenci Jezusa Kristusa (bogoskrunsko, da se tiska to presveto ime v ložinem glasilu), ako skoro v slehrnem zre zopr-nika svoje narodnosti in ako je imenoval J. Kr. ljudstvo, ko je je učil, svojo čredo, duhovnike svoje pastirje, jih je sedaj malo (? !) (vsi!), ki bi se obnašali, ko jagnje, marveč lajajo ko — volk.
Videči, da tacemu zlu treba prej ko prej leka, uverjeni, da najboljši (?!) katoličani se čutijo žaljene v najplemenitejšem človeškem čuvstvovanju, sklenemo s prošnjo (pozor, s kakšno?!) na svojo domoljubno starašinstvo, naj isto predlaga na pristojnem mestu, da prepreči vedno rastoča zla in prosimo sledeče:
1.	Hočemo, da s e n e p r o p o v e d u j e v nobeni naših cerkva po slovensko, da se nikdar ne mašuje (kako temeljito učeno!) v tem narečju, ker tega ne treba nam meščanom! (Vemo, da Židom ni treba nikake, še manj slovenske propovedi, ker Slovenca-žida — hvala Bogu — ni. Zadnja zahteva je nevedna neumnosti) Ako hočejo Slovenci prisostvovati slovenskim propovedim in mašam, naj gredo v okoličanske vasi (tako cerkev si želi judje!), od katerih smo žal obkoljeni (kako je to bridko, ko treba dokazovati, da je Gorica laška?! Da! da! polaščenje Gorice, to je program goriških Židov in njih laških bratcev — „tudi"- katoličanov!), ker tudi laški prebivalci teh (okoličanskih vasi) so primorani priti v mesto (jim diši slovenska okolica), ako hočejo slišati božjo besedo v svojem materinem jeziku, in tu dodamo, ako boste trdili, da ni tacih (Lahov v goriški okolici), da Solkan, Kanal, Ajdovščina itd. so bili prej (?) laški, ko slovenski kraji in da ravno zato, ker ste jim vzeli laške šole (imenitni zgodovinarji!) in laški krščanski nauk, ste jih poslovenili in tem potom oddaljili od plemenite latinske (?) omike, jih p r e -ustrojili v potomce rodov, ki niso poznali ni po imenu omike in provzro-čili, da so nazadovali v malo letih za tisočletja. (Naslov in opis priča jasno o plemenitej latinski omiki in oliki laških Židov v Gorici! Kdo je stvaril toliko laških odpadnikov-Slovencev v Gorici? In to latinizacijo bi hoteli prenesti v okolico ?!)
2.	Zahtevamo, da se vsi zastopniki svete vere, vešči nepopolnoma laščini, ki laščine ne ljubijo ko svoj materini jezik, premestijo in nadomestijo z vrednejšimi. (Kateri laški duhovnik v Gorici, v katerej biva 7000 statistično le naštetih Slovencev, zna toliko slovenščine, kolikor znajo slovenski duhovniki laščine? Odgovor: nobeden! Lahom ni treba znati slovenščine, Slovencem laško pa!! Židovska pravičnost!)
3.	Prosimo, naj prevzvišeni knezonadškof pazljivo nadzoruje, da bodo dejanja od njega odvisnih bolj pravilna in nepristranska, in želimo, da izjavi odločno, da noče trpeti najmanjšega političnega vmešavanja. (Židje očitajo nadškofu, da ne spolnuje svojih nadpastirskih dolžnosti], ga prosijo, naj strožje nadzoruje slovensko duhovščino v Gorici, želijo, naj bi proti povelju Leona XIII. ostali v zakristiji! ? Quousque tandem!)
Tako židovski list! Sme on nas krivično blatiti, se ne smemo mi pravično braniti?! Vedi svet mišljenje slovenske duhovščine v Gorici, ne bo nam žal. Da, vedi! Je-li možno brezozirnejše pometati s prevzvišenim nad-vladiko in slovensko duhovščino goriško — v korist Lahov — na nravstveno nepopravljivo škodo Slovencev v Gorici?! Bodi ljubo ali ne, odpovarjajte ali prezrljivo molčite, zamerite ali pomilujte, to nam je vse jedno, svet vidi resnico: ta barbarski židovski napad na prevzvišenega knezonadškola iu slovensko duhovščino je zakrivila konservativna laška stranka v Gorici, stranka, po katoliških načelih prelaška,
premalo pravična, stranka, ki ni nikdar iz strahu pred judi izustila opravičevalne besede za vedno od judov napadano slovensko - katoliško duhovščino v Gorici. Niso li tudi oni maziljenci Kristusovi? stranka, ki je trepetajoča pred judi-Lahi, molčala ko grob, ko je bilo treba dvigniti glas za katoliške — ne slovenske zadeve — ni tudi katoliška zadeva, braniti nedolžne slovenske duhovnike proti obrekujočemu judovstvu, katerr je radi trenotnega pridobitka (laško Alojzijevišče podpira mesto) pila pobratimstvo z ži-dovsko-liberalnim starešinstvom v Gorici, ž njim ko-
ketovala in še koketuje 1. ker--2. ker--
3. ker--itd. (ne bomo v zadregi!).
Sedaj, ko se bije boj za slovenstvo v Gorici, ker molči laška konservativna stranka na napade slovenskih duhovnikov v Gorici, se prizanaša laškim le iz političnih vzrokov. Koga bodo prijemali goriški židje, ko preženete vse slovenske duhovnike iz Gorice?! Laški konservativci in njim na čelu laška duhovščina, pripravite svoje hrbte! Židje so židje; ker njim bolj nese držati z Lahi, držš z vami. Ako bi prišli Slovenci na krmilo, bodo vsi laški judje najtesnejši zavezniki Slovencev. Zato pozor! Nočemo, da bi judje gospodovali ni nam ni laškim konservativcem ! Zato na pot pravičnosti, dokler je čas! Sicer boste vsi odgovorni za nravstveno škodo, ki jo bodo brez dvoma trpeli goriški katoličani.
Ako bi kdo trdil, da smo preostri v svojih izvajanjih in sodbah, izjavljamo: Ako so judje v Gorici pomočili svoje pero v strup proti nam, smo je mi pomočili v med proti njim. Ako ni zadosti, na svidenje!
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marca.
Gospodska zbornica ima jutri ob 11. uri svojo tretjo sejo z nastopnim dnevnim redom: prvo branje načrta zakona glede spremembe rudniškega zakona z dne 23. maja 1854, drugo branje načrta glede odprave prijemnin pri prestopkih zoper monopolne zakone in slednjič dopolnilna volitev v posebno komisijo za posvetovanje o rudniško - nadzorstvenem zakonu. Pri prvi točki se bode obravnaval predlog poslanca Pernerstorferia, v katerem se zahteva, da se redno izplačuje tedenska plača v rudnikih.
Pogodba z Ogersko. Prihodnji četrtek se snidejo člani tostranske kvetne deputacije k prvi seji, v kateri se prične glavna razprava o kvotnem vprašanju. Vspeh tega posvetovanja se naznani takoj ogerski kvotni deputaciji, ki bode na podlagi predloženih načrtov izrekla svoje mnenje. Posvetovanj se bode udeležil poleg naših tudi ogerski mi-nisterski predsednik baron Banllj, ki bo 13. t. m. dospel na Duuaj. Ob jednem se bodo posvetovali o tej kočljivi zadevi tudi sami avstrijski ministri.
Kriza v Italiji. Večina listov trdi, da bode še danes sestavljeno novo ministerstvo z markijem Iiudinijem na čelu. Objavljajo se razne ministerske liste, ki pa vender vse imenujejo Rudinija, Ricottija in Brina, tako da je zelo verojetno, da bodo pripadali ti trije kandidatje prihodnjemu ministerstvu. Tukaj navajamo jedno listo, ki je po trditvi raznih listov najbolj zanesljiva; vender pa tudi ta nima z ozirom na dve poslednji mesti nikake got.vosti. — Ministersko predsedstvo ima prevzeti marki Rudini, ki bo ob jednem vodil tudi notranje zadeve, general Ricotti je odmeujen za vojno ministerstvo, Brin za zunanje zadeve, Costa za pravosodje, Perazzi postane minister za državni zaklad, Gianturco prevzame naučuo, Racchia ali Corsi pomorsko, Colombo ali Branca pa finančno miaisterstvo. Kljub vsem raznim kombinacijam pa nimamo še nikake gotovosti, posebno ker vlada mej prvima dvema še vedno neko nesporazumljenje. Kakor se vidi, možje niso nikakor voljni prevzeti v oskrb do skrajne meje zanemarjeno in razdejano gospodarstvo. Glede ekspedicije v Afriki se imenovani možje, kolikor se je dosedaj pokazalo, ne strinjajo s Crispijevimi nazori. V tem so sicer jedini, da se vojska v Abesi-niji nadaljuje, toda kreniti nameravajo srednjo pot, in Rudiui se je celo izrazil, da ne mara prodreti dalje nego do Mareba. Tega muenja je tudi več drugih odličnih državnikov. Jako zanimivo je razmerje mej vlado in generalom Baratierijem. Prva bi ga rada izročila vojnemu sodišču, toda ker pripada general poslanski zbornici, mora poprej ta dovoliti, da se sme proti njemu postopati sodnijskim potom. Ker se pa vlada ne more zanašati na svojo večino, jo bo stalo mnogo truda, predno izvede svoj načrt.
Rusija in Crispi. Nekaka posebna zado-Voljnost se opaža v raznih ruskih listih povodom ministergke krize v Italiji. Vsi dnevniki brez izjeme zatrjujejo, da je sedanja italijanska politika zelo neugodna za obstoj trodržavne zveze. „Brezdvomno je," pišejo „Novosti", „da Btoji Evropa na pragu popolno novih porazdelitev velevlastij. Italiji, ki je izgubila pri Adui zadnji ugled, ne preostaja dru-zega, nego da se sporazume s Francijo, ki je jedina zmožna, pomoči ji v boju z Menelikom. Ako bi se morda Italija zanašala na svoje sozaveznice, bi s tem škodovala le trozvezi, sama bi pa ne imela ni-kakih koristij. Na pomoč Francije pa poražena Italija še vedno lahko računa, toda le tedaj, ako se odpove sedanji zvezi z Avstrijo in Nemčijo." „Novoje Vremja" je mnenja, da bi Italijani ne bili doživeli tako sramotnega dne, ko bi bili zavezani s Francijo. Temu je pa kriva jedino le Crispijeva sovražna politika nasproti Francozom. Petrograjska „Vjedo-mosti" pravi naravnost, da se ima Italija zahvaliti jedino le porazu pri Adui, da se je oprostila največjega sovražnika Crispija. Zidovoljnost nad zadnjimi dogodki v Eritreji se pa kaže posebno v tem, da nameravajo odposlati ruski domoljubi oddelek ru-dečega križa h kralju Meneliku, da pomaga abesin-skim ranjencem.
Socijaliie stvari.
Katoliška delavska organizacija in nasprotniki.
Iz Idrije.
Dne 8. t. m. je priredilo ljubljansko slovensko katoliško delavsko društvo javen shod v Idriji. V veliki dvorani pri črnem orlu se je zbralo vse natlačeno ljudstva. Shodu je predsedoval G o s t i n č a r, namestnik mu je bil Jakopič, zapisnikar pa K r e g a r.
Gostinčar je govoril o posamnih točkah krščansko - socijalnega delavskega načrta in jih brez vsake žaljive besede pojasnjeval. Vender je pri njegovem govoru navstal tak šum in vrišč, da mu ni bilo možno dalje govoriti. Pozival se je ua možatost in razsodnost navzočih poslušalcev, dokazoval je, kako nespametno ravnajo, če niti odkrite besede, bodi si tudi od nasprotnika ne marajo poslušati. Vsak njegov opomin se je izgubil v precej neoglajenih krikih : „Zivio socijalna demokracija", „Doli ž njim" in drugih tem podobnih.
Vzlasti, kedar je pozvonil k redu, se je ozvalo iz znatno mokrih grl — grozovito vpitje. Zato je zaključil shod, predno so mogli za njim določeni govorniki nastopiti.
Shodov se je na tak način zaključilo že ntšte-vilno in se jih bo še ; s tega stališča torej to ni nič izvenrednega, tem manj v Idriji, kjer so se o priliki pripravljalnega shoda za katoliški shod izkazala krepka in močna grla v takem postopanju.
Stvari sami se torej ni čuditi in ni ji pripisovati nobenega posebnega pomena, pač pa so pomenili ve okoluosti, za katerih se je vršil nedeljski idrijski napad na shod slovenskega katol. delavskega društva.
Poročali smo že, da se v Idriji pridno širi socijalna demokracija. Ljubljanski socijalisti hodijo redno vsak mesec v nedeljo po plačilnem dnevu nabirat ude za svoje društvo, pobirat njihove groše in prodajat svoje sanjarije.
Slov. kat. delavsko društvo je zato smatralo za svojo nalogo, da tudi javno nastopi v Idriji in pojasni prava načela, po katerih se imajo boriti delavci za svoje pravice. Socijalni demokratje so nastopali slobodno, brez vsake ovire. Liberalni Naro-dovci so jih pustili lepo pri miru in jedini katehet in beneiicijat idrijski g. Osva'd je šel mej nje branit resnico. Socijalna demokracija se sme tudi še sedaj slobodno razvijati mej idrijskimi delavci; liberalci se ne brigajo zato.
Ker torej v Idriji ni nobenih organizovauih borilcev proti socijalni demokraciji, zato je prišlo ljubljansko slov. kat. delavsko društvo s shodom, da tako jedenkrat javno pojasni krščanska in socialistična načela.
Temu so se uprli idrijski „Narodovci". Duho viti dr. Horsky je svoje dni dejal, da je socijalna demokracija spaček, ki ga je skotil liberalizem z ložo. Na Dunaju se je pri zadujih volitvah jasno
pokazalo, da socijalna demokracija sama priznava to trditev, ker je z vsemi silami pomagal* liberalcem, da bi vrgli krščansko-socijalno stranko. Liberalstvu in socijalnim demokratom smrdi ime „krščansko" in „katoliško" in v uporu proti temu sta si obe stranki vedno jedini. To se je pokazalo tudi pri idrijskem shodu. Združeni liberalci in socijalni demokratje so spravili skupaj kakih 30 krepkogrlih oseb, ki so se s krikom in rjovenjem upirali dokazom krščansko-socijalnega mišljenja.
Vrlo lanimiv je bil začetek njihovega vpitja. Sprva je šlo še nekam gladko. Gostinčar je dokazoval, da je delo splošna last vseh ljudij in da mora toraj tudi dejanjski to ostati s tem, da se oslobodi kapitalističnemu izsesavanju in oderuštvu. Utemeljeval je dalje, da se mora vrniti delu njegova čast. Samo socijalni demokrat B r o z o v i č, ki je prihitel iz Ljubljane na shod, Dragotin L a p a j n e in pravnik Kogej so delali svoje bolj ali manj neslane opazke mej govorom. Ko je pa Gostinčar omenjal, da samo tisti morejo prav spoštovati delo in se boriti za njegovo čast, ki so prepričaui o neumrljivi vrednosti človeške duše, ne pa tisti, ki sodijo, da je človek samo bolj razvita žival, se je oglasilo prvič grozovito kričanje. Sam Biiehner in Huxley bi bila vesela tega dokaza materijalističnega mišljenja. Nam se je pa vender le zdelo, da ta krik tembolj potrjuje resničnost G^stiučarjevega stavka.
Sum in hrum se je še bolj okrepil, ko je jel govoriti govornik o veri in narodnosti; ko je zatrjeval, da je jedino le katoliška vera pravi temelj delavskega programa, se je čul tak vrišč, da ni bilo več mogoče daljno zborovanje. S studom in solzami v očeh je obsijala večina navzočih ta žalostni pojav svojih sorojakov, toda vse je bilo zastonj, ker je strast pri nasprotnikih, dasi so bili v zelo znatni manjšini, prekipevala in bruhala brez mej na dan.
Pri zatrjevanju slovenske narodnosti, se je hrum ponovil in je trajal vkljub vsem blagohotnim opominom g. župana, dokler ni predsednik sklenil shoda z zagotovilom, da slov. kat. delavsko društvo priredi v kratkem zopet shod in da se pri svojem delovanju v prid krščanskih delavcev ne bo dalo vstrašiti od nikogar.
Društveniki katoliške delavske družbe so se po shodu zbrali v obilnem številu v društvenih prostorih in so se tam prijateljski pomenkovali o mi-nolih dogodkih in o bodočnosti.
Strogo objektivno srno opisali nedeljski idrijski shod, ki je sam sicer res le lokalnega pomena, toda nauki, ki nam jih daje, so splošne veljave. Priča nam, kako se širi materijalistično mišljenje mej ljudstvo in sicer po liberalizmu in po socijalni demokraciji. Boji nas čakajo in sicer vedno hujši boji. Samo zavest, da je z nami resnica in z resnico Bog, nas tolaži in nam daje poguma za bodočnost. Vsak zaveden kristjan mora v ta boj ! Vsak naj v svojem krogu pridno zbira raztresene ude in naj jim v organizaciji daje potrebne moči. Hudo je, če se zmota in strast širita mej ljudstvom, a hujše je, če bi se to godilo po naši krivdi vsled zanemarjanja važnih dolžnostij. Kedor ljubi dobro stvar, ljubi tudi boj zanjo in posamni pojavi v tem boju ga sicer poučujejo, toda nikakor ne ostrašijo !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. marca.
(Koncert „Glasbene Matice".) Sinočni koncert je bil izredno sijajen. Vršil se je v Sokolski telovadnici, ki je jako prostorna; ima galerije na dveh straneh in leseni strop ji da jako prijetno, gorko domače lice. V tem prostoru tedaj je nastopil mešani zbor „Glasbene Matice", da poskusi moč in vztrajnost svojih peruti in se prepriča, je-li so krepke dovolj za visoki vzlet v cesarsko mesto Dunaj. Smelo se sme reči, da so je poskus obnesel izborno. Imeli smo čestokrat priliko, občudovati milobo in čilost Matičnega zbora, a tako dovršeno, ko sinoči, še ni pel dosedaj. Stavil si je nalogo jako mnogolično. V Gallus-ovem madrigalu je pokazal zaumen za stare, klasične forme; v narodnih pesmih pa je raz vil tako nežnost in milobo, a ob jednem toliko še-gavost in najivnost, da je zdajci vnel vsa srca. Ako človek pogleda partituro le-teh narodnih pesmi, a jih potem čuje v dovršenosti, kakor včeraj, mora
vzklikniti: Res, črka je mrtva; duh je, ki oživlja, h najpriproBtejše pesmi se da osnovati koncertna točka, samo moža treba za to. — Sest narodnih zapored je malo obilo; pri Šesti Bmo si že želeli dru-zega značaja in ga prejeli v Fibichovi „Pomladni romanci", v kateri je zbor stopil v zvezo z orkestrom. Kakor se škrjanec pomladi oglasi v višini, tako se je ljubko glasil spev gospodične Mire Dev iz zbora, naravno, neprisiljeno, srčno. G. Vašiček se je odlikoval s svojim kremenitim glasom. Gospod Razinger z univerzalnostjo, vsled katere pogodi vsako vlogo in jo izvaja z globokim razumom. Solisti so imeli bolj sekundarno vlogo, glavno zadačo ima zbor. — Najlepši mešan zbor je bila Foerster-jeva „Ljubica". Cim večkrat jo čujemo, bolj nam dopada. Snov je vzeta iz naroda, a izpeljana tako umetno in značilno, da naredi na človeka globok vtis. Ne vem, kdo je bolje pogodil, pesnik ali skladatelj. Ne morem se spuščati v podrobnosti, a rečem, da je skladba jako iustruktivna za mlade skladatelje, ki želč narodu podati kaj lepega, umetnega, a vendar izpeljivega. — Nedvedov zbor je znan, umeven; pel se je precizno.—K sklepu Brucknerjev „Te Deum". Spev ta je namenjen za koncertno dvorano, to se mu vidi na prvi pogled. Kljub temu je vzvišen, kaže razne kanoničue forme ter velikansko strukturo; tirja od pevcev silno vztrajnost in čilost. Vsemu temu je bil Matičen zbor popolnoma kos. — Pri vseh točkah se je zbor odlikoval s točnostjo v pričetku, diskretnostjo v porabi glasu, finim nijan-siraiijem, ter zlasti s krasnimi sklepnimi akordi, ki so se skozi enakomirno zgubljali v najnežniši piano. Gosp. koncertni vodja M. Hubad je privedel Matičen zbor do višine, na katero sme ponosen biti sam in ž njim celi slovenski narod. Brez skrbi bo peljal pevsko armado na Dunaj; tako izvežbana mora prodreti vsepovsodi. In če se to zgodi, kaj ne, potem je pozabljen ves trud, pozabljene so vse neprijetnosti pevskih vaj. — Misel, ki me je navdajala prišedšega domu, je ta : Velik je Bog, ki je dal človeku take dari. Blagor njemu, ki božje darove zvesto porabi v najidealniše namene. Živel ni zastonj. Ako povem, da je dvorana akustična, da so bili vsi sedeži razprodani in zastopani vsi sloji ljubljanskega prebivalstva, da je bil pri koncertu navzoč gosp. dež. predsednik baron Hein z gospo soprogo in mnogo duhovnikov — prijateljev glasbe ter prav obilo druge odlične gospode z dežele, spolnil sem v kratkih potezah svojo poročevalčevo dolžnost. — Drugi koncert je prihodnjo nedeljo 15. marcija. Na vrsti je Dvcfakov : „Mrtvaški ženin". P. H.
(Slovensko gledališče) Danes se poje zelo priljubljeni Weberjev „Carostrelec". Poleg današnjega večera so slovenske predstave v tekočem tednu še v četrtek in soboto.	=
(Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika.) Ker je dež. odbor kranjski sklenil prevzeti za 20.000 gld. glavinskih delnic, interesentje pa za 15.100 gld., in ker bode ravnateljstvo kranjske hranilnice občnemu zboru dne 9. aprila t. 1. predlagalo, naj prevzame za 14 900 gld. delnic, bode s tem pokrit na glavinske delnice pripadajoči znesek 50.000 gld.
(Z Gorenjskega) 8. marca. Nedavno ste poročali v svojem listu, da je na prošnjo prevzv. škofov dovolil trgovinski minister gg. katehetom nekaj vgod-nosti pri vožnji na državnih železnicah. Pisec teh vrstic, učitelj ver^nauka na javni jednorazrednici, je na to vložil od dekanijskega urada potrjeno prošnjo na obratno vodstvo železnic v Beljaku, naj se mu dotična polajšava privoli. Evo Vam odgovora od tam : „Zur gefälligen Kenutnis, dass instehend angesuchte Fahrbegünstigung nur fallweise über jeweiliges Ansuchen und nur für einzelne Fahrten gegen Erlag bezw. Einsendung der Ausfertigungsgebühr pr. 50 kr. erfolgt". Čudna zagonetka ! Dotična izjava ministrova se glasi: „Geistliche, welche den Religionsunterricht an einer ütl'entlichen .... Schule (in to je menda tudi jednorazrednica na deželi) besorgen, gemessen dieselben Fahrbegünstigungen, welche den ... Professoren . . . gewährt wird". Skoda, da ni več onega slavnega grofa Oerindura, da bi mi to stvar pojasnil. Ali jo razumete Vi, g. urednik, in če jo, pojasnite zadevo, da še drugi po jednak poper ne bodo hodili v oddaljeni Beljak, kakor jaz. To so „imenitne" po-lajšave gg. katehetom iz Beljaka! Taka polajšava je toliko breme, da se lahko brez nie v drugem raz-
Wien,
I. Bezirk, Stefanspl'atx
Nr. 11, Parterre.
Najbolje priporočena	Mcnialnica banèneea Kayoda
za preskrbljenje vseh	•»	°
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Schelhammer & Schattera
redu vozim in imam poleg tega še skromno kosilo zastonj! Ta odlok ministrov naj se nam pojasni do cela oziroma tudi preskrbi omenjena olajšava, ker so železnice itak povsod, kar cerkev in njeno osobje zadeva, „eksempt", dasi imamo več dela ž njimi, kar se tiče pisarij, kot z drugimi župljani. —č.
Opomba uredništva: Pritožiti se treba na glavno vodstvo državnih železnic na Dunaju in če bi ne pomagalo, na železniško ministerstvo.
(Na včerajšnji mesečni semenj) so prignali 1603 konje in vole, 342 krav in 61 telet, skupaj 2006 komadov. — Kupčija je bila srednja, boljša z volmi.
(Najdeni grobovi iz rimske dobe.) Kakih 300 korakov od mitnice pri tržaški cesti so delavci pri kopanju za temelj Šelkove hiše našli grobe iz rimske dobe, bili so v njih piskri z žganimi kostmi, z ogljem in glino napolnjeni. Izkopali bo tudi tri svetilnice.
*
* *
(Navidezno mrtev.) Iz Carigrada poročajo naslednje : Grško razkolniški nadškof na otoku Lesbos, 80 letni starček Nicefor Glikas, je že dalje časa ležal bolan. Zadnje dni postajalo mu je čedalje huiše in pričakovali so njegovi domači smrtne ure. Nekega dne zvečer izreče zdravnik, da je metropolit mrtev. Po ukazih grško-razkolniške cerkve so mrtveca oblekli v škofovsko opravo in ga v stolnici posadili na tron. Dva dni in dve noči so duhovniki čuli pri rajnem nadškofu v cerkvi in molili. Tudi ljudstva se je vse trlo, da bi še jedenkrat videli svojega višjega pastirja. V teku druzega dne pa se gibati začne mrlič, vstane in začudeno gleda okolu sebe. Groza prešine vse navzoče. Metropolit se je bil vzbudil iz svoje smrti podobne omedlevice. Odvedli so ga na dom in pravijo, da je danes že skoraj popolnoma zdrav. Tako poroča „Polit. Corresp.* dne 3. t. m.
Telegrami.
Dunaj, 9. marca. Včeraj popoludne je obiskal minister za železnice vitez Gutten-berg tovarno v Florisdorfu, ki je slovesno obhajala izvršitev tisočere lokomotive. V svojem govoru se je minister pohvalno izrazil o delu in delavcih, kar so poslednji z velikim odobravanjem vsprejeli.
Dnnaj, 10. marca. Vsled velikih snežnih žametov je pretrgana vsa telefonska in telegrafna zveza.
Budimpešta, 10. marca. Ministerski predsednik baron Banffy se poda prihodnji petek na Dunaj, koder se nadaljuje pogajanje glede obnovitve pogodbe.
Rim, 10. marca. Kralj je odredil, da se povodom njegovega rojstnega dne, 14. t. m. radi zadnjih dogodkov v Afriki ne smejo vršiti nikake slavnosti.
Rim, 10. marca. Novo ministerstvo je osnovano. Eudini je prevzel predsedstvo in notranje zadeve, Gaetani Sermoneta zunanje, Ricotti vojno, Brin pomorsko ministerstvo, Colombo držav, zaklad, Branca finance, Costa pravosodje, Gianturco naučno ministerstvo, Perazzi javna dela, Quicciardini poljedelstvo in Carmine poštne in brzojavne zadeve.
Rim, 10. marca. V Asmaro prihajajo še vedno razkropljeni in ranjeni vojaki. General Arimondi je še mej živimi in se nahaja težko ranjen v Adui.
| Dan |	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
9	9. zvečer	729-2	6-2	pr.m. jzah.	skoro jasno	
10	7. zjutraj 2. popol.	7307 733 1	3-0 1 6	si. jvzh. n	oblačno Bneg	00
Bern, 10. marca. Vsled dolgotrajnega deževja so vse vodo znatno narastle. Rena je pri Bazelu narasla za 3 metre.
Karlsruhe, 10. marca. Iz tukajšne bolnišnice je ušel Italijan Farlarina ter umoril svojo postrežnico, sestro Retzbach in potem še sam sebe.
Berolin, 10. marca. Grof Goluhovski je dospel včeraj zvečer z Dunaja. Na kolodvoru ga je pozdravil poslanik Szogyenyi, ki je odvedel ministra v svojo palačo.
Bilbao, 10. marca. Včeraj je vprizorila blizu 12.000 oseb broječa množica veliko demonstracijo proti zveznim državam. 200 demonstrantov je drlo pred konzularno poslopje ter razbilo okna in vrata. Policija je razpršila demonstrante.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta).
Cena steklenici 25 kr.	126 (50—4) fi
Meteorologično poročilo.
Srednja včerajšna temperatura 9'4° in za 6'9° nad normalom.
Službe si išče
in
iz cecilijanskega zavoda.
Več povö upravuištvo tega lista. 193 3—1
Šivalni stroj
(Wheeler-Wilson)
v dobrem stanju, je za 12 gld. na prodaj. Poljanska cesta it. 21.	194 3-1
Na prodaj ima
195 10—1
Jakob LavrenČiČ
v Sodražici.
se
Lekarna Trnköozy, Dnnaj, V.
Doktorja pl. Trnk6czy-ja
zeliščni sirop
imenovan tudi
Aza prsi, uloča io zoper Ulj
prirejen iz
planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 515 kr,, 12 stekl. 5 gl.
Dobiva se v	734
lekarni Trnkticzy-jevi
poleg mestne hiše v ¿jubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnköozy v Oradon.
1
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
V A. BILO
na
xv.* oaöxn
„Vzajemno-podpornega društva v Ljubljani, Ijjj
reg. zadruge z omejenim jamstvom" n
k i b o d e	^
dne 26. marca 1896 ob 5. uri popoldne v društveni pisarni, Kongresni trg 17.
3Ps&©Tr»,i »©d g	199
1.	Nagovor načelnika.
2.	Odobrenje zapisnika III. občnega zbora dne 21. marca 1895.
3.	Volitev dveh overovateljev za IV. občni zbor.
4.	Poročilo uradnega vodje o računskem zaključku za leto 1895.
5.	Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.*'
6.	Volitev 5 članov in 2 namestnikov v nadzorovalni svet.
7.	Slučajnosti (§ 22).
V Ljubljani, dne 10. marca 1896.
___Ravnateljstvo.
• Ker zaradi prepičle udeležbe občni zbor dne 9. marca 1896 ni bil sklepčen, sklice se novi občni zbor na dan 26. marca, kateri pa bode sklepčen brez ozira na število zastopanih deležev (§ 21 društ. pravil).
** Voliti bode skHpaj 9 članov ravnateljstva in sioer: 7 jih odstopi po določilu § 7 društvenih pravil, 2 sta se odpovedala. Po § 26 izstopijo sledeči gg. člani: Pogačar Simon, Fabian Iran, Klun Karol, Mathian Ivan ml., Peterca Ivan, Stegnar Feliks, Šiška Josip. (Izstopniki smejo zopet voljeni biti.)
I) u ii a j s k a borza.
Dni 10. maroa.
Sknpni državni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
l.ondon vista...........
NemSki dri. bankovci la 100 m.nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 25			kr.
101		20	
122		45	
101		50	
122		40	
99		25	N
994		—	
381		50	II
120		75	
59		—	•
11		80	
9		57	B
43		16	n
5		65	n
Dni 9. maroa.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151 gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158	„	—	„
Državne srečke 1. 18G4, 100 gld..........194	.	26	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200kron	99	„	10	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......144	,	—	„
Dunavske vravnavne srečke 6% ....	128	B	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	,	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	35	„
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4%	99	„	25	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221	„	—	„
„ „ južne železnice 3% . 166	„	70	„
„ „ južne železnice 5% .	130	„	50	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
200 gld.JbO 136 „ -
18 24 68 72 57 22 174 3485 458 98 63 84 165 128
60 50
76
25 75
.................................................... umi—II-mt		
i ST Nakup ln prodaja 18 | vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. [ Zavarovanje za zgube pri trebanjfh, pri ¡¿žrebanja f najmanjšega dobitka. galantna izvršitev narodU na borsl.	Menjarnična delniška družba »91 EBCIJ It" «oDzsila it. 10 Dunaj, RiriaiiiHirstrasia 74 B.	Pojaanlla SXL v vseh gospodarskih in tnančnlh stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoljsklh vrednostnih 1 papirjev in vostnl sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 »brestovanja pri popolni varnosti 1 gf naloženih glnrnlc. K |