^JrektorNT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT.32   -   LETO XLVH     -    CELJE, 12. 8.'93      -      CENA HO SIT     Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič [j
Bav-bav v Šempetru
Krajani so Unde plinu tekli ne, vendar nsne^^
Mil za os ovo senco
Woia tem o dogajanjih na Dobrni na strani 5.
Vroča kri zaradi pesl(a
Zaradi odprtja pesl(olon\a se razburjajo v Stranicah. Zavist ali upravičen strah'} Stran 7.
IZ VSEBINE:
IZ VSEBINE:
Reportaža
Do Rijeke in naprej - na stop po sosednji državi, kjer je vse prevečkrat "Izvinite • zatvoreno". Stran 11
Nogomet
Danci nas po^njujejo. Stran 12.
Celjski grof je
Lobanje Celjskih bodo vm'^ne v Marijino cerkev. Stran 9.
Razkuževalnik
Celjani bi najraje bolnišnico na robu nnesta. Stran 3.
Promet
Sejalec smrti. Stran 13.
Kaplja za milijone
dolarjev prihranka
Zanimiva in finančno obetavna inovacija pri odžvepljevanju ostaja v predalih,
ker ni zagonskega denarja. Stran 4.
2
UVODNIK
Šop deviz
za besne ljudi
Razburjeni krajani, pesti v zrak, kričanje, zmerjanje,
žaljivi toni, neupoštevanje argumentov drugih... Pri-
mere takšnih zborov krajanov bi lahko našli na vseh
koncih Slovenije.
Ljudi lahko po eni strani razumemo. Nihče jim nič
ne pove, niti omeni ne, naenkrat pa pride soseda
s tistim »a ste slišali?«. Zgodi se cela prava mala
revolucija, neredko se slišijo stvari, ob katerih gredo
lasje pokoci. Nato pa beseda na besedo, še večkrat
podvajanje stvari, bes in ogorčenje občanov je tu.
Je že tako, da so ljudje na splošno nezaupljivi, da jih
je strah neznanega. Ko so končno misilili, da je prišel
čas, ko bodo oni rekli, kaj bodo naredili s svojim
krajem, pa od sosede izveš, da je zemlja prodana, da
bodo tam delali nekaj čudnega, da bodo... Skratka,
»dogaja se nekaj sumljivega, mi pa naj bi bili poslušni
kot nekdaj in dovolili, da nas kupijo tujci, ki mahajo
z devizami? Nikoli in nikdar! Saj je j a demokracija,
bojo pa še nas kaj vprašali. Mi bomo dovolili ali prepo-
vedali vse na našem ozemlju!«
Se strinjamo, vendar krajani v svojem besu pozab-
ljajo, da velja demokracija tudi za druge. Da lahko
vsak pove svoje mnenje in svoje argumente, odločitev
pa naj bi bila najboljša in najbolj sprejemljiva za vse.
Toda na zboru krajanov je težko odpreti usta tudi
tistim, ki se na stvar spoznajo, ko so ljudje ogorčeni,
skoraj slepi in gluhi. Normalna pot bi bila v razgovorih
od začetka do konca, v obveščanju ljudi, v predstavi-
tvah, odprtosti in javnosti ter seveda stroki. Imajo prav
ljudje, ki se sklicujejo na talne in podtalne stvari? Ali
imajo prav drugi, ki pravijo, da je bilo vse narejeno
v okviru zakona?
Navadno na tovrstnih zborih krajanov izbruhnejo
na dan tudi druga nezadovoljstva. Z delom predstavni-
kov krajevne skupnosti, plačami, nezaposlenostjo,
socialno varnostjo... Naštevali bi lahko v neskonč-
nost. Ko sešteješ vse skupaj, je logično ogorečnje ljudi
in logični so osupli pogledi tistih, ki položaja pri nas ne
poznajo. Zna pa se zgoditi, da bodo ravno zaradi teh
skupnih vsot vsi tisti, ki mahajo s šopom deviz, odma-
hali kam drugam. Slovenija pa bo zaradi nesposobno-
sti in neznanja dialoga ostala tukaj, v balkanskem
kotlu, na meji revščine in borbe za preživetje. Ne gre,
da bi se prodajali vsem in vsakomur ob vsakem času,
gre za neke usmeritve, ki jih je potrebno doreči in
urediti z zakonom. Uresničitev teh zakonov pa poleg
časa in drugih malenkosti zahteva poštenje na vseh
ravneh, od ljudi do oblastnih struktur. Tudi če gre
samo za spremembo ureditvenega načrta določenega
območja v kraju, kot je Šempeter, ali za razkuževalnik
v Celju, ali peskolom v Stranicah... Potem bi tudi
razni zbori krajanov minili v demokratičnem tonu.
URŠKA SELIŠNIK.,
Vračilo Zidanšliove 17
člani celjskega IS so minulo
sredo soglašali z ugotovitve-
nim sklepom Ministrstva za
kulturo o vračilu poslovno sta-
novanjske hiše s ^ipadajočim
zemljiščem v Zidanškovi ulici
št. 17 pravnim naslednikom
družine Korber v last in po-
sest.
Hiša in celotno zemljišče je
bilo leta 1945 na osnovi Odlo-
ka AVNOJ zaplenjeno družini
Korber, z njim pa je kasneje
v okvii-u Sklada splošnega
ljudskega premoženja uprav-
ljala občina Celje. Poslovno-
stanovanjska hiša, v kateri sta
v pritličju dva lokala, Steklar-
stvo Leskošek in butik Bruc,
meri približno 300, pripadajo-
če dvorišče pa dobrih 50 kva-
dratnih metrov. Na osnovi Od-
loka o razglasitvi kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na
območju občine Celje iz leta
1986 je bila razglašena za spo-
menik meščanske in trške kul-
ture, zato je bilo vodenje celot-
nega denacionalizacij skega
postopka v pristojnosti Mini-
strstva za kulturo.
Glede na to, da je v pristoj-
nosti ministrstva kar precej
denacionalizacijskih postop-
kov za celjske objekte, v občini
razmišljajo o morebitnih spre-
membah Odloka o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih
spomenikov, saj je pred leti
naziv »spomenik« prejelo kar
precej stavb, ki si tega v celoti
ne zaslužijo.
IS
V Celju se
ho še gradilo
¥ načrtih pozidave središča mesta ter Spodnje Hudin/e
- Naiprei osnove v urbanistični doiiumentaciii
Dokaj intenzivna pozidava
nove stanovanjske soseske na
Dolgem polju s prehodno pozi-
davo v Novo vas je bila v zad-
njem času tudi skorajda edino,
kar se je v organizirani občin-
ski gradnji sploh še novega
gradilo v Celju. Vodja Zavoda
za planiranje in izgradnjo ob-
čine Celje Peter Drozg pa pra-
vi, da se bo še letos in v pri-
hodnjem letu kar precej spre-
menila podoba samega središ-
ča mesta in Spodnje Hudinja.
Tako so v načrtih pozidave
poslovno-stanovanjskih oziro-
ma poslovnih objektov ob Po-
djavoiškovi ulici ter zazidava
vogalnega kareja med Mari-
borsko in Podjavorškovo ulico
ob zdajšnjem Drag Štoru Mik
Matic in Avto Škorjanec na
Spodnji Hudinji. Še več novo-
gradenj pa je načrtovanih za
širše središče mesta. Ob pre-
stavitvi reševalne postaje in
ureditvi prometnega režima
okoli bolnišnice in zdravstve-
nega doma, naj bi pomembno
izboljšanje parkirnih možnosti
prineslo asfaltiranje zdajšnje-
ga makadamskega parkirišča
in gradnja garažne hiše na
Glaziji. Na Glaziji, ob stavbi
UNZ, naj bi zrasel še poslovni
objekt.
Dokončno pa naj bi uredili
tudi podobo notranjega dvo-
rišča za kinom Dom, ob novi
stavbi SDK, občinski zgradbi,
knežji palači ter predvidenem
poslovno stanovanjskem ob-
jektu na mestu zdajšnjih po-
slovnih prostorov Klasja ob
Jurčičevi ulici.
Za vse načrtovane gradnje
bo v občini potrebno v dobršni
meri spreminjati oziroma do-
polnjevati obstoječe zazidalne
načrte. Tako so minulo sredo
člani občinskega IS že raz-
pravljali o predlogih spreme-
njenih zazidalnih načrtov za
Spodnjo Hudinjo in Glazijo.
Spremembe in dopolnitve
Zazidalnega načrta Glazije so
začeli v Celju pripravljati lani,
po javni razgrnitvi pa je bila
jeseni razpisana javna obrav-
nava osnutka za krajane Dol-
gega polja in krajevne skupno-
sti Slavko Šlander. Meje zazi-
dalnega načrta zajemajo ob-
močje med Vrunčevo ulico, že-
leznico, Čopovo in Ljubljan-
sko ulico, predlagane spre-
membe in dopolnitve pa se na-
našajo na ožje območje.
Gre predvsem za ureditev
prometa okoli celjskega
zdravstvenega kompleksa
z ureditvijo zdajšnjih zane-
marjenih območij ob vstopu
v bolnišnico. Asfaltiranje par-
kirišča, prestavitev reševalne
postaje, ureditev večjega šte-
vila parkirišč ter gradnja ga-
ražne hiše na Glaziji naj bi ob
spremenjenem prometnem re-
žimu prineslo več reda v ta
mestni predel. Prav tako je
s predlaganimi spremembami
predvidena tudi ureditev na-
pajanja naselja Na Zelenici, ki
zdaj ob prometnih konicah
v križišču Čopove in Ljubljan-
ske postaja vse bolj tranzitna
pot za avtomobiliste ter ob-
močja ob sami Ljubljanski uli-
ci, kjer so ob pred nedavno
urejenim nakupovalnim sre-
diščem ob Ljubljanski še mož-
nosti za zazidavo.
Več pripomb članov IS pa je
bilo na predlagane spremembe
in dopolnitve Zazidalnega na-
črta stanovanjska cona Spod-
nja Hudinja XII in XIII, kjer je
predvidena pozidava s stano-
vanjsko-poslovnimi objekti
v križišču med Mariborsko in
Podjavorškovo. Oba že stoječa
objekta Drag Store Mik Matic
in trgovina z avto deli Avto
Škorjanec ostajata. Predvide-
na je pozidava niza največ
dvonadstropnih objektov, ki
bodo imeli urejeno napajanje
z dvoriščne, vhodi v lokale pa
bodo z ulične strani.
Člani IS so odločno naspro-
tovali še dodatnim pozidavam
ob vstopu v mesto, saj je Spod-
nja Hudinja glede 'na število
stanovalcev že tako preobre-
menjena in brez primernih re-
kreacijskih in zelenih površin.
Vendar pa gre s predlaganimi
spremembami zazidalnega na-
črta zgolj za ureditev približno
15-metrskega pasu ob sami ce-
sti, načrti pa so skladni tudi
s predvideno prenovo Mari-
borske ulice, ki naj bi bi v pri-
hodnosti postala štiripasovni-
ca z vmesnim zelenim pasom.
Predsednik IS Jože Zimšek je
pomisleke zoper predvidene
spremembe zavrnil s pojasni-
lom, da gre v tem primeru za
tržni izkoristek površin ob
vstopu v mesto, ki bo konec
koncev prinesel tudi denar za
ureditev prepotrebnih zelenih,
rekreacijskih in športnih po-
vršin, za katere še vedno osta-
ja dovolj prostora. Po tem po-
jasnilu so člani IS soglašali, da
občinski skupščini predlagajo
sprejem sprememb in dopolni-
tev zazidalnega načrta Spod-
nja Hudinja po hitrem po-
stopku.
IVANA STAMEJČIČ
Tržnica nared do jeseni?
Lani spomladi so ob vstopu v Šentjur iz celjske smeri, v bližini bencinskega servisa, začeli
z gradnjo poslovnega objekta, v katerem bo prostor tudi za mestno tržnico.
Z deli velenjskega Vegrada so v Šentjurju zadovoljni, prejšnji teden je bil na objektu opravljen
tudi tehnični pregled, in pričakujejo, da bo slovesna otvoritev za kraj vsekakor pomembne'
pridobitve predvidoma v času občinskega praznika v drugi polovici septembra. Od skupno 2 tisoč
600 kvadratnih metrov površin poslovnega objekta so v občini za potrebe mestne tržnice odkupili
450 kvadratnih metrov, prav zdaj pa izbirajo tudi najprimernejšega upravnika za delovanje
tržnice. IS, Foto: EDI MASNEC
Konec pripora za
udeležence afere
z orožjem
MARIBOR, 9. avgust
(STA) - Preiskovalnisodnik
temeljnega sodišča v Mari-
boru je v soglasju s temelj-
nim javnim tožilstvom
v Mariboru odpravil pripor
za Slavka Komarja, vodjo
službe VIS v Mariboru,
Bruna Kremavca, direktor-
ja letališča v Mariboru, Mi-
lana Hmelaka, delavca
VIS, in Tomislava Špehar-
ja, delavca mariborskega
letališča, ki so bili priprti
v zvezi z odkritjem večje
količine orožja in streliva
na mariborskem letališču.
Soglasje je temeljno javno
tožilstvo dalo v smislu
198. člena Zakona o kazen-
skem postopku, ker ni bilo
več razlogov, zaradi kate-
rih je bil odrejen pripor.
Gre za možnost vplivanja
na priče in za skrivanje do-
kazov. Preiskava se nada-
ljuje.
Referendum
o državljanstvu
pred vrati?
LJUBLJANA, 9. avgust
(STA) - Nacional socialna
zveza Slovenije je uspela
zbrati več kot 42.000 pod-
pisov za razveljavitev za-
kona o državljanstvu in
vseh odločb, izdanih na
podlagi tega zakona. Števi-
lo podpisov je skladno
z 90. členom, ki zahteva;
40.000 podpisnikov za raz- j
pis zakonodajnega referen-*'
duma. Referendumski zah- \
tevi se je 30. julija letos pri- \
družila tudi Slovenska na-
cionalna stranka, ki je
predlagala združitev pod-
pisov in skupni nastop, saj
je tudi ta stranka zbrala
več kot 12.000 podpisov.
Stranki naj bi združitev
podpisov, preverjanje
dvojnih podpisov in vero-
dostojnosti le-teh opravili
15.septembra v Ljubljani,
nato pa bosta podpise izro-
čili državnemu zboru.
Le 38 odstotkov
zadovoljnih
LJUBLJANA, 8. avgust
(STA) — S prodajo svojih iz-
delkov je v Sloveniji zado-
voljnih le 38 odstotkov po-
djetij, 42 odstotkov jih ni-
ma nikakršnih težav s pro-
dajo na svetovne trge, 5 od-
stotkov pa jih je še vedno
zadovoljnih z naročili iz
držav nekdanje Jugoslavi-
je. O večjem ali manjšem
pomanjkanju naročil z ob-
močja nekdanje Jugoslavi-
je poroča kar 75 odstotkov
anketiranih podjetij, le za
20 odstotkov podjetij pa je
ta trg že odpisan. ^
Hotel IVierx naprodaj prihodnji peteit
v družabnih prostorih hote-
la Merx na Ljubljanski cesti
v Celju bo prihodnji petek,
20. avgusta, ponovna javna
dražba šentjurskega motela
Merx.
Direktor Merxovega Go-
stinstva in turizma Drago
Horvat pravi, da so ponovno
javno dražbo za prodajo šent-
jurskega motela Merx razpisa-
li na osnovi obvestila Agencije
Republike Slovenije za pre-
strukturiranje in privatizacijo,
ki so ga v podjetju prejeli ko-
nec julija. Z Agencijo sodelu-
jejo že vse od začetka junija,
v tokratnem obvestilu pa je
Merx, Gostinstvo in turizem
d.o.o. Agencija zadolžila, da
ob razpisu ponovne dražbe
upoštevajo dva pogoja. Kot iz-
klicno ceno za prodajo šent-
jurskega motela morajo upo-
števati ocenjeno vrednost po
metodi določitve prometne
vrednosti objekta iz letošnjega
junija ter zagotoviti javnost
postopka.
Slednja je bila zgolj z objavo
v Novem tedniku nezadostna,
saj Agencija zahteva objavo
razpisa v dnevnem časopisju,
priporoča pa časnik Delo. Iz-
klicna cena za prodajo motela
Merx bo v drugo okoli 171 mi-
lijonov tolarjev oziroma 2 mi-
lijona 450 tisoč DEM, kar
v primerjavi s prvo dražbo po--
meni približno štirikraten
dvig cene. Motel Mene je bil
prvemu kupcu Jelši iz Šmarja
pri Jelšah (spomnimo se, da se
s prodajo delavci šentjurskega
motela niso strinjali) prodan
za protivrednost 781 tisoč
DEM. Zdaj v podjetju ocenju-
jejo, da je zelo malo možnosti
za uspešen zaključek dražbe in
da jo bo potrebno skladno
z zakonskimi možnostmi ob
nižanju izklicne cene večkrat
ponavljati.
Spomnimo se, da je sodno
zapriseženi cenilec lanskega
oktobra motel ocenil na 650
tisoč DEM in ta ocena je ob
prvem poskusu prodaje tudi
služila za izklicno ceno.
V Merx, Gostinstvo in turizem
nameravajo izkupiček od pro-
daje šentjurskega motela na-
meniti v prenovo drugih svojih
lokalov. I STAMEJČIČ
Južna različica
ceste
Strokovnjaki so se odločili,
da bodo v nadaljnjo obravna-
vo za cesto skozi Savinjsko do-
lino poslali južno različico.
Predlog morajo sedaj obrav-
navati še na žalski občini, 20,9
kilometrov dolg odsek med
Šempetrom in Polzelo pa na-
meravajo graditi prihodnje le-
to. Južna različica bo sicer pri-
zadela veliko kmetijskih zem-
ljišč, vendar strokovnjaki za-
trjujejo, da je to najbolj opti-
malna rešitev. Za gradnjo od-
seka bodo namenili 23,8 mili-
jonov dolarjev.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena   Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov     uredništva:     Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 32 - 12. avgust 1993
3
Razkuževalnik
pod državno kapo
Delovanje mobilnega razkuževalnika ZDA M3 zUai usklaaiti z novo zakonodajo
- Za Celjane kmalu javna predstavitev
»Podjetje Eko Plus posluje
zakonito in na osnovi vseh po-
trebnih dovoljenj, ki jih določa
Pravilnik o ravnanju s poseb-
nimi odpadki. S sprejemom
Zakona o varstvu okolja, ki je
začel veljati letošnjega 2. juli-
ja, pa so zdaj začeli teči zakon-
ski roki za uskladitev delova-
nja naprave z novo zakonoda-
jo oziroma podzakonskimi ak-
ti, ki pa še niso sprejeti,« je
v uvodu razprave o odstranje-
vanju infektivnih odpadkov
zdravstvenih ustanov v občini
Celje dejal občinski sekretar
za urejanje prostora Damjan
Vrečko.
Celjski IS na čelu s predsed-
nikom Jožetom Zimškom se je
za razpravo o mobilnem raz-
kuževalniku ZDA M3 odločil
zaradi številnih pritožb in
protestov krajanov Dolgega
polja, ki so nezadovoljni zara-
di namestitve sterilizatorja na
bolnišnično dvorišče.
»Prevečkrat smo bili prepe-
ljani žejni preko vode, da bi
lahko še komu zaupali,« je sta-
lišča krajanov na seji IS povzel
njihov predstavnik Cveto
Roje, ki se je ob tem še vprašal,
zakaj morajo v krajevni skup-
nosti izdati soglasje za name-
stitev običajnega prodajnega
kioska, o tako pomembni na-
pravi kot je sterilizator, pa jih
nihče niti obvestil ni.
Občinska stališča
z novim Zakonom o varstvu
okolja je ravnanje s posebnimi
odpadki v celoti prepuščeno
Ministrstvu za okolje in pro-
stor, za nadzor pa je pristojna
Republiška sanitarna inšpek-
cija. V primeru zdravstvenih
infektivnih odpadkov se v za-
deve vsaj posredno - čeprav za-
kon določa, da je za posebne
odpadke odgovoren tisti, ki jih
ustvarja ~ vključuje tudi Mini-
strstvo za zdravstvo.
V nobenem primeru za nači-
ne reševanja vprašanja poseb-
nih odpadkov niso pristojni
v občinah, saj lokalnim skup-
nostim ostaja le »pravica« do
javne predstavitve, poročila
o vplivu na okolje in javne
obravnave predvidenega pose-
ga v okolje.
O vzrokih, zakaj so v Celju
(čeprav za časa prejšnjega IS)
podprli nakup mobilnega ste-
rilizatorja, pa je sekretar za
urejanje prostora Damjan
Vrečko povedal: »Približno do
sredme leta 1992 so se odpadki
celjske bolnišnice sežigali
v dotrajani sežigalnici sredi
bolnišničnega kompleksa, ki je
prekomerno onesnaževala
zrak. Zaradi dotrajanosti seži-
galnice in da bi rešili pereč
problem resničnega onesnaže-
vanja zraka, so se v bolnišnici
odločili za drugačno tehnolo-
gijo odstranjevanja bolnišnič-
nih odpadkov, ki zdaj vključu-
je ločevanje in sortiranje kuž-
nih odpadkov na izvoru, de-
zinfekcijo s paro in njihovo
kasnejše odlaganje na komu-
nalno deponijo. To odločitev
so podprle tudi vse pristojne
institucije na državni ravni in
nesporno je, da je mobilni raz-
kuževalnik ZDA M3 ekološko
veliko primernejši kot sežigal-
nica.«
Sterilizacija le čist
postopek
Da gre zdaj za ekološko ve-
liko bolj sprejemljiv način
ravnanja s kužnimi bolnišnič-
nimi odpadki je prepričan tudi
mag. Ivan Eržen, v celjskem IS
zadolžen za varstvo okolja.
Eržen poudarja, da sta v svetu
uveljavljena dva načina od-
stranjevanja kužnih bolnišnič-
nih odpadkov.
Ob sežiganju (seveda v so-
dobnih, ekološko neoporečno
urejenih sežigalnicah) se vse
bolj uveljavlja tudi sterilizaci-
ja in kasnejše odlaganje ne več
nevarnih odpadkov na komu-
nalna odlagališča. V Celju so
razmišljali o obeh možnostih,
vendar so se zaradi slabih iz-
kušenj s staro sežigalnico in
dejstva, da je bolnišnični kom-
pleks v središču mesta, rajši
odločili za mobilni razkuže-
valnik, ki s svojimi zmoglji-
vostmi zadošča za potrebe vse
Slovenije.
»Sterilizacija je povsem čist
postopek, pri takšnem razku-
ževanju bolnišničnih odpad-
kov ni vpliva na okolje - ni
škodljivih izcednih voda in
onesnaževanja zraka,« je po-
udaril mag. Eržen. Predstojnik
Republiške sanitarne inšpek-
cije mag. dr. med. Jože Šamu
pa je ob tem še dodal, da delo-
vanje mobilnega razkuževal-
nika strogo nadzirajo in da so
bili vsi doslej odvzeti vzorci
neoporečni. »Prav zaradi tega
je bojazen krajanov nerazum-
ljiva. Razkuževanje bolnišnič-
nih odpadkov s sterilizatorjem
ZDA M3 je povsem primeren,
ekološko neoporečen način in
zanimivo je, da ni prav nobe-
nih pritožb krajanov Šempe-
tra pri Novi Gorici oziroma
Novega mesta, kjer so pri tam-
kajšnjih bolnišnicah prav tako
sterilizirali kužne odpadke.
Lahko rečem, da strah kraja-
nov v Celju temelji le na nez-
nanju oziroma nepoznavanju
naprave in njenega delova-
nja,« je bil kratek Samu.
V kratkem zbor
krajanov
Člani IS so zahteve kraja-
nov, da se čimbolj seznanijo
z delovanjem mobilnega raz-
kuževalnika podprli in napo-
vedali v kar najkrajšem času
zbor krajanov Dolgega polja
in tudi ostalih Celjanov,^ na
katerem bo sterilizacijska na-
prava ZDA M3 še podrobneje
predstavljena.
A vprašanje je, koliko bo
zdajšnja razlaga še zmogla
prepričati ljudi? Ob delovanju
mobilnega razkuževalnika se
je namreč v preteklih mesecih
zgradil nerazumljivo visok zid
nezaupanja, ki ga bodo še ka-
ko težko porušila tudi mnenja
najbolj priznanih strokovnja-
kov. Ob tem pa vse kaže, da je
»zgodovinski spomin« Celja-
nov sila kratek, saj se v raz-
pravah o »ekološki« nevarno-
sti razkuževalnika skorajda
nihče več ne spomni nekdanje
sežigalnice, ki je okolje tudi
dejansko zastrupljala.
IVANA STAMEJČIČ
Ekološki sklad
V Velenju
Poslanci velenjske
skupščine se bodo jeseni
ukvarjali z ustanovitvijo
tako imenovanega ekolo-
škega sklada. Prvi so o tem
že razpravljali v občinskem
izvršnem svetu, kjer sedaj
pripravljajo osnutek od-
loka.
Ekološki sklad so v ve-
lenjski občini snovali vzpo-
redno z veliko sanacijo šo-
štanjske termoelektrarne.
Gre predvsem za sanacijo
drobnih kurišč v zgoščenih
zaselkih, kot so Skale, Rav-
ne in Topolšica. Sredstva
za sklad bodo Velenjčani
zbirali na tono pokurjene-
ga premoga na neoči-ščenih
kuriščih, zbrana sredstva
pa bodo porabili za sana-
cijski program za zrak. Ta
zajema predvsem plinifi-
kacijo severne in južne veje
Šaleške doline ter toplifi-
kacijo Topolšice.
US
Bolnišnico na rob mesta?
o delovanju mobilnega razkuževalnika, ki
naj bi po mnenju okoliških stanovalcev celjske
bolnišnice zastrupljal in onesnaževal okolje, je
bilo doslej slišati veliko očitkov. Ljudje mu
očitajo prav nasprotno od tistega, kar pravijo
strokovnjaki. Slednji namreč trdijo, da je ste-
rilizacija kužnih odpadkov primeren, ekološko
neoporečen način odstranjevanja le-teh, saj po
obdelavi z razkuževalnikom postanejo prej
kužni odpadki povsem nenevaren kup »smeti,«
ki se jih lahko odloži na komunalno deponijo.
In tako že ravnajo z odpadki v celjski, šempe-
terski in novomeški bolnišnici.
Zakon o varstvu okolja predpisuje, da so za
nevarne odpadke dolžni poskrbeti v okoljih.
kjer nastajajo. Bolnišnice so dolžne poiskati
rešitev za svoje kužne odpadke in to je celjski
že uspelo. Nesporno je razkuževalnik sprejem-
ljivejša rešitev kot sežigalnica, ki je upraviče-
no burila ekološko osveščene okoliške krajane.
A kot da ljudje nočejo verjeti! Pritožbe, da so
bili o razkuževalniku povsem neobveščeni, na-
mreč ne držijo povsem. Mediji smo vse od
prvih razmišljanj o nakupu naprave ZDA M3
temu odmerjali sorazmerno veliko prostora.
Ob tem pa smo - sklicevaje se na ateste naprave
in stališča strokovnjakov - ves čas poudarjali
ekološko neoporečnost sterilizacije bolnišnič-
nih odpadkov. Kaj torej še storiti?
Bo zbor krajanov kaj pomagal? Težko, saj so
ljudje trdno prepričani v svoj prav. A na stvari
se da pogledati tudi malce drugače. Če na delo
v celjski bolnišnici in drugih zdravstvenih za-
vodih pogledamo malce bolj natančno, kaj hi-
tro lahko najdemo še vrsto ekološko spornih
podrobnosti. Omenimo le eno - sterilizacija
kužnih odpadkov na dvorišču namreč ni edina
sterilizacija, ki jo v bolnišnici opravljajo. Kaj
pa steriliziranje laboratorijskega posodja in
nekatere bolnišnične opreme ter naprav? Pa
- kljub temu, da je menda sterilizacija najbolj
nedolžen opravek - ostanimo le pri tem m ne
omenjajmo, denimo, onesnaževanja okolja, ki
ga povzročajo prometni zastoji okoli bolniš-
ničnega poslopja v času obiskov...
Je potem ob odstranitvi razkuževalnika re-
šitev za pomiritev »ekološko« nastrojenih duš
tudi zaprtje prometa po Kersnikovi, Gregorči-
čevi, Ipavčevi ali še učinkoviteje - preprosto
prestavitev bolnišnice na rob mesta,-^ kakšen
neobljuden(?!) kot občine, kjer se ne bodo
oglasili tamkajšnji prebivalci? In - če razmi-
šljamo o takšnih možnostih - ne bodimo malen-
kostni ter pometimo tudi pred lastnim pra-
gom: odpovedali se bomo avtomobilom, ogre-
vali se bomo le s plinom, prali zgolj z ekološko
neoporečnimi detergenti, ozonske luknje ne
bomo povečevali z uporabo sprejev, jedli bomo
zgolj biološko pridelano hrano - pri tem pa
umrli od lakote, saj v vsej državi za povsem
biološko pridelavo hrane v zdravem okolju
z neoporečnim zrakom in vodo najbrž ni niti
krpice primerne zemlje.
Ali pa se bomo odločili za ekologijo »po
pameti« in zaupali strokovnjakom izbiro in
uveljavitev tistih za okolje, naše zdravje in
življenja najmanj obremenjujočih načinov, ki
pa še dopuščajo življenje in preživetje v civili-
zaciji.
IVANA STAMEJČIČ
Suša škoduje tudi gasiicemi
v velenjskem izvršnem sve-
tu ugotavljajo, da huda suša
poleg vseh drugih težav pov-
zroča tudi okvare gasilskih ci-
stern.
V velenjski občini v najbolj
ogroženih krajevnih skupno-
stih, Paka, Ravne, Šentilj, Cir-
kovci, Gaberke in Šmartno,
gasilske enote dnevno vozijo
4-."} cistern vode. Najbolj ogro-
ženi kraji so večinoma odda-
ljeni, cestne povezave so slab-
še, kar pomeni določene težave
s prevozom. Glede na nevar-
nost požarov pa morajo biti
gasilske cisterne v vsakem tre-
nutku pripravljene in uspo-
sobljene za gašenje. V velenj-
skem izvršnem svetu poskuša-
jo najti sredstva za popravilo
teh cistern, vendar denarja
v občinskem proračunu ni. Za-
to bodo pomoč poiskali na re-
publiki, saj menijo, da se te
težave pojavljajo tudi drugod
po Sloveniji. Tako pozivajo
vsa gasilska društva, naj čim-
prej prijavijo škodo, nato pa
bodo o tem razpravljali še na
Občinski gasilski zvezi.
V velenj.ski občini so od za-
četka junija do prejšnje srede
prejeli že več kot 400 naročil-
nic za prevoz vode. Najhuje je
bilo v juniju, julija je bilo za-
radi manjših padavin nekaj
zatišja, prava eksplozija naro-
čilnic pa je izbruhnila prejšnji
teden. V velenjski občini pre-
voz vode s cisterno zaračunajo
1700 SIT, od tega iz Sklada za
elementar refundirajo 850
SIT. Naročniki poleg polovice
prevoza vode plačajo še od 100
do 120 SIT za prevoženi kilo-
meter.
US
Komu zvoni?
Zdi se, da v Srbiji da-
nes odzvanjajo zadnje
minute pred nečim apo-
kaliptičnim in da nas
zven spominja na odmev
Nemčije pred letom 1933.
Več kot šest milijonov ne-
zaposlenih Nemcev v te-
danjem obdobju spomi-
nja na množice brezpo-
selnih in čakajočih Sr-
bov. V Nemčiji je zaradi
gospodarske krize prišlo
do pomanjkanja količine
denarja v obtoku, proiz-
vajalcem se ni izplačalo
prodajati blaga za doma-
čo valuto in plače so te-
densko prilagajali dnevni
inflaciji. Srbija danes do-
življa remake. Vsesplošna
kriza je ohromila prebi-
valstvo, ki je že prestopi-
lo prag revščine. Cigarete
kupujejo posamično, ker
si celega zavojčka naen-
krat ne morejo privoščiti,
plačujejo pa jih v milijon-
skih bankovcih. V trgovi-
nah cenam iz dneva v dan
dodajajo ničle. Denar je
postal brez vrednosti in
brez smisla, nacionalna
ekonomija pa žrtev astro-
nomske inflacije, ki je na-
čela tudi politično in du-
hovno sfero. Inflacija
idej, političnih obljub,
mitingov, manifestacij in
taktiziranja; vse je bilo že
tolikokrat videno in po-
novljeno, da je do konca
razvrednoteno, še bolj
kot topčiderski bankovci.
Kaj se lahko zgodi z dr-
žavo, ki se je prepustila
takšnemu toku? In kakš-
na je usoda naroda, ki
slepo kot čreda ovac sledi
na videz tako iracionalni
politiki, da jo je sposobna
razumeti res samo ku-
štrava pastirska glava
s hribovitega Balkana?
Nekateri so prepričani,
da je vsa srbska dnevna
politika uvertura v faši-
zem po zgledu nacistične
Nemčije. 30. januarja
pred šestdesetimi leti je
Hindenburg postavil Hit-
lerja za kanclerja. Po uki-
nitvi osnovnih ustavnih
pravic in po posebnih
polnomočjih vlade je bila
Nemčija spremenjena
v totalitarno enostran-
karsko državo. Sledilo je
preganjanje političnih
nasprotnikov in prepoved
komunistične      partije.
Nemčija je zapustila
Društvo narodov in kon-
ferenco za razorožitev.
Nemčija je odkrito pod-
prla Italijo v vojni z Eti-
opijo, ki je naposled klo-
nila. Tri leta kasneje se je
podobno zgodilo s Češko-
slovaško. In slednjič naj-
pombnejše: Društvo na-
rodov ni uresničilo vloge,
ki jo je imelo v medna-
rodnih odnosih. Se iz
takšnih izletov v prete-
klost sploh lahko kaj na-
učimo? Če ne, nam vsaj
ponujajo model za zani-
mive špekulacije.
V Srbiji vlada gospo- j
darsko razsulo in popolni j
družbeni kaos. Odpove--
dali so vsi pogoji, ki zago- |
tavljajo normalno življe-'
nje državljanov. Družbe-,
na preskrba šepa, denar j
izgublja vrednost plačil-i
nega sredstva, ki ga izpo-;
drivajo naturalne zame-j
njave. Prekupčevanje po- j
staja nacionalni šport in'
nujno zlo za tiste, ki bi
radi preživeli. Primanj-
kuje nekaterih osnovnih
sredstev za življenje, kot
je na primer gorivo, kar
bo postalo zares tragično
šele pozimi. Zaenkrat od-
poveduje le promet in ne-
srečni udeleženci so si že
izmislili krilatico: vsi Sr-
bi v enem avtobusu. Ra-
bili pa bi pravzaprav No-
etovo barko.
Po nekaterih trditvah
je glavni kandidat za po-
veljnika armade zloglasni
Željko Ražnjatovič-Ar-
kan, kar po nobeni ču-
dežni formuli ne more
prinesti nič dobrega.
Drugi spet ugibajo, ali je
možen prodor srbskega
• fiirerja v podobi radikala
Vojislava Šešlja, ki ima
ambicijo, da stabilizira
srbsko gospodarstvo,
uresniči zgodovinski sen
velike Srbije in »poniža-
nim in razžaljenim« \Tne
nacionalni ponos. Potem
je res vprašanje, komu bo
na koncu zvonilo, poseb-
no ob upoštevanju zgodo-
vinskega dejstva, da so
Združeni narodi danes
prav tako neučinkoviti,
kot so bili pred začetkom
druge svetovne vojne.
Upajmo, da imajo Srbi in
z pjim cel svet možnost še
kakšne drugačne izbire.
Zadnjič sem slišala, ka-
ko je nekdo v šali dejal,
da bo Srbija pi-va ekolo-
ška država na svetu ...
Piše: Erika Repovž
Skupščina ponovno nesklepčna
V četrtek bi morala biti seja vseh zborov Skupščine občine
Slovenske Konjice, vandar je bila zaradi nesklepčnosti prelo-
žena na september. Tako bodo šele takrat razpravljali o nezaup-
nici predsedniku Skupščine Jožetu Baragi, o osnutku odloka
o ustanovitvi Javnega zavoda Celjske lekarne ter o predlogu
odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Turi-
stično-rekreacijskega območja v centru Zreč ter blokovne grad-
nje v stanovanjski coni Vešenik in Nova Dobrava. Seja naj bi
bila prvi četrtek v septembru, do takrat pa se bodo poslanci že
vrnili z dopustov, tako da lahko upamo, da bodo vendarle
sklepčni.«
T. S.
Za parkiranje 50 SIT
Velenjska vlada se je na eni izmed zadnjih sej odločila, da
bodo krajani poslej za parkiranje na javnih parkirnih površinah
plačevali parkirnino. V Velenju bo za vsako začeto uro parkira-
nja potrebno odšteti 50 tolarjev, v primeru izgube parkirnega
hstiča pa 200 tolarjev.
US'
Št. 32 - 12. avgust 1993
4
Kaplla za milijone
dolarjev priliranka
Preastavllamo reciklažno oažveplj evanle plinov, InovacUo Inž. Podpečana In
Ružiča Iz celiske Cinkarne
v času, ko je veliko oči
uprtih v šoštanjsko termo-
elektrarno, kjer sanirajo IV-
.blok, obstaja tudi več raz-
mišljanj, da bi se dalo iz odž-
vepljevanja plinov še kaj na-
rediti. To sta ob pomoči Teh-
niške fakultete, oddelka za
kemijo in tehnologijo v Ma-
riboru že pred letom in pol
poskušala tudi inž. Vojo Ru-
žič in Dani Podpečan iz celj-
ske Cinkarne.
Celjska strokovnjaka sta"
izdelala inovacijo reciklažno
odžvepljevanje plinov brez
odpadnih snovi, pri čemer so
ostanki čiščenja tržni proiz-
vodi žveplova kislina, to-
plotna in električna energija.
»Najpomembneje pri inova-
ciji je, da se porabi vse suro-
vine, torej ni nikakršnih
ostankov,« je razložil Vojo
Ružič, ko je predstavljal ino-
vacijo.
Pri reciklaži se v fazi ab-
sorbcije uporabi apnenčeva
moka, ki absorbira žveplov
dioksid. Pri tem nastane
gips, ki bi ga reducirali
v kalcijev sulfid, iz tega pa bi
s pomočjo ogljikovega diok-
sida in vode preko karboni-
zacije dobili apnenčevo mo-
ko in žveplovodik. Slednjega
bi lahko uporabili za prido-
bivanje žveplove kisline, ap-
nenčevo moko pa ponovno
uporabili za reciklažo. S tem
je krog sklenjen, v bistvu pa
vanj vstopa le ogljikov diok-
sid, ki ga lahko uporabimo
za proizvod žveplova kislina.
Energija kot zemeljski plin
vstopa kot metan, potreben
za kroženje kalcijevih ionov.
Pri izgorevanju žveplo vodi-
ka, metana in proizvodnji
žveplove kisline nastaja več-
ja količina toplotne energije,
ki jo je mogoče pretvoriti
v električno ali ogrevalno
energijo.
»Žal zaenkrat tovrstna re-
ciklaža obstaja le še na pa-
pirju, delali smo sicer manj-
še poskuse, vendar moramo
imeti pilotsko napravo. Te-
orijo bi lahko dokazali kar
v Cinkarni, kjer stojijo
ustrezne peči, vendar žal ni
zanimanja,« je pripovedoval
Ružič. »Poiskali smo podjet-
je v Frankfurtu, kjer so pri-
pravljeni narediti pilotsko
napravo, vendar za delo zah-
tevajo 36 tisoč mark. Pri de-
narju se seveda vse skupaj
zaustavi. Sicer sta nam po-
moč obljubila šoštanjska
termoelektrarna in Ministr-
stvo za tehnologijo, že dve
leti pa čakamo na odgovor in
pomoč Ministrstva za zna-
nost.«
Po izračimih bi reciklaža
samo Cinkarni letno prihra-
nila 1,9 milijona mark, saj
v podjetju ne bi bilo potreb-
no kupovati apnenčeve moke
in ogljikovega dioksida. »To
ni prvi prihranek za Cinkar-
no. V podjetju smo preizku-
sili že več mojih inovacij in
idej, največ nam je prinesla
zamenjava apna z apnenčevo
moko,« je omenil Ružič.
»Nasploh smo vsi skupaj
imeli veliko idej, marsikaj
preizkušali in marsikaj tudi
uspeli izboljšati. Vendar se
je žal v Cinkarni prevečkrat
zataknilo, ali se je premalo
naredilo ali pa so bili posku-
si ustavljeni. To je tudi glav-
ni razlog, da sem pred dvema
letoma odšel v pokoj.«
Reciklažno odžvepljevanje
plinov je za zdaj v svetu nez-
nano. Po mnenju avtorjev je
sprejemljivo za okolje, eko-
nomsko privlačno in ne po-
sega v slovenska načrtova-
nja, da bi tovrstne sanacije
opravljali po pretežno mo-
krem apnenčevem postopku.
Finančne analize namreč ka-
žejo, da bi ob predvidenih
stroških 20 milijonov dolar-
jev tudi v primeru nizkih iz-
koristkov letno prihranili
skoraj 5 milijonov dolarjev
samo v TEŠ, v celotnem slo-
venskem prostoru pa kar 30
milijonov dolarjev. Projekt
bi tako lahko postal silno za-
nimiv za vse osnenaževalce,
uresničiti bi ga bilo mogoče
v treh etapah. Tudi če se ti
izračuni ne bi pokazali po-
polnoma točni, bi se za zače-
tek vseeno izplačalo prima-
kniti tistih 36 tisoč mark,
kolikor jih avtorji reciklaž-
nega odžvepljevanja plinov
potrebujejo za osnovni
zagon.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Inž. Vojo Ružič
Kam s certifikati
Težko pričakovani čas, ko
bomo slovenski državljani de-
ležni vsak majhnega delčka
lastninjenja nekdanje družbe-
ne lastnine, je končno napočil.
Tako imenovani lastniški cer-
tifikati bodo vsak čas na voljo
Slovencem.
Kam jih bomo naložili, ko-
mu zaupali ali prodali? To so
vprašanja, s katerimi se že lep
čas ukvarja dnevno časopisje.
Mi pa bi vam radi natresli ne-
kaj čisto praktičnih podrobno-
sti v zvezi s temi vrednostnimi
papirji.
Lastniški certifikati
državljanov
Lastniški certifikati so
vrednostni papirji, ki pripada-
jo državljanom Slovenije, nji-
hova vrednost pa je odvisna od
starosti imetnika certifikata.
Imetnik certifikata sam izbira
način njegove uporabe, seveda
v skladu z zakonom. To pome-
ni, da lahko certifikat uporabi
v procesu lastninskega preo-
blikovanja podjetij ter v kom-
binaciji z gotovinskim naku-
pom delnic. Certifikat je po-
trebno uporabiti v roku šestih
mesecev. S certifikatom lahko
razpolaga le njegov lastnik ali
njegov zakoniti za:stopnik. To-
rej certifikat ni prenosljiv!
Evidenčni račun
Za vsakega lastnika certifi-
kata se vodi evidenčni račun
pri Službi družbenega knjigo-
vodstva (SDK). Številka evi-
denčnega računa je enaka
enotni matični številki lastni-
ka (EMŠO). Torej, iz evidenč-
nega računa pri SDK boste
lahko črpali sredstva in jih
vlagali v eno izmed oblik last-
ninjenja podjetij. Podatke
o stanju na svojem evidenč-
nem računu lahko lastnik ved-
no preveri na podružnicah
Službe družbenega knjigovod-
stva. Ti podatki so tajni in jih
lahko preverja samo lastnik
ali njegov zakoniti zastopnik,
oziroma pooblaščenec. Če
SDK ugotovi, da na evidenč-
nem računu ni kritja, torej ste
svoj certifikat izčrpali, zavrne
prenos sredstev.
Lastninska
nakaznica
Kako uporabljamo vsoto, ki
je navedena na certifikatu? Iz-
polnimo lastninsko nakaznico
z vsoto, ki jo želimo investirati
in to podobno kot bi izpolnili
splošno položnico. Takšno na-
kaznico vplačamo preko SDK
tistemu, ki smo mu namenili
sredstva iz našega evidenčne-
ga računa. Torej smo jih inve-
stirali na primer - v delnice.
SDK bo opravila prenos sred-
stev in za toliko se bo stanje na
vašem evidenčnem računu
zmanjšalo. Lahko bi rekli, po-
dobno kot poslovanje s čeki in
tekočim računom, vendar brez
gotovine.
Lastninske nakaznice so
v prosti prodaji na prodajnih
mestih, kjer se običajno pro-
dajajo državne vrednotnice.
Sestavljene so iz treh samoko-
pirnih izvodov. Prvi izvod po-
trdilo pripada lastniku certifi-
kata. Drugi izvod sporočilo za
arhiv obdrži SDK. Tretji izvod
sporočilo o uporabi pa prejme
prejemnik nakaznice.
Toliko na kratko o imetju in
uporabi certifikatov. Na vpra-
šanje v naslovu pa vam na ža-
lost ne moremo odgovoriti.
Vsak se bo moral pač odločiti
sam, kam bo investiral. Mogo-
če le nasvet. Sledite mnenjem
strokovnjakov, ne nasedajte
lažnim obljubam in predvsem
nik^r ne hitite z naložbami.
JANKO KOŠTOMAJ
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Italijansko podjetje Uba-
lit SPA je zainteresirano za
nakup večinskega deleža v za-
sebnem (lahko tudi družbe-
nem, vendar brez ovir za last-
ninjenje) slovenskem podjetju,
specijaliziranem za izdelavo
plastičnih izdelkov. Podjetje
mora posedovati nekaj osnov-
ne strojne opreme, 700 do
800 m^ poslovnih prostorov ter
lOjdo 30 zaposlenih. Za delav-
ce je predvideno 1 do 3 meseč-
no u.sposabljunje v Italiji. In-
formacije: Veneta d.o.o. Seža-
na, tel. 067/72-841 in fax 067/
72-982 (Dušan Škrlj).
- Nizozemsko podjetje Ba-
ynath import-export želi slo-
venskemu tržišču predstaviti
balzam, ki preprečuje in lajša
poškodbe pri raznih obreme-
nitvah (šport, fizično delo).
Prospekt je na voljo v infor-
macijski pisarni GZS. Infor-
macije: tel. 9931/011-80-35-
588 in fax 9931/011-80-29-106
(S. Ba\Tiath).
Povpraševanje:
- Italijanska firma Caggiat-
ti Maurizio 8C. SNC povpra-
šuje po jeklenih cilindrih Inox
za obrate peščenih kopeli fi
0,4/0,6/0,8 mm. Informacije:
tel. 9939/0521-598-109 in fax
9939/0521-598-990 (Maurizio
Caggiatti).
- Belgijsko podjetje Hansel
Transmissions International
NV išče v Sloveniji zastopnike
za prodajo proizvodov s po-
dročja prenosa moči. Katalog
je na voljo v informacijski pi-
sarni GZS. Informacije: tel.
9932/34-501-211 in fax 9932/
.34-501-220.
- Italijanska   firma   Agri-
nord SMC želi vzpostaviti
kontakt s slovenskimi hoteli in
restavracijami ter trgovinami
z opremo za vrt, cvetličarnami
in kmetijskimi obrati. Nudijo
terakota vaze vseh vrst, koša-
re, viseče košare, cvetlice, sa-
dje, umetno cvetje, okrasne ži-
vali, trakove, pesjake, kerami-
ko in druge okraske. Informa-
cije: tel. 9939/0432-602-332 in
fax 9939/0432-234-520 (Ales-
sandra Fior).
- Češko podjetje Prepos
Trading House A. S. išče v Slo-
veniji zastopnika za prodajo
lesa. InfoiTnacije: 9942/49-
423-13 in fax 9942/49-428-41
(Ivan Ladr).
- Italijansko podjetje Uni-
one Industriale išče v Sloveni-
je podjetje, ki izdeluje moške
tekstilne izdelke (nogavice, sp.
hlačke in majice, rokavice
ipd.) Zainteresirani so za pro-
izvodnjo večjih količin. Infor-
macije: tel. 9939/0131-236-
262 in fax 9939/0131-252-573
(Mario A. Rossi).
- Italijansko podjetje Rodi-
va S. L. išče v Sloveniji pred-
stavnika za prodajo obutve
(čevlji, ski boots...). Informa-
cije: tel. 9939/0422-790-552 in
fax 9939/0422-790-586 (Ber-
nardi Gvaltiero).        ...........^ ^ ^
V Sloveniji se
znižuje inflacija
Po podatkih republi-
škega statističnega zavo-
da so se julija cene na
drobno povečale le za 0,8
odstotkov. Tako so dose-
gle najnižjo mesečno rast
v zadnjih treh letih. Slo-
venska mesečna inflacija,
ki se meri prav s cenami
na drobno, se tako znižu-
je že 22 mesecev, kar je
velik uspeh mlade slo-
venske države.
Investicije
v
elektrogospodarstvu
Na seji delavskega sveta
ELES (Elektro Slovenija)
v Ljubljani so potrdili in-
vesticijski program za
gradnjo medkrajevnih
kablov s svetlobnimi vod-
niki v strelovodni vrvi na
relaciji Dravograd-Vele-
nje. Skupaj z gradnjo ka-
blov na relaciji Dravo-
grad-Vuzenica-Pekre-
Mariborski otok bo pro-
gram stal 443 milijonov
tolarjev.
Uspešno polletje
v RLV
V prvem  polletju  so,
v velenjskem rudniku lig- \
nita odkopali več kot dva \
milijona   ton   premoga, \
kar je odstotek več, kot so
pričakovali.   V   Velenju
uspešno ocenjujejo tudi
proizvodne       rezultate ;
(storilnost, produktivnost;
odkupne fronte...), stro- ■
ški pa so v okviru načrto-
vanih. NegativTio ocenju-
jejo  finančne  rezultate;
premog je bil zaradi teča-
ja nemške marke plačan
po ceni 4,83 DEM name-
sto 5,5 DEM za gigajoul.
V prvem polletju so tako
v RLV za oddan premog
dobili 7 milijard SIT. Ne-
gativen poslovni rezultat
prinaša RLV tudi toplot-
no ogrevanje Velenja, ki
povzroča 172 milijonov
izgube dohodka. Vendar
so doslej v rudniku vsak
mesec zagotovili redno
izplačilo plač, za druge
stroške pa se že nekako
znajdejo.
Plače v Libojah in
Štorah
Prejšnji teden so z iz-
plačilom plač tik pred
zdajci ustavili stavkovni
val v štorski Livarni in
libojski Keramiki. Tako
so delavci v Libojah pre-
jeli plače v sredo, večino
drugih stavkovnih zahtev
pa so zamrznili za dva
meseca. V Štorah so de-
lavci prejeli plače v četr-
tek oziroma petek, v tem
tednu pa je večina štor-
skih livarjev že odšla na
kolektivni dopust.
PO ČEM SO DEVIZE?.
Tečaji deviznih valut na dan 11.8. 1993
Št. 32 - 12. avgust 1993
5
Referendum za
oslovo senco
y Zdravilišču Dobrna bo limalu spet vroče - Vodilni se
izogibajo zakonom, delavce pa podkupujejo s poračuni
- Znani Celjani hočejo zlato jamo zase
Pred malo več kot mesecem
dni smo pisali o tem, kako so
na Dobrni skoraj dve leti mi-
mo carinikov uvažali limone,
kavo in rezervne dele za medi-
cinske aparate in kako so na
čuden način izbirali novega
direktorja in se letos izogibali
zahtevam celjske občine, da se
morajo po že tri leta starem
zakonu preoblikovati v javni
zavod.
Čeprav naj bi bil po mnenju
sedanje vodilne ekipe mnogih
nepravilnosti v minulih letih
kriv bivši direktor Stane Biz-
jak, ki sedaj v Ljubljani svetu-
je vladi v turističnih zadevah,
pa se iz neznanja ali zanalašč
eskiviranje predpisov nadalju-
je tudi pod taktirko vršilke
dolžnosti direktorice Vanje
Strniša.
Začnimo kar z nekaj najbolj
nenavadnimi primeri. Ko je
v začetku julija Strniševa za
teden*dni odšla na dopust, je
za svojega namestnika imeno-
vala kar predsednika sindika-
ta, dr. Vladimirja Maganjo.
S tem je potrdila govorice, da
Maganja, sicer član zdravni-
škega sindikata, ki na Dobrni
po nekakšnem dogovoru za-
stopa tudi večinsko članstvo
svobodnih sindikatov, bolj kot
interese delavcev zastopa ape-
tite dobrnškega zdravniškega
lobija. Ta je neverjetno vpli-
ven. Celo toliko, da naprimer
vodja medicinske rehabilitaci-
je dr. Karel Lipovec, ki so ga
letos z dveletno zamudo ven-
darle ponovno imenovali na
omenjeno funkcijo, v svoji de-
lovni pogodbi nima konku-
renčne klavzule, ki jo delav-
cem s posebnimi pooblastili si-
cer predpisuje zakon o delov-
nih razmerjih. Nima pa je
predvsem zato, ker ima z dr-
. Marjanom Hrušovarjem
v Štorah podjetje Medico To-
ur, ki se ukvarja s turizmom,
trgovino, inženiringom in po-
sredništvom. Prek medicin-
skega osebja pa so z Dobrno
povezani še drugi znani Celja-
ni. Tako naprimer vodja do-
brnške fizioterapije Vili Kve-
der v Vojniku gradi privatno
pivovarno, za katero mu je
projekt izdelalo podjetje Itag,
sicer v lasti prejšnjega celjske-
ga mandatarja Mirka Krajnca.
Govorice pravijo, da za zapleti
na Dobrni, ki hoče postati del-
niška družba in ne javni za-
vod, stojijo prav Krajnc in nje-
govi poslovni prijatelji.
Medtem pa na Dobrni vodil-
ni z Vanjo Strniša na čelu na-
daljujejo s podkupovanjem
delavcev. Že spomladi so vsem
zaposlenim tako izplačali do-
datne pol plače za prvo trime-
sečje, v teh dneh pa še dodatno
plačo za prvo polletje. To naj
bi delavce Dobrne prepričalo,
kako sposobno in širokogrud-
no je sedanje vodstvo, obenem
pa jim malce pomagalo pri od-
ločanju na referendumu, ki bo
20. avgusta in na katerem bo-
do zaposleni glasovali o tem,
ali so za to, da se Dobrna preo-
blikuje v delniško družbo ali
v javni zavod, kot zahteva ob-
čina Celje in se pri tem sklicu-
je na veljavno zakonodajo ter
trdi, da je prav sama večinska
lastnica zdravilišča. Takšen
referendimi sicer ne bi ničesar
spreminjal, saj zanj ni osnove,
bi pa v primeru, da bodo želeli
imeti delavci delniško družbo,
pomenil močan pritisk na so-
dišče in javnost. Podporo
v javnosti bodo vodilni z Do-
brne vsekakor potrebovah, saj
se jim obeta, kot je prejšnji
teden napovedal tudi celjski
mandatar Jože Zimšek, da bo
sodišče zahtevalo, da se v skla-
du z zakonodajo preoblikujejo
v javni zavod.
Čeprav je na prvi pogled na-
črt   zdraviliščnikov   popoln,
drobcene napake kažejo, kako
enostavno si predstavljajo od-
tujitev Dobrne Celjanom. Ma-
ja letos so tako naprimer mo-
rali spremeniti statut iz leta
1987, da so lahko za direktor-
ja, ki bi moral delo nastopiti že
1, avgusta pa tega še ni storil,
imenovali Darka Urbancla,
dobrega znanca Vanje Strniša.
V čistopisu statuta pa piše čr-
no na belem, da so ga sprejeli
10. 5.1993 »na podlagi Zakona
o združenem dehi«. Vanja Str-
niša, pravnica in v.d. direkto-
rice bi že lahko vedela, da Za-
kona o združenem delu v Slo-
veniji več ilimamo...
Nazaj k dilemi, ali mora, kot
meni celjska občina, zdraviliš-
če res postati javni zavod v ob-
činski lasti ali morda delniška
družba v delni lasti zaposle-
nih, kot hočejo vodilni z Dobr-
ne in njihovi pomembni strici
iz Celja. Vodilni na Dobrni so
očitno že precej znoreli večino
zaposlenih. Razlagajo jim, da
če se rešijo občine, bodo sami
lastniki zdravilišča. To pa le
deloma drži. Po zadnjih oce-
nah je zdravilišče vredno
kakšnih 15 milijonov mark, po
najbolj ugodnih izračunih za-
nje pa naj bi delavci zmogli
»olastniniti« le pičlo desetino.
Np, mprda kanček več, ,sai se
vodilni prav trudijo, da pred
lastninjenjem ne bi povečevali
vrednosti zdravilišča.
Tako so nenavadno hitro vr-
nili v last in posest objekt Uni-
on, za katerega so denaciona-
lizacijski zahtevek vložili celj-
ski zasebnik Cank, njegova se-
stra sodnica Sokličeva in go-
spod Justin, delavcu, ki je do
tedaj stanoval v Unionu, pa so
celo takoj skomandirali poso-
jilo za nakup drugega stano-
vanja. Toda to je le en primer.
Drugi govori o tem, da Strni-
ševa ne dovoli niti nadaljeva-
nja del na vinski kleti pod vilo
Hygio. Zanjo jim je lani mini-
strstvo za kmetijstvo s pomoč-
jo mariborskega Vinaga naka-
zalo poldrugi milijon tolarjev,
celjska Kovinotehna pa je pri-
maknila še 100 tisoč mark. De-
nar je poniknil. Resnici na lju-
bo je treba povedati, da so le-
tos na Dobrni sicer obnovili
kavarno, toda le po pomoti, saj
je Strniševa odobrila le obno-
vitev fasade na njej... Toda
glede na to, da so delavcem
poleg rednih izplačali letos že
dva poračuna, Dobrni denarja
za naložbe očitno ne primanj-
kuje. Če drži, da se za takšno
poslovno politiko vodilnih
skriva le interes po zniževanju
vrednosti zdravilišča in čim
nižji otvoritveni bilanci, pa bi
se z njo lahko spet malce poza-
bavali inšpektorji. Ti, kot smo
pisali pred več kot mesecem
dni, so tam že precej do-
mači ...
BRANE PIANO
NOVO NA BORZI
Poletno
zatišje
na borzi
Mesec avgust je čas dopu-
stov in to se pozna tudi na
Ljubljanski borzi, kjer je
dnevni promet padel iz pov-
prečnih 5 mio DEM na 1,5 do
3 mio DEM. Poleg tega pa pa-
dajoči tečaji marke in veliki
R ne vzpodbujata naložb.
Še vedno se veliko trguje
z delnicami, katerih tečaji so
se umirili. Trenutno sta naj-
bolj zanimivi delnici Nike
(78.517 SIT) in SKB banke
(21.473 SIT), medtem ko se
z delnicami Dadas (368.668
SIT) in Probanke (44.074 SIT)
zelo malo trguje. Novih inve-
stitorjev v te delnice ni oz. so
zelo redki, obstoječi lastniki
teh delnic pa nočejo prodajati
za vsako ceno, saj bi s tem sa-
mo zrušili tečaj. Probanka je
objavila polletne rezultate po-
slovanja, ki so zelo dobri, saj
so dosegli 290 mio SIT dobička
in povečali bilančno vsoto iz
2 na 5.6 mlrd SIT.
V avgustu je začelo narašča-
ti povpraševanje po obvezni-
cah, predvsem zaradi varnosti
naložb (RSL 1, RS 2 - donos
okrog 11% letno) oz. zato, ker
nekatere obveznice ob nizkih
cenah prinašajo visoke donose
(OLS, OSM, RGS 1 - donos
okrog 20"/<>). Poleg tega so ob-
veznice nominirane v DEM in
večina meni, da bo jeseni mar-
ka zopet pričela naraščati.
Če se ozremo v mesec julij.
Ugotovimo, da je marka zrasla
le še 0,18% in se tako izenačila
s podjetniškim in menjalni-
škim tečajem na nivoju 70
SIT/DEM.
Prav tako se jeseni pričakuje
višja inflacija, saj smo avgusta
doživeli kar nekaj večjih po-
dražitev. Septembrski veliki
R naj bi tako znašal okrog 2%
in verjetno bodo takrat tolar-
ske naložbe bolj donosne od
tistih, ki so vezane na valutno
klavzulo. Bolj donosne, vendar
tudi rizične, znajo biti nove
delnice, ki prihajajo na Ljub-
ljansko borzo.
V četrtek, 12. avgusta 1993
začnejo kotirati v okviru pro-
stega trga Ljubljanske borze
redne in prednostne delnice
(oboje na prinosnika) Hipote-
kama   banke   Brežice   d.d.
Skupna velikost emisije znaša
759 mio SIT (10,8 mio DE) od
tega je za 600 mio SIT rednih
in za 159 mio SIT prednostnih
delnic. Prednostne delnice pri-
našajo fiksno 8% dividendo na
nominalno revalorizirano
vrednost. Nominalna vrednost
delnic je 2.000 SIT, minimalna
količina za trgovanje je 10 lo-
tov, en lot je ena delnica.
Z delnicami se že trguje mimo
borze in njihova cena znaša
okrog 5.200-5.500 SIT/del-
nico.
Piše Irma Kovačič
POROČAJO BROKERJI-
Pred 26. MOS
Poslovni odbor letoš-
n j ega 2 6. Mednarodnega
obrtnega sejma bo danes,
v četrtek, na novinarski
konferenci podrobneje
predstavil priprave in sa-
mo mednarodno sejem-
sko prireditev, ki bo na
celjskem sejmu med 10. in
19. septembrom.
IS
Odpravljanje arliitelcturniii ovir
Celjski IS je minulo sredo
soglašal z nadaljevanjem pro-
grama javnih del Odpravljanje
arhitekturnih ovir do konca
letošnjega decembra.
Nekaj manj kot milijon to-
larjev, ki jih mora za delo sku-
pine primakniti občina, bodo
poiskali v okviru proračunske
postavke javnih del.
Delo skupine za odpravlja-
nje arhitekturnih ovir, ki se je
v program javnih del vključila
začetkom lanskega leta, je
izredno pozitivno ocenilo tudi
Ministrstvo za delo. V občini
so program konec lanskega le-
ta enkrat že podaljšali za pet
mesecev, vendar pa je skupina,
ki si je zastavila resnično ob-
sežen delovni program, zapro-
sila še za ponovno podaljšanje.
Njihovo delo je izredno od-
mevno tudi pri humanitarnih
in invalidskih organizacijah,
po svojih najboljših močeh pa
jim pomagajo tudi v Centru za
rehabilitacijo invalidov, kjer
krijejo vse materialne stroške
za delo skupine.
IS
Lastnikom igralnih
avtomatov
odl(ieni(aio
LJUBLJANA, 7. avgust
(Republika) - Poslanci so se
na svoji zadnji predpočit-
niški seji odločili, da bodo
naredili konec ilegalni
uporabi igralnih avtoma-
tov zunaj igralnic in da bo-
do igranje na srečo uzako-
nili. Novi zakon bo stopil
na prste predvsem lastni-
kom avtomatov, ki so do-
slej, po splošnih ocenah,
zaslužili povprečno vsak
dan od 7 do 25 tisoč tolar-
jev na avtomat. Lastniki so
zaslužek lahko vtaknili
v žep, davčne službe in
s tem tudi država pa so
ostaU praznih rok. Taksa,
ki jo bo po novem treba
plačevati mesečno za vsak
posamezen avtomat bo
znašala 80.000 tolarjev, ob-
čine pa naj bi na ta način
prejele mesečno 480 milijo-
nov tolarjev, ob pogoju, se-
veda, da bo število avtoma-
tov ostalo enako.
En policist na
kilometer
LJUBLJANA, 7. avgust
(Republika) - Letos je bilo
v primerjavi z lanskim le-
tom za desetino več pro-
metnih nezgod s smrtnim
izidom ali s telesnimi po-
škodbami. Do junija je na
slovenskih cestah umrlo
214 ljudi, od tega 17 otrok
in mladoletnikov, telesno
poškodovanih pa je bilo
730 oseb. Zadnja huda pro-
metna nesreča na Sloveni-
ki, v predoru Pletovarje, ki
je zahtevala življenja treh
potnikov, je pokazala, da
tudi z več policisti na slo-
venskih cestah ne bi bi-
stveno vplivali na spošto-
vanje prometnih predpi-
sov. Poznavalci cestnih
razmer trdijo, da bi morali
imeti na vsak kilometer ce-
ste enega policista, le tako
bi lahko vplivali na vozni-
ke da ne bi pretiravali
s pritiskanjem na plin.
Slatinska vročica
že leta 1860 je imela Roga-
ška Slatina 880 postelj, ki so
bile v tem času popolnoma za-
sedene. Danes imajo 1250 po-
stelj, slika pa je podobna, saj
beležijo kar 95 odstotno zase-
denost. Prednjačijo tujci,
predvsem Italijani, ki so se do-
končno vrnili v Rogaško.
Letos naj bi zabeležili kar
120 tisoč tujih nočitev. Veliko
več kot lani, pa vendar nekoli-
ko manj kot so predvidevali.
Razveseljivo je, da dosegajo
tudi nadpovprečno visoke ce-
ne. Tudi 110 DEM za penzion,
ter nekaj manj kot polovico
omenjene cene za preventivno
zdravstvene usluge po osebi.
Pa vendar zaslužek še ni tak-
sen kot bi si želeli, saj »izhla-
peva« pod bremenom »starih«
investicij.
»Trudimo se obdržati vr-
hunske storitve, ki nam dajejo
visok nivo gostov. Letos smo
tudi izenačili cene za domači
in tuji trg in poslujemo tako
kot v razvitem turističnem
svetu. Za domače goste so si-
cer pripravljeni nekateri pa-
keti ugodnosti, ki dajejo mož-
nosti, da so gostje zadovoljni
tako po cenovni kot po plati
storitev. Bogat program izven-
penzionskih storitev, od šport-
nih aktivnosti, promenadnih
koncertov, kulturnih in zabav-
nih prireditev ter izletov zao-
krožuje našo ponudbo,« pravi
podpredsednik upravnega od-
bora   za   marketing  Franci
Križan.
Verjetno se nikoli ni na
enem mestu zbralo toliko no-
vinarjev kot bo to septembra
v Rogaški, kjer pripravljajo
stanovsko svetovno prvenstvo
v tenisu. Trenutno je prijavlje-
nih kar 130 udeležencev iz
vsega sveta.
EDI MASNEC
Letošnja Rogaška noč bo
21. avgusta in tako kot lani
pričakujejo preko 10 tisoč obi-
skovalcev. V popoldanskem
programu, bodo sodelovale
godbe na pihala, mažoretke,
pripravili bodo otroški Živ
žav, tekmovanje za zlato har-
moniko Ljubcčne. Zvečer pa
bo osrednji zabavni del z og-
njemetom ter seveda vsesploš-
nim rajanjem.
Za omilitev
posledic suše
Na dobršnem delu kmetij-
skega območja občine Celje so
letos vidne posledice suše, pre-
cej težav pa je tudi v oskrbi
s pitno vodo.
Krajani predvsem višje leže-
čih območij v občini si brez
dovoza pitne vode s cisternami
Creina oziroma gasilskimi av-
tomobili zadnjih nekaj mese-
cev svojega vsakdana sploh ne
morejo več predstavljati.
Člani celjskega IS so tako
minulo sredo prisluhnili poro-
čilu občinske Komisije za od-
pravo posledic elementarnih
nesreč o tem, kako so poskuša-
li omiliti posledice suše lani,
sprejeli pa so tudi paket ukre-
pov, da bi bile le-te letos čim
manjše. Tako so za odpravo
posledic letošnje suše namenili
nekaj manj kot poldrugi mili-
jon tolarjev, denar pa bodo na-
menili za regresiranje nakupa
semen strniščnih krmnih po-
sevkov, dušičnih gnojil ter
prevozov pitne vode. Prav ta-
ko so se zavzeli, da v IS v kar
najkrajšem času poiščejo še
dodaten denar za nakup moč-
nih krmil, saj je glede na 30 do
40 odstoten izpad pridelka
travinja ogrožen stalež živine.
IS
Št. 32 - 12. avgust 1993
6
Bav-bav v Šempetru
Krajam so Llnde plinu reiili ne, vendar na primeren način
četrtek je bil za Šempeter
vroč dan. Vročine ni prina-
šalo le sonce, duhove in raz-
grete strasti je pregrevala
napovedana javna razprava
o spremembi zazidalnega
načrta za SIP Šempeter. Jav-
na razprava je praktično
skrivala gradnjo objektov za
proizvodnjo in distribucijo
tehnoloških plinov, kar naj
bi na nekdanjem zemljišču
SIP in TVD Partizan zgradi-
lo podjetje Linde plin.
Vroča tema za vroč večer,
razburjeni Šempetrani, ki so
vztrajno trdili svoje, do be-
sede pa niso pustili strokov-
njakov. Konec razprave je
bil kraju in ljudem pravza-
prav v sramoto, fizična obra-
čunavanja gotovo ne bodo
pripeljala nikamor. Razum-
ljivo je razburjenje krajanov,
če upoštevamo vse dogodke
in govorice, ni pa razumlji-
vo, da krajani nočejo niko-
gar vsaj poslušati. Odločitev
tako ali tako najbrž ne bo
v njihovih rokah, temveč
v rokah žalske skupščine.
Poglejmo, kaj so povedali
krajani Šempetra. Zapisani
so izvlečki razprav izpred
mikrofona, spustili smo se
vse (ne)okusne medklice. Na
drugi strani so predstavniki
Linde plina, SIP Šempeter
(sodeloval je na zahtevo kra-
janov), žalske občine in stro-
kovnjaki, ki niso uspeli po-
vedati vsega, kar so želeli. Po
opravljenem glasovanju, ko
so se krajani odločili proti, je
pred mikrofon stopil Peter
Janič,   magister   kemijske
tehnologije. Svojo razpravo
je pričel z mnenjem, da ga
zbor spominja na Miloševi-
čev režim. Po gromoglasnem
žvižganju in protestih je od-
šel izpred mize, deležen pa je
bil opazk, obtožb in celo su-
vanja.
Šempetrani odločno
proti
Krajani Šempetra: »Po-
djetje Linde plin je sumljivo
registrirano, takšen zbor pa
ne bo pripeljal nikamor.
Glasuj mo, ali hočemo plin
ali ne! Predstavnika krajev-
ne skupnosti naj povesta, ali
bosta delala za nas ali za
druge. Vse pripombe proti
gradnji moramo dati skupaj,
kot posamezniki tako vemo,
kaj lahko naredimo na obči-
ni v Žalcu. Saj problem niti
ni Linde plin, krajani pre-
prosto nismo seznanjeni
z zemljiščem, ki so ga proda-
li, niti z dejavnostjo, ki jo
bodo opravljali. Samo tisti,
ki bo investiral v Šempeter,
bo lahko prodajal plin. Če
ne, bomo rekli ne...
V Šempetru bi morali ime-
ti svoj jaz, s krajem bi morali
podjetniško upravljati. Po-
staviti moramo pogoje, kako
se bo poslovalo pri nas. Ure-
diti moramo tako, da bo
banka pri nas, dimniki pa
v Avstriji. Zemljišče naj bo
center bodoče občine, oblast
pa moramo postati krajani,
ne žalska občina. Smo za
ekološko čisto industrijo,
vendar mora biti vsaj sto
metrov od glavne ceste re-
zervirano za občinsko po-
dročje. Ustanovimo 10-15
članski odbor, ki se bo v na-
šem imenu pogajal s podjet-
jem Linde plin. Krajani bi
lahko ustanovili svojo ban-
ko, kamor bi moral vsak, ki
pride v Šempeter, nekaj pri-
spevati. Sredstva bi bila ve-
činska last krajanov, investi-
torji bi z denarjem razpola-
gali, dokler bi izpolnjevali
ekološke pogoje.
Šempetrani se še nikoli ni-
smo zbrali v tolikšnem števi-
lu. Opažam pa, da so lopovi
ostali isti. Če bi bil zbor pred
ustanovitvijo podjetja, bi bi-
la stvar že davTio zaključena.
Kako lahko delajo brez ved-
nosti občanov? Kdo o čem
odloča, kakšne so sploh vezi
med občino in krajani? Za-
kaj so v SIP sprejeli prvo po-
nudbo, v kraj bi lahko pripe-
ljali koga drugega? Na pri-
mer pivovarne. Če bi bile za-
deve čiste in jasne, bi bilo
drugače. Svet KS je že v za-
četku izključil javnost, tudi
vabilo za današnjo razpravo
ni nakazovalo, o čem se bo
razpravljalo. Gre za zavest-
no zavajanje krajanov, po-
stopek ni bil pravilen.
Vsa stvar smrdi. V igro so
vključeni zasebni interesi,
pa saj se v sedanji družbi ta-
ko ali tako dogajajo čudne
stvari. Tudi v najvišjem vod-
stvu ni jasno, kdo pije in kdo
plača. Zaradi »strokovnja-
kov« je v Šempetru izgubilo
delo dva tisoč ljudi, socialna
varnost občanov je na mini-
mumu ... Z novim onesnaže-
valcem se bo stvar le še po-
slabšala. Nekaterim zakono-
daja dovoljuje gospodarski
kriminal, korupcijo... Zakaj
nc postavite Linde plina
v Preboldu? Zahtevamo ta-
košnjo prepoved uresničeva-
nja zastavljenega projekta,
nasploh ustavitev vseh ak-
tivnosti! Preveč je ribarjenja
v kalnem, razpravljati bi
morali tudi o delu in zaupni-
ci svetu KS ter žalskemu žu-
panu Dobniku!
Dovolj je proizvajalcev
plina v Sloveniji, zakaj ne
greste tja? V Šempetru ne že-
limo teh uslug, želimo kultu-
ro in turizem. Vse življenje,
ki mi je ostalo, bom zastavil,
da v kraju ne bo plinske in-
dustrije. Linde res ni toliko
kriv, razburjeni smo zaradi
prodaje zemljišča, ki je bilo
prodano za 150 tisoč mark.
V KS so talne in podtalne
stvari. Imamo strukturo iz
prejšnje generacije, jaz se
zavzemam, da bi svetu KS
prepovedali dejavnost in iz-
volili nov svet. Končno spoz-
navamo, da za slabo KS niso
krivi krajani, temveč vod-
stvo. Doslej v Šempetru ni
bil razgrnjen še noben javni
načrt. Vendar, v Linde plinu
imajo denar, naj na občini
najdejo primemo lokacijo
v žalski občini, kjer na kilo-
meter ne bo nobene stavbe
niti človeka. Naj bo uredi-
tveni načrt razgrnjen vsaj
pol leta, saj nimamo časa
vsak dan stati na KS. Načrt
naj bo usmerjen na turizem,
kmetijstvo, malo obrt in spo-
meniško dejavnost. Si pred-
stavljate na eni strani pli-
narno, na drugi pa Štorma-
nov motel? Izvolimo odbor,
ki nas bo zastopal strokovno
in s polno moralno odgovor-
nostjo.«
Za konec razprav so vsi
prisotni krajani v šempetrski
kinodovrani dvignili roke
proti gradnji obratov. »Če
gremo po >rajž< v Avstrijo,
bomo še po tisti plin.«
Dejavnost Je
ekološko čista
Vinko Debelak, sekratar
za urejanje prostora v žalski
občini: »Javna razprava
o spremembi zazidalnega
načrta se je začela sredi juli-
ja in bo trajala do sredine
avgusta. Podjetje Linde plin
je zaprosilo za gradnjo
v Šempetru, pridobili so
ustrezna strokovna mnenja.
Zaenkrat je Linde plin za-
prosil za gradnjo objektov za
proizvodnjo in distribucijo
tehnološkega plina, plin pa
ne bo za široko potrošnjo. Iz
današnje razprave bi radi
pripombe, s katerimi bomo
dokončali spremembo zazi-
dalnega načrta, dokument
pa bo sprejela skupščina
v Žalcu. Potem bo potrebno
še enkrat pridobiti vsa
ustrezna soglasja. Tehnolo-
ški plin ni nevaren in je eko-
loško čist. Predlagam, da se
organizirate in izvolite svoje
zastopnike, ki se bodo poga-
jali s predstavniki podjetja.«
Bojan Voh, predstavnik
SIP Šempeter, prodajalca
sporne zemlje: »Zemljišče
smo prodali, ker smo morali
določene stvari dezinvestira-
ti. Prodali smo tudi počitni-
ške objekte, ker moramo
zmanjšati obstoječe površi-
ne. Pot o prodaji je jasna.
Poskušali smo najti nove
lastnike, dogovorili smo se
z podjetjem Linde plin. Pod-
pisali smo dogovor z 12 toč-
kami. Bistvo je, da mora biti
proizvodnja ekološka in
hrupno neoporečna, SIP bo
podjetju omogočil dovozne
poti, Linde plin pa SIP na-
bavo cenejših plinov... (tu
so Vovka prekinili krajani).
Zemljišče je bilo prodano za-
radi preproste ekonomske
logike, v ospredju je ekologi-
ja. Prodali smo, da smo ob-
varovali delovna mesta, ko-
likor jih je ostalo.«
Nevarno je tudi
v kuhinji
Klaus Egger, predsednik
Linde plina za vzhodno
Evropo: »Firma je bila usta-
novljena pred 115 leti, de-
javna je po celem svetu. Za-
poslenih je preko 30 tisoč de-
lavcev, letno ustvarimo pre-
ko 7 milijard mark prometa.
Firma razpolaga z izkušnja-
mi, zaposlenim delavcem bo-
mo nudili možnost šolanja in
izpopolnjevanja v Nemčiji.
Z dejavnostjo firma ne bo
oškodovala nikogar izmed
vas, v njej bodo zaposleni šo-
lani ljudje, človeški faktor
bo mnogo manjši. Če bomo
prišli v to dolino, bi se pred-
vsem radi sporazumeli s so-
sedi in krajani.«
Iztok Govc, direktor slo-
venskega podjetja Linde plin
d.o.o. (približno na sredini
javne razprave, ko je prvič
uspel priti do besede s proš-
njo, da bi rad povedal svoje):
»Z dopisom zakoncev Linej
ste bili zavedeni. Do sporne
registracije podjetja glede
sežigalnih naprav je prišlo
zaradi napake odvetnika in
dogotrajnega postopka. Po-
djetje dela v čistem okolju,
soglasje za nakup zemlje
smo pridobili za ekološko či-
sto proizvodnjo. Gre za ki-
sik, argon, ogljikov dioksid
in dušik. V tej dvorani sedi-
mo zato, da bi dobili vaše
mnenje. Gre le za polnjenje
jeklenk iz tekočega v plinsko
stanje. Če bi hoteli imeti po-
polnoma nenevarno življe-
nje, otroci ne bi smeli v kuhi-
njo, da o bencinski črpalki
niti ne govorim. Poudarjam,
da to ni kemija, je le termo-
dinamika in fizika......(po
koncu zbora): Krajani so sa-
mi odločili, da končajo z raz-
pravo. Na takšen način se ne
da delati. Je to demokracija?
Imamo plin za ribogojnice,
bolnice, pivo... Po predpisih
bi moral biti rezervoar 7 me-
trov od ceste, mi ga namera-
vamo postaviti 70 metov. Žal
mi je, ker danes svojega
mnenja niso mogli povedati
tisti, ki so za to usposobljeni,
strokovnjaki. Pošteno smo
plačali zemljo, vsi menimo,
da bi o gradnji morala odlo-
čati stroka. Skladišča imamo
že v Celju, Rogaški Slatini,
Krškem in Logatcu, v Šem-
petru nameravamo le prečr-
pavati. Plin je na splošno pri
ljudeh prisoten kot bav-bav.
Dober dan, pamet!
Namesto zaključka in ko-
mentarja: strinjamo se, da bi
bilo treba Šempetranom
drugače, bolj natančno in
predvsem pravočasno razlo-
žiti, kaj se dogaja. Strinjamo
se, da je zemljišča v središču
Šempetra najbrž škoda za
gradnjo plinarne. Vendar pa
se ne strinjamo z načinom
razprave krajanov, ki so tr-
doglavo trdili svoje, drugače
mislečim niso pustili do be-
sede. V razpravah je bilo ne-
redko pomešano vse, od regi-
stracije podjetja, Koržetove-
ga sklada, plač v SIP, gro-
ženj, Bosancev... Težko je
opisati naelektreno ozračje
v dvorani, ko so po koncu
dvcurne mučne razprave ne-
kateri samo čakali, kdaj bo
»padlo«. Koliko je kriva ob-
čina Žalec, svet KS Šempe-
ter in ostali, ki so jih krajani
najbolj obsojali, je vpraša-
nje. Vendar ostaja dejstvo,
da se bodo morali ljudje po-
miriti in se predvsem pamet-
no pogovoriti. Gotovo obsta-
ja neka pot, sprejemljiva za
vse. Predvsem je treba
v praksi uporabiti in izvesti
tisto, čemur navadno pravi-
mo demokratičnost. Menda
smo že v takšni družbi.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI IVIASNEC
Razsrjeni Šempetrani: Marja-
na Kričej...
.. .Ivo Ploštajner...
.. .Peter Žnidaršič
Vinko Debelak
Bojan Voh
Klaus Egge (levo) in Iztok Govc
Kje bi vzel?
LJUBLJANA, 9. avgust
(Delo) - Vse do lanske suše
je pri nas veljalo načelo, da
je vode toliko, da z njo
sploh ni treba varčevati.
Zato tudi vode v rekah in
potokih ni nihče zadrževal,
ampak je neovirano odte-
kala prek naših meja. Zdaj
pa je v Sloveniji treba vsak
dan z vodo iz cistern oskr-
bovati od 30 do 35 odstot-
kov ljudi, gasilci pa vsak
dan pripeljejo 1400 litrov
vode, ki je namenjena za
napajanje 18.000 glav živi-
ne. Na Štajerskem najbolj
primanjkuje vode na ob-
močju od Haloz do Kozjan-
skega, skoraj povsem pa je
presahnila tudi Savinja,
k čemur so precej pripomo-
gli hmeljarji, ki so iz nje
črpali vodo za napajanje
hmeljišč.
Direktorske plače
LJUBLJANA, 9. avgust
(Delo) - Sindikati, zbornica
in vlada že nekaj časa so-
glašajo, da se je končno
»treba sporazumeti« glede
plač poslovodnih delavcev.
Ozračje gospodarskega li-
beralizma zagotovo ustreza
nekaterim slojem in stran-
kam, ki jih zastopajo. Ko-
alicijske stranke sicer
v programih zagotavljajo,
da se zavzemajo za social-
no in pravno državo,
v praksi pa odstopajo od
teh načel. Nenehno in neu-
pravičeno poviševanje di-
rektorskih plač in zniževa-
nje delavskih se bo ned-
vonrmo videlo že ob koncu
tega proračunskega leta.
Naslednje volitve, nujna
reorganizacija zbornice in
tudi morebitno zaostrova-
nje vladne krize pa bo po-
kazalo, kolikšno stopnjo
(ne)zaupanja so si pridobili
posamezni kovači teh
razmer.
Industrijska
proizvodnja se
krepi
LJUBLJANA, 8. avgusta
(STA) - Zavod za statistiko
je ugotovil, da se je junija
obseg fizične proizvodnje
povečal za 0,4 odstotka
v primerjavi z mesecem
prej, za 5,3 odstotka pa se
je zmanjšal glede na lanski
junij. V več kot polovici pa-
nog in dejavnosti se je ob-
seg proizvodnje povečal,
največ v ladjedelništvu za
72,6 odstotka, najbolj pa se
je zmanjšal v pridobivanju
rud barvastih kovin in si-
cer za 65 odstotkov. Glede
na lanski junij se je obseg
proizvodnje najbolj pove-
čal v proizvodnji pijač (za
30,9 odstotka), najbolj pa
se je zmanjšal v proizvod-
nji kovin (za 76 odstotkov).
Sezona pa taka
MARIBOR, 9. avgust
(Večer) - Statističnipodatki
o turističnem prometu
v Sloveniji sicer potrjujejo,
da bo letošnji izkupiček od
turizma višji od lanskega,
saj imamo za 5 odstotkov
več gostov, število nočitev
je sicer enako, smo pa zato
v prvem polletju zaslužili
36 tisoč turističnih tolarjev
več. Turisti pa še vedno ra-
je odhajajo v Grčijo, Špa-
nijo ali Turčijo, ker jih
očitno nismo uspeli prepri-
čati, da se vojna dogaja
v sosednji državi in ne pri
nas.
Št. 32 - 12. avgust 1993
7
Vroča kri zaradi peska
Miniranje v pesitoifopu Buitovlje na Stranicali prestrašilo krajane - ijpravičen strah, zavist ali kaj tretjega
24. junija so v peskokopu
Bukovlje na Stranicah v konji-
ški občini minirali, eksplozija
pa je zelo vznemirila prebival-
ce tega kraja. Le-ti so na KS
Stranice naslovili peticijo,
v kateri zahtevajo odgovor na
vprašanje, kako je z nadalj-
njim izkoriščanjem oz. sanaci-
jo tega peskokopa, v katerem
so prejšnji lastniki pričeli de-
lati že leta 1961, po letu 1976
pa je bil opuščen.
Novi lastniki pa so pred pri-
bližno pol leta v njem pričeli
z deli, iz katerih ni razvidno,
ali želijo peskokop sanirati in
nato zapreti ali pa ga izkoriš-
čati. Odločbe, ki so bile pri-
dobljene do sedaj, predvideva-
jo sanacijo in nato zaprtje,
vendar pa vse kaže, da se
v njem opravljajo dela, ki po-
menijo vse kaj drugega kot sa-
nacijo.
Odločbe, odločbe...
Krajane najbolj zanima,
kakšne odločbe so bile pridob-
ljene in kakšna je njihova ve-
ljavnost. Zahtevajo tudi od-
ločbe na vpogled, ker ne verja-
mejo, da so bila pridobljena
ustrezna dovoljenja. Obrnili so
se že na občinskega inšpektor-
ja, ki pa jim je povedal le, da ni
pristojen za to, ker je dovolje-
nje izdal republiški inšpektor
in se naj torej obrnejo nanj.
Č?prav so to storili, do danes
še niso dobili odgovora.
Dela v peskokopu vodi Hu-
go Polajnar iz Mežice, ki je po-
vedal, da se je vse začelo leta
1961, ko je dobil oče sedanje
lastnice, Franc Bukovšek, do-
voljenje za pridobivanje peska
in kamna za proizvodnjo apna.
Ker je nehal s proizvodnjo ap-
na, je leta 1965 prosil za spre-
membo odločbe in dobil dovo-
ljenje za pridobivanje peska in
gramoza. Po začetku gradnje
Slovenike je bila 31.12. 1975
izdana odločba za razširitev
obstoječega peskokopa, 8.4.
1976 pa je bilo izdano dovolje-
nje za pridobivanje dolomita
in peska v lastnem peskokopu
na parceli 1370/1, uporaba
pravic pa prenenšena na Slo-
venija Ceste Tehniko, ki je tam
nato odkopavala pesek, ven-
dar je peskokop izkoristila
v majhnem obsegu.
Po uvedbi moratorija za ne-
dovoljene posege v prostor pa
je bil v peskokopu že dvakrat
republiški inšpektor za rudar-
stvo. V Sloveniji je evidentira-
nih okrog 600 kopov, sem so-
dijo kamnolomi, peskokopi in
gramoznice, ki obratujejo »na
črno« in jih je potrebno sani-
rati. Čeprav ta peskokop ne
sodi mednje, pa je republiški
inšpektor izdal nekaj predpi-
sov, na osnovi katerih so za-
prosili za prenos pravic prido-
bivanja peska na Ano Bukov-
šek, poročeno Jevšenak, ki je
neposredna dedinja ter za raz-
širitev dejavnosti s pridobiva-
nja peska in kamna še na
opravljanje storitev z gradbe-
no mehanizacijo. Ta prenos
pravic je naredila konjiška ob-
čina, republiški inšpektor pa
je po ogledu, ki ga je opravil
septembra 1992, dodal še ne-
kaj zahtev. Te pa so:
- Pridobivanje se ne more
opravljati, dokler ni od občine
pridobljeno dovoljenje za pri-
dobivanje.
- Na dostopnih mestih je po-
trebno postaviti opozorilne
table.
- Ob morebitni popolni in traj-
ni zaustavitvi del je potrebno
pridobiti dovoljenje za zausta-
vitev del v skladu z 9. členom
zakona o rudarstvu. Dovolje-
nja za zaprtje peskokopa se ne
da dobiti, dokler ni ta saniran.
Občina je izdala dovoljenje
za pridobivanje dolomita in
peska že leta 1976. Dovoljenje
za pridobivanje pa se po zako-
nu izda za celotno pridobival-
no polje do odkopa vseh renta-
bilnih zalog, in ker vse zaloge
še niso odkopane, tudi dovo-
ljenje iz tega leta še ni izgubilo
veljavnosti. Po tej odločbi je
lastnik upravičen odkopati
vseh 30 arov zemljišča in še
dodatnih 20 po posebnem zah-
tevku. Po 8. točki te odločbe je
uporabnik dolžan po izvršeni
eksploataciji zazeleniti izrab-
ljene površine. To pa zahteva
odminiranje nestabilnih in vi-
sečih delov ter zgraditev etaže
za ozelenitev in znižanje na-
klona stene. S tem, ko je obči-
na prenesla pravice na novega
dediča, je preneseno tudi to
dovoljenje in po njem se torej
lahko izvaja eksploatacija.
12.1. 1993 je republiški in-
špektor ponovno pregledal po-
vršinski kop in februarja izdal
odločbo, v kateri zahteva na-
slednje:
-Dostope v osnovni plato je
potrebno zavarovati z ograjo
in na koncu brežine postaviti
opozorilne table.
- Če se stranka odloči za prido-
bitev dovoljenja za izkorišča-
nje, se mora poleg dovoljenja
pridobiti tudi rudarski projekt
za izkoriščanje, ki mora vse-
bovati tudi načrt za sanacijo
ter upoštevati vse zahteve lo-
kacijskega dovoljenja.
- Prepovedano jepridobivanje,
vrtanje in miniranje vse dokler
se ne naredi ažurni geodetski
posnetek, na podlagi katerega
bodo izdelani tudi karakteri-
stični profili.
- Ponovno je potrebno pridobi-
ti odločbo za krčitev gozdne
površine, ki je že bila izdana
leta 1976 in upoštevati pogoje,
pod katerimi je bila narejena
ter vse vrisati v potrjeno map-
no kopijo.
- Pred pričetkom pridobivanja
je potrebno vzpostaviti tehnič-
no vodenje površinskega kopa.
Vse te zahteve so upošteva-
ne: postavljena je zaščitna
ograja in opozorilne table, do-
voljenje za izkoriščanje je iz
leta 1976, Podjetje za vrtanje
in miniranje iz Ljubljane je
18.6. 1993 objavilo Elaborat
za vrtanje in miniranje z var-
nostnimi ukrepi (odgovorni
projektant je bil dipl. inž. ru-
darstva Vital Manohtn, teh-
nični vodja za izvedbo pa inž-
. geotehnike Ivan Horvat). V ta
elaborat je vključen tudi pro-
jekt sanacije. Igor Kukalj
z Zavoda za rudarstvo in mini-
ranje je naredil geodetske pos-
netke, opravljene so bile tudi
seizmološke meritve, tehnično
vodenje površinskega kopa pa
je bilo poverjeno firmi Zane-
sljivost iz Mežice. Za vse te
odločbe je pristojen republiški
inšpektor za rudarstvo in kra-
jani se lahko obrnejo nanj.
Eksploatacija In
strokovnost
Krajane tudi zanima, zakaj
se opravlja eksploatacija in ali
se dela opravljajo strokovno.
Hugo Polajnar odgovarja, da
se trenutno opravlja sanacija,
dela pa so pod strokovnim
vodstvom njega in firme Zane-
sljivost. Prebivalce zanima,
zakaj so nekaj delavcev odpu-
stili in to povezujejo z neureje-
nimi dovoljenji, vendar Polaj-
nar zatrjuje, da so te delavce
pač odpustili, ker niso ustre-
zali po strokovni plati.
Miniranje in
posledice
24. junija je bilo v peskoko-
pu močno miniranje in po be-
sedah  najbližjih prebivalcev
jim je povzročilo kar nekaj
škode. Ponekod so se na hišah
pojavile razpoke, najbližjim
sosedom pa je snelo leseno
oblogo na stropu. Prebivalci se
sprašujejo, kako je lahko ob
vseh projektih in strokovnosti
prišlo do tega, kako je bilo iz-
vedeno samo miniranje, zakaj
jih ni nihče obvestil o tem, ter
kdo jim bo povrnil povzročeno
škodo. Skrbi pa jih tudi za iz-
vire pitne vode.
Polajnar je povedal, da je
bilo za miniranje porabljenih
približno 700 kg eksploziva
z manjšo močjo, ki so ga name-
stili v 50 vrtin, globine od 6 do
8 metrov. Po geodetskem pos-
netku, ki je bil narejen, ni mo-
goče, da bi pokale stene hiš
zaradi miniranja, saj je po
njem varnostno območje v ra-
diju 50 metrov, te hiše pa so
oddaljene več sto metrov. Ob
začetku miniranja so bili zvoč-
ni znaki, na cesti pa je bila
postavljena tudi straža, ki je
usmerjala promet. Škodo, ki
naj bi bila povzročena z mini-
ranjem, pa bo povrnila zava-
rovalnica. Kar tiče vodnih vi-
rov, so vsake skrbi odveč, ker
miniranje naj ne bi povzročilo
nobenih sprememb.
Sanacija - zakaj?
Krajani se sprašujejo, čemu
je sanacija sploh potrebna, če
je narava sama zarasla že več
kot polovico peskokopa? Ker
peskokop še ni dokončno sani-
ran, je to potrebno storiti, saj
drugače ni mogoče pridobiti
dovoljenja za njegovo zaprtje,
odgovarja Polajnar. In zakaj
še en peskokop na Stranicah,
kjer je že velik peskokop, ki
povzroča skrbi krajanom gle-
de izvirov pitne vode in škode,
ki jo povzroča okolju, sedaj pa
naj bi imeli še drugega. Peska
je vendar zaenkrat dovolj in ne
vidijo potrebe po še večjem iz-
kopu. Ker pa se bodo začele
v Sloveniji graditi ceste, bodo
tako nekateri prišli do zasluž-
ka s peskokopom v Bukovljah,
pri tem pa ne bodo pomislili
na škodo, povzročeno okolju
in ljudem.
V četrtek, 22. julija, so kra-
jani skupaj s KS Stranice or-
ganizirali sestanek, na katere-
ga so povabili tudi lastnika
peskokopa Avgusta Jevšena-
ka, ki pa se ga ni želel udeleži-
ti, češ, da se nima s krajani kaj
pogovarjati. Sestanka se je
udeležil občinski inšpektor za
gradbeništvo Zdravko Zver, ki
pa je povedal, da ni pristojen
za ta peskokop, ker je dovolje-
nje izdal republiški inšpektor
in da se naj krajani obrnejo
nanj. To so tudi storili in repu-
bliškega inšpektorja obvestili
o sestanku in o svojih zahte-
vah, vendar pa do danes še ni-
so dobili odgovora. Krajani so
zahtevali, da se jim predloži
sanacijski projekt ter da se vsa
dela zaustavijo, dokler ni ta
program predložen. Ne prista-
jajo na eksploatacijo, ker me-
nijo, da se s tem povzroča ško-
da njim in okolju. Podpisali so
tudi peticijo, v kateri zahteva-
jo ustavitev del. Svet KS Stra-
nice pa jf oblikoval tudi de-
lovno skupino, ki bo rešavala
to vprašanje. Krajane najbolj
jezi to, da o delih niso bili ob-
veščeni, vendar se lastniku to
ni zdelo potrebno narediti.
In kaj menijo
nabližji sosedje?
Hiša Vilija Laznika, ki je tu-
di glavni pobudnik peticije, je
približno 150 m oddaljena od
peskokopa. Za miniranje ni
vedel, zvočni znaki pa se na ta
konec ne slišijo. Po poku so
otroci, ki so bili sami doma,
zbežaU iz hiše, ker so mislili,
da jim je razneslo napeljavo za
centralno ogrevanje. Po mini-
ranju je na štirih ali petih me-
stih na hiši odkril razpoke, ki
niso mogle nastati od pogreza-
nja. Počuti se zelo ogroženega,
ne ve, kdo mu bo povrnil na-
stalo škodo, vsi pa tudi psihič-
no trpijo.
Kmetija Bukovšek leži v ne-
posredni bližini peskokopa.
Nihče jih ni obvestil o minira-
nju, slišali so samo zvočne
znake, kmalu nato je sledil
močan sunek, v okolici pa se je
dvignil prah. Po miniranju so
videli, da jim je snelo leseno
oblogo na stropu. Ne vedo, kdo
jim bo povrnil nastalo škodo,
saj Jevšenak pravi, da za ško-
do odgovarja tisti, ki minira,
ne pa on. Pred miniranjem je
nekdo (ni se želel predstaviti)
meril razpoke na hiši, po kon-
cu miniranja pa je prišel vpra-
šat, koliko so čutili sunek.
»Postavili so ograjo in opozo-
rilne table, vendar pa mislimo,
da sanacija ni potrebna, če je
narava že sama v velikem delu
peskokop zarasla. Dela je za-
čel s širjenjem ceste in vrta-
njem, izvozil je okrog 500 ku-
bikov peska, po miniranju pa
še ni vozil peska stran. Zahte-
vamo, in zato smo tudi podpi-
sali peticijo, da se nas obvesti
o delih v peskokopu ter da se
nam povrne škoda,« je povedal
Bukovšek.
Fijavževi so oddaljeni pri-
bližno 75 m. »Pred miniranjem
je nekdo prišel in pregledal hi-
šo, vendar ne vemo, kdo je bil
in zakaj. O miniranju nismo
bili obveščeni, slišali smo sa-
mo zvočni znak, vendar smo
mislili, da se je zgodila pro-
metna nesreča in šele kasneje
smo to povezali z miniranjem.
ObčutiU smo močan sunek. Po
miniranju je ta, ki je prej pre-
gledoval hišo, prišel nazaj in
spraševal o posledicah, vendar
zaenkrat še nismo odkrili no-
benih razpok ali kaj podobne-
ga. Podpisali smo peticijo in
upamo, da se bo zadeva ure-
dila.«
Nadaljnji ukrepi
krajanov
Trenutno čakajo na odgovor
republiškega inšpektorja za
rudarstvo, ko pa ga bodo dobi-
li, bodo takoj sklicali sestanek,
nanj povabili vse prizadete in
skušali zaplet rešiti po mirni
poti. V nasprotnem primeru pa
je možno, da pride do kakšnih
neljubih dogodkov. Republiški
inšpektor pravi, da bo preveril
stanje na osnovi pismene zah-
teve krajanov, ki so mu jo že
poslali, a odgovora zaenkrat še
ni.
Po besedah Huga Polajnar-
ja, odgovornega za dela v pe-
skokopu, so vsa dela legalna in
se opravljajo strokovno, ne
povzroča se nobena škoda, za-
dovoljeno je vsem zahtevam
v odločbah. Krajani menijo
ravno nasprotno: da z odloč-
bami ni ravno vse v najlepšem
redu, če jih ne smejo videti,
tudi dela se ne opravljajo stro-
kovno, če se povzroča škoda
na zgradbah, najbolj pa jih
skrbi škoda, povzročena oko-
lju. Nesmiselno se jim zdi od-
preti še en peskokop, če je
v bližini že eden, ki proizvaja
velike količine peska in s kate-
rim imajo slabe izkušnje, saj je
okolju povzročil že veliko ško-
de. Zadeva se verjetno še ne bo
tako hitro pomirila in nadalje-
vanje verjetno sledi.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDI MASNEC
Hugo Polajnar in zakonca Jevšenak — peskokop saniramo pred zaprtjem in to z vsemi potrebnimi
dokumenti.
Pobudnik peticije krajanov — Vili Laznik.
Sporni peskokop v Stranicah.
Št. 32 - 12. avgust 1993
8
Več kot predrzen repertoar
SLG v novo sezono s noudarieno komičnostjo s kritično noto
Repertoar za novo sezono
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje je bil sprejet že pred
koncem minule, po kateri je
ansambel po uspeli sezoni in
predstavah Hermana Celjske-
ga na Starem gradu odšel na
zaslužene počitnice. Tokrat je
repertoar pr\'ič zasnovala v.d.
umetniškega vodje gledališča
Marinka Poštrak in ga najavi-
la za ne samo drznega, ampak
za več kot predrznega.
»Gledališče naj postane azil,
iz katerega ne moremo biti
pregnani,« meni Marinka Po-
štrak. v^Nova sezona je pri-
pravljena tako, da bo njen
osrednji del skoncentriran na
komičnost, toda s kritično no-
to.« H komičnosti bodo pripo-
mogli tudi Dnevi komedije, ki
bodo v novi sezoni obogatili
gledališki program v Celju, za
mlado občinstvo pa bodo po-
sebej poskrbeli s Tednom otro-
škega programa, ki je tudi že
tradicionalen. Nekaj uspelih
predstav iz minule sezone pa
bodo, kar je tudi že v navadi,
ponovili. Najprej Hermana
Celjskega na Starem gradu,
saj je zanj še vedno veliko za-
nimanje gledalcev iz cele Slo-
venije. Predstave bodo 26.,
27.in 28.avgusta in po vsej
verjetnosti tudi še kasneje. Po-
tem pa Odrsko utvaro. Lažni-
vega Kljukca in Kri in košute.
Predvideno pa je tudi gostova-
nje Slovackega gledališča iz
Uherskega Hradišta.
Kakšna vsebina pa se skriva
za obljubo drznega in predrz-
nega repertoarja?
Kot prvo predstavo bo ob-
činstvo videlo iz lanskega leta
prestavljeno Pirandellijevo
delo. Kot me ti hočeš, v režiji
Janeza Pipana. To je sicer
manj znan, a vendar prepoz-
navno pirandellovski tekst,
v katerem je opazna tematika
»femme fatale« iz začetka tega
stoletja z vsem dekadenčnim
glamourjem. Pirandello išče
odgovore v spektakularni in
celo z elementi kriminalke
obogateni zgodbi o ženski, ki
sebi in ljudem okoli sebe po-
stavlja enigmatično vprašanje:
Kdo sem?
Za mladino bodo gledališč-
niki pripravili Bogomir Veresa
pravljico Zelena kapica, v re-
žiji Katje Pegan. Zelena kapi-
ca je duhovita ekološka para-
fraza vsem dobro znane Rdeče
kapice. Toda, za duhovitimi
songi in tekstom, prepolnim
ironije in iskrivega humorja
ter seveda za izjemno gledali-
ško atraktivnostjo in domi-
šljijskostjo se skriva tudi res-
nejša in aktualna poanta, raz-
členjuje delo Marinka Poštrak.
Zelena kapica je prikaz sveta,
v katerem niti pravljice ne mo-
rejo več izsanjati svojih sanj,
saj se nezadržno sprevračajo
v grozljivo nočno moro o eko-
loški kataklizmi sveta.
Carla Goldonia  - Andrej
Rozmanovega Slugo dveh go-
spodov bo na oder postavil
Franci Križaj. Gre za tako re-
koč najznamenitejši tekst slo-
vitega komediografa, ki je tudi
slovenski publiki že dobro
znan, predvsem po svojih an-
tologijskih prizorih. Sluga
dveh gospodov je vrhunska si-
tuacijska komedija, polna ne-
pričakovanih obratov in za-
pletov, je igra neprestane mi-
mikrije in transformacij, vra-
tolomnih norčij in igralske im-
pulzivnosti, ki ji bo dodatno
dimenzijo, s poudarkom na iz-
vorih komedie deli arte in du-
hovitem dialogu, podelilo še
"vešče pero Andreja Rozmana-
Roze, guruja slovenske sodob-
ne komedije.
Občinstvo se bo prav gotovo
ponovno razveselilo takoreč
narodne svetinje, komedije
Antona Tomaža-Linharta, Ta
veseli dan ali Matiček se ženi,
v postavitvi Vita Tauferja. Ob
vsem drugem govori delo tudi
o začetkih slovenskega teatra
in predvsem komedije in je že
kar ponarodelo, vsaj tako kot
Prešernova Zdravljica. In prav
zaradi tega zahteva zdaj, ob
koncu tisočletja, ko se boleče
in mukotrpno trudimo povz-
digniti slovenski narod in kul-
turo ob bok evropski, ponovno
glorifikacijo in eksplikacijo,
pravi Marinka Poštrak.
Potem pridejo na celjski
oder Ibsnovi Strahovi, ki so
v prvi vrsti izostrena psiholo-
ška drama, ki nesporno sodi
v sam vrh svetovne klasike.
Strahovi so prepolni zniansi-
ranih, pretanjenih in subtilnih
psiholoških stanj, ki tvorijo iz-
jemen gledališko - uprizoritve-
ni potencial, tako v režijskem,
kot seveda tudi v igralskem
smislu. Delo bo režiral Dušan
Mlakar.
Pet predstav ponuja torej
nova sezona in na Odru Her-
berta Griina še Howard Bar-
kerja delo The Possibilities, ki
ga bo režiral Bojan Jablano-
vec. Že napoved programa to-
rej obljublja zares udarno se-
zono, ki jo lahko obogati samo
še polna dvorana zadovoljnih
gledalcev.
Kajti, zanimanje za gleda-
lišče se veča, z veseljem ugo-
tavljajo v gledališki hiši, saj si
je predstave v minuli sezoni
ogledalo okoli 50 tisoč ljudi in
prepričani so, da bo to število
še naraščalo. Lani je celjsko
gledališče pripravilo 6 premi-
er, ali toliko, kot zahteva mi-
nistrstvo za kulturo, bilo je
200 ponovitev predstav, od te-
ga 55 na gostovanjih. Kadrov-
sko bosta v novi sezoni ansam-
bel okrepili mladi igralki Na-
taša Konc in Vesna Maher, žal
pa je svoj odhod v Ljubljano
napovedala izvrstna igralka
celjskega ansambla, Ljerka
Belak.
MATEJA PODJED
Od tod do raja, ZDA, 1992
ljubezenski thriller
Režija: Sidney Lumet; igrajo: Melanie Griffith, Eric Thal,
John Pankow
Kriminalka velikega
mojstra režije S. Lumeta
nam Melanie Griffith pred-
stavlje v eni njenih najne-
navadnejših vlog: Emily
Eden je sodobna ženska,
popolnoma prevzeta s svo-
jo kariero policistke. Zara-
di poklica, ki ga opravlja
na ulicah New Yorka, je
čustveno povsem otopela.
Ko pa jo služba popelje
v svet morale in discipline
drugačne kulture, postane
tujka v svetu, ki časti vred-
note drugačnega življenja.
Emilv mora namreč razi-
skati umor v četrti orto-
doksnih Židov in se zato
naseli med njimi - takrat pa
se njeno življenje popolno-
ma spremeni. Izpostavljena
pravilom življenja skromne
skupnosti, se Emily prepu-
sti njihovim starodavnim
verovanjem. Spozna Ariela
(E. Thal), mladega moža, ki
ji pomaga spoznati, da je
v modernem svetu mogoče
živeti, ne da bi bil njegov
del. Emily najde v Arielu
nekaj, kar v svojem življe-
nju pogreša. Zave se svoje
osebnosti in z njegovo po-
močjo najde notranji mir.
Skuša najti pravo ravno-
težje med dvema popolno-
ma različnima kulturama.
»Vedno sem želel posneti
film o hasidizmu«, je pove-
dal producent H. Rosen-
man, ki je sam pravnuk ha-
sidskih Židov. »Imel sem
priložnost razkriti vredno-
te, ki so za nekatere staro-
kopitne, kot na primer čaš-
čenje družine, kot osrednje
družbene celice. Film go-
vori o duhovitosti, za kate-
ro dandanes stremi veliko
ljudi.«
Za osrednjo vlogo je Lu-
met izbral Melanie Grif-
fith, ki je bila nominirana
za Oskarja v filmih Delov-
no dekle. Body double, So-
mething wild, Pacific he-
ights in Paradiž.
Enkraten orkester
na gradu Tabor
Avgustovski koncert iz niza grajskilt
poietnilt prireditev
V okviru programa letošnjih
Grajskih poletnih prireditev
v Laškem bo v petek, 13. avgu-
sta zvečer, nastopil orkester
Puellarum Pragensis iz Češke,
ki mu bo dirigiral Leos Sva-
rovskv.
Gre za enkraten ženski go-
dalni orkester, ki deluje že če-
trt stoletja in ki je v tem času
dosegel zavidljive uspehe tako
doma kot drugod po svetu.
Leta 1964 so se združile naj-
bolj nadarjene ženske — matu-
rantke Praškega konservatori-
ja. Le-ta je pričel s svojim de-
lom komornega ansambla pra-
škega teatra »Na Balustra-
dah«, ki je bil obnovljen,
umetnost improvizacije pa je
postal prevladujoči in najbolj
prepoznaven element tega an-
sambla. Sloviti dirigent Jiri
Belohlavek je v letu 1967 dlje
časa pripravljal dolgoročni
koncept ansambla in razširil
njegov repertoar, ki je bil odt-
lej usmerjen predvsem v stare
češke mojstre. Že dlje časa pa
z orkestrom sodeluje dirigent
W. Koch iz Miinchna.
Puellanmi Pragensis je da-
nes najbolj iskan komorni or-
kester, in to ne le zaradi pri-
pravljenosti, da na svojih kon-
certih predstavi repertoar
v povezavi z instrumentalnimi
solisti, kot so Ružičkova, Hu-
deček, Brabec...
Orkester je doslej sodeloval
na številnih glasbenih f-estiva-
lih in gostoval v mnogih
evropskih deželah, redno pa
fostuje v Avstriji, Nemčiji in
paniji.
Na petkovem koncertu
v Laškem se bo orkester pred-
stavil z deli Bohuslava Marti-
nuja, Pavla Mihelčiča, Dmitri-
ja Sostakoviča in Josefa Suka.
M. A.
Majhni in
kastrlrani
Small is beatifuU. Ja,
majhno je lepo. Slovenija,
recimo, je mafhna, pa vendar
je tudi lepa. Čeprav jo »kaka
preleti u dva dana«, kakor
pravi Boris Cavazza v svo-
jem televizijskem filmu
Predsednik, ima tisti, ki sko-
zi njo tako ali drugače potu-
je, vendarle kaj videti. Je pa
po drugi strani lahko ta
majhnost tudi povsem obre-
menilnega oziroma obreme-
njujočega značaja. Navajeni
na majhnost se na primer
bojimo velikosti. Vsi ponosni
na ta naš veliki Triglav se ga
obenem bojimo, ta veliki
Triglav nas zaradi svoje veli-
kosti skratka tudi obreme-
njuje, zaradi česar se prav
nič ne čudimo tistemu mo-
žiclju, ki je predlagal, da bi
bilo treba najvišji slovenski
vrh za kakšen meter ali dva
skrajšati. Dobesedno. Bojda
se nekaj kruši in zavoljo var-
nosti planincev, bi bilo »pa-
metno« nekaj podvzeti. Edi-
na rešitev je torej odbitje Vr-
ha. Kakorkoli, takšna misel
dokazuje že zdavnaj predpo-
stavljeno in že tolikokrat
izrečeno domnevo, da smo
Slovenci zaradi lastne majh-
nosti nagnjeni k majhnemu.
Ko nekomu v življenju nekaj
uspe, ko nekomu uspejo ne-
kaj narediti iz sebe ga izloči-
mo iz družbe, nas popade za-
vist, škodoželjnost in sploh.
Ko Anglež sreča imenitnega
gospoda s pipo v ustih v naj-
dražji obleki, ga pogleda in
reče: »Čez deset let bom tudi
jaz takšen.« Ko takšnega
človeka sreča Slovenec, ga
prezirljivo pogleda, si ga
ogleduje in blekne: »Tega bi
bilo treba zapreti.« Točno,
Slovenci smo premajhni, da
bi lahko bili veliki. Naj se to
sliši še tako nesmiselno, oba
navedena primera to doka-
zujeta. Zaprtost vase, uživa-
nje v povprečnosti, tovrstno
strukturiranje vrednostnega
sistema, itd., so sindromi, ki
se jih najbrž nikoli ne bomo
iznebili. Žal.
Sigmund Freud je imel to
smolo, da med svojimi paci-
enti m nikdar naletel na Slo-
venca. Samo predstavljajte
si, kakšno analizo bi lahko
prebirali. Dora, Voljčji člo-
vek in Mali Hans bi izgledali
kot kakšni hipohondrčki, ki
iščejo zdravnika le zato, ker
nimajo kam z denarjem. Še
več, ti primerki sploh ne bi
bili njegovi pacienti, ker
mojster na svojem divanu
zanje sploh ne bi imel pro-
stora. Slovenski pacient,
imenujmo ga Janezek, bi bil
njegov življenjski projekt.
Za Slovenijo pa bi danes ve-
deli tudi v Ameriki, kjer bi
nemara celo odprli poseben
oddelek na kakšni tamkajš-
nji Univerzi za preučevanje
majhnega slovenskega člo-
veka. Naslovi diplomskih
nalog bi se glasili kot Slove-
nec sem, Slovenec tja, kot
Lepo je biti Slovenec, vendar
težko itd. Slovenci bi bili
skratka hudo pribljubljeni
in zaradi simptomov, ki bi
nam jih dunajski psihoanali-
tik pripisal, deležni vsakega
usmiljenja. Krediti, denimo,
bi kar deževali. Skratka,
Slovenci, imamo en sam hud
problem; ne brezposelnost,
ne propadanje podjetij, ne
slabe ceste, ne nezreli in
adolescentni politikanti,
problem Slovenije je njena
majhnost in hkratno obože-
vanje vsega majhnega. Tisti,
ki ima denimo nadstandard-
no dolg penis mora takore-
koč vedno znova dokazovati
svojo pripadnost narodu.
Kot, da je prepovedano se
v Sloveniji ponašati s spol-
nim bogatstvom. Kot, da je
to stvar drugih, nam nekoč
bratskih narodov, kot, da je
to travma, ki je nismo nikoli
in je ne moremo preboleti.
Slovenci smo torej nagnje-
ni h kastraciji. Za razliko od
drugih narodov, se je ne bo-
jimo, pač pa jo neznansko
obožujemo. Kastracija je ti-
sta, ki »nekaj« naredi
v »nič«. Ki tisto »nekaj« iz-
briše. Oziroma drugače; Slo-
venci, ne le da smo kastrlra-
ni, mi takšni pravzaprav ho-
čemo biti. Majhni in kastrl-
rani.
Piše: Tadej Čmter
Št. 32 - 12. avgust 1993
9
Lobanje vrnjene v ceritev
Lobanje celjskih grofov bodo vrnjene v Minoritsko - Marijino cerkev v Celju
Grobnica celjskih grofov je
bila v Marijini cerkvi v Celju,
lii je bila posvečena že leta
1310. Vhod v grobnico je bil
skozi vrata, nad katerimi je
timpanon, kjer sta reliefno
upodobljena tudi celjska
grofa.
Celjska kronika iz konca
15. stoletja omenja grobnico
v Marijini cerkvi, v virih pa je
navedeno tudi, da je bila na
strani zakristije do leta 1798
plošča, na kateri so bila nave-
dena imena vseh članov gro-
fovske družine, ki so bili poko-
pani v skupni, celjski grobnici.
Ko so ob cerkvenih prezidavah
grobnico odprli, so prenesli 18
lobanj in nekaj kosti slavnih
Celjanov v stekleno omaro za
glavnim oltarjem. Ulrikovo lo-
banjo so označili z napisom na
listku. V letih med obema voj-
nama so bile lobanje shranjene
v kapeli lurške Matere božje,
kjer so jih čuvali v zastekleni
niši in so bile v njej na ogled
vse do 12. IV. 1956.
Takrat so bile namreč loba-
nje s pogodbo med lastnikom,
predstojništvom Marijine
cerkve v Celju in Občinskim
ljudskim odborom Celje izro-
čene v varstvo celjski občini.
V pogodbi so navedeni pogoji
oz. zahteve, naj se lobanje hra-
nijo v muzejskih prostorih
v brezhibno izdelani vitrini
s kovinskimi okvirji. Navede-
no je tudi, naj se lobanje pre-
parirajo in očuvajo pred pro-
padanjem.
In od podpisa te pogodbe so
lobanje na ogled v sobi Celja-
nov, ki je urejena kot skromna
informacija o pomembnih fev-
dalcih — v Pokrajinskem muze-
ju v Celju, v I. nadstropju Sta-
re grofije.
Zaenkrat ostaja še vedno
neznano, katerim članom gro-
fovske družine so pripadale
posamezne lobanje (izjema je
le lobanja Ulrika II.), čeprav
jih je pregledalo že več stro-
kovnjakov, zdaj pa je predvi-
dena še najnovejša, antropolo-
ška analiza.
V informacijo lahko navede-
mo nekaj podatkov z imeni ti-
stih Celjanov, za katere je zna-
no, da so bili pokopani v skup-
ni grobnici. Kot prva od Celja-
nov sta bila pokopana v Mari-
jini cerkvi Frideriki. (+1360)in
njegova žena Dimuta Wallsee,
nato njun sin Hermani. (+1385)
ter njegov sin Ivan (+1372).
Z Dunaja so prepeljali truplo
Viljema I. (+1392) in ga poko-
pali v celjski grobnici. Tudi
Friderikovo ženo Elizabeto, ki
je umrla v Krapini so pokopali
v Marijini cerkvi, tu so poko-
pali tudi Friderika II., ki je
umrl 13. VII. 1454 na Žovneku.
Za Ulrika II. vemo, da je bil po
umoru v Beogradu
(9. XI. 1456) pokopan z največ-
jimi častmi v Marijini cerkvi.
Interes za lobanje celjskih
grofov je bil in je še vedno ve-
lik - med domačini in ljudmi,
ki prihajajo od drugod ter se
zanimajo za zgodovinske osta-
line starodavne savinjske me-
tropole. In odkar je dr. Primož
Simoniti obelodanil nagrobni
govor o smrti svetlega grofa
Ulrika Celjskega, je zanimanje
za nekdanjo grobnico in za lo-
banje Celjanov še večje... Čas
je že, da se lobanje prenesejo
in Stare grofije spet nazaj
v Marijino cerkev, kjer jih ne-
šteti Celjani in obiskovalci
mesta že desetletja pogrešajo.
To pietetno dejanje bo oprav-
ljeno, čim bo narejena primer-
na vitrina v niši kapele lurške
Matere božje. Morda bo to
storjeno že v mesecu septem-
bru. Glavno skrb za uresniči-
tev te naloge je prevzel celjski
prelat, gospod Friderik
Kolšek.
MILENA MČŠKON
Štirie kriminalni romani
Razvedrilne literature iz
žanra kriminalnih romanov, ki
bi bila tudi resnično kaj vred-
na, ni ravno v izobilju. Zato
velja omeniti, da je Mladinska
knjiga pred kratkim izdala kar
štiri zanimive knjige s tega po-
dročja.
Pri založbi so se odločili
zgolj za ženske pisateljice, za
katere pa je znano, da dobro
opravljajo svoj poklic. V zbirki
Oddih je izšlo delo Sodba
v kamnu Ruth Rendell, Angle-
žinje, ki je danes ena najuspeš-
nejših avtoric z izjemno visoko
naklado svojih del, in katerim
so v večjem delu naklonjeni
tudi kritiki. Seveda tudi v tem
romanu ne gre brez umorov, ki
so se odvili v navidez povsem
običajnem družinskem okolju
in ki sprožijo nadaljnji zaplet
zgodbe. V isti zbirki so izšle
tudi Mafijske vdove, ki jih je
napisala Lynda La Plante. To-
krat smo bolj ali manj na itali-
janskem jugu, razvpitem sre-
dišču kriminala različnih vrst,
kjer se spopadejo mafijci med
sabo in v klanu Luciano preži-
vijo le ženske, ki pa se odločijo
za neusmiljeno maščevanje.
Izšli sta tudi dve od napove-
danih treh knjig znamenite pi-
sateljice klasičnih detektiv-
skih romanov Agathe Christie.
V romanu Nemesis ima glavno
vlogo priljubljena gospodična
Jane Marple, značilen lik iz
njenih zgodb. Marplova se od-
pravi na potovanje, na katero
jo je stari znanec poslal z očit-
no povsem določenim name-
nom, kajti nehote se znajde
v okoliščinah, ko mora razre-
ševati trpke neporavnane ra-
čune iz preteklosti. V romanu
Tretje dekle pa je v ospredju
nič manj popularna figura, ki
jo je ustvarila njena domišlji-
ja, to je Hercul Poirot. Seznani
se z dekletom, ki naj bi bilo
vpletena v umor, a bolj ko pro-
dira v ozadje primera, bolj jas-
no je, da gre za skrito igro,
vodeno iz ozadja.
Knjižne novosti torej, ob ka-
terih ljubitelji literarnih kri-
minalk gotovo ne bodo ostali
ravnodušni.
...... .eomsGORUPiC
Nigilt Ume
Prejšnji četrtek so v Likov-
nem salonu v Celju odprli raz-
stavo Jona Gala Planinca.
Akademski slikar iz Ljubljane
do prvega septembra razstav-
lja serijo novejših del izdela-
nih v mešani tehniki.
Najmlajša generacija umet-
nikov, med katere se uvršča
tudi Jon Gal Planine, rojen je
namreč sredi šestdesetih let, je
prevzela mnoga načela in
standarde ki so jih odkrili ter
jih profilirali že starejši
ustvarjalci, istočasno pa je na-
nje cepila sveže, nove pobude,
ki so jih naplavila hotenja ter
kreativna iskanja sodobnega
časa. Kot ob tej najmlajši tudi
pri drugih danes delujočih ge-
neracijah ni mogoče govoriti
o kakšni glavni ali celo edini
tendenci, ki bi s svojim pro-
gramom uspevala združevati
umetnike. Proces je usmerjen
ravno v obratno smer, in aktu-
alno je pravzaprav vse, še po-
sebej, če je mogoče v izdelkih
posameznega ustvarjalca pre-
poznati njegov avtorski podpis
ter skozi njegov opus izvleči
posebnosti, ki jih najdemo le
pri njemu in Jon Gal Planine
sodi med tovrstne umetnike.
Slike, pretežno gre za večje
formate. Planine napolnjuje
z množico likov, ki dajejo ob-
čutek, da so nastali spontano,
s hitrimi potezami, v katerih
se skorajda ne srečujemo
z nam znanimi predstavami,
temveč nas slikar vse bolj vodi
v svoj miselni kozmos. V njem
svoje videnja in občutja preli-
va v sorazmerno zadržano ter
uglašeno barvno skalo in na-
drealne oblike, v katerih se le
fragmentarno srečujemo z re-
alnostjo, pač pa imamo toliko
več opraviti s prispodobami,
simboli, aluzijami. Poleg tega
je njegova dela težko pojmo-
vati izključno in samo kot sli-
ke, saj barvne ploskve nadgra-
juje še s kosi papirja, tekstila,
peska, stekla. Dopolnjuje jih
tudi z večjimi plastičnimi ma-
sami, s katerimi gradi samo-
svoje prostorske kvalitete ter
tudi s tem opozarja na dina-
mično razčlenjenost in kom-
pleksno sestavo svojih likov-
nih del.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatinfbo drevi ob 20.30 koncert
opernih arij in duetov, kjer se bodo predstavili sopranistka Olga
Gracelj, basist Franc Javornik in pianist Igor Svara. Izvajali
bodo dela Čajkovskega, Donizettija, Mozarta, Puccinija in Ver-
dija. V nedeljo ob 20.30 bo koncert New swing quarteta iz
Ljubljane, ki bo zapel nekaj črnskih duhovnih pesmi. V torek
zvečer ob istem času pa bo klavirski recital Antima Kraljeviča
iz Zagreba.
V koncertni dvorani Glasbene šple v Celju bo v torek ob 20. uri
koncert violinista Volodje Balžalorskyja in pianista Christop-
herja Theilerja.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 italijanskih grafikov.
V razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina do 20. avgu-
sta razstavlja slike Piero Conestabo.
V avli Zdravilišča Laško si lahko v mesecu avgustu ogledate
razstavo fotografij s podobami Laškega.
V hotelu Vesna v Topolšici bo do konca avgusta odprta razstava
slik Janka Kastelica iz Sežane.
V razstavnem prostoru celjskega Etola si lahko do ponedeljka
ogledate razstavo likovnih del Rajka Mlinarica, člana likovne
sekcije Februar.
V avli Zdravstveuv-ga doma v Celju je do konca avgusta na ogled
samostojna razstava slik Oskarja Rotovnika.
V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled
razstava Gornji Grad na starih fotografijah.
V avli hotela Dobrna si lahko do 6. septembra ogledate razstavo
slik Alenke Viceljo.
V Likovnem salonu bo do 21. avgusta odprta razstava slikarskih
del Jona Gala Planinca.
Celje: Union 12.8. ob 17.30 Boter 3 - ameriški film, ob 20.30
Sostanovalka - ameriški film; od 13. do 16.8. ob 17.30 in 20.30
Boter 3 - ameriški film; od 17. 8. dalje ob 18. in 20.30 Sramota
- angleški film; Mali Union do 16.8. ob 19. uri Kraljevi ribič
- ameriški film, od 17.8. ob 19. uri Ocvrti zeleni paradižniki
- ameriški film; Metropol 12.8. ob 18. in 20.30 Rt strahu - ameri-
ški film, od 13.8. ob 18.30 in 20.30 Sostanovalka - ameriški film.
V letnem kinu bodo do 18.8. ob 21.30 vrteli ameriški film Veter,
od 10. avgusta dalje ob 21.30 ameriški film - Od tod do raja.
Kino Dobrna 14.8. ob 20. uri ameriški film - Patriotske igre;
18.8. ob 17. uri Vrnitev v modro laguno - mladinski film.
Kino Žalec 13. in 15.8. Igra solz - ameriški film. ^
V Rogaški Slatini bo v soboto zvečer plesno-zabavna prireditev
Rogaška noč.
Na vrtni terasi Name v Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri četrto
srečanje slovenskih citrarjev, z naslovom Prešmentane citre.
V primeru slabega vremena, bo prireditev v restavraciji Name.
Št. 32 - 12. avgust 1993
10
Doživetje kiča
Lučki dan ter spreiiotli od cokel do plastike
Mimo je še «na tradici-
onalna zgornjesavinjska pri-
reditev, Lučki dan. Groba
ocena je, da so minili časi, ko
smo radovedneži pasli oči na
predstavitvah starih obrti in
krajevnih dejavnostih. Te
»štautarje« so zamenjali
drugi, ki gredo v korak s ča-
som. Baloni, plastika, cokli,^
ribniška roba, izdelki za
dom, plastična očala in pi-
štole ...
Lučanom bi delali krivico,
če bi rekli, da niso pripravili
nič iz preteklosti. Lučki dan
namreč ni le nedelja, sobotni
večer je bil za vse obiskoval-
ce nepozaben. Takrat se je
slišala pesem lučkih fantov,
zaigrale so hramonike, ob
prikazovanju običajev jajč-
nice se je marsikateremu
starejšemu utrnila solza.
Tudi za nedeljo velja, da
v Lučah niso stali izključno
»umetni« štanti. Vendar so
bili tisti, ki so predstavljali
preteklost, skriti in odmak-
njeni. Ob glavni cesti se je
bohotila plastika in kič, žga-
nje apna, prešanje tovkca,
perice, sekanje dračja, plete-
nje vrvi, pokušina zlatega
zgomjesavinj skega želodca
in še dosti drugih zanimivo-
sti, pa je ostalo skritih nekje
zadaj.
Malce čudni sta tudi vsaj
dve potezi organizatorjev.
Vabil ali vsaj predstavitve
prireditve niso pošiljali, kot
da reklame no potrebujejo.
Po drugi strani pa so posebej
za obe razstavi v lučki os-
novni šoli pobirali vstopni-
no. Sicer bolj simbolično,
škoda pa je bila kljub temu
storjena. Tudi drugače Lu-
čanom ni uspelo izpeljati
vsega, kar so obljubljali.
Lahko se sicer vživimo v te-
žave prirediteljev takšnih
dogodkov, predvsem finanč-
no stran. Ne moremo pa ra-
zumeti, zakaj dovoljujejo
vsakomur, da razstavi svojo
kramo. Življenje nekdaj je
bilo v Lučah preveč bogato,
da bi ga kar tako potisnili ob
stran. Tudi namen Lučkega
dne je drugačen, kot se je
izkazal to nedeljo. Torej bo-
do prihodnje leto Lučani
morali še bolj krepko pljuni-
ti v roke, preseči preživelo,
prepričati ljudi, naj sodelu-
jejo in prikažejo Luče tako
kot je treba. Turistov v pra-
vem pomenu besede so imeli
obilo, gotovo bi se lahko
pohvalili še s čim drugim kot
s »kič robo«, dobro hrano in
pijačo. Od Luč, ne vem za-
kaj, to pričakujemo.
URSKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Pletenje vrvi je ostalo skrito za klopmi in mizami...
...žganje apna pa za trgovino...
Prestavitev kozolca
Prejšnji teden so pri Hribemikovih na Plešivcu pod Graško goro prestavili 181 let star kozolec.
Pri Lopkotovih, kot pravijo domačini, so se za prestavitev odločili zaradi požarne varnosti in
boljše funkcionalnosti na novi lokaciji. Kozolec, težak 40 ton, so prestavili za dobrih 30 metrov,
delo na poševnem terenu pa je trajalo dobrih sedem ur. Delo je vodil tesar Anton Ževart,
pomagali pa so tudi sosedje in prijatelji z desetimi traktorji.
L. O.
Blagoslov kapelice na Goiteh
V nedeljo popoldne se je na Goiteh zbralo več kot 2 tisoč ljudi, ki so se udeležili blagoslova nove
kapelice. Ljudje so prišli iz Koroške, Spodnje Savinjske doline, veliko pa je bilo tudi domačinov.
Ideja o kapelici na Goiteh se je rodila že pred 60 leti, vendar kapele takrat niso dogradili. Lani
so predvsem domačini, ob pomoči planincev in nekaterih posameznikov v mozirski občini,
krepko pljunili v roke. Na planini Morava nad Mozirsko kočo je v letu dni zrasla kapelica, ki jo je
v nedeljo slovesno blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, blagoslov pa je spremljal
tudi kulturni program.
U.S., Foto: CIRIL SEM
Foto lite
Dva, ki sta si pripravila
poletni life. Eden je Joži Vi-
denšek iz Velenja, ki je po-
letni dan izkoristil za foto-
grafiranje, druga pa deklina,
ki si je takole oddahnila na
nekem travniku, ne da bi jo
pri tem motili mimoidoči. Na
nagradni razpis za fotografi-
jo leta naših bralcev, prihaja
vse več »dobrih« posnetkov.
Pošljite nam svoje izdelke
tudi vi. Nagrade: fotoaparat,
potovanje v Disneyland, fo-
tografski paketi NT&RC.
Št. 32 - 12. avgust 1993
11
Pričeli obirati iimeij
v Savinjski dolini je že za-
brnelo več kot 150 obiralnih
strojev, na pomoč pri obiranju
hmelja, predvsem na družbena
posestva, pa je prišlo tudi več
sto sezonskih delavcev.
Savinjski golding, tudi
v svetu znana in spoštovana
sorta hmelja, ki raste na tretji-
ni od okoli 2450 hektarjev slo-
venskih hmeljišč, je letos do-
zorel prej. Tako so nekateri
hmeljarji, posebno še tisti, ki
niso imeli možnosti namaka-
nja, pričeli obirati minulo so-
boto in nedeljo, v večini pa
v ponedeljek. Da je letos hmelj
dozorel nekaj dni prej, je pri-
spevalo vreme in zato prehitra
rast, nato prehitro cvetenje in
tudi dozorevanje. Druge sorte
bodo pričeli obirati okoli
20. avgusta.
Hmeljarji letos pričakujejo
nekoliko slabšo letino, pred-
vsem pa to velja za sorto gol-
ding. Pridelali bi ga naj v celo-
ti kakih 3300 do 3500 ton.
Sobotno deževje v dolini, pa
čeprav ga ni bilo veliko, je
malce osvežilo ozračje, zalilo
izsušeno zemljo, koliko pa bo
vplivalo na pozne sorte hmelja
je težko reči. Letos bodo hmelj
obrali do začetka septembra.
TONE TAVČAR
Vasletovi v Založah imajo 1,8 ha hmelja. Tine Vasle je z obira
njem že pričel.
Delovni Polzelani
Na Polzeli so v zadnjih dveh
mesecih so asfaltirali več od-
sekov krajevnih cest, v soboto
popoldne pa so predali name-
nu najdaljšega in sicer od Ko-
vača na Polzeli proti Vimper-
ku v dolžini nekaj manj kot
dva kilometra.
Na slovesnosti se je zbralo
veliko ljudi, zbranim pa je na-
prej spregovoril član režijske-
ga odbora za gradnjo ceste,
Franc Ožir, in dejal, da so ce-
sto gradili v dveh delih ter, da
so pri gradnji veliko pomagali
krajani Podvina in tudi drugi.
Opravili so več kot dva tisoč
delovnih in strojnih ur ter več
sto prevozov s kamioni. Za ce-
sto so pripeljali okoli tri tisoč
kubičnih metrov raznega ma-
teriala. V imenu KS Polzela je
govoril Stanko Novak, pred-
sednik skupščine KS. Poudaril
je, da je bilo v KS letos več
takšnih dosežkov. Skupaj je
bilo asfaltiranih več kot 4 km
raznih cestnih odsekov. Kot je
na Polzeli tradicija, sta poleg
krajanov pomagali še Polzela,
tovarna nogavic in Garant. Da
pa so lahko finančno kon-
strukcijo uspešno pokrili pa
velja zahvala sekretariatu za
varstvo okolja in urejanju pro-
stora ter skladu stavbnih zem-
ljišč občine Žalec.
Po nekaj pesmih kvinteta
Lastovka in recitacijah, je ce-
sto blagoslovil polzelski žup-
nik Jože Kovačec, s prerezom
traku pa jo je pradala namenu
81-letna Štefka Vasle (na sli-
ki), ki se je vsem zahvalila za
pomoč in zaželela varno in
srečno vožnjo.
TONE TAVČAR
Hmeljarji so praznovali
Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju s Kmetijsko
zadrugo Braslovče, Gasilskim društvom in KS Braslovče
v soboto in nedeljo pripravilo tradicionalno, po vrsti že 31. praz-
novanje slovenskih hmeljarjev.
Praznovanje se je pričelo že v soboto z razstavo ptic v Lov-
, skem domu in športnim tekmovanjem, zvečer pa so, kot je že
običaj, pripravili hmeljarsko veselico s srečolovom. Nedeljsko
praznovanje so pričeli z razstavo hmeljarske mehanizacije,
popoldne pa je bil najprej krajši sprevod, nato pa je stari
starešina predal starešinstvo, imenovali pa so tudi novo sprem-
ljevalko. Novi starešina je Ivan Rakun iz Rečice ob Paki, sprem-
ljevalka pa Cvetka Kolar iz Lukovice pri Šoštanju (na sliki). Po
predstavitvi so mladi zveze kmečke mladine iz Savinjske doline
prikazali stare hmeljarske običaje, mladi iz Tabora pa fantovski
večer na vasi.
T. TAVČAR
Gasilski veterani v Sedražu
V soboto bo v Sedražu nad Laškim, prvo srečanje gasilskih
veteranov iz občine Laško.
Srečanje pripravlja GD Sedraž s pomočjo Občinske gasilske
zveze iz Laškega in se bo pričelo ob 16. uri s tekmovanjem
gasilskih veteranov. Pomerile se bodo ekipe gasilskih društev
s po petimi člani, starimi nad 60 let. Tekmovali bodo v polaga-
nju cevovoda in razvijanju cevi z zbijanjem keglov. Ob koncu
bodo podelili diplome, najstarejšemu gasilskemu veteranu, pri-
sotnemu na prireditvi, pa še posebno priznanje.
Pripravljajo tudi družabno srečanje, na katerem bo igral
ansambel Vigred, člani Gasilskega društva pa so poskrbeli tudi
Za srečolov. Izkupiček od prireditve bodo namenili za obnovo in
razširitev gasilskega doma v Sedražu.
MOJCA MAROT
Nove orgle v
cerkvi na Vranskem
Orgle so, to je znano reklo,
kraljica instrumentov. Cerk-
venega bogoslužja pa si brez
spremljave orgel kar ne mo-
remo predstavljati. Na Vran-
skem so bili brez njih skoraj
deset let, v tem času so prid-
no zbirali denar za nove in
v nedeljo so jih blagoslovili.
Slovesnost je vodil maribor-
ski škof dr, Franc Kramber-
ger, ki je orgle tudi blago-
slovil.
Na slovesnosti sta orgle
predstavila Brane Košir, vo-
dja škofijske orglarske de-
lavnice v Hočah in Sašo Fre-
lih, svobodni umetnik in
ravnatelj orgelske hiše
v Cankarjevem domu. Na-
stopil je domači mešani pev-
ski zbor pod vodstvom Saše
Freliha, Rade Kapusa, Fran-
ca Lesjaka in Brigite Golo-
bic. Ob koncu se je domači
župnik Jože Turinek zahvalil
vsem sodelujočim, posebno
Francu Kvaterniku in Cirilu
Bogataju, ki sta izdelala na-
črte za podaljšanje kora,
Ediju Novaku, ki je vodil
gradbena dela in bratoma
Jožefu in Vinku Bogataju za
opravljena mizarska dela.
Posebej se je zahvalil duhov-
niku Karlu Pečovniku iz
Amerike za posebno izdaten
dar in vsem ostalim, ki so
s svojimi prispevki omogoči-
li nakup novih orgel, ki so
stale več kot sto tisoč DEM.
T. TAVČAP
Domači župnik Jože Turinek in organist Rado Kapus, ki na
Vranskem orgla že trideset let, te dni pa je praznoval sedemde-
setletnico, ob novih orglah.
V ERI znova s polnimi jadri
Obe Erini trgovini: Era For-
ma in Erin diskont pijač ob
Bežigrajski cesti (200 m naprej
od Plinarne) v Celju, sta po-
novno odlično založeni. Prav
te dni pa so poleg otvoritve
prenovljenih trgovin, pripra-
vili akcijo: »Dnevi prijetnih
nakupov«, ki bo trajala do
20. avgusta.
V Eri Fonna je poudarek
predvsem na prodaji odlične
italijanske in domače kerami-
ke ter na kopalniški opremi.
Po izjemnih cenah lahko tam
dobite še barve, lake in lepila,
material za centralne, vodo-
vod in kanalizacijo, stensko
pluto, sušilce za perilo, vrtno
orodje Gardena in celo pre-
mog. Na zalogi imajo tudi ne-
kaj bele tehnike in televizorjev
iz Gorenja, in to po občutno
nižjih cenah.
V Erinem diskontu pijač vas
bodo presenetili predvsem
s cenami. Poleg vseh vrst pijač,
lahko tam dobite dietne soko-
ve YO vseh okusov le za 77,70
SIT, kajti ERA je ekskluzivni
zastopnik za te sokove v Slo-
veniji.
Na parkirišču pred trgovi-
nama pa podjetje A-tri ponuja
vozila Opel, Seat in Fiat. Veli-
ka ponudba na enem mestu,
torej dovolj razlogov za obisk.
V Erini trgovini FORMA
lajšajo nakupe tudi z odlični-
mi plačilnimi pogoji. Pri na-
kupu nad 10.000 SIT lahko
plačate s 4 čeki, pri nakupu
nad 7.500 SIT s 3 čeki in pri
nakupu nad 5.000 SIT z 2 če-
koma. EPP
Že deseti Žunkovičev memorial
Gasilsko društvo Šoštanj bo
v nedeljo, 15. avgusta ob
13. uri pri gasilskem domu pri-
redilo tradicionalno 10. tek-
movanje s starimi ročnimi in
motornimi črpalkami.
Na tekmovanju, ki ga orga-
nizirajo v spomin gasilskega
častnika Jožeta Zunkoviča,
bodo z več kot 100 let starimi
brizgalkami prikazali gašenje
v preteklosti. Gasilci iz Pod-
nanosa in Vipave bodo prika-
zali vaje z lestvami. Po tekmo-
vanju bodo razglasili rezultate
in podelili Zunkovičeva priz-.
nanja.
Memorial bodo popestrili
domačini, glasbeniki Delavske
godbe Zarja, in plesalci Fol-
klorne skupine iz Raven pri
Šoštanju.
V. K.
Šolarji v naravi
Prejšnji teden se je z De-
belega Rtiča vTnilo 141
učencev 4. razredov osnov-
nih šol Franja Malgaja
Šentjur, Blagovna in
Dramlje.
Učenci so v Mladinskem
zdravilišču in letovišču
preživljali šolo v naravi,
spremljalo pa jih je šest ra-
zrednikov in deset učiteljev
plavanja. Namen letne šole
v naravi je bil učenje in iz-
popolnjevanje plavanja.
Učenci so opazovali in
spoznavali živalski in rast-
linski svet, merili tempera-
turo morja, proučevali ra-
zliko med plimo in oseko
ter odkrivali lepote Pirana.
Pripravili so tudi razna
športna tekmovanja, dru-
žabne igre ter poskrbeli za
zabavo in ples.
M. G.
Št. 32 - 12. avgust 1993
12
Pelister, nato
(moma) Svetli
v soboto v Vilni na žrebu
predkola pokala prvakov se-
kretar BZS Polde Kalin ni
imel najbolj srečne roke, saj je
Celju Pivovarni Laško med
slovaškim in makedonskim
prvakom izvlekel slednjega.
Prva tekma bo 28. avgusta
v Bitoli (romunska sodnika
Serbu in Bobre), v dvorani, ki
sprejme dobrih pet tisoč ljudi
in velja za eno najbolj vročih
nasploh. Povratna tekma bo
predvidoma 5. septembra (Av-
strijca Vorderleitner in Wille)
v Velenju ali Slovenj Gradcu
zaradi zasedenosti dvorane
Golovec. Pelister je v letih 86,
87 in 88 igral v pokalu IHF.
V svojih vrstah ima tujca iz
Moldavije Mirzamamedova, ki~
bo najbrž pripeljal še enega
rojaka.
Tudi ob morebitni zmagi
nad Pelisterjem čakajo Pivo-
varje v 1. kolu izredno težki
nasprotniki. V torek so na Du-
naju namreč izžrebali pare 1.
kola v vseh evropskih pokalih;
prvič bodo v obeh konkuren-
cah igrali v po štirih pokalih.
Zmagovalca para Celje Pivo-
varna Laško: Pelister čaka
švedski prvak Redbergslids iz
Goteborga; slednji bo prvo
tekmo igral doma (25. 9.), po-
vratna pa bo 2. oktobra. Celj-
ski rokometaši se na Rogli pri-
pravljajo od ponedeljka, v ne-
deljo se bodo vrnili v dvorano
Golovec, kjer bo od 20.-22. av-
gusta zanimiv turnir prvakov.
DEAN SUSTER
Danci nas podcenjujejo
Kapetan Publikuma Jani Žllnik - '»To je naša priložnost'*
Le še šest dni je preostalo do
prvenca celjskih nogometašev
v EvTopi in prve tekme v pred-
kolu pokalnih zmagovalcev na
celjski Skalni kleti z danskim
Odensejem. Desni branilec
Publikuma Jani Žilnik (29) je
edini, ki je že igral v evTopskih
pokalih. V sezoni 91/92 se je
z islandskim prvakom Vikin-
gurjem v 1. kolu pomeril z mo-
skovskim CSKA (0:1, 2:4).
»Takrat prave možnosti za
preboj do Barcelone nismo
imeli, saj so nas odlični Rusi
dvakrat premagali, potem pa
izločili še Špance. P*ublikum
pa ima približno 30 odstotkov
možnosti, da izloči Odense. Po
porazih v prijateljskih tekmah
z Zagrebom in ruskim drugoli-
gašem Lado sem videl le kan-
ček upanja za uspeh, po zmagi
nad Potrošnikom in remijem
z Zagrebom v gosteh pa se
nam je po zelo solidni igri vr-
nila samozavest,« razmišlja
Žilnik.
Prepričanje v lastne sposob-
nosti najbrž ni prišlo z medita-
cijo, ki jo je z nekaterimi igral-
ci izvajal brat lastnika kluba
Darka Klariča, Rudi?
Mislim, da ne. Meni bi takš-
na terapija škodovala, kar sem
povedal trenerju Zavrlu. Pri-
poročljiva je za manj voljne
ljudi, za sprostitev, za dvig
motivacije, sam pa glede tega
ne čutim niti najmanjše potre-
be. Pa tudi med soigralci ne
vidim takšnega, ki bi kot
športnik, pred katerim je mor-
da nastop kariere, potreboval
tovrstno »drogo«. Turk, Zu-
pan, Damjan Romih, Obrez,
Pevnik in še kdo so »padli
not«, a se ni obrestovalo, vsaj
na kratek rok ne. Prav na-
sprotno. Nas pa čaka pred vra-
ti peklenskih 180 minut.
Vzdušje na Skalni kleti je
vse bolj naelektreno, s postavo
pa je vse manj vprašanj...
Vratarja Zupan in Koželj se
mi zdita enakih kvalitet; kaže,
da je prvi bolj po okusu tre-
nerja zaradi izkušenj, v Zagre-
bu je novinec v golu branil ce-
lo tekmo. Glede prostega bra-
nilca Grege Blatnika ni pomi-
slekov, na levi bom jaz, na des-
ni pa ima Damjan Romih kon-
kurenco v Staniju Blatniku in
Omeragiču. Bočna krilca sta
Turk in Štancer, tu je alterna-
tiva Sešlar, zame največji up
celjskega nogometa, ki bo ob
resnem delu še dosegel kaj
večjega. Igralci sredine igrišča
so Pranjič, Pevnik in Prelogar,
vskoči lahko mladi novinec
Cugmas. V »špici« bosta naj-
verjetneje Bojan Romih in
Goršek, kajti Car, ki je prišel
iz Varteksa je še poškodovan.
Ne gre pa pozabiti na izkuše-
nega Valeka. Devetnajsti igra-
lec je Obrez, ki je dosegel dru-
gi gol v Beltincih, a se bi
z agresivnimi Danci težko
kosal.
Torej bo potrebno igrati
)»e\Topsko«?
Vsekakor. Eden najbolj go-
rečih pristašev takšnega igra-
nja pri nas je prav gotovo naš
trener Jani Zavrl. Prva naloga
je dobra obramba, nato odvze-
manje žoge, za kar se trudi
vseh deset igralcev, potem pa
kar se da hiter prehod v proti-
napad. Malo je prostora za vir-
tuoze. Peleja, Maradone in po-
dobnih v modernem nogometu
ni več. Povezava med vso enaj-
sterico je vse večja. Tveganja
na lastni polovici ne sme biti.
Še najboljši svetovni obramb-
ni igralci pošljejo žogo v oui,
ko ne vidijo več prave rešitve.
Ob takšnih potezah žvižgov in
podobnega ne bi smeli dožive-
ti, zastreljane priložnosti pa bi
nam lahko gledalci spregleda-
li. Nenazadnje primerjava
med nami in klubom iz dežele
evropskih prvakov le ni naj-
bolj posrečena.
A tudi kvartopirski začetni-
ki dobijo poker asov v roke!
Dejstvo je, da nas Danci
podcenjujejo. Po žrebu parov
so z našima predstavnikoma le
malo kontaktirali, zanimal jih
je le angleški Arsenal. In če
bomo dvakrat zaigrali na vi-
šku svojih moči, znamo prese-
netiti. Na srečo ne računam,
na podporo navijačev pa kot še
nikoli doslej.
Krikunov
v Celju
Polovica napovedanih
hokejskih okrepitev iz ob-
močja nekdanje Sovjetske
zveze je v ponedeljek dopo-
tovala v Celje. Najbolj zna-
ni imeni sta trener Vladi-
mir Krikunov (z Jesenica-
mi je osvojil zadnji državni
prvenstvi) in reprezentant
Latvije Aleksej Frolikov, ki
je na ljubljanskem SP proti
naši reprezentanci dosegel
tri gole. V Celju je tudi bra-
nilec Hrušov, prišel pa naj
bi tudi Povečerovski, ki je
že igral za Jesenice.
Od višine se zvrti
Še posebej na letalskem mitingu
Dogajalo se je minulo so- ob 65. obletnici obstoja pri-
boto popoldne na letališču pravili člani celjskega Aero
v Levcu. Letalski miting so   kluba.
Gledalci - kar nekaj tisoč
se jih je zbralo na letališču
- so si lahko v pestrem letal-
skem programu ogledali na-
stop športnih, poslovnih in
jadralnih letal, policijskega
helikopterja, padalcev, zma-
jarjev in modelarjev. Sicer
pa se je letalski miting z ve-
selico, na kateri je za zabavo
skrbel ansambel Vigred, za-
vlekel pozno v noč.
Sredstva, ki so jih zbrali
na mitingu bodo, kot je po-
vedal učitelj letenja in ko-
mentator letalskega progra-
ma na mitingu, Vladimir Ko-
čevar, člani Aero kluba po-
rabili za nakup novega ja-
dralnega letala, ki si ga že
močno želijo, saj se s starimi
zaradi dotrajanosti kljub do-
bri pripravljenosti tekmo-
valcev ne morejo več meriti
v državni in mednarodni
konkurenci. N-M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Ena izmed najbolj atraktivnih točk na mitingu je bila, ko so
piloti v letalih prebadali otroške balončke, ki so, napolnjeni
s helijem, letali po zraku.
Helikopterja, ki je poletel nad glavami gledalcev, se ni ustrašil nihče. Tako nizko so letala in
helikopterji leteli ves čas.
Nogomet
Pokal MNZ Celje
l.kolo: Hrastnik-Vransko
8.1, Ljubno-Rudar (S) 1:0,
Šentjur-Era Šmartno 1:3, Ko-
vinar (Š)-Dravinja 1:4, Unior-
Svoboda 1:0, Hmezad in Pa-
pirničar prosta. Četrtfinale:
Papirničar-Ljubno 5:1, Dravi-
nja-Unior 2:0, Hmezad-Hrast-
nik 0:3 p.f. (3:1), Era Šmartno
prosta.
Prijateljske tekme
Potrošnik-Publikum 0:2
(0:1); strelca: Turk, Obrez; Za-
greb-Publikum 1:1 (0:1); stre-
lec: Goršek; Drava-Publikum
1:2 (0:1); strelca: Valek, Žil-
nik; Mura-Rudar (V) 7:3 (0:2);
Rudar (T)-Rudar (V) 0:1 (0:1),
strelec: Arlič; Steklar-Croatia
2:3 (1:1); strelca: Kukič,
Zdovc; Steklar-Aluminij 3:1
(1:0); strelca: Kukič 2, Zdovc;
Era Šmarlno-Slovenj Gradec
0:2 (0:2).
Košarka
6. Ikov memorlal
Slovenske Konjice - 1. kolo:
Comet - Olimpija 72:123
(34:66); Železnikar 16, Šmid
13, T.Pučnik 12, Benič 7, Gole
in Kožar 6, Šporar 5, Mijovič
3, Šrot in Perkič 2; Miklavž
- Croatia 70:68 (36:39); 2. ko-
lo: Comet - Miklavž 74:82
(33:33); Železnikar 21, T.Puč-
nik 11, Nerat in Kožar 8, Sivka
6, Mijovič 5, Šrot in Perkič 4,
Šporar 3, Gole 2; Olimpija
- Croatia 64:53 (29:28); 3. ko-
lo: Comet - Croatia 63:103
(37:48); Kožar 12, Gole in
T.Pučnik 11, Šporar in Želez-
nikar 8, Benič 5, M.Pučnik 4,
Šrot in Mijovič 2; Olimpija
- Miklavž 88:68 (36:30). Konč-
ni \Tstni red: Olimpija 6, Mi-
klavž 5, Croatia 4, Comet 3.
Najboljši igralec: Mitchell
(01), strelec: Mirt (Mik) 57.
Vaterpolo
Pokal Slovenije
Kamnik - Neptun 7:13 (2:4,
3:3, 1:2, 1:4); strelci: Glavan 6,
Planinšek 2, N. Matešič, Zu-
pane, Škerl, Šumečnik, Ošljak
1. Finalni turnir bo v soboto
v Ljubljani, igrajo še Triglav,
Kranj in Žustema.
Kralj in kraljica
v Stuttgartu se jutri začenja 4. svetovno
prvenstvo v atletiki - Nastopa setimerica
Slovencev
Miro Kocuvan
Rojen: 15.6.1971. Največji
uspehi: 8.MEP 90 (400 m ovi-'
re), 4. SI 93 (400 m ovire), pr-
vak Jugoslavije 90 (400 m ovi-
re), sedemkrat državni pivak
Slovenije (92 in 93). Osebni re-
kordi: 100 m - 10,99 (93), 200
m - 21,93 (90), 300 m - 34,28
(93), 400 m - 47,35(92), 400
m ovire - 49,95 (93).
»Načrtovanega nastopa na
mitingu v Italiji nisem realizi-
ral, rezultati testov pa zago-
tavljajo dobro formo in rezul-
tat pod petdesetimi sekunda-
mi. Z novim osebnim rekor-
dom pričakujem uvrstitev
v polfinale, za kaj več pa bo že
potrebna sreča. V predtekmo-
vanju ne bom taktiziral, tem-
več tekel na vso moč.«
Spored: 16. avgusta - kvali-
fikacije   (11.30),   17. avgusta
- polfinale (17.30), 19. avgusta
- finale (18).
Helena Javornik
Rojena: 26.. 1966. Največji
uspehi: sredozemska prvaki-
nja 93, zmaga v Česano Bos-
coneju 92, 3. mesto v Torinu
92; vse maraton. Osebni re-
kordi: 10000 m 34:51,75 (93),
21,1 km -- 1:13,45 (92), mara-
ton - 2:37,09 (92).
»Proga je ravninska in
s samo šestimi metri višinske
razlike, kar mi zelo ustreza.
Pričakujem taktičen tek in
če se bo ponudila priložnost,
se bom di^žala vodilne skupi-
ne. Program priprav je bil
enak kot pred mojirn naj-
boljšim nastopom, zato pri-
čakujem uvrstitev v prvo po-
lovico nastopajočih.«
Spored: 15. avgusta - start
ob 10. uri.
Četrtek, 12.8.
Nogomet
Celje: Publikum-Dravi-
nja (prijateljska tekma,
17.30).
Sobota, 14.8.
Letalstvo
Slovenske Konjice: tek*
ma državnega prvenstva
v natančnem letenju (od
9. ure).
Mali nogomet
Velenje: turnir sloven-
skega revialnega pokala
(od 12. ure).
Nedelja, 15.8.
Nogomet
Finale pokala MNZ Ce-
lje (17.30).
Sreda, 18,8.
Nogomet
Celje: Publikum-Odense
(prva tekma predkola po-
kala pokalnih zmagoval-
cev, 17).
Št. 32 - 12. avgust 1993
13
Branilci so si oililahnili
y neaeUo se le oil Cometovega dresa s sedmico poslovil Siojan Šmid - Petkrat
naiboljšl strelec slovenske lige
Na nedeljski tekmi Ikovega
memoriala med Cometom in
Smehom Olimpijo je v konji-
škem <|resu s številko sedem še
zadnjič zaigral branilec Stojan
Šmid, ki bo čez nekaj dni do-
polnil 36 let. Šmid je za Comet
v slovenski ligi odigral vseh 15
sezon in v tem obdobju posta-
vil vrsto težko dosegljivih re-
kordov.
Posloviti bi se moral že sredi
maja na reprezentančni tekmi
med Slovenijo in Bosno in
Hercegovino, a je naše vodstvo
nekaj ur pred srečanjem pre-
klicalo dogovor. »Nisem priča-
koval takšnega konca. Želel
sem si spodobno slovo, ne pa
>igro< za odsluženega igralca,
ki bi mu spraznili prostor pod
košem, da bi lahko še zadnjič
vrgel žogo skozi obroč. Repre-
zentanco spoštujem, toda raje
bi se poslovil na tekmi Come-
ta,« je tedaj vidno razočaran
p-ipovedoval Šmid.
Vrhunec njegove kariere je
bilo leto 1977, ko je od Jugo-
plastike nepričakovano dobil
povabilo za pogovor o presto-
pu, a je isti dan dobil tudi po-
ziv za odhod v JLA. Prestop
v Split se je tako izjalovil (za-
menjal ga je Vilfan!) in do
konca kariere je ostal zvest
Cometu in Slovenskim Ko-
njicam.
Na treningih je zadeval tudi
s tribun, zato je seveda zlahka
polnil nasprotnikove koše. »S
koši se nisem nikoli obreme-
njeval. Obramba ena na ena je
bila slabša stran slovenskih li-
gašev, zato tudi takšno število
košev. Nimam nobene bilance,
najbolj pa mi je ostal v spomi-
nu koš s prve tekme sezone
1983/84, ko smo osvojili na-
slov podprvaka. V Mariboru
sem v dvorani na Sejmišču
v zadnji sekundi prvega polča-
sa zadel prek celega igrišča in
trener Golob je takoj napove-
dal, da je to bil odločilni koš.
Na koncu smo res zmagali za
točko,« je nizal spomine Šmid,
ki nikoli ni igral za nobeno
slovensko selekcijo.
»Pionirske reprezentance
v sedemdesetih letih niso se-
stavljali, v starejših starostnih
kategorijah pa so bili večji
centri privilegirani, sam pa
sem tedaj še s Konusom igral
v drugi ligi in le eno sezono
v I. B SKL in me trenerji naj-
brž niso opazili.«
Vseh petnajst sezon je za
Comet v SKL igral samo Sto-
jan Šmid in je tako najbolj po-
klican za sestavo najboljše pe-
terke. »Rozman in Zdovc na
zunanjih položajih, na boku
Keblič in Zeleznikar, pomanj-
kanje centra pa nas je vselej
pestilo in zato ostajam pri iz-
biri štirih igralcev. V peterko
vseh časov sebe ne bi uvrstil.
Zakaj? Soigralce sem vedno
spoštoval in si nisem domi-
šljal, da sem boljši od njih,« je
še razmišljal Šmid, ki bo v na-
slednji sezoni za Roglo iz Zreč
igral v območni ligi.
ŽELJKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Stojan Šmid je v SKL v pet-
najstih sezonah (od 1979/80
naprej) odigral 259 tekem in
dosegel 7465 točk (povprečje
28,2). Petkrat je bil najboljši
strelec lige (1980, 1981, 1984,
1986 in 1989), še trikrat pa
drugi. V svojem prvem nasto-
pu je 3. novembra 1979 proti
Domžalam dosegel 60 točk,
kar je bil dobrih sedem let re-
kord po številu doseženih ko-
šev na eni tekmi SKL.
Košarkarji za pokal
Prihodnjo soboto (21. avgusta) se bo s predkolom začel košar-
karski pokal, v katerem sodelovanja niso prijavila lanska prvo-
ligaša Elektra in Celje ter drugoligaški prvak Prebold.
V kvalifikacijah bo Podčetrtek gostil ŽKK Maribor (v pri-
meru zmage bo v 2. kolu gostil Satex), v Zrečah pa bosta igrala
Rogla in Šentjur. Naslednji nasprotnik zmagovalca bo Pivo-
varna Laško, ki se bo skupaj s Cometom vključila v drugi krog,
v katerem bodo Konjičani gostovali pri Kungoti ali Radgoni,
tekme pa bodo 26. avgusta.
Največ sreče je imela Polzela, ki je neposredno v 3. kolu. Pare
bodo določili z žrebom, zmagovalci pa bodo udeleženci četrfi-
nalnih turnirjev, na katerega so se neposredno uvrstili udele-
ženci lanske končnice za naslov prvaka, torej tudi Rogaška.
Ženske bodo 9. septembra štartale s četrtfinali. Afrodita je
nosilec tretje skupine, v kateri sta še Kranj in Jesenice, ekipi
Cometa in Metke pa sta v prvi skupini skupaj z Jezico in
Pomurjem.
Cepin trener v Celovcu
Dolgoletni celjski košarkarski trener in eden od utemeljite-
ljev vrhunske košarke v našem mestu. Mile Cepin, ki je v času
študija igral za beograjski Partizan, je v torek odšel v Celovec
na zadnji dogovor s predsednikom avstrijskega prvoligaša
Citroen Karnten.
Cepin v pretekli sezoni ni uspel obdržati celjske ekipe med
prvoligaši, v novem klubu pa mu za dva treninga na teden in
vodenje tekem ponujajo za naše razmere odlično plačo 2000
DEM. Cepin je za okrepitvi predlagal svoja bivša igralca, centra
Roberta Medveda (31, Celje) in branilca Janija Cencelja (28,
Polzela). Bivša mladinska reprezentanta Jugoslavije sta bila
v celovškem Kleine Zeitung predstavljena kot »igralec, ki je.
nastopal za dolga leta drugi klub po kakovosti v Sloveniji« in za
Cenclja »bivši soigralec preminulega Dražena Petroviča na pri-
pravah mladinske reprezentance Jugoslavije«. Treninge močno
pomlajenega celjskega moštva trenutno vodi Miško Cilenšek.
D.Š.1
NA KRATKO
Na 6. evropskem prven-
stvu v natančnem letenju je
Leon Bauer (Celje) zasedel
28. mesto in za malenkost
zgrešil uvrstitev v zgornji del
nastopajočih.
Nogometaši Hmezada so
v zadnji minuti pokalne tek-
me s Hrastnikom izvedli
tretjo menjavo (dovoljeni sta
dve) in po pritožbi gostov iz-
gubili srečanje in s tem uvr-
stitev v polfinale.
Na državnem prvenstvu
v kolesarst\ai (150 km) je bil
osmi Ugrenovič, deveti pa
Melanšek. Za najboljšo če-
tverico sta zaostala za dobro
minuto.
Na mladinskem EP v stre-
ljanju je Ksenija Maček
s standardno zračno pištolo
s 365 krogi zasedla
30. mesto.
Košarkarica Barbara Po-
lutnik se je zaradi razširitve
lige odpovedala prestopu
h Cometu in ostaja pri
Metki.
Na sliki Edija Masneca s ho-
kejske tekme .Celje-Olimpija
se je plošček skrival za enico,
kar je pravilno uganila večina
udeležencev 6 kola Golding
lota.
Nagrajenci: Milica Jevnikar
iz Prebolda  (5000  tolarjev).
Meta Golavšek iz Žalca (3000
tolarjev) in Boja JJrozg iz ueija
(2000 tolarjev).
Za naslednje kolo je foto-
skrivalnico spet pripravil Edi
Masnec. Na kuponu obkrožite
številko, za katero menite, da
skriva žogo. Zadnji rok za od-
dajo kuponov je sobota, 14. av-
gusta (veljaven je poštni žig).
Naslov: Novi tednik. Trg
V. kongresa 3a, 63000 Celje,
s pripisom Golding loto.
Arsenal na Skalni kleti
Današnjo Publikumovo generalko za prvo tekmo predkola PPZ si bo na Skalni kleti ogledala
tudi delegacija Odenseja, v ponedeljek in torek pa je bilo v Celju na obisku petčlansko zastopstvo
Arsenala (na sliki z leve: načelnik londonske policije John Kermedey, vodja angleških nogomet-
nih tekmovanj Adrian Titcombe, direktor Publikuma Tomaž Ambrožič, pomočnik generalnega
sekretarja Arsenala David Milles in preostala člana londonske ekipe. Danes se bo na štadionu,
v gostilni Ojstrica, bistrojih Beton in Jurček v Babnem ter hotelu Golding začela predprodaja
vstopnic za sredino tekmo z Odensejem. Vstopnina za tribuno za golom je 700, za stojišča na
zahodni (centralni) tribuni 900, za sedišča pa 1200 tolarjev.
Foto: EDI MASNEC
DELO
v središču
dogajanj
Št. 32 - 12. avgust 1993
14
• Karel iz Celja je v torek,
3. avgusta dopoldne, prija-
vil, da ga je prejšnji dan
napadel Francijev pes. Pri
padcu si je poškodoval ko-
leno. Karel, ne pes. Franci
je svojega psa menda že
okaral.
• Neka gospa iz Štor je bi-
la istega torka dopoldne
panična. Na policijo je spo-
ročila, da se sosedova dva
tepeta. Pa o zakonskem
pretepu ni bilo ne duha ne
sluha, še javni red in mir
nista bila ogrožena. Za-
konca sta se le glasno spo-
rekla, kar pa se dogaja celo
v najboljših slovenskih
družinah.
• Natakar iz diskača Jun-
gle je v sredo ob pol dveh
zjutraj sporočil, da se tam
mlatijo. Patrulja je potem
ugotovila, da sta bila mlat-
ca dva neznana diskoljuba,
ki sta pravočasno zaslutila
modro nevarnost in jo po-
brisala v neznano.
• Občan iz Škvarčeve uli-
ce je v sredo, 4. avgusta ob
štirih zjutraj, sporočil, da
se tam že pol ure obdeluje-
ta dva možakarja. Razdvo-
jila sta se šele potem, ko sta
zagledala znano vozilo.
Obdelovalca Marko in
Sandi bi se kot sorodnika
lahko bolj ljubila.
• Samira iz Štor je v sredo!
popoldne zaprosila za poli-:
cijsko posredovanje, ker
naj bi njen ati tepel njo in,
njeno mamico oziroma svo-^
jo soprogo. Samira pa očit-.
no ne loči prepira od prete-
pa, pa tudi to je policistom
pozabila povedati, da sta
ženski sami skuhali tisto,
kar sta morali potem po-
jesti.
• Gospod iz Ulice franko-
lovskih žrtev je isto sredo
popoldne zaprosil za inter-
vencijo, ker neznan pijan
moški pred tamkajšnjim
blokom mikasti otroke. Po-
tem se je ugotovilo, da je
neznanemu Bedancu ime
Josip K., ki je enega mulca
udaril, drugim pa grozil in
zraven vpil kot jesihar.
• Anica z Lave je v sredo
popoldne prosila za pomoč,
ker naj bi jo v vrata stano-
vanja metal Vinko P. Poli-
cisti so ugotovili, da sploh
ni bilo tako hudo. Šlo je za
prepir med Vinkom in Ani-
co, hudo pa je to, da je pre-
pir sprožil en kilogram
kruha.
• V enem od blokom na
Ulici frankolovskih žrtev
v noči od četrtka na petek
niso mogli spati. Vse do šti-
rih zjutraj jih je dražila
glasna muzika, ki je priha-
jala iz enega od stanovanj.
Policista, ki sta to stanova-
nje izsledila, sta zaman tr-
kala in zvonila, Branko B.,
ki je glasno muziciral in ni
hotel odpreti, pa kazni le
ne bo ušel.
• Ludvik iz Vojnika je mi-
nulo soboto prijavil, da mu
je ponoči nekdo ukradel
pava. Kletka v Brezovi,
kjer je kraljevala ta pavja
lepotica, vredna 7 tisoča-
kov, je bila res prazna, sto-
rilec pa je zaenkrat še
neznan.
• Ana, zaskrbljena nad
medčloveškimi odnosi, je
v soboto opoldne sporočila
na policijo in prosila za po-
sredovanje, ker je pri sose-
dih družinski prepir in pre-
tep. Bilo je tako, kot je po-
vedala, odgovornost za os-
krunjeni javni red in mir
pa je prevzel Feliks.
• Celjanka Irena je v sobo-
to zvečer sporočila, da pred
drogerijo Piramida na Gre-
venbrojski ulici tepejo nje-
nega moža. Pri intervenciji
je bilo ugotovljeno, da je
neznana moška oseba na-
padla Bojana samo zato,
ker je le-ta neznanca opo-
zoril, da dela škodo z brca-
njem v ograjo. Nekateri
pač ne prenesejo kritike.
• V nedeljo je gospa iz
Vojnika prosila za inter-
vencijo, ker njeni sosedje
v njihovem stanovanju raz-
grajajo. Sodnika za prekr-
ške sta si s kršenjem javne-
ga reda in miru nakopala
Franc C. in Roman U.
• Igor s Pohorske ulice pa
je v noči na ponedeljek
sporočil, da ga je kresnil
nek moški. Policisti so ugo-
tovili, da je bila tista o klo-
futi lovska in da sta se le
besedno dvoboj evala go-
spod prijavitelj Igor in go-
spod Borisav. Še z javnim
redom in mirom ni bilo nič
narobe, so ocenili.
• Vladka iz Iršičeve je
v ponedeljek ob pol dveh
zjutraj prosila za interven-
cijo, ker je v njenem bloku
nevzdržno glasna muzika.
V bloku pa je bil ob priho-
du mož postave blažen mir,
nespeča Vladka pa ni znala
povedati, od kod so priha-
jali njej nemili zvoki.
• V ponedeljek ponoči je
občanka iz Ulice franko-
lovskih žrtev sporočila, da
pri njeni sosedi Faniki nek-
do trka in ropota po vhod-
nih vratih. Ko so šli to tr-
kanje poslušat tudi polici-
sti, so lahko le še ugotovili,
da sta dva neznana truba-
durja zgasnila.
M. A.
Sejalec smrti
Premislek ob '-avanturh* na Slovenikl
Ugibanj, modrovanj, ana-
liz in študij, ki naj bi odgo-
vorile na vprašanje, zakaj je
na naših cestah, kljub ukre-
panju v mnogih smereh, ved-
no več prometnih nezgod in
smrtnih žrtev prometa, je ve-
liko. S stanjem se ukvarjajo
strokovnjaki za promet, po-
licisti, sociologi, psihologi in
še mnogi drugi, pa gredo re-
zultati samo v nasprotno
smer od prizadevanj.
In ko se kot udeleženci
v prometu srečujemo z naj-
različnejšimi situacijami in
obnašanjem ter reakcijami
posameznikov, se lahko za-
dovoljimo samo s klavrno
ugotovitvijo, da je prav čud-
no, da ni prometnih nesreč še
več. Podobno so bržkone
razmišljali tudi vsi tisti, ki so
v sredo, 4. avgusta med 18.30
in 19. uro, vozili po Sloveni-
ki, ki je postala ena najbolj
tragičnih slovenskih cest.
V omenjenem času so na
celjski UNZ prejeli telefon-
sko prijavo, da se iz smeri
Slovenskih Konjic proti Ce-
lju vozi v zelenem volkswag-
novem hrošču voznik, ki je
očitno ir^očno vinjen in ki
s svojo vožnjo ogroža promet
in prav izziva črno usodo.
O tem so bili nemudoma ob-
veščeni prometniki na tere-
nu in eden od policistov ga je
kmalu opazil, ko je prehite-
val drugo vozilo prek dvojne
neprekinjene črte. Takrat je
k policistu stopil nek drug
voznik in mu ves zgrožen po-
vedal, da se je tudi sam sre-
čal s tem voznikom, ki je
med Slovensko Bistrico in
Slatino prehiteval vse po-
prek in vozil po levi strani
vozišča. Samo močni priseb-
nosti nasproti vozečih vozni-
kov gre zahvala in razlaga,
da ni prišlo do nezgode ali
več nezgod, je povedal.
Celjski policisti so to ne-
varno vozilo takoj ustavili in
ugotovili, da za volanom sedi
30-letni Igor iz Zagorja ob
Savi. Da je tega večera ogro-
žal veliko vozil, je potrdil še
en voznik, ki je povedal, da
je hotel s podivjanim vozni-
kom sam fizično obračunati,;
ker je tudi njega na cesti ne-,
varno ogrožal. Pri nadalj-
njem policijskem postopku
je bilo ugotovljeno, da je bil
brezvestni voznik tako zelo
vinjen, da je pri hoji izgub-
ljal ravnotežje, saj se je mo- ;
ral prijemati za vozilo, da ni
padel po tleh. Prav grozljiva
pa je tudi ugotovitev, da se
storilec, ki je zaradi pijano-
sti govoril zelo nerazločno,
storjenih prekrškov sploh ni
spomnil. Preizkus alkoholi-
ziranosti je, seveda, odklo-
nil. Ob tem primeru lahko le
upamo, da takšnih voznikov,
ki trosijo smrt po naših ce-
stah, ni veliko. Se morda
motimo? Vsak naj si izpraša
svojo vest.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfIGODE
Pri rdeči luči
Na magistralni cesti v kri-
žišču Gotoveljske ceste se je
v torek, 3. avgusta dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri so
bile tri osebe hudo telesno po-
škodovane, gmotna škoda pa
znaša okoli 300 tisoč tolarjev.
Sreta Stanojkovič (26) iz
Mozirja je vozil motorno kolo
iz Šempetra proti Žalcu. Ko je
pripeljal do semaforiziranega
križišča, je gorela rdeča luč,
motorist pa je v križišče zape-
ljal z nezmanjšano hitrostjo in
peljal v smeri Ar je vasi ter tr-
čil v levi bok osebnega avto-
mobila, ki ga je iz smeri Goto-
velj vozil 47-letni Kostja Zu-
pan iz Žalca. V trčenju so se
hudo poškodovali motorist
Stanojkovič in njegova sopot-
nica, 20-letna Helena Močnik
iz Podsmrečja ter J.Z., 10-letni
potnik v osebnem avtomobilu.
IVIotorist zadel peško
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v torek, 3. avgusta do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpela peška.
Pri stanovanjski hiši Ljub-
ljanska cesta št. 73 je vozišče
prečkala peška Ljudmila Kobe
iz Celja, stara 68 let. Na polo-
vici vozišča jo je z levo stranjo
krmila zadel voznik motorne-
ga kolesa, 26-letni Andrej Si-
košek iz Drešinje vasi, ki je
pripeljal iz smeri Medloga.
Nezgoda na
parkirišču
Na parkirišču na Partizan-
ski cesti v Velenju se je v sre-
do, 4. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Jožica Kokorič (32) iz Šošta-
nja je z osebnim avtomobilom
na omenjenem parkirišču pe-
ljala vzvratno, pri tem pa ni
opazila peške, 62-letne Jožice
Kokorič iz Velenja, ki je v tem
času šla mimo vozila. Voznica
je peško zadela z zadnjim des-
nim delom vozila, tako da je
padla po parkirišču in se hudo
poškodovala.
Vozilo je obračalo
Na magistralni cesti v kraju
Udmat se je v četrtek, 5. avgu-
sta popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri se je voznica hudo
telesno poškodovala, nastalo
pa je tudi za okoli 250 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Božidara Aškerc (23) iz La-
škega je vozila osebni avtomo-
bil po magistralni cesti iz sme-
ri Laškega proti Rimskim To-
plicam. V kraju Udmat je v le-
vem ovinku zapeljala desno iz-
ven vozišča na makadamsko
izogibališče in naprej po klan-
cu navzdol, kjer je vozilo obr-
nilo preko strehe in nazaj na
bok. Voznica je pri tem utrpela
hude poškodbe.
Šest poškodovanih
Na magistralni cesti na
Stranicah se je minuli četrtek
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana pet oseb
pa lažje. Pri tem je nastalo za
okoli 900 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Franc Vran (61) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po ma-
gistralni cesti iz smeri Celja
proti  Slovenskim  Konjicam.
V tem času je bil močan naliv
z bistveno zmanjšano vidlji-
vostjo. Ko je Vran pripeljal iz-
ven naselja Stranice, je dohitel
voznika osebnega avtomobila
Draga Hoi-vata, ki se je s priž-
ganim levim smerokazom
ustavil ob sredinski nepreki-
njeni vzdolžni črti z namenom,
da zavije v levo v naselje Stra-
nice. Vran je pričel zavirati,
vendar ga je na mokrem in
spolzkem vozišču zaneslo v le-
vo, kjer je trčil v osebni avto-
mobil, ki ga je iz smeri Konjic
vozil 3 9-letni Leopold Fidej.
Po trčenju sta vozili obstali na
travnati površini ob desnem
delu vozišča. V nezgodi so se
telesno poškodovali sopotniki
v Fidejevem vozilu: hudo po-
škodovan je bil 7-letni G.F. iz
Velenja, lažje pa 29-letna
Marta Fidej, prav tako iz Vele-
nja, 28-letna Jožica Rožič in
triletna M.R., obe iz Slovenske
Bistrice. V Vranovem vozilu je
lažje telesne poškodbe utrpela
sopotnica, 46-letna Rozalija
Vran iz Celja.
Kolesarka pred avto
Na regionalni cesti v Višnji
vasi se je v soboto, 7. avgusta
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, na vozi-
lih pa je škode za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Marija Kvar (38) iz Velenja
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Lemberga proti Višnji
vasi. V tem času je iz naselja
Hrerfova po makadamski cesti
pripeljala kolesarka, 12-letna
B.P. iz Celja, in zapeljala
z desne strani na prednostno
cesto ter pred vozilo Kvarove.
V trčenju je kolesarka padla
po tleh in se hudo poškodo-
vala.
Na spolzkem vozišču
Na magistralni cesti v Rim-
skih Toplicah se je v ponede-
ljek, 9. avgusta dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
ena oseba zelo hudo telesno
poškodovala.
Ivica Mlinaric (37) iz Zagre-
ba je vozil osebni avtomobil iz
smeri Zidanega Mosta proti
Rimskim Toplicam. Izven na-
selja Rimske Toplice ga je
v ostrem desnem ovinku na
mokrem cestišču pričelo zana-
šati, nato pa je zapeljal čez ce-
sto na levo stran in trčil v po-
bočje. Od tam ga je odbilo na-
zaj na cesto, kjer je vozilo obr-
nilo na streho. V nezgodi je
voznik utrpel posebno hude
telesne poškodbe.
S ceste v jarek
Na regionalni cesti v Sodni
vasi se je minuli ponedeljek
dopoldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Franc Kramer (63) iz Sre-
brenika je vozil osebni avto iz
Podčetrtka proti Mestinju.
V levem nepreglednem ovinku
ga je na mokrem vozišču zane-
slo tako, da je zapeljal s ceste
v jarek. V nezgodi se je hudo
poškodovala sopotnica, 34-
letna Lilij ana Pavlovič-Kra-
mer iz Srebrenika.
Na pločniku v peško
Na pločniku na Prešernovi
ulici v Velenju se je v petek,
6. avgusta popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpela peška.
Otrok, devetletni Š.B. iz Ve-
lenja, je med vožnjo z gorskim
kolesom po pločniku zadel in
zbil na tla 64-letno peško Ma-
rijo Škrubej iz Velenja in jo
hudo telesno poškodoval.
Nezgoda v Celju
Tretja ponedeljkova hujša
nezgoda se je pripetila ob
23. uri na Mariborski cesti
v Celju, ko je bil hudo telesno
poškodovan pešec.
Raj ko Forštner (22) iz Vojni-
ka je vozil osebni avtomobil po
Mariborski cesti iz smeri cen-
tra mesta proti Hudinji. Pri
prodajalni Dragstor pa je
z njegove desne strani, izven
zaznamovanega prehoda za
pešce, prečkal vozišče 31-letni
Janko Oberžan iz Celja. Voz-
nik je sicer zaviral, a trčenja le
ni mogel preprečiti.
M. A.
mini KRIMIČI
Drzna tatvina
V torek, 3. avgusta okoli
14. ure, je gospa A.B. iz Celja
stopala po stopnicah, ki vodijo
v prodajalno z obutvijo Galant
v Prešernovi ulici v Celju. Ta-
krat ji je sledil tudi neznanec,
ki ji je iz leve roke iztrgal de-
narnico s 25 tisoč tolarji in
zbežal, tako da ga oškodovan-
ka ni mogla niti videti v obraz.
Pretrgala kabel
V sredo, 4. avgusta dopoldne
je Boris S. iz Stranic naročil
izkope pri obnovi stanovanj-
ske hiše na Stranicah. Zaseb-
nik Friderik M. je potem ta
naročena dela opravljal, med
izkopavanjem zemlje pa sta se
pretrgala mednarodni PTT ka-
bel, ki povezuje Ljubljano pre-
ko Maribora in Dravograda
s Šentiljem. Kabel se je naha-
jal v globini slabega metra in
dobrih sedem metrov stran od
stanovanjske hiše. Nastalo ok-
varo in škodo, vredno okoli
500 tisoč tolarjev, so odstranili
delavci PTT podjetja.
Ukradel devize
V četrtek, 5. avgusta, je nez-
nani storilec vlomil v stano-
vanjsko hišo v Hotemežu 33 in
iz nje odnesel dva bankovca,
za tisoč in za sto mark, s čimer
je Jerico K. oškodoval za okoli
80 tisoč tolarjev.
Pretep, razbijanje,
upiranje policistom
Policijsko postajo v Sloven-
skih Konjicah so 5. avgusta ob
20.30 uri obvestili, da se v re-
stavraciji Mako v Slovenskih
Konjicah tepeta dva občana.
Na kraj pretepa sta odšla
dva policista, ki sta ugotovila,
da so bili pretepači trije: Borut
B. (24) iz Tepanjskega vrha,
Miha P. (19) iz Slovenskih Ko-
njic in Matija K. (21) iz Tržišča
na Šmarskem. V lokalu so med
razgrajanjem namerno razbili
14 kozarcev, kristalno vazo,
mizo in kip iz marmorja in
s tem naredili za okoli 140 ti-
soč tolarjev škode.
Med policijskim postopkom
pa so se vsi trije kršitelji priče-
li aktivno uporati, saj je Mati-
ja najprej z roko sunil v polici-
sta, nato pa sta Mitja in Borut
poskušala oba policista fizično
napasti. Najbolj aktivnega,
Boruta, sta policista uspela
privesti do inteivencijskega
vozila, a se jima je nasilnež
tam iztrgal in z roko močno
udaril policista v predel prsi.
V tem času je že prispela poli-
cijska okrepitev, tako da so
storilce končno le obvladali in
jih pripeljali na policijsko po-
stajo, kjer so jih pridržali do
alkoholne streznitve. Borut pa
je bil razbijaško aktiven tudi
med prevozom na policijsko
postajo, saj je na službenem
vozilu naredil škode za okoli
40 tisoč tolarjev. Sledi vrsta
kazenskih ovadb zoper storil-
ce: za poškodovanje tuje stva-
ri, preprečitev uradnega deja-
nja uradni osebi in za kaznivo
dejanje nasilništva.
M. A.
V požaru rešili živino
Minuli četrtek popoldne sta
se na gospodarskem poslopju
Franca Verdnika v Svetlem
dolu igrala z vžigalnikom dva
otroka in pri tem zažgala kr-
mo. Ogenj se je hitro širil in je
zajel celotno gospodarsko po-
slopje, otroka pa sta na srečo
že pri prvih plamenih zbežala.
Iz gorečega poslopja je doma-
čim uspelo rešiti vso živino in
tudi traktor, vse ostalo pa je
uničeno. Požar, v katerem je
nastalo škode za okoli milijon
tolarjev, so pogasili gasilci iz
Svetine, Štor in poklicni gasil-
ci iz Celja.
M. A.
Srednja zdravstvena šola Celje
Ipavčeva 10
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja matematike
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8. dneh po
objavi razpisa.
O izbiri jih bomo obvestili v zakonitem roku.
Št. 32 - 12. avgust 1993
15
• ODHAJA - Avtor verskih
oddaj na Radiu Celje kaplan
Franci Trstenjak je bil krat-
kim imenovan za glavnega in
odgovornega urednika pred
kratkim ustanovljenega Radia
Ognjišče. Versko oddajo Luč
sveti v temi bo predvidoma
pripravljal še do začetka jese-
ni, zdaj pa že vneto išče zame-
njavo. Sicer pa namerava z na-
šim uredništvom še naprej so-
delovati. Na novi dolžnosti mu
želimo veliko uspeha.
• PREIMENOVANJE - Pri-
ljubljena oddaja Radia Celje
Lestvica zabavnih melodij, je
med vikendom spremenila
ime. Po novem se imenuje 20
\TOČih. Ali to pomeni še bolj
vročo glasbo in še bolj vroče
zanimanje poslušalcev, bo po-
kazal čas.
• RAZISKAVA I-Naša ekipa
za raziskavo javnega mnenja,
ki jo vodi Vesna Lejič končuje
z obdelavo rezultatov raziska-
ve o poslušanosti glasbe in
glasbenih oddaj na Radiu Ce-
lje. Rezultati naj bi bili znani
konec meseca.
• RAZISKAVA n - Naslednji
projekt, ki se ga bo lotila naša
ekipa pa bo kratka raziskava
o poslušanosti poletnega pro-
grama in odzivih na nekatere
programske novosti.
Deset finalistk za iVliss Celja
Prejšnji teden so se z zad-
njim, četrtim krogom zaklju-
čila predizborna tekmovanja
za Miss Celja 93. Kvalifika-
cij (in negotovosti) je defini-
tivno konec. Na vprašanje,
katera je najlepša v mestu
tem (in daljni okolici), si bo-
mo dovolili odgovoriti
20. avgusta zvečer, ko se bo
na Dobrni končalo finale le-
tošnje prireditve.
Žur pred ali pa v Zdravi-
lišču (vreme, seveda) bo svo-
jevrstno presenečenje za vse
udeležence (več o tem tik
pred zdajci, naslednji teden)
in povsem mogoče je priča-
kovati vsaj reprizo lanskega
obiska prireditve, ko se je na
dvorišču NT&RC nagnetlo
tisoč petsto ljudi.
Finalistkam izbora za
Miss Celja 93 bo spektakel
zanesljivo ostal v spominu.
Nobena namreč ne bo ostala
brez nagrade. Še več: najlep-
ših pet bo agencija »Dober
dan« iz Šempetra povabila
na »foto session« nekje ob
morju, prve tri, ki bodo
ustrezale predpisom, bodo
med kandidatkami za Miss
Slovenije, najlepša in obe
spremljevalki pa bodo delež-
ne še nekaj zavidljivih in
atraktivnih nagrad, ki naj
zaenkrat ostanejo skrivnost.
Torej, v zadnjem Vročem
CE se bo v studiu zvrstilo
precej gostov: lastnik gene-
ralnega sponzorja prireditve
- Miroteks in pet finalistk, ki
jih še niste slišali. Seveda pa
bomo izžrebali srečneža,
enega od približno tristotih,
ki so se ves mesec trudili
z glasovnicami, jih pošiljali,
nosili, tovorih... Vsakdo se-
veda za svojo favoritinjo.
Finalistke
izbora za iVIiss Celja 93:
1. Sabina Adelstein, 17 let, Celje
2. Sandra Andrašič, 18, Šentjur
3. Romana Cesnik, 21, Celje
4. Nataša Dobelšek, 15, Letuš
5. Marjana Kolar, 18, Šentjur
6. Lidija Pratnemer, 18, Slovenske Konjice
7. Alenka Strašek, 16, Grobelno
8. Sergeja Štefančič, 17, Celje
9. Polona Vodeb, 16, Šentjur
10. Anita Zorko, 16, Celje
Policiia na Radiu Celje
Naš radio se lahko pohvali
z vzornim sodelovanjem s po-
licijo. Vsakodnevna izčrpna
poročila o tem, kar počnejo
policisti, so ena najbolj pri-
ljubljenih in odmevnih rubrik
v našem programu. Zadovoljni
smo oboji: mi, ki posredujemo
sveže in aktualne informacije
in policisti, ki pridobivajo na
popularnosti in ugledu. Kar
nekaj primerov pa so že raz-
vozljali tudi s pomočjo naših
poslušalcev. Skupaj se trudi-
mo, da bi naredili nekaj tudi
na področju vzgoje in osvešča-
nja.
Tako smo pripravili že ne-
kaj oddaj s področja prometne
preventive, prejšnji teden pa
smo se lotili predvsem krimi-
nalitete. Ta je sicer v upada-
nju, vendar so nepridipravi
vse bolj predrzni in nasilni, sta
povedala gosta: komandir
celjske policijske postaje Ivan
Žaberl in njegov pomočnik
Robert Mravljak, ki ju je pred
mikrofon povabila Nada
Kumer.
Gost - IVI. Derganc
Poletje se s silovito naglico
bliža koncu. Nekateri ste do-
pustniške dni že »pokurili«,
drugi jih še boste, enemu iz-
med vas pa se obeta prijetno
letovanje v Španiji, ki vam ga
bo omogočila naša nagradna
igra Sola v sodelovanju s Pivo-
varno Union. Še imate mož-
nost sodelovati in biti izžre-
bani.
Ker prejšnji teden nismo ob-
javili imen izžrebancev, danes
deseterica nagrajencev: uro
Sola prejmeta Sašo Sorgo iz
Radovljice in Janja Horvat iz
Ljubljane; po dve majici pa:
Darja Tonejc, Lesce; Cvetka
Mužan, Škofljica; Tomaž Ko-
vačič, Bled; Miran Leskovšek,
Celje; Sašo Grčar, Gabrovka;
Darja Mrak, Jesenice; Mojca
Baša, Beltinci in Alenka Ža-
berl, Lesce.
Sobotni gost v oddaji Glas-
ba je življenje bo nekoliko ne-
navaden, a nadvse zanimiv.
Gospod Marko Derganc je naš
znanec iz številnih reklam,
Butnskale in, če slučajno še ne
veste, lotil se je celo opere. Na-
stala je na podlagi Filipčičeve-
ga teksta, drame Dr. Koegler,
napisana leta 68. Lani je bila
opera izdana na treh kasetah,
prirejena pa je bila tudi na »ži-
vo« izvedbo. Marko Derganc
se v tem delu predstavi v 18
vlogah. Glasbeni del je prispe-
vek Zmaga Freceta, na odru
pa se Marko Derganc spremlja
s kitaro.
Tone Fomezzi-Tof je v ne
preveč usodne glasbene zmote
uvrstil tudi nekaj z opernega
področja: operna zmota je, če
prideš na Labodje jezero s čol-
nom; operna zabloda pa je, če
prideš na Figarovo svatbo
s poročnim darilom.
SIMONA H2O
Četrtek, 12. avgusta, ob 9.05
POKLIČITE m VPRAŠAJTE: Medicinski
nasveti
v redni kontaktni oddaji bo Nada Kumer gostila medicin-
skega strokovnjaka, ki bo odgovarjal na vprašanja poslušalcev
in svetoval, kako ravnati ob pikih insektov, ugrizih klopov in
kač. Poleti namreč veliko hodimo v naravo, kjer pa vselej pretijo
določene nevarnosti in nekaj najnujnejšega znanja za kočljive
situacije bo nedvomno koristilo.
Četrtek, 12. avgusta, ob 11.05
GLASBENE NOVOSTI: Jan Plestenjak
Tokrat se bo predstavil mladi up slovenske glasbene scene
Jan Plestenjak, ki se že zelo visoko uvršča na glasbenih lestvi-
cah. Ob vrtenju njegovih najnovejših skladb se bo z Janom
Plestenjakom pogovarjala Greta Senič.
Sobota, 14. avgusta, ob 19.30
SOBOTNI VEČERNI PROGRAM
Pri voditeljici sobotnega večernega programa Maji Šumej
bodo poslušalci v rubriki koktejl želja naročali svoje najljubše
melodije, Maja pa bo z njimi tudi prijazno poklepetala. Ob drugi
glasbi in prispevkih novinarjev bo tu še stalna rubrika o ženski
urejenosti (Femme fatale), ki jo pripravlja Vladimira Skale.
Nedelja, 15. avgusta, ob 10.30
NEDELJSKI GOST: Peter Vrisk
Gost nedeljskega dopoldneva bo Peter Vrisk, mlad strokov-
njak, kmetovalec, direktor Kmetijske zadruge Celje, član celj-
ske občinske vlade in predsednik celjske podružnice SLS. Pri-
sluhnili boste lahko pogovoru o tem, kako je v mladosti spozna-
val, da je kmet kralj, o kmečkih štrajkih, o opeharjenem Celju
na zadnjih volitvah, o nemoči občin itn. S Petrom Vriskom se bo
pogovarjala Nada Kumer.
Nedelja, 15. avgusta, ob 12.30
IZ DOMAČIH LOGOV
V oddaji, ki jo že vrsto let pripravlja Jure Krašovec in je ena
najbolj priljubljenih v programu Radia Celje, bo avtor sprego-
voril o mnogih etnoloških posebnostih, zanimivostih iz vaškega
življenja, običajih, tradicijah, vražah itn. Kot vselej bo njegove
pripovedi spremljala skrbno izbrana ljudska glasba.
Sreda, 18. avgusta, ob 9.05
RADIO CELJE SE SKRIVA, POIŠČITE NAS
Kam se bo tokrat skrila novinarska ekipa? Tistega, ki jo bo
prvi uspel odkriti, čaka lepa nagrada, poslušalcem pa bo po
odkritju novinar s pomočjo sogovornikov predstavil številne
Zanimivosti iz kiaja, ki je lahko vreden pozornosti za izlet aU
vsaj bežnega obiska.
RADIJSKI SPORED
od 12. do 18. avgusta
RADIO CELJE
Četrtek, 12.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Ce!je,6.30
Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in
vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O,
11.05 Glasbeni center predstavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00
Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 13.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30
šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Deutsche VVelle
novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE (Bojan Krajnc),
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 14.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice,
12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack
Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Vročih 20,19.30 Večerni program - o ženski urejenosti, koktajl želja,
časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 15.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Ver-
ska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martin-
ček, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 16.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.15 Za lepše okolje, 10 00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 18.30 BBC novice, 19.00
Zaključek sporeda.
Torek, 17.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15,30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice,
16.25 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimze-
lene melodije, 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 18.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Radio Celje se skriva, poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega
trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje,
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95.9 in 100.3 MHz    stereo.
Glavni in odgovorni urednik; Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 32 - 12. avgust 1993
Do Rijeke in naprej
Na šiop po sosednji državi, ki se še vedno ni naučiia, kaj je turizem - izvinite, zatvoreno!
Odpravim se v soboto in to
že ob pol treh zjutraj. Izmed
vseh neumnih variant izberem
najbolj trapasto - najprej do
Novigrada in od tam čez Rije-
ko do Baske na otoku Krku.
Ampak, ni mi žal. Vsaj dolgčas
mi ni.
Voznica, s katero se peljem
od Celja do Novigrada, ima
s počitnicami na Hrvaškem že
izkušnje. Niso ravno najbolj
pozitivne.
Željo
Ko prispeva v Novigrad, na
bencinski črpalki zagledava
Yuga — oldtimerja in ob njem
možakarja srednjih let, ki stoji
in čaka - najverjetneje na to,
da bodo odprli črpalko...
»Vprašam?« vpraša Marjeta,
ki ji je nadaljnji cilj moje poti
znan.
»Vprašaj.«
»Hej, dobro jutro, a mogoče
veste, kdaj vozi kakšen avto-
bus na Rijeko?«
»Na Rijeko jih vozi bolj ma-
lo. Lahko pa se, če hočete, pe-
ljete z menoj.«
Ponudbi se ne upiram in
prtljago kar hitro spravim
v avto zagorelega, štirideset-
letnega moškega v zapackanih
hlačah, ki se predstavi kot
Željo.
Ko ostaneva sama, se v ka-
fič, ki ga v Novigradu odprejo
prvega, odpraviva na kavo. In
seveda se zapleteva v pogovor.
»Sedaj sem ribič,« pripove-
duje Željo, ki je zelo zgovoren,
»ampak po poklicu sem inže-
nir; bil sem že tudi direktor,
delal sem na Brodokomercu.
Potem pa, ko sem videl, kako
se bo situacija zasukala, sem
pu.stil službo - preden je služba
pustila mene. Sedaj ribarim.
Ko delam, res delam, ampak
v prostem času živim človeka
vredno življenje. Večina mojih
rojakov - Hrvatov si tega ne
more privoščiti.« Potem pre-
ideva na politično situacijo.
»Vi, Slovenci, ste se lepo reši-
li,« Željo samo prenese mnenje
večine Hrvatov, »ampak, po-
glej nas! Medlem, ko je vam
padel standard za dvajset od-
stotkov, je nam za osemdeset.
Samo korak do Evrope smo že
bili; sedaj pa so se nam vrata
zaprla. Ne leta, desetletja bo
trajalo, da bomo prišli v Evro-
po oziroma vsaj do stanja, ka-
kršno je bilo na Hrvaškem
pred tremi leti. Poglej, kam
smo prišli sedaj! Kapitali-
zem?« je Željo vedno bolj ogor-
čen. »Le kdo na Hrvaškem ve,
kaj je to? V stanju, v kakršnem
smo zdaj, je bila Evropa leta
1850. Včasih se mi zdi, da ži-
vim v Zanzibaru pred tisoč
leti.«
Kdo pa so ti
mladi...
Za mizo pred zanemarjenim
kafičem, v katerem sediva, se-
de skupinica mladih. »Vojna je
najneumnejša stvar na svetu.
Naše gospodarstvo je na psu,
in poglej vse te mlade, ki pred
seboj ne vidijo nobene per-
spektive. Namesto, da jih pu-
stijo takole, brez dela in brez
cilja, bi jih morala država vsaj
izšolati. Potem bi bili izobra-
ženi in lahko bi se znašli sami.
Lahko bi šli v tujino, znali bi
misliti s svojo glavo, če jim že
njihova država ne more omo-
gočiti dela in kruha. Ampak,
ne! Ta generacija bo poleg
vsega tudi neizobražena. Vra-
ta Evrope pa se za nas vedno
bolj zapirajo,« pripoveduje in
že iz njegovega glasu je čutiti
gnus in odpor do sedanje vlade
v državi. »Ali pa gardisti. Kdo
so? Mladi fantje, ki bi zdajle
morali hoditi na srednjo šolo,
na fakulteto... Ko ubiješ člo-
ve^ nisi yeš^n9Jffialeu..KQ se.
bodo ti fantje vrnili s fronte,
bodo zahtevali delo, stanova-
nja, časti. >Za domovino se bo-
rim,< misli vsak izmed njih. Ne
razumejo, da jih ta domovina
samo izkorišča, da je iz njih
naredila morilce in da jim ne
bo nikoli dala ničesar. Sami pa
se tudi ne bodo znašli.
In vedno več je nasilnežev.
Jaz živim sam, nimam otrok,
prijateljica, s katero sva sku-
paj že dvanajst let, pa živi
v Milanu. Zato grem včasih
v disco. Ampak, nikoli ne grem
v disco, v katerega bi si želel
iti. Vedno se najprej vprašam:
»Kje je najbolj varno? V kate-
rem discu ni fantov, ki bi, če bi
se v koga slučajno zaletel, po-
tegnili pištolo ali nož? Vidiš
— v tej državi ni nič več nor-
malno !«
Dober del poti od Poreča do
Rijeke se peljeva po cesti, ki
zelo spominja na zgornji del
Malgajeve ulice v Celju. Luk-
nja pri luknji, zaplata pri za-
plati. Dodobra mi pretrese že-
lodec in ko Zelju omenim svo-
jo težavo, mi stvar podrobneje
razloži: »Sedaj razumeš, zakaj
je moj avto tako slab? Po tehle
luknjah se ne splača voziti
z ničemer drugim. In ne misli,
da se bo na tej cesti kar koli
kmalu spremenilo. Veš, če greš
tukaj pogledat ceste, ki vodijo
do nekaterih hiš, boš mislila,
da si na letališču. Tale cesta, ki
naj bi bila glavna, pa je taka!
Tako je zato, ker sodijo stran-
ske ceste pod lokalno, tale, po
kateri se voziva zdaj, pa pod
državno upravo!«
Pred neko restavracijo
v Opatiji se ustaviva na kavi.
Natakarja čakava petnajst mi-
nut. Ko mi Željo ves ogorčen
razloži, da »sodi Dina med de-
set najboljših restavracij
v Opatiji in okolici«, me ob
tem dejstvu skoraj zadene kap.
Natakarja pa še vedno ni, zato
se Željo odpravi za šank. Za
mizo se vrne še dvakrat bolj
rdeč kot je bil prej. »Vprašali
so me, če se mi kam mudi. Kar
počakava naj, so rekli.«
Čakava in čakava in jaz Ze-
lju razlagam o Petici in Petiči-
ni poroti. »Če bi jo šla delat
sem, ti tako ne bi nihče verjel.«
Njegova trditev se potrdi čez
dvajset minut, ko sicer dobiva
pijačo, vendar pa ne pepelni-
ka, tako da mora Željo, ki je
stasten kadilec, pepel stresati
kar v škatlico od vžigalic.
Rijelca
Končno nama uspe pripelja-
ti se do Rijeke - prometnega
stičišča vseh poti po hrvaški
obali.
Na prvi pogled se v tem veli-
kem mestu ni spremenilo nič
- razen nekaterih grafitov, ki
se pojavljajo na večini zgradb.
»Žiujo noui primitivizam!«
pravi eden izmed njih.
Željo me odloži na avtobus-
ni postaji in od prijaznega
voznika in prijetnega sogovor-
nika se poslovim »do nasled-
njič«. Potem si grem ogledat
vozni red.
Srečo imam - avtobus za Ba-
ško vozi čez pol ure. Ravno
dovolj časa še, da nekaj pojem
in svoje tolarje oziroma marke
zamenjam v hrvaške dinarje.
To, slednje, se lepo sliši. Po-
datek, da je na Rijeki v soboto
dopoldne, ko je polna turistov,
nemogoče najti menjalnico, se
zdi zelo neverjeten. Ampak,
vsekakor je resničen.
Izmed številnih policajev, ki
slonijo na avtobusni postaji
(kot je napovedal Željo; na
vsakem vogalu so trije), izbe-
rem tistega, ki je naslonjen na
vrata »Mjenjačnice«; po tem,
ko ugotovim, da je zaprta,
vprašam, če morda ve, kje je
kakšna menjalnica. »Ovdje,«
mi začudeno odvrne in dokaj
zabodeno pogleda, ko mu ra-
zložim, da je zaprta. Obrne se
in še sam pritisne na kljuko.
»Stvarno, zatvorena je!« se za-
čudi. »Pokušajte na Riječkoj
banki!« Slednja stoji nekaj
metrov naprej. Ogromna je,
ampak samo eno okence (pred
katerim stoji dvajset ljudi) je
namenjeno menjavanju denar-
ja. Do odhoda mojega avtobu-
sa pa je še natanko deset
minut...
Vrnem se na avtobusno po-
stajo in najprej se obrnem na
voznika avtobusa. »Oprostite,
ne morem dobiti hrvaških di-
narjev. A vam lahko plačam
v markah ali tolarjih?« Če bi
govorila hrvaško, bi mogoče še
imela kaj možnosti. Tako pa je
možakar neizprosno odločen:
»Ne!«
S prekleto malo upanja
grem še do okenca Informaci-
je. »Oprostite, problem imam.
V Baško grem, avtobus odpelje
čez pet minut, jaz pa ne morem
zamenjati denarja. Mi lahko
pomagate?« Ženska me pogle-
da z zdolgočasenim, naveliča-
nim izrazom na obrazu in reče
samo: »Tamo je Mjenjačnica.«
»Že, ampak zaprta.« Nameni
mi še en zdolgočasen pogled:
»Možda su otišli na kavu. Vra-
tit če se za pola sata!« »Vse to
je lepo in prav, ampak moj av-
tobus ne bo odpeljal čez pol
ure, temeveč čez štiri minute!
Mi lahko pomagate?« »Ivan!«
zakriči v neko pisarno, iz kate-
re se primaje starejši, sivolas
moški. »Ova žena kaže...« mu'
začne naveličano razlagati,
ampak možak je sploh ne po-
sluša, temveč odide nazaj v pi-
sarno. S tem je primer »jaz« za
»Riječku avtobusnu stanicu«
zelo očitno zaključen. Zato se
demonstrativno odločim, da
tudi jaz njim ne bom delala
dobička.
Avtobus je odpeljal, jaz pa
še vedno iščem odprto menjal-
nico. Za avtobusno postajo je
turistična agencija, v kateri,
kot piše na vratih, menjajo tu-
di denar. »Dober dan,« optimi-
stično vstopim, izvlečem de-
narnico in pričnem preštevati
denar. Ženska za okencem me
pogleda (še dvakrat bolj nave-
ličano kot tista na avtobusni
postaji) in reče: »Nemam više
novca.« »Aha. Pa ga boste do-
bili?« »Da, samo da se kolega
vrati iz banke.« Glede na to,
da vem, kakšna vrsta je tam,
postane tudi ta menjalnica za-
me izgubljena.
Petsto metrov naprej nale-
tim še na eno, ki je — verjeli ali
ne - »zatvorena zboggodišnjeg
odmora«. Rahlo depresivna
sem že, ko se mi slednjič le
posreči. Menjalnica, ki je od-
prta. V njej imajo denar in za-
menjajo ga.
Končno imam v denarnici
hrvaške dinarje.
Zdenek
Ker avtobusno postajo še
vedno bojkotiram, se odločim,
da bom pot do Baske nadalje-
vala s stopanjem. Z lokalcem
se odpeljem do ceste, ki vodi
proti Krku, odložim prtljago
in dvignem prst. Brez uspeha.
Po pol ure, ko se depresivno
stanje, v katerem sem že vse od
prihoda v Rijeko, samo še
stopnjuje (razen tega pa za
mano sedaj stojijo še štirje što-
parji), jo mimo prihaja dolgin
v jeansu. Pod nosom mu poga-
nja rahel puh, zaradi česar
presodim, da je moj vrstnik.
»Zdravo, kam pa greš?« »V Ba-
ško.« Skomigne z rameni, češ:
»Le kdo bi vedel, kje je to...?«
»Čeh?« ga vprašam. Prikima.
Predstavim se mu in mu ponu-
dim roko: »Janek,« se predsta-
vi, nakar se popravi: »Ne, Zde-
nek.« Vprašam se, katero ime
je pravo in katero izmi-
šljeno ...
Nekaj težav imava z jezi-
kom, ampak počasi se le spo-
razumeva. »Si na počinicah?
Kar sam?« »Ja.« »Kam pa
greš?« »Ne vem.« »In koliko
časa si že na počitnicah?« »Tri
mesece in pol.« »Tri mesece in
pol? A si pobegnil od doma?«
Nasmejan obraz se hitro zres-
ni. Ocenjujoče me pogleda, po-
tem pa le pove: »Ja. Doma smo
revni, veliko bratov in sester
imam. Moral sem pustiti šolo
in začeti delati. Ni mi bilo
všeč, pa sem šel.« V treh mese-
cih in pol, odkar je pobegnil, je
prepotoval že celo Evropo.
Kdaj je? Ko pač kaj dobi - če
dobi. Se bo vrnil domov? Ne,
nikoli.
Ker mu je vseeno in ker se
mu nikamor ne mudi, me
vpraša, če bi del poti prepoto-
vala skupaj. »O.K.«, se stri-
njam.
Zdenek izgleda kot popot-
nik v filmu. Suh, v jeansu in
teniskah, z rdečo torbo. Oblju-
bim mu, da ga ne bom fotogra-
firala; boji se, da bi fotko po
kakšnem čudnem naključju
videli njegovi starši...
Bolj optimističnega tipa kot
je ta sedemnajstletni Ceh, še
nisem videla. Stoji ob cesti in
se vsem voznikom, ki mu tro-
bijo, mahajo, kričijo ali skoraj
povozijo, veselo smeji.
Po kakšni uri ugotoviva, da
stopa ne bova dobila. Odpra-
viva se do bencinske črpalke,
ki je kakšne tri kilometre na-
prej. Vmes se še za eno uro
ustaviva na avtobusni postaji,
kjer spet izmenično stopava.
In spet nama nihče ne ustavi.
Vedno bolj besna sem in po
glavi se mi podijo najbolj pesi-
mistične misli. Zdenek, ki sedi
na pločniku ob cesti, pa kar
naprej nekaj prepeva. Ko do-
končno obupam, mu prisluh-
nem. »There is a better plače
for you and for meeeeeeeee...«
zapoje, nakar me, ko vidi, ka-
ko zgroženo ga gledam, vpra-
ša: »Capito?« »O, brez skrbi.
Ampak, če kdo, bi ga moral
najti ti...«
Končno prišepava do ben-
cinske črpalke, kjer se Zdenek
odloči, da bo šel v Dubrovnik
in nato v Turčijo. Zavrnem
njegovo ponudbo, da bi ga
spremljala, zato se posloviva.
• On ostane na črpalki, jaz pa
sedem na lokalca in se odpe-
ljem nazaj v center.
Uro pozneje mu pomaham iz
avtobusa, ki pelje v Baško.
NINA M. SEDLAR

Ana Petelin iz Trema
4. avgusta je svoj 90. rojstni
dan praznovala Ana Petelin iz
Tremerij.  Ana, sorodniki jo I
kličejo Anči, se je rodila na ii
Vrhniki,   v  družini   železni- j
carjev. ' \
Biti železničar je v Anini, j
družini tradicija, saj je bil že-
lezničar njen oče, brat in mož.   i
Po končani štiriletni šoli se je j
za štiri leta zaposlila v tovarni
zamaškov, nato pa je plela že- j
Ana Petelin ob šopku, ki so ji
gradom.
Nagrada
Je Marija Jakop najstarejša naročnica No
v uredništvu Novega ted-
nika žal nimamo nobenih
podatkov o najstarejših na-
ročnikih našega časopisa in
njegovih predhodnikov. Šele
leta 1981 smo namreč sami
prevzeli našo naročniško
mrežo in ob tem žal nismo
dobili dokumentacije o prvih
naročnikih našega časopisa.
Radi pa bi spoznali bralce, ki
so nam zvesti že vsa leta
izhajanja. Danes predstav-
ljamo Marijo Jakob iz Vita-
nja,'ki je naročnica našega
časopisa že vsa leta.
Marija Jakop zelo rada be-
re. Prvi časopis, ki ga je bra-
la, je bil Slovenski gospodar.
Od vsega začetka pa je imela
pri hiši tudi Novi tednik ozi-
roma njegovo predhodnike.
Brala je vse, zlasti pa novi-
ce in romane, ki jih je tudi
izrezovala in jih ima še da-
nes shranjene in jih tudi še
sedaj rada ponovno prebere.
Najbolj všeč so ji romani
Grofov jagar, ki je izhajal
v Slovenskem Gospodarju
leta 1937, Ciganka, Domači-
ja pod previsi avtorice Mari-
je Steurer, pa Deseti brat iz
leta 1968 in Hči grofa Blaga-
ja Rada Murnika iz let 1975/
1976.
Rojena je bila 5.2.1916.
V mladosti ni veliko brala,
ker za to ni bilo časa, saj je
bilo v družini kar devet
otrok in je morala služiti pri
večjih kmetih v okolici. Oče
ji je umrl zaradi koz, kmalu
je zbolela še mati in prišla je
Darilo za zvestobo — sobo ene najstarejših naročnic našega či
kristalna vaza.
Št. 32 - 12. avgust 1993
16,17
orajža
navala 90. rojstni ilan
hihko živeli, mlado, pravi Ana), zato se ni-
ino vojno je na česar več ne boji. »Strah me pa
ala praprot in res ni, čeprav živim sama.
ni pa smo le bi- >Žlehtnih ljudi< se ne bojim,
IZ 22 leti se je ker jim nisem nič naredila,
gjnici, seveda), Denarja nimam. Včasih se zve-
I pa živi v hiši, čer ob luči pogovarjam sama
lom, ki sta jo s sabo. Če kdo hodi okoli hiše,
ila sama, v Tre- misli, da sva dve, da nisem sa-
»stom. »Šparala ma,« se zvito smehlja Ana.
pravi Ana, ki je      »Med drugo vojno so mi par-
. Izgubila je tu- tizani pobrali vse. Le kaj bi
|a in snaho (ta bilo, če ne bi bilo sosedov, ki
so nam dali postelje, posodo...
Nekoč so me hudobni ljudje
skoraj zatožili partizanom, da
učim ljudi nemščine. Pa sem
rekla samo miza-tisch, riba-*
.. .(fisch mi je skoraj ušlo). Kaj
bom jaz učila ljudi nemščine,
ko je pa ne znam. Fisch in
tisch sta mi ostala v spominu
iz šolskih let,« se smehlja.
Kaj pa zdravje? »Gre, hvala
bogu, gre. Le noge me malo
bolijo,« pravi. Razen nekaj te-
žav z očesom je Ana že celo
življenje zdrava. Še vedno be-
re časopis (brez očal), njena
ušesa še vedno dobro slišijo.
»Korajžo moraš imeti, pa živiš,
drugače ne gre,« svetuje Ana.
In res, Ana je korajžna. Kljub
lepi, visoki starosti, še vedno
sama kuha, še vedno obdeluje
svoj vrt, pere na roke. »Človek
se ne sme zapustiti,» modro
meni.
Rada se spominja let, ko je
bila še sokolica. »O, mladosti
moja, kam si šla?« se zamisli.
Ana se rada pogovarja
o svojih sorodnikih, o svojih
nečakih. Povsod jih je dosti:
na Dunaju, v Ameriki, v Ljub-
ljani ... Sicer pa je ta prepro-
sta, a trdna in odločna ženica,
bila že v Benetkah, v Rimu,
v Gradcu... Ima tudi sloven-
ski potni list. »Ja, tega pa
imam. Zdaj smo vsaj Slovenci,
prej smo bili vse sorte,« pravi.
Kljub majhni pokojnini Ana
dobro živi. Pomagajajo ji ne-
kateri prijatelji, predvsem go-
spa Cvekova, in njeni sorodni-
ki, s katerimi je praznovala
svoj praznik. »Človek ne sme
biti potraten. Vedno mora gle-
dati naprej. Če ne drugega, na
pogreb!«, se je pošalila Ana.
MIMI PODKRIŽNIK
Foto: EDI MASNEC
podarili predstavniki krajevne skupnosti Pod
zvestobo
ika?
lodinjo. Kmalu
in rodila šest
ih letih zakon-
i, leta 1947, pa
iž in ostala je
Čeprav življe-
nato, je uspela,
je imela naro-
Dzi. Časopisov
anjevali, pora-
kurjavo ali pa
io danes so se
lani, ki jih je iz
p. Poleg nje so
[li tudi ostali
t ki so jo tudi
• ga ni odpove-
ji je všeč in po-
Bbcrc v celoti,
'^di Petico, ker
Pliko koristne-
ar ima čas, če
|e, pa ob nede-
ljah. Oči ji ne služijo več ta-
ko dobro kot nekoč, zato be-
re z očali, kljub temu pa pre-
bere vse. Naročnina se ji ne
zdi pretirana in čeprav ima
majhno pokojnino, zmore
tudi ta strošek. Pravi, da, če
ne bi bila naročena nanj, bi
se verjetno naročila.
Obljublja, da bo šc naprej
brala, če ji le oči nc bodo
opešale.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDI MASNEC
Novi tednik išče svoje najsta-
rejše naročnike. Če imate do-
ma še kakšen izvod prvih šte-
vilk Novega tednika oziroma
njegovih predhodnikov (Nova
pot. Na delo. Naše delo. Celj-
ski tednik. Savinjski vestnik),
ali pa dele teh časopisov oziro-
ma kakršno koli dokazilo, da
ste bili na te časopise naroče-
ni, se nam oglasite. V časopisu
bi radi predstavili naše najsta-
rejše naročnike in jih tudi pri-
memo nagradili za zvestobo.
tsicj lii-asila lepa
Št. 32 - 12. avgust 1993
18

Vlomilci za
zapahi
Dne 29.7.93 je bilo v časo-
pisu • Novi tednik objavljeno,
da so celjski policisti prijeli
osumljenca, Izidorja Čižiča. Te
izjave so neresnične, saj sem se
javil na Policijsko postajo. To
sem storil zato, ker sem vedel,
da nisem ničesar zakrivil. Po-
licisti so za tednik izjavili, da
so v hišni preiskavi pri meni
našli ukradene stvari. To ni
res, saj hišne preiskave sploh
ni bilo.
Priznam pa, da je Dragutin
iz Celja prinesel dva stara ra-
dija in dva zvočnika sinu na
popravilo. Ker se stvari niso
dale popraviti, so bile v garaži,
sin Izidor pa jih je osebno izro-
čil policistom. Hišne preiskave
torej ni bilo. Menim, da celjski
policisti oziroma tisti, ki so
pooblašečni dajati izjave tisku
ne ravnajo pravilno. Priznam,
da Dragutina poznam dlje ča-
sa, kaznivih dejanj pa nisem
zagrešil. Dokazal bom tudi da
sem bil več kot leto dni zunaj
Slovenije, v Avstriji in sem
prihajal domov le v petek zve-
čer, odhajal pa v ponedeljek
zjutraj. To lahko potrdi moja
družina in tudi sosedje.
Da sem napisal pismo za ob-
javo v Novem tedniku sem se
odločil zato, ker vem da imam
na celjski policiji sovražnika,
ki mi je že večkrat grozil. Proti
njemu sem vložil tudi pritož-
bo. Dobil sem odgovor, da lah-
ko le-ta dela izven delovnega
časa kar hoče. Pismo sem na-
pisal zato, ker menim, da se
lahko kaj podobnega zgodi tu-
di drugim, saj si mnogi, ki
imajo v rokah vajeti dovolijo
marsikaj. Še enkrat zatrjujem,
da nisem krivec in da se bom
boril, da dokažem resnico in
dosežem pravico.
Policisti so navedb, da sem
njihov stari znanec. Mogoče
kot kršitelj cestno prometnih
predpisov, ne pa kot vlomilec.
Za takšne obtožbe morajo ob-
stojati najprej prstni odtisi in
dokazi, ki jih ni. Če so policisti
ujeli pri tatvini Dragutina, kot
sem slišal so pri njem našli
ukradene stvari, naj mene ne
mešajo v to.
IZIDOR ČIŽIČ
Kaj ob bolezni?
H.
Ni nam za tovrstno reklamo
po časopisih, vendar če do nje
že pride, smo mnenja, da mora
le-ta biti objektivna in pred-
vsem do bralcev tudi ko-
rektna.
S tem namenom želimo do-
polniti prispevek g. Zlatke Se-
me pod naslovom »Kaj ob bo-
lezni?«, saj je le-ta napisan
precej enostransko in morda
namenoma tudi pomanjkljivo.
V nastanek navedene, za
družino zelo hude in boleče si-
tuacije ne dvomimo, vendar pa
je bila, prav v izogib še hujšim
— predvsem materialnim posle-
dicam ob nastanku takih situ-
acij, tako kakor tudi vsem
ostalim gostom (še posebej pa
družinam), tudi g. Zlatki Se-
me, celo 2-krat ponujena mož-
nost (ob prijavi v mesecu maju
in ob plačilu v mesecu jimiju
93) sklenitve zavarovanja zo-
per odpovedni riziko zaradi
višje sile, kar nastali razlog
vsekakor tudi je.
G. Seme je ponudbo obakrat
zavrnila.
Ob nastali situaciji, smo že-
leli le-to vsekakor sporazum-
no razrešiti. G. Seme smo naj-
prej seznanili, da imajo glede
na datum odpovedi in brez
vplačanega zavarovanja zoper
odpovedni riziko, agencije (in
to ne samo naša) pravico zadr-
žati 80 odstotkov vplačanega
zneska, vendar pa da tega ne
bomo naredili, ter da smo ji
pripravljeni, po predhodni
konsultaciji z našim partner-
jem v Španiji, vrniti vsaj tisti
del vplačila, ki se nanaša na
hotelske stroške - to je 880
DEM. Vrnitev tega zneska smo
ji ob njenem popoldanskem
obisku tudi potrdili. Preostali
del vplačila, ki se nanaša na
stroške prevoza, šoferjev in
vodiča, pa ji žal ne moremo
vrniti, saj bi to pomenilo po-
dražiti aranžma preostalim
udeležencem potovanja, ki pa
z njeno težavno situacijo ni-
majo nič opraviti.
Kot tretjo, sicer ne najeno-
stavnejšo možnost, pa smo
g. Seme predlagali, da poišče
zamenjavo, ter da se tudi
v agenciji obvezujemo, v koli-
kor pridobimo še potrebno,
manjkajoče število potnikov,
vrniti vsa vplačana sredstva.
Tu ne gre za nobeno »meša-
no« kalkulacijo kot to navaja
g. Seme, temveč je bila nave-
dena cena potovanja možna le
ob minimalno 40 udeležencih
v posameznem avtobusu.
Seveda pa, ob sicer razum-
ljivem razburjenju g. Seme za-
radi nastale bolezenske situ-
acije, predvsem pa zaradi neu-
pravičenih osebnih groženj ta-
ko s strani imenovane, kakor
tudi s strani g. Mirana Punger-
ška, ki je spremljal g. Seme ob
obisku v naši poslovalnici ter
še posebej ob poskusu napelje-
vanja na ponareditev prijavne
dokumentacije glede zavaro-
vanja, sporazumna rešitev na-
stalega problema ni bila mož-
na. Le-to je naslednji dan ra-
zrešila g. Seme sama s »prisil-
no« (?) prijavo svojih staršev in
otrok za omenjeno potovanje.
Ali je bila to prisilna rešitev
ali ne, v to se ne spuščamo. Za
rešitev drugih, v omenjeni si-
tuaciji nastalih problemov in
klevet, pa menimo da so pri-
merni dmgi naslovi in ne ča-
sopis.
Upamo, da smo s tem uspeli
predstaviti tudi drugo plat
medalje opisanih težav g. Zlat-
ke Seme in pripomogli k ob-
jektivnemu informiranju bral-
cev Novega tednika.
G.Dušanu Semetu pa želi-
mo čimprejšnje okrevanje.
MATJAŽ ZUPANC
TA Zum
Tudi v Šempetru
se je »zgodil
narod«
v četrtek, 5. avgusta 93 je bil
sklican zbor krajanov v Šem-
petru v Savinjski dolini z na-
menom javne obravnave spre-
memb zazidalnega načrta se-
danjega industrijskega ob-
močja. Zbor je bil tako dobro
obiskan, da je bilo v veliki
dvorani Hmeljarskega doma
komaj prostora za vse. Sklica-
telj zbora občinski sekretariat
za varstvo okolja in urejanje
prostora in krajevne skupnosti
Šempeter so prebivalstvo za-
res premalo obvestili o name-
ravani gradnji polnilnice za
tehnološke pline s spremljajo-
čimi objekti z upravno zgrad-
bo na delu bivšega SIP-ovega
indus;trijskega rezervata. Ob-
vestilo, ki ga je občanom po-
slala krajevna skupnost sploh
polnilnice plinov ni omenjalo.
To pomanjkljivost pa so do-
dobra izkoristili sosedje načr-
tovanih novih objektov, ki so
med prebivalstvo razposlali
cirkularno pismo, v katerm so
zatrdili da se Šempetru vsilju-
je »umazana kemijsko-plinska
tehnologija, skladiščenja ba-
zičnih kemijskih izdelkov - pli-
nov vseh vrst in zbiranje ter
primarna predelava industrij-
skih odpadkov«. Dokaz za opi-
sano dejavnost naj bi bil prilo-
ženi izvod iz registracije firme
Linde plin d.o.o. iz Celja, ki bi
nastopila kot investitor v in-
dustrijskem območju. V obve-
stilu sosedov je pisalo tudi da
je »Takoj dana vsa možnost
širjenja okolju škodljive proiz-
vodnje ki bo zastrupljala, uni-
čila ne samo naš kraj, ampak
prelepo Spodnjo Savinjsko
dolino« pa še opozorilo: da ho-
če družba Linde plin čimprej
realizirati svoj načrt, še v času
letnih dopustov in vsekakor
pred sprejemom Zakona o ure-
janju in varstvu okolja Repu-
blike Slovenije.
Ker od merodajnih (projek-
tanti, investitor, občina in
krajevna skupnost) nihče ni
dokumentirano obvestil obča-
nov da je drugače, se je iskra
nezaupanja, ki so jo zasejali
sosedje prijela in na zboru
krajanov kljub prepričevanju
zastopnika Linde plin, da so
sporno registracijo spremenili,
prerasla v požar, v katerem ni
bilo več možnosti za argumen-
tirano pojasnjevanje in dialog.
V takem vzdušju so seveda do-
dobra prišle do veljave dema-
goške parole in medklici. Nih-
če od projektantov ali izve-
dencev kemijske stroke ni do-
bil besede, zato pa smo tem-
bolj poslušali diskutante, ki so
svoje nagovore pričenjali
z uvodom, da sicer niso stro-
kovnjaki, vendar pa vedo, kaj
se bo zgodilo. Kot da sodobne
tehnologije slonijo na laiciz-
mu. Nihče tudi ni hotel pri-
sluhniti predlogu gospoda Ja-
gra, ki ga je zbor enoglasno
določil za zapisnikarja, naj bi
oceno primernosti predlaga-
nih investicij v industrijski co-
ni prepustili domačim, šempe-
trskim strokovnjakom. Dobili
smo tudi dokaj čuden poduk iz
ekonomike in financ od spo-
štovanega mojstra. Veliko jih
je bilo zaskrbljenih za možno-
sti eksplozij, še več, kaj bi bilo
s šempetrskim turizmom, če bi
predvideno polnilnico zgradi-
li. Ko je ugledna visoko izo-
bražena gospa v svojem nasto-
pu zgroženo predvidela celo
možnost sprememb mikrokli-
me v Savinjski dolini, če bi se
predvideni načrt uresničil,
sem podpisani želel z nekaj
pojasnili demistificirati bojaz-
ni, kaj bi se vse lahko zgodilo,
če bi v Šempetru dobili polnil-
nico plinov. Uvodoma sem
opozoril, da v takšnem mitin-
garskem vzdušju ni mogoče
govoriti. Bilo je dovolj. Vpitje,
žvižgi, ploskanje in celo fizični
napad so preprečili vsako na-
daljnjo besedo.
Da ne bo nesporazumov.
Sem od rojstva Šempetran in
v Šempetru živim. Rad imam
svoj rojstni kraj in v njem
imam nmogo prijateljev. Pred-
stavnike firme Linde plin sem
prvič videl na omenjenem
zboru.
Ne sprejemam pa metod lin-
ča in mitingarskega vzdušja,
ki ste ga dragi sokrajani upri-
zorili na zboru 5.8.1993.
Razmislite samo, kakšno
medvedjo uslugo smo si na-
pravili za naš ugled. Nihče več
za dolgo ne bo prišel v Šempe-
ter kot investitor, saj tod živijo
tako napadalni ljudje, ki no-
benemu niti ne omogočijo da
bi kaj pojasnil. Tudi turizem
se ne more razvijati če ni raz-
vitih drugih gospodarskih de-
javnosti. Morda pa menite da
bi kazalo poprositi našega na-
turaliziranega sokrajana da
nam izda postopek za gojenje
zelo debelih paprik kot nam je
ponudil na zboru?
PETER JANIČ
Šempeter
Gradnja cest
Veseli nas, da se bo glede
gradnje pomembnejših cest
premaknilo. Skrajni čas! Žal
pa smo zaskrbljeni, ker zna-
menja kažejo, da bi utegnilo
trpeti varovanje okolja. Javna
izjava prometnega ministra
g. Umeka na večeru »Neza-
molčanih misli« v Zrečah, da
bo vlada »presekala«, če do je-
seni ne bo dogovora o trasah,
je nesprejemljiva in tudi sicer
nima opore v zakonodaji. Žal
do jeseni ne bo študije o ranlji-
vosti okolja, saj Zakon o var-
stvu okolja dopušča daljše ča-
sovno obdobje. Vsekakor pa je
treba vedeti, da so vse doseda-
nje trase plod jugoslovanskih
usmeritev. Nov pristop zahte-
va kombinacijo tranzita in slo-
venskih potreb. Čeprav bo ob
gradnji vse dražji, zahtevamo.
da se upošteva vzor iz Avstrije
(npr. Beljak-Salzburg), torej
na stebrih, v predorih... Dol-
goročno je to - poceni! Sodimo
tudi, da bi motali hkrati več
prometa z ekonomskimi spod-
budami preusmerjati na želez-
nice.
Podpiramo uvedbo cestnega
(bencinskega) tolarja, vendar
menimo, da bi morali v ta na-
men prispevati tudi del že uve-
denega, tistega, ki je za čase
prometnega ministra Kranjca
poniknil v integralni prora-
čun. To bi bila lepa poteza re-
publiške vlade in bi nov cestni
tolar bil manjši vzrok za veriž-
ne podražitve. Javna poraba
sicer, kot beremo in slišimo,
pretirano raste; ceste pa so
ekonomska naložba. Torej,
ekološko sprejemljivo, brez
naglice (za prve gradbene po-
sege je dovolj sprejemljivih
tras - npr. še en pas na Sloveni-
ki) in predvsem, da bo Slove-
nija zlahka prišla v svet po so-
dobnih cestah, da bo med se-
boj povezana. Tranzit je torej
zgolj nuja, ki pa ne sme biti na
škodo samostojne Slovenije.
Za lO SEG
KAREL LIPIČ
Kako prijazni
smo s tujci
Dne 7. julija 1993 sem se od-
pravil v Celje na dopoldanski
sprehod. Da bi mi mesto nudi-
lo kaj več od sprehoda in tako
ali drugače aranžiranih izložb,
si preprosto nisem upal priča-
kovati. Toda bil sem prav pri-
jetno presenečen, ko sem pred
trgovino Varteks zagledal štiri
Indijance, ki so iz svojih izvir-
nih instnmientov izvablj ali
čudovite zvoke južno ameriške
glasbe. Ustvarili so res lepo
vzdušje, tako da se je okrog
njih kmalu zbrala precejšnja
množica ljudi, ki jih je tu in
tam nagradila s kakšnim sto-
takom. Vse skupaj je izgledalo,
kot da se mesto prebuja in do-
biva utrip, ki naj bi ga imelo
vedno.
Tu pa se žal začne drugi del
zgodbe. Kdo ve od kod sta se
takrat pojavila dva moža po-
stave, ki sta s sabo peljala
s torbami obloženega mladega
Indijančka. Ta je, verjetno
brez dovoljenja, na dioigem
koncu mesta prodajal indijan-
ske spominke, kar nekomu ni
bilo po volji. Kljub protestom
ljudi, sta policaja vzstrajala
pri svojem in ga na silo (pote-
govanje za roko) odvlekla s se-
boj. Na ta način sta s sabo od-
nesla tudi tisto malo »življe-
nja«, ki so ga v moje zaspano
mesto prinesli ti prišleki.
Ne vem, morda omenjeni In-
dijanci res niso imeli dovolje-
nja prebivati v Sloveniji in ce-
neno razprodajati svojo kultu-
ro, pa vendarle menim, da si
mlada država, ki sama sebe
razglaša za odprto in demo-
kratično, ne bi smela privošči-
ti takega dejanja, ampak bi
morala pokazati veliko več
fleksibilnosti in prijaznosti do
tujcev. Sprašujem se, ali resda
že v vsakomur vidimo svojega
sovražnika? Ti tujci pa so ko-
nec koncev tisti, ki bodo v svo-
ji deželi najbolj verodostojno
pripovedovali, da tam nekje
daleč v Evropi, na sončni stra-
ni Alp, živijo prijazni ljudje;
Žal pa teh pet Indijancev s sa-
bo odnaša sliko države, ki ima
takšen represivni aparat, da
v njo ni lepo zahajati.
Mene je početje naše policije
tako zrevoltiralo, da sem po-
klical na UNZ in protestiral,
vendar pa mi je g. Prelog »pri-
jazno« odgovoril, da naj te In-
dijance odpeljem kar k sebi
domov, če jih tako rad po-
slušam.
IVAN TUREŠEK,
Celje
Lokalna
nesamouprava
Vse bolj kažejo zobe centra-
listično usmerjene razprave in
dokumenti osnutkov o bodoči
lokalni samoupravi. Nastajata
dva pola oblastni-državni na
prvi strani in lokalni-samou-
pravni kot drugi. Prvi želi na-
tančno določiti kaj sme in
zmore delati in misliti drugi
— to je najštevilnejši.
Pojavlja se zrcalna slika be-
ograjskega galiota, ki je s svo-
jo militaristično in policijsko
močjo držal množice pokorne
vseh 45 let, dokler ni preteča
gospodarska katastrofa pre-
budila naprednega dela Jugo-
slavije.
Zato pričakujem, da se čim-
prej e prebudi »drugi« pol slo-
venskih državljanov, spozna
še bolj pretečo gospodarsko
katastrofo in jo prekine tako,
da lokalna samouprava avto-
nomno politično in gospodar-
sko prevzame oblast v svoje
roke in določi naloge držav-
nim organom, ki jih bo le toli-
ko in smeli bodo stati le toliko
kolikor bomo »lokalni« samo-
upravljalci določili.
Takoj moramo sprejeti
ustavno dopolnilo, ki bo Slo-
venijo interesno združil v zao-
krožne gospodarsko učinkovi-
te regije, ki bodo povsem avto-
nomno odločale o svojem de-
narju — razvoju ne pa poslanci
političnih strank, ki niso prak-
tično ničesar izglasovali razen
potrdili referendumsko odlo-
čitev Slovencev o neodvisno-
sti. Kdo na tem svetu pa si ne
želi biti neodvisen - predvsem
pa si tega želimo tisti, ki živi-
mo od plač neizglasovanim
v lokalni samoupravi.
JOŽEF JARH
Protifašistične
ženske
s tem pismom želimo vzbu-
diti vašo pozornost ob spomi-
nu na dogodek izpred 50 let,
ko so se ženske, vključene
v NOB, zbrale na I. kongresu
SPŽZ protifašističnih žensk
v Dobmiču na Dolenjskem, da
bi obravnavale (poleg ženskih
vprašanj) vse tisto, kar se je
v okupirani domovini nanaša-
lo na celoten narod in pred-
vsem na njegovo čimprej šno
osvoboditev. Razprav o žen-
skih vprašanjih v smislu femi-
nističnega gibanja, takrat se-
veda ni bilo, ker so bile
v ospredju naloge, povezane
s protifašističnim bojem na
vseh ravneh in v vseh okoljih.
V izogib skopi proslavi,
v spomin na omenjeni dogo-
dek, že celo leto tečejo različne
akcije v sodelovanju z Uradom
za žensko politiko pri sloven-
ski vladi, s skupščinsko komi-
sijo za ženske, udeleženkami
I.kongresa SPŽZ in drugimi
zainteresiranimi. V teku so:
organizacija posvetov, okro-
glih miz, razstav, predstavitev
knjig in drugega, kar naj po-
meni kontinuiteto poglablja-
nja ^elo raznorodne problema-
tike žensk v družini in družbi,
povezane z vprašanji rojstev,
vzgoje in izobraževanja
(otrok), odnosov med družin-
skima partnerjema in zaposlo-
vanja (žensk) kot vse bolj pe-
rečega problema.
Glede na dejstvo, da se mla-
da slovenska država v krat-
kem obdobju svojega obstoja
še ni uteganila resneje soočati
z vsemi temi vprašanji, priča-
kujemo da se boste tudi vi pri-
družili javnemu razgrinjanju
teh problemov tako, da boste
prisotne pri zgoraj naštetih
dejavnostih, da boste o njih
poročali in tudi sami sprožali
določene teme s področja na-
vedene problematike v našem
okolju.Prepričane smo, da na-
ših prizadevanj ne boste jema-
li kot zgolj ženske akcije, saj je
popolnoma jasno, da se ta
vprašanja najožje vežejo s pri-
hodnostjo Slovencev in Slove-
nije nasploh.
Menimo, da je v času, ko se
začenjajo javne razprave
o problemih družine, nujno
s primerno besedo opozoriti
tudi na dejstvo, da žensk kljub
vsem mogočim zagotovilom in
volilnim obljubam ni na vodil-
nih in vodstvenih položajih,
kar glede na njihov celotni
prispevek v družbi ni ustrezno
niti pravično.
Obletnica I. kongresa SPŽZ
bo 17. oktobra 1993 v Dobr-
niču.
ANGELCA ŽIBERNA
Včasih je bilo
vse lepše       j
v torek sva se z možem vra
čala s pregleda poškodovari
roke v bolnišnici iz Celja v Rd
gaško Slatino. V Šmarju pfl
Jelšah sva povabila v avto tudi
avtoštoparko. Kot po navadi j^
stekel pogovor.
»Sem dijakinja tretjega let-
nika komercialne šole.«
»Kako ste zadovoljni s svojo
mladostjo v tem času?«
»Ne najbolj. Sedaj so hudi
časi. Včasih je bilo vse lepše.«
»Kdaj mi.slite, da je bilo
lepše?«
»Na primer takrat, ko ste bi-
li vi toliko stari kot jaz.«
»Ko sem bila jaz toliko stara
kot vi, sem hodila na učiteljiš-
če. V tisti dobi ni bilo mogoče
kupiti žemljice v trgovini, ker
je bilo vse na karte. Bila sem
večkrat lačna kot sita. Bivala
sem v nezakurjeni sobi, v kate-
ri je bil pozimi tak mraz, da so
čevlji primrznili ob tla. Pozimi
sem se pokrivala čez glavo, da
si ne bi prehladila grla, in na
koci je bilo ivje od mraza v so-
bi. Presodite, če je bilo takšno
življenje lepše od vašega. Da
sploh ne govorim, kako
skrorrmo smo bili oblečeni.
Zase lahko trdim, da sem bila
srečna, ne glede na okoliščine,
ker sem uspela, da se usposab-
ljam za poklic, katerega sem
želela opravljati. Pa veste,
v čem je vsa čarovnija sreče?«
»Ne vem!«
»Da ste zadovoljni s tem,
kar imate, ljubite ljudi, pred
sabo pa imate še vedno cilje, ki
pa niso vsi dosegljivi. Če bi vse
dosegh, kar želite, bi ne bilo
več vredno živeti.«
»To že vem, da denar ni vse,
čeprav ga nekaj moramo imeti.
Ljubezen? O tem še samo sa-
njam in ne vem, kaj bi rekla?«
je v smehu dejala.
»Kar za vselej si zapomnite:
ljubezen je srž življenja. Samo
toliko smo srečni, kolikor se
znamo imeti radi in poklanjati
ljubezen. Kdor tega ne zna, ga
nobeni zakladi ne bodo osreči-
li... Smo že v Slatini. Ne po-
zabite, da ste v vsem naj dekli-
ca. Ste lepi, pametni, dosto-
janstveni in vse to, kar želite,
da ste, samo da ste dobri. Ni
važno, kaj drugi govorijo
o vas, važno je, kaj vi mislite
o sebi.«
»Hvala za vožnjo in po-
govor !«
Dvomljivo se mi je ob slove-
su nasmejala, kot bi bilo ne-
mogoče, da je takšna. Ne ve,
da še do sedaj ni živela taka
deklica, kot je ona, in tudi nik-
dar več ne bo. To velja za vsa-
kega človeka. Nihče namesto
nas ne bo mogel opraviti dela,
katerega nam je naložila nara-
va, da jo ohranimo za zanam-
ce. Sonce vselej poklanja lju-
bezen, a jo tudi potrebuje. Za-
to žive ptice v zraku, neskonč-
no število živali, zelenice na
travniku z vsem pisanim cvet-
jem, v prvem in v zadnjem pla-
nu je človek, ki te vrednote
uničuje že s samim mišljenjem,
da prav ta trenutek za njega ni
najlepši v življenju zato jo pre-
ko mere izkorišča. V mislih
poleti s pticami pod oblake in
nad nje. Ko si tam nabere no-
vih spoznanj, pristane na mor-
ski gladini, potone pod vodo
do dna morja. A glej, tudi pod
vodo zna plavati in se pogo-
varjati z molčečimi ribami...
Človek bi lahko primerjal
življenje človeštva z anomalijo
vode. Ko jo segreješ do vreliš-
ča, lahko izpari. Nujna je
ohladitev do ledišča. Nakar je
spet potrebna silna energija,
da jo odtalimo in preti nevar-
nost, da je preveč ne segreje-
mo. Ker je potrebno igro odi-
grati v vedno novih variantah,
je bitka težavna. Nova intuici-
ja nam pomaga, da življenje na
svetu preveč globoko ne zale-
deni ali ne zavre do vrelišča.
Zato pa mora skrbeti prav
vsak človek. Mar ni sreča, ka-
dar se zaveš te naloge? Je bilo
kdaj lepše živeti kot prav
danes?
CILKA LIPNIK
Rogaška Slatina
Št. 32 - 12. avgust 1993
19
Jack Daniels
Vročina je talco pasja, da
bi na vašem mestu zelo res-
no razmislila, preden bi se
lotila kakšnega dela.
Misli uhajajo na morje,
možgani ostajajo na soncu.
Bojim se, da se ne bi malo
preveč scvrli (pa ne samo
meni).
Ljudi, ki samo kritizira-
jo, sami pa ne znajo naredi-
ti ničesar oziroma nimaio
nikoli idej, ne maram. Če
posebej, če se gredo ti lju-
dje kritike ob dveh zjutraj,
ko so mrtvo pijani...
Torej. Svetujem, da vro-
če glave potopite v mrzlo
vodo in jih nehate hladiti
s pivom ali viskijem. Če pa
to že počenjate, mi, prosim,
sporočite, kakšno korist
imate od tega (naslednje
jutro, na primer...).
NINA M.
5. del
»Mama, Matjaž danes odpo-
tuje v Ljubljano. Ga grem
lahko pozdravit?«
»A se nista skregala?«
»Saj ni važno. Pa ne
grem!«
»Kar pojdi, pojdi.«
Počasi sem hodila proti Ti-
nini hiši. Pred vrati je stal
Matjaž. V roki je držal pi-
smo. Počasi sem mu prišla
naproti in dejala: »Opro-
sti... nisem razumela. Ogla-
si se, piši mi. Boš?«
Bil je tiho. Obrnil se je
stran in odšel. Čutila sem, da
je hrepenel po Ljubljani in
svojih prijateljih. Hrepenel
je po mestu. Jaz pa sem hre-
penela po njem. Stegnila sem
se k njemu in ga hotela po-
ljubiti, ampak on se je spet
umaknil. Prav. Končano je
bilo. Odšla sem stran, daleč
stran. Nisem namreč hotela
gledati njegovih jeznih oči,
mračnega obraza. Doma sem
jokala. Ampak, ta jok mi ni
pomagal nič. Vedela sem, da
se mora tudi to enkrat kon-
čati; pa čeprav čas ni bil naj-
bolj primeren. V sobo je sto-
pila Tina. »Kaja, Matjaž te
prosi, da greš z njim do že-
lezniške postaje.« Obrisala
sem si solze in odšla za njo.
Vso pot sem bila tiho. Na po-
staji sem ga gledala, on pa
me ni opazil. Tini je še nekaj
povedal, potem pa je žc bil
čas, da stopi na vlak. Na
obrazu sem začutila solzo.
Zajokala sem, on pa je odprl
okno in dejal: »Pridi v Ljub-
ljano.« Pokimala sem. Vlak
je zahupal, čas je bil za od-
hod. Objela sem Tino: »Rada
ga imam!«. Nasmehnila se
je, jaz pa sem pogledala za
vlakom, za katerim je ostal
samo še dim. Zasmejali sva
se in odšli...
Čez kakšen mesec sem
prejela telegram:
Draga Kaja,
sporočam ti, da je Matjaž
umrl v prometni nesreči
z motorjem. Sožalje,
Milena.
Zajokala sem. Dan po tem
sem se onesvestila in odpe-
ljali so me v bolnišnico. Ko
sem se zbudila, je ob meni
stala mama, ki je bila objo-
kana. Povedala mi je, koliko
življenja mi je še ostalo.
»Mama, zakaj je umrl
Matjaž? Zakaj moram sedaj
še jaz?«
»Pomiri se! Saj ne boš.«
»Ne laži mi. Dobro vem,
kaj pomeni tumor v glavi...
Mama, a tole je bilo moje
življenje???«
Ni odgovorila. Sestra je
vstopila v sobo in mama se je
poslovila. Želela sem si kita-
ro. Prinesli so mi jo. Vzela
sem jo v roke in zapela.
KONEC
5. del
V letih 1912 in 1913 je Mack
Sennet ustvaril 140 filmov in
milijon dolarjev. Filmi so bi-
li dolgi samo nekaj minut in,
jasno, brez zvoka. Igralci ni-
so govorili, so se pa hitro
premikali. Skakali so pred
prave vlake in avtomobile.
Padali so po stopnicah, se te-
pli na strehi avtobusov. Bili
so pripravljeni narediti čisto
vse — samo, da bi prineslo
smeh.
Mack je bil vesel, ko je vi-
del Charlieja. Takoj ga je do-
peljal v enega od študijev.
»Oglej si vse, Charlie,« je re-
kel Mack, »nekaj dni časa
imaš, da se naučiš česa
o filmski industriji.« Charlie
se je v studiu resnično marsi-
česa naučil.
Po devetih dneh je dobil
vlogo v prvem filmu. Delal je
za Henrya Lehrmana. Po
treh dneh je bil film priprav-
ljen za kinematografe.
»Charlie, za začetnika znaš
veliko preveč,« mu je rekel
Henry Lerhrman.
Potem se je Charlieva ka-
riera začela. Tisto leto je
z Mačkom Sennetom ustva-
ril veliko filmov. Trdo je de-
lal - morda celo preveč. Za-
čelo ga je namreč skrbeti, da
ljudje ne bi postali preutru-
jeni od njegovih filmov.
Charlie je hotel v zelo
kratkem času ustvariti veli-
ko denarja. Nikoli ni pozabil
svojega revnega otroštva.
»Hočem tisoč dolarjev na
teden,« je rekel Mačku.
»Nimam jih. Ne morem ti
jih dati,« mu je odgovoril ta.
»Zal mi je,« je rekel Char-
lie, »ampak potem te bom
moral zapustiti.«
Charlie je potem začel de-
lati filme za Essanay Com-
pany, vendar pa tudi z njimi
ni bil zadovoljen. Charlijev
brat Sydney je bil zdaj
v Ameriki. Finančno mu je
šlo dobro in bil je Charlijev
manager. »Premajhno plačo
dobiš,« je rekel Charliju.
»1250 dolarjev na teden ni
dovolj. Essanay dobi od tvo-
jih filmov milijone dolarjev.«
Brata sta vprašala za več
denarja, vendar je družba
odklonila. Ko je Charlie
končal film, ki ga je snemal
takrat, je sedel na vlak in se
odpeljal v New York. »To je
mesto, v katerem je denar,«
mu je rekel Sydney.
Zbiramo najboljše, najiz-
virnejše in naj oh in sploh
misli in prebliske iz in za
na zidove. Zato - pošljite
jih na naslov: NT, Vrti-
ljak, Trg V. Skongresa 3/
a, Celje, s pripisom Za naj
grafit!
Na stene jih bomo pisa-
li skupaj!!!
Podvodni radio
v sobotni oddaji smo pred-
stavili Radio bazen in novega
tehnika Dušana, ki je vskočil
namesto Mateja, ki je (službe-
no) na morju. Tudi mene je
prejšnji teden doletela ta čast,
zato sta bila Tina in Simon ob
glasbenem maratonu sama.
Zmago Čukov in Črnih oči sta
(le kdo bi si rnislil?) preživela
dokaj viteško.
Je pa sobotni Teen-val malo
manj viteško prenesel Dušan.
Oddaja je potekala v duhu
medsebojnega zgražanja (on
nad nami, mi nad njim). Am-
pak, Dušan se je v nasprotju
od nas zadržal in je svoje misli
ohranil zase. Mi pa smo ga
s pripombami tako sprovoci-
rali, da smo ob koncu oddaje
že resno razmišljali o tem, če je
sploh zdravo, da pridemo iz
studia...
Teo in Andrej, ustvarjalca
Radia bazen sta predstavila
številne lestvice in ves ostali
program mokrega radia. Sicer
pa sta obljubila, da se bosta
spel prikazala takrat, ko bo
njun oziroma njihov radio za-
čel oddajati pod vodo. In zelo
verjetno je, da se bo to zgodilo
zelo kmalu...
NINA M.
Z NT&RC v Gardaland
Zadnjo soboto v avgustu bodo med vsemi drugimi z nami
v Gardaland potovali tudi naslednji srečneži: Mihaela Lavbič,
Dramlje 27, Dramlje; Dejan Salober, Čopova 4, Žalec in Anto-
nija Gračnar, Blatni vrh 20, Jurklošter.
Darjan in Doris poznata gobe
Gobarji pravijo, da se tudi kar zadeva gobe časi spreminjajo.
Včasih se je vedelo, da gobe rastejo po dežju, dandanes pa
rastejo, čeprav je suša. Dokaz, da je temu res tako, so tudi
jurčki, ki sta jih našla štiriletni Darjan in njegova sestra, dve
leti starejša Doris Lukman iz Podvrha pri Braslovčah. Našla sta
jih v gozdu tik za domačo hišo, kjer se večkrat igrata in jih
prinesla domov. Mamica je bila nad jurčki, ki jih je bilo za veči
kot kilogram, seveda presenečena, še bolj pa nad gobarskim]
znanjem otrok. T. TAVČAR ]
LEONARD COHEN
Famous Blue Raincoat
It's four in the morning, the end of December
Fm writingyou now just to see if you're better
New York is cold but I like where Fm living
There's music on Clinton Street aH thru the evening
I hear that you're building your little house deep in the
desert
You 're living for nothing now
I hopeyou're keeping some kind of record
Ves and Jane came by with a lock of your hair 3
She said that you gave it to her
That night that you planned to go clear j
Did you ever go clear? ]
The last tirne we saw you, you looked so much older.      i
Your famous blue raincoat was torn at the shoulder
You'd been to the station to meet every train
You came home without Lili Marlene.
And you treated my woman to a flake of your life
And when she came back she was nobody's wife
Well, I see you there with a rose in your teeth
One more thin gypsy thief
V/ell, I see Jane's awake
She sends her regards.
And what can I teli you my brother, my killer
What can Ipossibly say.
I guess that I miss you, I guess I forgive you
Fm glad you stood m my way
If you ever come by here for Jane or for me
Well, your enemy is sleeping and your woman is free
Ves, and thanks for the trouble you took from her eyes
I thought it was there for good so I never tried.
And Jane came by with a lock of your hair
She said that you gave it to her
That night you planned to go clear
Sincerely, L. Cohen.
Morsica vila
Modro nebo z oblaki odeto
v črno temo in z zlato rume-
no luno je kraljevalo morju,
ki je krotilo besne in butajo-
če valove.
Stala je tam, zamaknjena
od lepote narave, ki se je
združevala v... morju. Veter
je kuštral njeno zlatolaso
grivo, ki ji je obkrožala
obraz in ji trosil pesek v oči.
Že je hotela oditi, ko ji je
korak zastal. Oglasila se je
himna njune ljubezni, pesem
nemirnih valov, ki so ječali,
cvilili svojo morsko pesem.
Nekoč sta skupaj poslušala
pesem njunih src.
Bila je še deklica, ko ga je
spoznala. Sem je prišla s se-
stro in njenim prijateljem.
Prve dni je zanjo obstajala le
modrina morja, veselo vzkli-
kanje in čofotanje. Lepe ju-
lijske noči, podobne tej, se je
povzpela na skalnato gorov-
je občudovat širno pokraji-
no. Na skali je sedel ON in se
ji smehljal.  »Pozdravljena,
morska vila,« je dejal. Ona
pa je neprikrito strmela vanj
in ga opazovala. Začudeno jo
je pogledal, nato pa z rezkim
glasom dejal: »Kaj pa buljiš
vame?« Samo molčala je. Po-
slušala sta šumenje vetra in
pesem valov, ko jo je vpra-
šal: »Zakaj vedno samo mol-
čiš?« Skomignila je z rameni,
se zazrla v noč in rekla: »Ko
pa si ti dosti bolj zanimiv.«
»Glej jo, morsko vilo, saj zna
govoriti!«  je  z nasmehom
v glasu vzkliknil prikupni
tujec.   Mimo   je   pristopil
k njej in jo pričel poljubljati;
najprej nežno, potem pa ved-
no bolj strastno. Odrinil jo je
od sebe, jo pobožal po meh-
kih laseh in rekel: »Na, uje-
mi vendar!« Razširila je ro-
ke, on pa je že stekel proti  >
obali. »Le kaj je z njim naro-  \
be?« je glasno razmišljala.  •
Spominček, ki ji ga je vrgel,
je bil zamašek. Zamašek od
steklenice piva. Še je hodila
na goro, a njega ni bilo več.
Vrnila se je domov.
Od tiste noči je vsako leto
prihajala na morje, na to go-
ro, upajoč, da ga bo videla.
Vendar pa ga ni videla nikoli
več. Ostala je sama, s svojo
bolečino, s spomini... Imela
je mnogo oboževalcev, a za-
njo je obstajal le ON. Ni bila
več najstnica, bila je zrelo
dekle, a v srcu je bila še ved-
no tista deklica, ki je noro
ljubila - tujca. Spet so začeli
cviliti valovi, spet so peli
himno njunih src. Odprla je
dlan in v njej se je svetlikal
zamašek. Prepustila ga je
deročim valovom, ki so ga
odnesli daleč proč...
Vedela je. Leta njene lju-
bezni do tujca je izbrisal val
morja, ki je v svoje globine
odnesel edini spominj
NANJ. Zamašek. Obrnila se
bo in začela živeti drugačno
življenje. Morda bo to življe-
nje morske vile...
Danilo se jc že, ko je na
njenem licu umrla še zadnja
solza. Solza zaradi njega.
MATEJA MEJAVSEK
Št. 32 - 12. avgust 1993
20
Polke so dvignile Francoze
Harmonikarski orkester iz
Raven na Koroškem, folklorna
skupina Živko iz Poijčan in
zmagovalec Zlate harmonike
1992 Domen Jevšenak so pod
imenom Ljubečne gostovali na
dveh festivalih v Franciji,
v mestih Burg St. Maurice in
Montquyon.
Prvič so nastopili 14. julija
v turističnem centru Vallan-
dry, kjer so navdušili obisko-
valce s prikazom številnih obi-
čajev, ki so jih pripravili fol-
kloristi iz Poijčan. Naslednji
dan pa so nastopili na urad-
nem delu festivala, ki so ga že
49. pripravili v Burg St.Ma-
uriccu. Nastop je bil zelo uspe-
šen, posebnost pa se je Franco-
zom zdela skupina frajtonaric.
Nato so se napotili v drugo
festivalsko mesto Montquyon,
kjer pa so že na začetku nale-
teli na težave z zastavo, saj je
pred vhodom v festivalno dvo-
rano visela namesto slovenske
še kar jugoslovanska. Po njeni
zamenjavi so pričeli s promo-
cijo Slovenije in Celja. Delili
so turistične prospekte, plaka-
te in pripovedovali o njej. Na-
stopili so desetkrat in se uvr-
stili med šest najboljših sku-
pin od skupno 24 nastopajo-
čih. Bili so prva slovenska
skupina, ki je kdaj nastopila
na tem festivalu in že prvič je
dosegla izreden uspeh.
MILAN BRECL
Sunnv Orchestra koncertira po Sloveniji
Sunny Orchestra je edina
prava reggea zasedba v Slove-
niji, ki je svoje glasove in zna-
nje združila pred dobrimi šti-
rimi leti. Ljubitelji etno-popa,
afriških ritmov in reggeaja iz
Celja se njihovega nastopa
v Casablanci izpred dobrih
dveh let gotovo še prav dobro
spominjajo, po dobrem letu
premora pa se bodo slovenske-
mu občinstvu ponovno pred-
stavili, sicer pa pretežno na-
stopajo v Avstriji.
Skupina šteje osem do
enajst članov, ki prihajajo
z različnih koncev sveta. Veči-
noma so Ljubljančani, en član
je iz Pulja, spet drug iz Brežic,
prava duša ansambla pa sta
dva Afričana.
Kakšna pa je njihova glas-
ba? »Poskušamo igrati tisto,
kar se nam samim zdi najbolj-
še. Predvsem pa igramo neko-
mercialne reči, reggea in etno-
afro-pop. Trmasti smo pri tem
in vztrajali bomo tudi vna-
prej,« pravi Paulos Worku,
Etiopijec, ki sicer živi v Av-
striji, kjer organizira številne
koncerte.
Glasba, ki jo Sunny Orche-
stra igra, je izjemno ritmična,
etnološko obarvana in tempe-
ramentna. »V štirih letih smo
se morali marsikaj naučiti,«
pravi Ljubljančan Mare Pro-
sen. »Sprva, ko sem prišel
v skupino, je bilo treba začeti
povsem znova. Vložiti je bilo
treba ogromno truda, da bi se
iz standardnih rock&roll in
komercialnih vzorcev prelevili
v reggea kitariste, reggea basi-
ste in reggea bobnarje.«
Sunnv Orchestra ne nastopa
v klasičnih oblačilih. Na odru
je ponavadi vedno prav pisa-
no, saj so oblečeni v tipične
afriške obleke, narejene iz po-
sebnega, povsem zračnega in
pisanega blaga.
Odziv na njihove nastope je
ponavadi precej dober. »Če-
prav so Slovenci sprva obupno
zadržani,« pravi Mare. »Av-
strijska publika je bolj sproš-
čena, najbrž zato, ker jim ta
zvrst glasbe ni povsem tuja in
imajo precej več priložnosti
reggea spremljati v živo.«
Člani Sunny Orchestra že
nekaj časa snemajo v Studiu
Tivoli. Vendar pa imajo kot vsi
bendi tudi oni finančne pro-
bleme. »Težko je tudi najti
studio, ki bi posnel takšno
glasbo tako, kot smo si mi za-
mislili,« pojasnjuje Mare Pro-
sen. Ljubitelji Sunny Orche-
stra se bodo tako morali zaen-
krat še vedno zadovoljiti
s koncerti.
GRETA SENIČ
... pa mi
jo ne daš
Kot je že bilo nekje rečeno,
je morje slano, vendar to naše
Buče ni prav nič motilo, ko se
je med kopanjem nacejala, le
čudno ji je bilo, da je vedno
bolj žejna. Ja, prvič je res naj-
težje. Torej, kje smo že ostali,
oz. ali nam je sploh še kaj
ostalo.
Veliko je vsekakor še nedo-
rečenega, vsaj kar se glasbene
poletne ponudbe na celjskem
tiče. Verjetno bi se tudi pri nas
hitro našel kakšen kulturniški
sluga, ki bi v ogorčenju mahal
s kakšnim rešetastim progra-
mom, ki že na daleč zaudarja
po večernih toaletah in poceni
parfumih, kot mi je nedavno
tega pred nosom mahedral ti-
sti Laščan z nekimi grajskimi
prireditvami. Že prav, naj se
jara gospoda kar kisa po svoje,
saj nimam nič proti, le raji je
premalo tako kruha kot iger.
V glavnem mi gre jo na živce ti
kulturniki zato, ker znajo na
neverjetno neumen način za-
pravljati že tako skromne de-
narce, ki jih država v teh časih
namenja za kulturo. In zraven
se nosijo kot kakšni salcburški
knedlasti sladokusci, vsi okra-
vateni in strumno zravnani,
medtem pa ves čas pogledujejo
nazaj čez rame kot konjski
mešetarji med mašo. Še bolj
žalosten je pogled na njihove
dame, ki tako ali tako nimajo
pojma kdo je to Rahmaninov
ali pa Berlioz, za Mozarta so
slišale iz tistega holivudskega
filma, da je bil precej prtis-
njen, drugače pa jih zanima
edino, kje se kdo frizira, obla-
či, kaj ima v gatah tisti diri-
gent in ali pianistke res sedijo
z nogami narazen tudi pri
mizi.
No ja, vsak svojega boga
moli, so včasih rekli, pa so se
potem vseeno vsake toliko ča-
sa poklali zaradi teh ali onih
bogov. In molimo! Pa se vam,
kljub poletni razpuščenosti,
ko ste se pred televizorji razle-
zli kot drekci na dežju, ne zdi
da v temle mestu nekaj le ne
štima tako kot bi si morda že-
leli. Mene recimo v glavnem
zanima, kje si lahko mlad člo-
vek odpočije svoj zbombardi-
ran oklep, ki ga ščiti pred raz-
no raznimi strupenimi in bo-
lestnimi vplivi vsakdanjika.
Le na kratko sem zadnjič po-
kukal na drstišča in najbolj ži-
vahno je bilo na takoimenova-
ni špici, kjer so čolnarji letos
odprli svoj šank in skozi ozvo-
čenje spuščajo napudrano in
mimogredno muziko, kakršna
se po moje vrti v driskotekah
kot sta kazablanka in jungla.
Temu primerno je tudi občin-
stvo, ki se neizmerno dolgočasi
za pustimi mizami in jih rešuje
le to, da so mladi in tu in tam
med sabo malo zaljubljeni,
drugače pa obsojeni na kratek
roj trajanja. No malo boljše je
recimo, ko se podate čez most,
pri starem bazenu. Tam je vse
skupaj nekam bolj balkansko
sproščeno in prijetneje, saj
mladina nabija ping pong in
odbojko in tu so še video avto-
mati in nekoliko boljprofilira-
na jazzi muzika po zaslugi bir-
ta. Pa se žalost konča, saj sta
vikend gorgonzoli Kljub in
Barfly med tednom čisto adijo.
No fino fajn! Kar tako dalje!
Vsak prepuščen sebi je še naj-
manj nevaren kajneda. Čim se
začnejo nekaj grupirat, pome-
ni, da se bo nekaj zgodilo. Pa
brez strahu gospoda, v Celju se
še nekaj časa ne bo nič zgodilo.
Ali pač?
Piše Aleš Jošt
Ansambli spet na Graški gori
v nedeljo 15. avgusta bo na Graški gori 18. srečanje ansam-
blov domače narodne glasbe.
Na srečanju, ki ga tudi letos pripravljajo Prosvetno društvo
Ivan Cankar Plešivec, Radio Velenje in organizacijski odbor, ki
ga vodi Dragica Oderlap, bo sodelovalo 23 slovenskih ansam-
blov. Strokovna komisija iz RTV Slovenija bo podelila nagrade
najljoljšim trem ansamblom, podelili bodo tudi nagrado občin-
stva. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri, program pa bo povezoval
Boris Kopitar.
Št. 32 - 12. avgust 1993
(21
RED HOT CHILI PEPPERS
so končno našli zamenjavo za
kitarista Arika Marshalla, ki
so ga iz benda vrgli maja letos.
Novi kitarist Jesse Tobias iz
Los Angelesa je že igral v ne-
kaj znanih kalifornijskih sku-
pinah, izbran pa je bil med več
kot tisoč kandidati, ki so se
prijavili na avdicijo.
Po triletnem premoru so
člani angleške zasedbe THE
STONE BOSES končno le
posneli material za drugi al-
bum. Album naj bi izšel okto-
bra pri založbi Geffen. Fantje
bodo težko ponovili uspeh pr-
vega albuma, ki je bil eden iz-
med bolje prodajanih v letu
1990, doslej pa je bil natisnjen
že v več kot treh milijonih
kopij.
Prvi solo poizkus bivše pev-
ke islandskih Sugarcubes
BJORK, album s preprostim
naslovom »Debut«, je že teden
dni po izidu skočil na prvo me-
sto lestvice neodvisnih založb,
odlično pa se drži tudi na an-
gleški pop lestvici, kjer je
v istem času prilezel do šeste-
ga mesta. Konec avgusta bo
izšel drugi single s tega albu-
ma, nosilno skladbo »Venus As
A Boy«, pa bo spremljal ko-
mad »Dream Mix'<, ki ga je
produciral vodja skupine Sim-
ply Red, Mick Hucknall.
»Message In A Box« je na-
slov kolekcije CD-jev, ki bo
zajemala vse posnetke skupine
POLICE. Kolekcija bo izšla
21. septembra, sodeč po pred-
naročilih pa se nam obeta pr^-
va Police-manija.
Tudi PRINCE bo v kratkem
izdal dve kolekciji s po tremi
CD ploščami, na katerih bo
poleg njegovih največjih hitov
še cel kup novih skladb. Prince
je v ta namen že drugič letos
spremenil svoje ime. Po prejš-
njem imenu, sestavljenem iz
astroloških znakov za moški in
ženski spol, se bo sedaj imeno-
val kar Viktor. Letošnja turne-
ja pa naj bi bila zadnja, na
kateri se bo dalo v živo slišati
skladbe, ki jih je posnel še kot
Prince.
Potem, ko sta skupino PO-
UGUES zapustila kar dva
slavna pevca zapored, najprej
Shane McGowan, nato pa še
Joe Strummer (ex-The Clash),
so člani teh irskih zabavljačev
po treh letih le stopili v studio
in posneli single z naslovom
»Thuesday Moming«. Skladba
je narejena v stilu šestdesetih
let, odpel jo je »rezervni« pe-
vec skupine, Spider Tracy, an-
gleški kritiki pa so jo že pro-
glasili za single tedna.
Skladbo »Shirly Temple
Doesn't Live Here Anymore«,
ki jo je BOB DYLAN napisal
za zadnji album Paule Abdul,
so producenti zavrnili. Ta
skladba se bo sedaj, z naslo-
vom »Mr.Alice Doesn't Live
Here Anymore«, znašla na no-
vemu albumu skupine Was
(Not Was).
Basist skupine FISHBONE
John Fisher, je na ulici v San
Franciscu, s pomočjo še štirih
prijateljev, »ugrabil« bivšega
člana skupine Kendalla Reya
in ga skušal na silo odvleči
v psihiatrično bolnišnico.
Kendall je Fishbone zapustil
tik pred veliko turnejo Lolla-
palooza, trdeč, da so člani te
skupine povezani s satanom,
že dalj časa pa naj bi ga obha-
jale tudi slutnje o skorajšnem
koncu sveta. Po posredovanju
policije se je John Fisher pro-
stovoljno predal, sedaj v ječi
čaka na sojenje, grozi pa mu
do pet let zaporne kazni.
Po skoraj vsakodnevnem
nastopanju v zadnjih šestih
mesecih, se je bobnarju Robu
EUisu zaradi preutrujenosti
»utrgalo« in zapustil je skupi-
no PJ HARVEV, ki je ogrevala
občinstvo na Zooropi, mega-
turneji skupine U2.
Kitarist Big John Duncan
(ex-Exploited) je po pompozni
priključitvi k skupini NIRVA-
NA, le-to po prvem nastopu na
Ne\v Music Seminar v New
Yorku zapustil. Nirvana torej
spet nadaljujejo kot trio, nji-
hov single z naslovom »Heart
Shepared Box«, ki naj bi izšel
23. avgusta, pa ima že pred izi-
dom velike probleme s cenzor-
ji. Te motita že naslova skladb
z B-strani singla; »Moist Vagi-
na« in »Marijuana«. Teh dveh
skladb se ne bo dalo slišati na
novem albumu, imenovanem
»In Utero«, katerega izid pre-
prečuje le še neizdelana gra-
fična podoba ovitka.
Kar 3 in pol milijona ameri-
ških dolarjev je IKE TURNER
ponudil svoji bivši ženi Tini
Turner, da bi skupaj' z njim,
prvič po letu 1976, nastopila
skupaj z njegovo skupino. Ti-
na je ponudbo seveda zavrnila.
STANE ŠPEGEL
Glasbena produkcija in
založništvo Sraka v Novem
mestu je bila ustanovljena
pred petimi leti, v tem času
pa so izdali 15 cedejev in 70
kaset. Samo letos so do po-
letja izdali sedem cedejev,
kar jih uvršča v vrh sloven-
skih proizvajalcev nosilcev
zvoka.
Na tržišču se je pojavil za-
nimiv CD s polkami in valčki
z različnimi izvajalci, med
katerimi srečamo nekatere
popularne slovenske skupine
kot Toni Iskra, Vesna, Na-
gelj, trio Svetlin, Ivan Pu-
gelj, Zasavci, Peter Fink,
Slavko Plut, Slovenski kvin-
tet, Franc Flere, Stoparji,
Vrtnica, Tine Lesjak in
druge.
Kar 56 milijonov tv gle-
dalcev v Severni Ameriki in
celo na Havajih si je ogledalo
nastop New Swing Quarteta
na ameriški tv ob gostovanju
v ZDA in hkrati nekajkrat
videlo tudi naslovnico CD
plošče, ki so jo izdali pri Sra-
ki. Na CD je trinajst najbolj-
ših skladb, ki jih je ta skupi-
na zapela v petindvajsetih
letih.
Ansambel Vesna je ob so-
delovanju Irene Vrčkovnik
izdal CD Ob-la-di, ob-la-da.
Oto Pestner je pripravil šest
priredb skladb Beatlov in
zložil še novo skladbo, ki zna
postati uspešnica, »Vse naj-
boljše, draga mati«. Ostale
skladbe so v večini delo Ire-
ne Vrčkovnik.
Drugo kaseto je izdal Slo-
venski kvintet z naslovom
Žena ima vedno prav. Že za-
radi naslova zna postati
uspešnica!
Alfi Nipič je z ansamblom
odpotoval v Kanado. Na tur-
neji bo ostal mesec dni in
v tem času imel 18 koncer-
tov. Po vrnitvi pa pripravlja
slavje ob 30 letnici nastopa-
nja, ki ga bo opravil s križar-
jenjem na ladji, z njim pa bo
200 potnikov. 120 je že pri-
javljenih, torej prijave še
vedno sprejema.

Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Majda Gabrič,
Na zelenici 15, Celje. Nagra-
do, vredno 6000 SIT, lahko
dvigne pri sponzorju oddaje
Pop loto, trgovini MACC-
Promusica iz Zidanškove
ulice v Celju. Za skladbe, ki
jih je izbrala nagrajenka,
lahko glasujete v sredo,
18. avgusta. Nagrada, ki jo
podarja sponzor oddaje je
vredna 6000 SIT.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Št. 32 - 12. avgust 1993
22
Obsedenci
Nekateri pravijo, da so »zbi-
ralci«, drugi spet, da se imenu-
jejo »nabiralci«, tretjim je či-
sto v|eeno, tudi če jih imenuje-
jo »fetišisti«; vse pa veže ena
sama značilnost: obsedeni so
s - čevlji.
Filmsko zvezdo Sharon Sto-
ne so maja letos zalotili v Mi-
lanu, ko je v enem dnevu kupi-
la več čevljev, kot si jih večina
navadnih ljudi privošči v ne-
kaj letih. V uri, ki jo je prebila
v nekem tamkajšnjem butiku,
si je nabrala kar 30 parov čev-
ljev, med njimi bele in oranžne
teniške, rjave usnjene mreža-
ste sandale, natikače z visoko
peto in platnene čevlje s pod-
plati iz plutovine.
Imelda Marcos očitno ni
edina ženska, ki se ji je zdelo
vredno porabiti celo premože-
nje samo za čevlje. Modna di-
rektorica ameriške revije Vo-
gue Carlyne Cerf de Dudzeele
se baje lahko pohvali s platne-
nimi čevlji enega modela v či-
sto vseh barvah, ki so bile na-
prodaj, pevko Sinitto pa so
prijatelji že davno označili kot
»popolnega čevljeholika«.
Zdi se, da je svet prepoln
ljudi, ki ne morejo mimo trgo-
vine s čevlji, ne da bi si kupili
vsaj en par in ki se vedno bori-
jo s plazom čevljev, ki se vsuje
iz njihovih omar v predsobi ali
kjerkolisižebodi.
Lep primer
čevljeholičarke
Tridesetletna Karen Hendry
iz Glasgovva ima doma več kot
sto parov čevljev, zbira pa jih
že vse od zgodnjih študentov-
skih let. »Vedno sem bila nora
na čevlje«, priznava in takoj
pristavi še malo manj neumno
pojasnilo: »Študirala sem psi-
hologijo in menim, da povedo
čevlji veliko več o značaju ti-
stega, ki jih nosi. No, vsaj jaz
najprej opazim čevlje, tako kot
se drugi na primer zagledajo
v roke ali oči«.
Čevlji se ji valjajo povsod po
majhnem stanovanju v zahod-
nem delu Londona. Ko odpre
bližnjo omaro, potegne iz nje-
nih globin še en par in ga lju-
beče ogleduje. Zanjo so čevlji
nekaj zelo dragocenega ne gle-
de na to, koliko so stari in ka-
ko so obrabljeni. Kot vsak
pravi zbiralec tudi Karen noče
ničesar vreči v smeti, kar
z drugimi besedami pomeni,
da se v njenem stanovanju ko-
pičijo stari, razhojeni čevlji, ki
pa vsaj njej pomenijo skoraj
več kot kakšen nov par, ki ga
ni nosila še niti enkrat, rada
kupuje tudi že rabljena obuva-
la - še posebej taka iz dvajsetih
in tridesetih let, in čeprav se že
skoraj izgublja v svoji obširni
zbirki, še vedno mrmra, da res
potrebuje še kak par.
Sanje in resničnost
s čevlji pa niso obsedene sa-
mo ženske. Tudi dvaindvajset^
letni knjižničar Alex Osborne
je že pred leti postal suženj
svoje čevljaste strasti: »O čev-
ljih sanjam vsaj enkrat meseč-
no. V spanju pravzaprav izum-
ljam nove modele čevljev in ko
se zjutraj zbudim, razočaran
spoznam, da so bile le sanje«.
Oblikovalka čevljev Emma
Hope ima v svoji zbirki okrog
60 parov čevljev, sama pa se
najraje imenuje »zbiralka čev-
ljev«. Iz izkušenj ve, da so med
njenimi rednimi strankami
Američani tisti, ki imajo doma
največ parov.
Ena izmed težav, ki pesti
zbiralce čevljev, je prostor, ka-
mor jih lahko spravijo. Igralka
Janine Ulfane je problem reši-
la na nekoliko nenavaden na-
čin - ker živi na dveh koncih,
v Los Angelesu in Londonu,
ima na vsaki strani Atlantika
po približno 50 parov čevljev,
med njimi tudi par balerink, ki
jih je dobila kot šestletna de-
klica na počitnicah v Italiji.
Tudi gospodična Ulfane ne vr-
že nobenega čevlja v smeti:
»Še vedno imam čevlje, ki sem
jih kupila že bog ve kdaj. Če-
prav so stari in razhojeni, jih
za noben denar ne bi vrgla
stran. Postali so moji prija-
telji.«
Kaj pa se zgodi, kadar hoče
častilec čevljev obuti nek do-
ločen par iz svoje pisane ko-
lekcije? Nekateri hranijo čev-
lje v originalnih škatlah, na
katere si zapišejo barvo in mo-
del, drugi spet prebijejo ure in
ure pri katalogiziranju, loču-
jejo jih po barvah, materialu,
letnih časih...
in še to
Ruth du Cann,. urednica
hong-konške izdaje revije El-
le, je šele pred kratkim z grozo
ugotovila, da ima več kot 150
parov čevljev, kajti dotlej se
splfth ni zavedala, da je njena
zbirka tako zelo velika. 80 od-
stotkov njenih čevljev je črnih,
razlikujejo pa se med drugim
tudi po ceni in kakovosti: med
njimi je na primer par izredno
dragih Chanelovih salonarjev,
ki jih ni še nikdar obula, naj-
ljubši pa ji je par tradicional-
nih kitajskih čevljev, ki ga je
nabavila v Veleblagovnici šte-
vilka 1 v Šanghaju za borih 30
tolarjev - kar samo dokazuje,
da za zbiranje čevljev ni nujno
potrebno bogastvo Imelde
Marcos...
Karen Hendry v svojem stanovanju.
Piše Mojca Belak
38. nadaljevanje
Vino postane kritičen
partner in sogovornik pri filo-
zofiji, umetnosti, pri snublje-
nju ali nedolžnem spogledova-
nju, pri političnem ali poslov-
nem prepiru. S kozarcem v ro-
ki slonimo v kleti pri sodu ali
ob točilni mizi, ob klavirju, na
vrtni ograji, ob avtomobilu na
dvorišču, v knjižnici, ob poste-
lji, za mizo v kuhinji, jedilnici,
salonu. Zdaj je osvetljeno z le-
stencem, zdaj z dolgim popol-
danskim sončnim žarkom ali
žarkom, ki poševno pada
v klet k sodom, zdaj ga razkri-
va plamen sveče.
Ste kdaj pomislili koliko
barv, vonjev, oblik in okusov
nam ponuja vino? Kako malo
znamo to izkoristiti, si ople-
menititi življenje s temi darovi
narave!
Na meji nevidnega
Ali bi lahko imenovali ra-
zlične oblike delovanja skupin
ljubiteljev vina tudi čaščenje
vina? Deloma prav gotovo, če-
prav je pri vsej opredelitvi za
to oznako izraz čaščenje še
najbolj sporen. Če pa že obve-
lja, ga ne bi smeli razumeti
v smislu čaščenja božanstev,
kot recimo Dionizija, še manj
kot bakanalije iz časov starega
Rima. Najbrž gre za čisto po-
sebno obliko čaščenja, ki ima
korenine v slovesnostih po
vzoru določenega obredja za-
hodnoevropskega meništva.
Tisti, ki razumejo vino kot
nekaj posebnega, kot nekaj,
kar je veliko več kot zgolj pija-
ča ali pa več kot zgolj alkohol-
na pijača, se zavzemajo tudi za
to, da bi imel ustrezen (pose-
ben) status v okolju, kjer živijo
in delujejo.
Najprej ga sprejemajo kot
sintezo daru narave in člove-
kovega truda in znanja, neka-
teri ga imajo tudi za božji dar.
To poudarjajo zlasti tiste sku-
pine ali redovi, ki sicer razu-
mejo krščanstvo kot svoj širši
kulturno-civilizacijski okvir,
ne le kot način življenja z vi-
nom, temveč tudi kol svoj na-
zorski odnos do sveta. Potem
ga obravnavajo kot plemenito
pijačo, ki se v mnogih elemen-
tih razlikuje od drugih pijač.
Plemenitost izvira iz tisočletne
zgodovine vinske trte, ki je kot
gojena rastlina spodbujala
človeka k njenemu preučeva-
nju, gojenju in selekcioniranju
sort, pa tudi njena izredno
dolga življenjska doba na ze-
meljski obli, ki sega v prazgo-
dovino in je dolga celo več kot
sto milijonov let (kreda). Če bi
privrženci tudi drugih pijač
tako vneto raziskovali dogaja-
nje v zgodovino, bi tudi najbrž
našli zanimiva imena svetov-
nih vladarjev, pa tudi drugih,
ki so kdaj v življenju pili to in
ono pijačo. Toda tako zname-
nita kot vino ni nobena, tudi
če posamezne skupine pijač
primerjamo med sabo.
Vino ni pijača, ki bi jo pili
v velikih količinah, saj ne mo-
remo reči, da ga popijemo več
kot vode. Tudi na nekaterih
predelih sveta ga popijejo
mnogo manj kot recimo piva,
čaja ali pa kakšne žgane pija-
če. Če si spet pomagamo s ste-
reotipi, bi lahko rekli, da vina
popijejo manj povsod tam,
kjer so se ljudje zbrali v skup-
nem novem življenju kot pri-
seljenci, recimo v ZDA ali pa
v Avstraliji in Kanadi. Toda
tudi tam se navade .spreminja-
jo in tudi pri nas poznamo vi-
no iz Kalifornije, Južne Ame-
rike, Avstralije in Južne Afri-
ke. Zelo eksotična pijača je vi-
no še tam, kjer mu vstop
v vsakdanje življenje prepove-
duje vera, to pa je zlasti na
Bližnjem in Daljnjem Vzhodu,
kjer vino nadomešča čaj. Toda
tudi v tistih delih sveta pozna-
jo vino in ga ponekod celo na
skrivaj pridelujejo. Tako je
znano, da je v Iranu, ki je glede
tega zelo asketski, uspelo
frančiškanskim misijonarjem
narediti vinograd in gojiti
znotraj samostanskega prosto-
ra vin.sko trto ter pridelovati
vino. Vino se je torej širilo tudi
s krščansko vero, saj so ga
mnogi misijonarji tudi v dru-
gih delih sveta potrebovali ob
masnih opravilih.
Vino pa je danes zanimivo
tudi iz drugih razlogov: je pre-
stižnega pomena pri najbolj
slavnostnih trenutkih v skup-
nih, lahko rečemo zgodovin-
skih trenutkih, ki so usodnega
pomena za človeštvo, pa tudi
ob razvpitih slavnostnih in
drugih dogodkih, pa vse do
družinskih in čisto osebnih in
intimnih trenutkov, ko v na-
jožjem krogu praznujemo kaj
izjemnega.
Tedaj je človekovo osebno
doživljanje vedno povezano
z vinom. Ko izstreli vesoljsko
ladjo, si nazdravi s šampanj-
cem, enako je pri splovitvi la-
dje, ko v parlamentu poslanci
dosežejo kakšno pomembno
soglasje, je pri roki šampanjec,
v operi po premieri, zdaj že
tudi vse več tudi ob drugih
priložnostih. Še zmagovalci
formule 1 si nazdravljajo
s šampanjcem, čeprav je njiho-
vo ravnanje s tem plemenitim
vinom šolski primer, kako
z njim nikakor ne smemo de-
lati.
Tudi v Sloveniji je penina
vse bolj uveljavljeno vino in
v zadnjih letih je bila pogosto
tudi v prostorih slovenskega
parlamenta ob volitvah, ple-
biscitu, razglasitvi neodvisno-
sti, ob sprejemu ustave in ob
mednarodnem priznanju Slo-
venije kot države. Penina se je
v letih osamosvajanja pojavila
pri nas kot poseben program
Independent. Radgonska klet
je nekaj svoje zlate penine pre-
imenovala v Protokol, Jeruza-
lem-Ormož je napolnil celo se-
rijo vin kot osamosvojitveni
program: penino in šiponov
jagodni izbor, Goriška Brda so
napolnila steklenice s penečo
se sebulo, sploh pa so vinarji
kar tekmovali med seboj, kje
vse bodo na državni ravni lah-
ko pokazali svoje res imenitno
vino. Tudi vse več steklenic iz
zasebnih kleti je prišlo v jav-
nost s posebno oznako neod-
visne Slovenije.
Torej lahko rečemo, da je bi-
lo tudi odlično slovensko vino
del vseh omenjenih zgodovin-
skih dogodkov. To bi lahko
v današnjem času še bolje iz-
koristili; spomnite se le, kaj so
Francozi naredili pred leti ob
200-letnici francoske revolu-
cije s svojim šampanjcem. Am-
pak kaj hočemo: od francoske
revolucije je minilo že 200 let,
mi pa smo si šele zdaj priborili
svojo državo, če seveda odmi-
slimo Samovo državo in druge
oblike naše državnosti, ki pa
nam jo celo nekateri naši zgo-
dovinarji odrekajo.
Vino je torej tudi zaradi
omenjenih pojavov znamenita
in plemenita pijača. Omenil
sem že, da ima od vseh pijač,
ki vsebujejo alkohol, če odšte-
jemo nekatere žgane pijače,
najdaljšo zgodovino, tudi
v svoji fizikalni in kemični
obliki. Ne čaja, ne piva, ne
mleka, še vseh žganj ne more-
mo več piti po desetih, dvajse-
tih ali celo več letih, vino pa
lahko, in še kako dobro je! Ze
sladek grozdni sok izpod sti-
skalnice je dobera pijača, tako
tudi mošt, dobro je mlado vi-
no, dobro je nekaj let staro vi-
no in dobro je zelo staro vino.
Seveda moramo pri vsaki sta-
rosti upoštevati določene oko-
liščine. Temeljno pravilo je, da
nikoli ne pretiravamo. Ne le
zaradi alkohola, ki ga vino
vsebuje, temveč zaradi sploš-
nega odnosa do vina. Kajti vi-
no je kot človek, vedno znova
se je lepo srečati z njim, se
z njim pogovarjati. Če se s kom
preveč družimo, si gremo po-
časi na živce. Nekaj podobne-
ga je z vinom. Ko bomo z njim
takrat, ko si to res želimo, bo
vino res dobro.
Ste kdaj pomislili na to, da
tisto, kar je na silo ali preveč-
krat (kar je preveč, še s kru-
hom ni dobro), postane neza-
nimivo, morda celo zoprno. Pi-
jančki seveda ne mislijo ta-
ko... Hotel sem reči, če so vas
kdaj znanci na hitro ujeli, da
ste z njimi »morali« popiti ko-
zarček ali dva kar sloje, »z no-
ge«, kot pravimo temu, ni tako
teknilo, kot tekne sicer, če je
na voljo več časa, če smo zbra-
ni in v družbi, ki nam prija.
Pri druženju z vinom je zelo
pomembno tudi lo, da si izbe-
remo za posamezno priložnost
tudi ustrezno vino ali več vrst
vina. To zelo vpliva na razpo-
loženje. Mnogi mislijo, da se
mora vino ujemali z nekom, ko
je govor le o hrani. In tudi prav
je, da se vino in hrana ujema-
ta. Toda večkrat se zgodi, da ni
vedno prave priložnosti za
hrano, smo pa take volje in
v taki družbi, da bi radi malo
pokramljali ob vinu. Zvonimir
Simčič je zapisal: »So vina, ki
jih označujemo kot vina za
razmislek.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 32 - 12. avgust 1993
231
Št. 32 - 12. avgust 1993
24
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Poletje se vse bolj preveša
v drugo polovico, a po vreme-
nu sodeč ni še prav nič zamu-
jenega. Izpraznjenost mestnih
ulic, pisarn in številnih drugih
delovnih mest v podjetjih pa
kaže, da so se počitnice za
marsikoga v teh dneh šele za-
čele ...
S počitnicami in prostim ča-
som vštic pa gre v poletnih
mesecih seveda vse tisto, kar
vsaj malo diši po morju. Naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik je tako za danes pri-
pravila zapis o moški poletni
modi, ki se po dolžinah, mate-
rialih in krojih kar precej ra-
zlikuje med seboj, ima pa
skupno in povsem z lahkoto
prepoznavno osnovno značil-
nost - okus po morju.
Mornarska moda pa je tudi
tista, ki se v različnih varian-
tah, le malce razlikujočih se
glede na letnico izvora, v žen-
ski, moški in otroški modi po-
javlja že desetletja. In glede na
priljubljenost, ki jo »mornarč-
ki« dosegajo letos, bo tako še
nekaj časa...
Za konec pa še povabilo, da
se nam oglasite z izpolnjenim
anketnim nagradnim kupo-
nom in sodelujete v našem žre-
banju ob koncu meseca. Veseli
pa bomo tudi kakšnega pred-
loga, namiga ali vprašanja,
povezanega z modnimi doga-
janji, seveda.
Uredništvo^
Moški poletni
»navy blue«
»Change through exchange«
je geslo, ki smo ga v enem iz-
med majskih modnih klepetov
že omenili, ponazarja pa letoš-
nji pristop k oblikovanju naj-
bolj modnih moških oblačil.
Seveda takrat z navedbo novih
krojev, zanimivih in nenavad-
nih druženj posameznih kosov
garderobe ter prevladujočih
barvnih nians še zdaleč nismo
povedali vsega.
Zgodba zase je poletna ozi-
roma počitniško razigrana
moška moda, pri kateri so
modni stilisti kar pošteno
sprostili svojo ustvarjalno do-
mišljijo. Njeno prvo in najbolj
obširno poglavje je večna, nik-
dar do konca izpeta modna te-
ma — mornarska moda.
Letošnji mornarji so znova
v  znamenju modre in bele
barvne palete, za optimistično
vzdušje pa poskrbi množica
pozlačenih gumbov in verižic
z okraski, ki ponazarjajo moti-
ve iz morskega sveta. Brez mo-
dro belih črtastih bermudk in
prav takšne majice brez roka-
vov seveda tudi tudi tokrat ne
gre, sicer pa so dolge hlače bi-
stveno ožje, včasih že kar opri-
jete. Srajce se lahko podobno
kot pri ženski modi zavežejo
v vozel, hit sezone pa sta ne-
podložena platnena jopa in
kratek telovnik, oboje obleče-
no na golo kožo. Kravata pri
tej modi seveda nima kaj iska-
ti, za kanček poletne ekscen-
tričnosti pa bo morda dovolj
že nonšalantno zavezana
ovratna rutica...
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta:
KAKŠNA OBLAČILA SO VAM LETOŠNJE POLETJE NAJ-
BOLJ VŠEČ?
a) obleke v cvetličnih vzorcih,
b) krila in bluzo,
c) dolge ali kratke hlače
Šerbet
V teh VTOčih pasjih dneh
nam pride prav vsaka stvar,
pijača ali jed, da se nekoliko
ohladimo. Mednje spada tudi
šerbet. Njegova pradomovina
so vzhodne azijske dežele in je
bil prvotno ledenomrzla pijača
iz sadnega soka ali vina, vode
in začimb.
Osnovna masa za šerbet je
sadni sok, sladkor ali sadni si-
rup in dišave, kar nam omogo-
ča nešteto različic. Šerbet na-
redimo iz ene vrste sadja ali iz
mešanice različnih vrst ter mu
s kancem češnjevca ali likerja
zaokrožimo okus. Okus lahko
dopolnimo s sveže sesekljano
meto. Namesto sadnih sokov
lahko uporabimo tudi alkohol,
najboljši je šerbet s šampanj-
cem ali kakšnim drugim vi-
nom. Sladkorni sirup naj bo
gost.
Šerbet bo rahlejši in sočnej-
ši, če mu dodamo sneg iz belja-
kov ali italijansko beljakovo
maso, vmešamo ju, ko se masa
že na pol strdi. Že žlička ali
dve zadostujeta, da postane
mehak in naraste. Šerbet mora
biti vedno gladek in mazljiv,
zato ga delamo le v stroj čku za
sladoled, kjer strgalo onemo-
goča, da bi kristali ledu v bob-
nu zmrznili. Čim več je vode,
tem hitreje nastanejo kristali
ledu, zato moramo temeljito
mešati.
Šerbet serviramo v peclja-
stih kozarcih kot medjed pri
slovesnem kosilu, da si gostje
osvežijo usta in imajo še večji
tek, ali kar tako, kot po-
obedek.
Šerbet s penečim
vinom
Potrebujemo: 1/4 litra vode,
90 g sladkorja, sok in nastrga-
no lupino dveh limon, 1/2 litra
penečega vina in 2 beljaka.
Vodo in sladkor segrevamo
v primerni posodi, dokler se
sladkor popolnoma ne stopi.
Pri tem pobiramo pene. Pri-
mešamo nastrgano lupino in
limonin sok ter tekočino ohla-
dimo. Prilijemo še peneče vino
in vse skupaj zelo ohladimo.
Z maso napolnimo strojček za
sladoled in jo zamrzujemo.
Medtem stepemo trd sneg iz
beljakov in ga vmešamo v na-
pol zmrznjeno tekočino. Nato
še naprej ohlajamo, da se vse
enakomerno zgosti. S šerbe-
tom napolnimo ohlajene ko-
zarce za šampanjec.
Šerbet iz nektarin
Potrebujemo: 125 g sladkor-
ja, 1/4 litra vode, 250 g zmeč-
kanih nektarin, 2 žlici limoni-
nega soka, za preliv pa peneče
vino.
Vodo in sladkor segrejemo
in skuhamo v sirup, pene, ki
nastajajo, pobiramo. Nato si-
mp močno ohladimo. Medtem
olupimo zrele nektarine, od-
stranimo koščice in meso
zmečkamo v pire. Sadni pire,
sladek sirup in limonin sok
dobro zmiksamo, da dobimo
enakomerno zmes in z njo na-
polnimo strojček za sladoled.
Če tega nimamo, napolnimo
z maso posodo in jo damo za
2 do 3 ure v zmrzovalnik. Da
dobimo rahlo zmes, jo moramo
večkrat premešati.
Zmrznjeno zmes oblikujemo
v kepice in jih naložimo
v  ohlajene  kozarce.
Jagodni šerbet
Potrebujemo: 125 g sladkor-
ja, 1/4 litra vode, 250 g zmeč-
kanih jagod, 2 žlici limoninega
soka, za okras pa čokoladne
lističe in razpolovljene jagode.
Najprej skuhamo iz slad-
korja in vode sirup, odstrani-
mo pene in ga močno ohladi-
mo. Jagode zmečkamo v pire
ter ga zmešamo s sladkornim
sirupom in limoninim sokom.
Z maso napolnimo strojček za
sladoled in jo zamrzujemo ali
pa damo za dve uri v zmrzo-
valno skrinjo. Med zmrzova-
njem večkrat temeljito preme-
šamo.
Zmrznjeno kašo naložimo
v brizgalno vrečko in jo na-
brizgamo v primerne ohlajene
kozarce. Okrasimo z razpolov-
1 j enimi jagodami in čokolad-
nimi lističi ter ponudimo.
Šifra: Notranji žar
Rojen sem v znamenju leva
in zaljubljen. Kljub mojim ču-
stvom pa ni vse tako kot si
želim. Moja ljubezen je poro-
čena z drugim. Poznava se že
od otroštva, ki sva ga preživ-
ljala skupaj. Med študijem sva
se odtujila, sedaj pa, ko je ona
že nekaj let v zakonu, sva se
ponovno zbližala. Imam jo
najraje na svetu, vendar pa
ona razmišlja in se ne zna hi-
tro odločiti glede prekinitve
svojega zakona. Ker ona niha,
sem začel nihati tudi jaz. Če se
ne bo odločila zame, bom odšel
v tujino, kamor me vabijo že
nekaj časa. Zanima me, kaj
o vsem tem pravijo zvezde?
IVANA: Vaš horoskop tudi
kaže na trenutne težave, ki pa
se bodo razpletle šele pozimi.
Tudi vaša prijateljica ne bo ta-
ko hitro kot si želite uspela
prekiniti vezi s sedanjim mo-
žem, kajti njen strah jo pri tem
močno ovira. Je človek, ki le
počasi zaupa in se dolgo prila-
gaja, zato vam svetujem, da
potrpite z njo, ker je tudi
zdravstveno nekoliko izčrpa-
na. Vsekakor pa načrtujte pre-
selitev v tujino, saj bosta tja
odpotovala oba in ne le vi. Za
to bo čas ugoden že oktobra
letos, povabite jo s seboj na
krajši izlet. Večje potovanje pa
vaju čaka v naslednjem letu.
Kar tiče poslovnih potez bodi-
te odločni naslednje leto avgu-
sta vam bo to zagotovilo fi-
nančno brezskrbnost za daljše
obdobje. Pri delu, oziroma iz-
popolnjevanju boste še napre-
dovali, vendar je dobro da
doktorirate v naslednjih štirih
letih, ko vam bodo planeti pri-
nesli največ dobrih vplivov.
Bodite pazljivejši v komunici-
ranju z ljudmi, ki so rojeni
v znamenju kozoroga.
SVET VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA
II. OSNOVNE ŠOLE ROGAŠKA
SLATINA
razpisuje delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje predpisane z Zako-
nom o osnovni šoli in Statutom zavoda in ima:
- pedagoško izobrazbo
- najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem stro-
kovnem izpitu v VI
- organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje
zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Sveta
zavoda II. OŠ Rogaška Slatina.
Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v zakonskem
roku.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE Pot na Lavo 22
RAZPISUJE
v šolsko leto 1993/94 vpis
v naslednje oddelke OB DELU:
STROJNIŠTVO
1. Srednji program 3-letna šola (poklic): oblikovalec
kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, strojni
mehanik
pogoj: dokončana osnovna šola
2. Srednji program 4-letna šola: strojni tehnik
pogoj: poklic kovinarske stroke
3. Srednji program (IZS) 4-letna šola: specialist zlatar
pogoj: poklic zlatarske stroke
ELEKTROTEHNIKA
Srednji program 4-letna šola
a) elektrotehnik energetik
b) elektrotehnik elektronik
pogoj: poklic iz elektrotehniške usmeritve
KEMIJSKA USMERITEV
1. Srednji progam 3-letna šola: kemijski procesničar
pogoj: dokončana osnovna šola
2. Srednji program 4-letna šola: kemijski tehnik
pogoj: poklic v kemijski stroki
GRADBENIŠTVO
1. Srednji program 4-letna šola: delovodja v gradbeni-
štvu
pogoj: poklic iz gradbene stroke
2. Srednji program 4-letna šola: gradbeni tehnik
pogoj: poklic iz gradbene stroke
Vpis bo do 31. avgusta 1993 v tajništvu za študij ob delu.
Št. 32 - 12. avgust 1993
25
Super golf iz VVolfsburga
VVoIfsburški Volksvvagen
prihaja na avtomobilsko pri-
zorišče z novim super golfom
(na sliki), katerega namen in
usoda še ni čisto jasna, videti
pa je, da se bo z njim nemška
avtomobilska tovarna posku-
sila na različnih športnih tek-
movanjih.
Oblika tega super golfa do-
kazuje športnost, kajti blatni-
ki so izbočeni, oba odbijača
velika in z ogromnimi režami
za dodatno dovajanje zraka
k motorju, na zadku trivratne
izvedenke pa je nameščen
spojler. Pod motornim pokro-
vom tega super golfa se vrti
vrstni bencinski štirivaljnik
z dvema odmičnima gredema
in po štirimi ventili na valj,
gibno prostornino 1999-ku-
bičnih centimetrov ter močjo
202 kW/275 KM pri 6.000 vrt-
ljajih v minuti ter največjim
navorom 367 Nm pri komaj
3.000 vrtljajih. Zraven spada
tudi stalen štirikolesni pogon
s sredinskim diferencialom in
šeststopenjskim menjalnikom
ter gumami, ki potrjujejo dir-
kaški značaj tega avtomobila
(225/50 ZR 16). Super golf je
seveda še v obdobju preizku-
šanja in odraščanja ter prila-
gajanja evropskim športnim
zahtevam. Ko bo vse urejeno,
bo njegova tržna pot uspešna
- o tem skoraj ne more biti prav
posebnega dvoma.
Volkswagni in audiji
na drugačen način
Letos in tudi lani ponudba
avtomobilov nemške korpora-
cije Volkswagen-Audi na slo-
venskem trgu vsekakor ni bila
nekaj izjemnega. Tovarni je
pri nas zastopal sarajevski
TAS oziroma njegovo podjetje
TAS Ljubljana.
Toda to se je ukvarjalo manj
s prodajo avtomobilov, pa ver-
jetno več z drugimi rečmi. Od
1. julija pa je zastopanje nem-
ške avtomobilske korporacije
v rokah avstrijskega podjetja
Porsche Inter Auto, ki v sosed-
nji državi skrbi za prodajo
volkswagnov in audijev, že ne-
kaj časa pa to dovolj uspešno
počne tudi na Madžarskem, pa
na Češkem in Slovaškem ipd.
Porsche Inter Auto računa, da
bo že prihodnje leto na sloven-
skem trgu našel 3.000 kupcev,
kar verjetno ne bo posebej tež-
ko. S 1. septembrom bo po-
djetje postalo tudi uradni za-
stopnik španskega Seata (zno-
traj VW-Audi), khrati pa bo
ponujalo tudi nemške porsc-
heje. V prihodnje naj bi imeli
v svojih rokah 10, morda celo
15 odstotkov slovenskega av-
tomobilskega trga, vsekakor
pa pravijo, da bo odslej bolje
kot je bilo. Vse pogodbe med
dosedanjimi prodajalci vozil
VW-Audi so preklicane, nove
pa veljajo le do 31. decembra.
• Potem bodo podpisovali na
novo. Še bolj pomembno je to,
da Porsche Inter Auto ni na-
slednik TAS Ljubljana, čeprav
je pri njih dobilo delo nekaj
uslužbencev tega predstavni-
štva.
Ob teh ciljih so znani tudi
drugi: izboljšati oskrbo z re-
zervnimi deli (v roku 48 ur naj
bi dobavili vsak zahtevan del
avtomobila) in jih hkrati tudi
nekoliko pocenili (do 15 od-
stotkov). Vse to spada v novo
strategijo koncema Volkswa-
gen, ki zožuje krog dobavite-
ljev za skoraj dve tretjini in od
dobaviteljev hkrati zahteva do
30-odstotno znižanje cen.
Porsche Inter Auto ob tem na-
poveduje povečane nakupe
blaga v Sloveniji. To je gotovo
nekaj, kar ima za slovenski go-
spodarski prostor velik po-
men. Skratka, časi z volks-
wagni in audiji bodo drugačni.
Opel corsa in manjši hrup
Evropska skupnost v boju
za ekološko prijazne avtomo-
bile zaostruje tudi zahteve, ki
določajo hrupnost osebnih av-
tomobilov.
Tako bo oktobra 1995 začel
veljati predpis, ki bo določal
zgornjo mejo hnapnosti pri
osebnih avtomobilih (74 deci-
belov), medtem ko bo to dolo-
čilo dobro leto kasneje začelo
veljati za vsa vozila. Pri riis-
selsheimskem Oplu se pri-
pravljajo na nove zahteve, kaj-
ti pri corsi l,2i (na sliki) so
hrup že zmanjšali na 72 deci-
belov. Postopoma se bodo tem
določilom prilagajali tudi dru-
gi avtomobili te nemške tovar-
ne v naročju ameriškega Ge-
neral Motorsa, pri čemer je po-
membno tudi to, da človeško
uho zmanjšanje hrupa za tri
decibele zazna kot zmanjšanje
za dobrih 50 odstotkov. Vse-
kakor bi bilo ob tem prav, če
bi se Slovenija tudi v tem pri-
meru zgledovala po Evropi.
Novi dizelski motor za
obnovljeni BMW serije 7
Miinchenski BMW se pospe-
šeno pripravlja na predstavi-
tev obnovljene serije 7.
Če avto navzven ne bo doži-
vel prav revolucionarnih spre-
memb, pa je bolj zanimivo to,
da bo v seriji 7 na voljo tudi
povsem novi turbodizelski
motor z gibno prostornino 2,8-
litra in močjo 160 KM. Odloči-
tev ni posebej presenetljiva,
kajti v Nemčiji, kjer prodajo
največ avtomobilov serije
7 — tako kot mercedes svoj S — so
se precej povečale cene benci-
na, medtem ko so podražitve
dizelskega goriva bolj uravno-
težene. S tem so se pridružili
tistemu, kar je že letos spo-
mladi storil veliki tekmec
Mercedes Benz, ki je S razredu
namenil skromnejši bencinski
šestvaljnik in še dizelski
agregat.
Navzven bo nova sedmica.
zaradi prednjih luči precej po-
dobna seriji 3, pri motorjih pa
bo ob omenjenem turbodizel-
skem agregatu naprodaj tudi
novi 2,8-litrski bencinski še-
stvaljnik z močjo 200 KM. Ta
motor naj bi zamenjal dokaj
ostareli motor z močjo 188
KM, ki ga je miinchenska to-
varna v serijo 7 prenesla iz be-
emveja 2500/2800. Po sedanjih
napovedih naj bi razliko v mo-
či oziroma zmogljivosti med
šest in osemvaljniki povečali
tako, da bodo gibno prostorni-
no razširili na 3,5 oziroma 4,6
litra in iz serije 8 »vzeli« 5,6-
litrski dvanajstvaljnik, ki ga
nemška tovarna vgrajuje v 850
CSi. Z vsemi temi popravki in
dopolnitvami naj bi se BMW
serije 7 uspešneje spopadel
predvsem z mercedesom S,
kajti to je avto, ki mu več kot
zadovoljivo konkurira.
Škode, lade, volkswagni in fiati
v šestih letošnjih mesecih so
uradni zastopniki tujih avto-
mobilskih tovarn pri nas pro-
dali več avtomobilov kot
v vsem letu 1992.
Triindvajsetim konsignator-
jem se je letos za svoje avto-
mobile posrečilo najti 11.899
kupcev (lani čez vse leto
11.550), medtem ko sta obe do-
mači avtomobilski tovarni
(Revoz in Cimos) doslej proda-
li 10.191 avtomobilov (Revoz
7.274 in Cimos 2.917). Številke
dokazujejo, da gredo pri nas
avtomobili dokaj dobro v pro-
met, čeprav primerjava z lan-
skim letom ne more biti razlog
za nretiran ontimizem oziro-
ma prepričanje, da je Sloveni-
ja nekakšen avtomobilski el-
dorado. Lanska prodaja novih
avtomobilov na slovenskem
prostoru je bila namreč izjem-
no slaba in po splošnem mne-
nju bo tisto, kar se bo letos
zgodilo na avtomobilskem
prostoru pod Karavankami,
približevanje nekakšnim nor-
malnim tržnim avtomobilskim
okoliščinam.
Statistika dokazuje,.. da je
med konsignatorji ' daleč
v ospredju ljubljanski Avtoim-
pex, ki pri nas prodaja škode.
Doslej se je za te avtomobile
odločilo 4.333 kupcev, kar je
skoraj dvakrat več kot v letu
1992 (2.426). Zelo dobro gredo
v promet tudi ruske lade
(1.115), pa nemški volkswagni
(896) in italijanski fiati (733).
Med japonskimi avtomobilski-
mi tovarnami oziroma konsig-
natorji sta najuspešnejša Nis-
san oziroma Nissan Adria
(627), medtem ko so vsi drugi
precej v ozadju. Eden izmed
pomembnih razlogov za nekaj
slabši posel z japonskimi avto-
mobili je nedvomno tudi iz-
jemno močan jen, ki potiska
cene japonskih avtomobilov
navzgor in zmanjšuje njihovo
konkurenčnost. Dobro se uve-
ljavlja tudi novi zastopnik
nemškega avtomobilskega
koncema Volkswagen-Audi,
ljubljanski Porsche Inter
Auto. Slednji je nadaljeval de-
lo TAS Ljubljana, vendar veli-
ko bolj učinkovito, predvsem
pa resno. Takšen pristop uteg-
ne pripomoči k načrtu, po ka-
terem naj bi prihodnje leto na
slovenskem trgu prodali do
3.000 avtomobilov in si pribo-
rili 10 ali celo 15 odstotkov
slovenske avtomobilske poti-
ce. Vprašanje pa je, kako so
s sedanjo prodajo zadovoljni
pri Revozu. Izguba jugoslo-
vanskega trga je očitno bolj
problematična kot se je zdelo.
Audi zavrgel
procon-ten
Nemška avtomobilska to-
varna Audi je pred leti svoje
avtomobile začela opremljati
z varnostnim sistemom pro-
con-ten. Gre za sistem, ki de-
luje na relativno preprost na-
čin, vendar se je izkazal za ze-
lo uporabnega in koristnega.
V primeru trčenja namreč je-
klena vrv odmakne volan ozi-
roma volanski drog od vozni-
ka, hkrati pa dodatno zategne
varnostne pasove.
Ker postajajo zračne var-
nostne blazine vse pogosteje
del serijske opreme (in to tudi
v cenejših oziroma manjših
avtomobilih), so pri Audiju
ugotovili, da procon-ten ni več
potreben. Vse torej kaže, da
odhaja varnostni sistem, ki se
je izkazal za zelo učinkovite-
ga, nepreklicno v muzej.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec je bil tudi
tokrat dobro zaseden. Na prodaj je bilo 720 vozil, po podatkih
organizatorjev pa se jih je prodalo 16. V vročem poletnem vzdušju si
je sejem ogledalo blizu 1500 obiskovalcev.
NOVO! NOVO!
Novosti za vaše jeklene
konjičke ni nikoli dovolj.
V podjetju
AVTO ČATER,
ZAGRAD 73, CEUE
vam poleg kleparskih uslug
in popravil invalidskih pripo-
močkov
ponuja novost:
VSE VRSTE IZPUŠNIH CE-
VI (2x dekapirane ali alumini-
rane)
z brezplačno montažo.
Telefon: 28-476.
Št. 32 - 12. avgust 1993
26
Št. 32 - 12. avgust 1993
27
št. 32 - 12. avgust 1993
28
Št. 32 - 12. avgust 1993
29
Št. 32 - 12. avgust 1993
30
Št. 32 - 12. avgust 1993
31
Št. 32 - 12. avgust 1993
32
Brez njih ni dela.
v uredništvu Tračnic se krepko dolgoča-
simo. Zaradi dopustov vodilnih občinskih
mož, ki v tem času skoraj ne nastopajo
v ja\mosti, ne moremo beležiti njihovih »pa-
metnih izjav« in jih posredovati širšemu
krogu bralcev. Obljubljamo, da se bomo po
dopustih občinarjev poboljšali!
.. .po no¥em letu bolje bo
še huje pa je z beležkami misli tam, kjer
vodilnih občinskih mož sploh nimajo (pri-
mer Mozirje brez župana). Izvršnika tudi ne
moreš kar naprej vlačiti po »cajtngih« in
tako nestrpno čakaš na druge priložnosti.
Pa kaj, saj bodo kmalu nove lokalne volitve,
ko bomo lahko ponovno zbrali veliko pa-
metnih in premetenih obljub. Hura, kako se
bo iskrilo!
Bastlove zveze
Glede na to, da smo slučajno odkrili, kje
preživlja dopust Maks Bastl, lahko v dobro
Zgomjesavinjčanov samo upamo, da mu je
kljub raznim aferam ostalo vsaj nekaj zvez.
V dobro Zgomjesavinjčanov zato, da bo pri-
tisnil na nebo, naj zviša vodostaj reke Savi-
nje, in da bo pritisnil na celjski Nivo, naj
končno začne pametno delati. Splošno raz-
širjeno mnenje v mozirski občini je, da bi
Bastl s svojimi zvezami lažje uresničil prvo
kot drugo.
Jeseni bo vse drugače...
»Povem vam, jeseni bo vse drugače. Z za-
četkom šole bo tudi naša mestna straža sho-
dila in tako na Spodnji Hudinji ne bo več
pretepov ter pred bloki parkiranih avtobu-
sov in tovornjakov, v središču mesta ne na-
robe parkiranih avtomobilov, v Novi va-
si...,« je pred dnevi glasno sanjal celjski
izvršnih Jože Zimšek. Saj ne dvomimo, da
bo mestna straža res shodila, ampak pred
tedni za 100 odstotkov okrepljena dvojica
mož tudi jesni ne bo zmogla ustvarjati reda
v za četverico zares prevelikem mestu.
Celjski dosjeji
Iz strogo zaupnih in neuradnih virov smo
izvedeli, da v neki zakotni gostilni na Celj-
skem (vidite, kako smo previdni!) zbirajo
stave, kdo od naših znanih celjskih velemož
bo prvi presenečen odkril svoj dosje v časo-
pisu. Vemo celo, kdo vodi na stavnem listku,
vendar imena zaradi novinarske etike ne
bomo objavili.
Čokolada ali marmelada?
Sicer za gospodarstvo zadolženi podpred-
sednik celjske občinske vlade Rudi Videtič
delegaciji nogometnega kluba Arsenal iz
Londona tokrat (kot običajno prav rad poč-
ne) ni razkrival podrobnejših načrtov o svo-
ji tovarni čokolade, se je pa izkazal kot
prevajalec celjskemu županu Antonu Rojcu.
Na nekajminutnem sprejemu so sicer res
izmenjali reprezentančna darilca, gostitelji
pa so - namesto gostov - v pogovoru blesteli
s pravo angleško zadržanostjo.
Vladni park na Hudinji
Zdaj, ko je že bolj kot ne jasno, da Spod-
nja Hudinja res ne more ostati tako zane-
marjena, brez urejenih rekreacijskih in
športnih površin in z velikim - običajno niti
pokošenimne - travnikom, Celjani nestrpno
pričakujemo scenosled nadaljnjih dogod-
kov. Po logiki dogodkov je pričakovati, da
bo najprej objavljen javni razpis za izbiro
primernega imena parkovni ureditvi z 88
drevesi. In, ker je pričakovati, da se bo pri
sajenju dreves trem najbolj zagretim stano-
valcem Spodnje Hudinja mag. Ivanu Erže-
nu, Danici Doberšek in Niku Pirtošku (sicer
tudi članom IS) pridružil še četrti Matjaž
Železnik, vnaprej ponujamo ime »Vladni
park«
Bori ni zabil
Znani karikaturist in po Miletu Cepinu
pred leti eden izmed najobetavnejših slo-
venskih košarkarjev Bori Zupančič je doslej
dobil kopico košarkarskih stav, a pri 44. le-
tih seje zataknilo. Svoje dolgoletne soigral-
ce in prijatelje je vroče prepričeval, da je še
zmožen potisniti žogo skozi obroč, pa so ga
imeli dosti in je padla stava. V ponedeljek je
Boriju manjkalo le borih 10 ali nekaj več
centimetrov do uspeha, kar tudi ni veliko,
saj je od tal do obroča kar 305 cm. Bori
potem ni imel tako dolgega nosu kot njegovi
risani junaki in je staro gardo z nasmehom
peljal na pijačo.
STRAN{KA) SALJIVCEV
Bralci ste se v prejšnji številki najbolj
nasmejali šalam Eksplozija in Strupen je-
zik. Mi smo se odločili, da še enkrat objavi-
mo šalo, ki nam jo je poslala Katja Keber iz
Petrovč, za nagrado pa smo izžrebali še Ma-
tico Šketa, Ivenca lOa, Vojnik.
Šala tedna
Strupen jezik
»Sem slišala, da ima tvoja
soseda zelo strupen jezik?«
»Res ga ima. Včeraj jo je
pičil gad in je takoj poginil,
ona pa je ostala živa.«
Pijanec
»Ali ste prepričani, da je bil obtoženi pi-
jan, ko ste ga tistega večera srečali v goz-
du?« vpraša sodnik pričo.
»O tem niti malo ne dvomim. Prav tedaj,
ko sem ga srečal, je kresničko, ki je letela
mimo prosil za ogenj.«
FIČO
France ima fička. Postavi ga pred blok in
ga pere. Pa pride mimo sosed in ga opazuje:
»Naj ga še tako zalivaš, zrasel več nebo...«
Dva nesrečnika
»Kaj se tako kislo držiš?«
»Kaj se ne bi. Imam mlado ženo, ki je kar
naprej bolna.«
Drugi: »Z mano je še slabše. Jaz imam pa
staro, ki je kar naprej zdrava.«
Vozna karta
starejši možakar na vlaku živčno išče po.
žepih vozovnico, ki jo ima med zobmi.
Sprevodnik ga nekaj časa gleda, nato se
zasmeje, mu vzame vozovnico iz ust, jo
preščipne, vrne in oddide dalje.
Mlad sopotnik v oddelku reče možakarju:
»Oče, stari smo že, stari, a?«
»Smo, smo. Pa karta tudi!« odgovori mo-
žakar.
Na klopi
Policaj preseneti dva zaljubljenca na klo-
pi v parku.
»Kaj pa vidva delata?« ju vpraša.
»Za ušesi se praskava,« mu odgovorita.
»Zdaj pa takoj spakirajta ušesa v hlače in
brž domov.«
Šale so prispevali: Viktor ŠKETA iz Žalca,
Hedvika MUSIČ iz Škofje vasi, Majda VREČ-
KO iz Griž, Ljubica lOlAJNC iz Kozjega in
Albert REGULJ iz Celja.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Trubadur iz Rogaške
V Rogaški Slatini je bilo leta 1936 sloves-
no. Odpirali so Slovenski dom in v času
Banovine dravske je bil na otvoritev povab-
ljen pomemben gost — ban Natlačen s po-
slanci. In ker se za takšno slovesnost spodo-
bi najboljša muzika, so za igranje naprosili
domače Kmečke fante, pri katerih je na
diatonični harmoniki izstopal Jože Križan.
Tako lepo so zaigrali valček »Mostovi prija-
teljstva«, da si je dovolil otvoritveni ples
v celoti odplesati sam ban Natlačen.
»Tisti časi so bili res nekaj nepozabnega.
Turistov je bilo izredno veliko, radia ni bilo
in muzikantje smo imeli ogromno dela. Jaz
sem imel neverjetno veselje pa tudi posluh,
saj sem se sam naučil igrati harmoniko.
Kasneje so mi strokovno pomagali prijate-
lji. Igral sem tudi pozavno, bariton* in bob-
ne. Ko sem šel iz kakšnega >špila< nikoli
nisem bil tiho. Venomer sem vlekel meh in
okna so se kar odpirala, tako da ponudb, da
zlezem v kakšno sobo ali na kozarček, ni
manjkalo. Na Aninem plesu v Kristalni
dvorani, ki je takrat veljala za najlepšo
v Evropi in na katerem je zaplesalo vse, kar
je v tistem času kaj veljalo med ljudmi, smo
tudi večkrat igrali. Srce pa se nam je paralo
takoj po osvoboditvi, ko se je v isti dvorani
plesalo v >gojzarjih< in ko so dvorano skoraj
uničili. Takrat sem igral tudi v zdraviliškem
orkestru, vendar dovoljenja za koncerte pod
zdraviliško kupolo nismo dobili, saj so bili
zato poklicani izključno muzikanti iz Ljub-
ljane. Pa nismo igrali le domače muzike.
S frajtonarico sem verjetno eden redkih pri
nas, ki obvladam vse zvrsti, še posebno lepo
zvenijo Straussovi valčki. Zato smo bili ce-
njeni in zelo dobro plačani. Kelnerji so imeli
polne žepe denarja in ko so končali z delom,
smo igrali samo za njih. Seveda pa se ohceti
tudi nismo >izogibali<.
V naših krajih so bili nekoč >plačani< sta-
rešine, ki so imeli vse vajeti v rokah. Če je
imel naprimer oče tri hčere, pa kakšne ni
mogel omožiti, je imel taisti starešina nalo-
go, da je na kakšni ohceti >nagledal< ženina
za bodočo nevesto. Še če si hotel domov ali
iz hiše, si moral vprašati starešino. Pod nje-
govim >režimom< se je rezal kruh in šunka.
V Žetalah so imel enega strašno hudega
starešino in spomnim se, da me je imel na
piki. Ko je prišel na mizo puran, je strogo
ukazal: >No ti muzikant. Purana bo treba
razrezati. Kak' boš ti delal z njim, tak' bom
potem jaz naredil s tabo.<
Kar pot me je oblil. Nekaj časa sem študi-
ral, nakar mi je padla ideja. Prst sem namo-
čil v >tazadnjo< in ga nato obliznil. >Prekleta
baraba< je zasikal, drugi so pokali od smeha,
sam pa je osramočen sedel v kotu. V soboto
smo začeli. Starešina je ob treh ponoči dal
znak, da moramo vsi >leči', ob desetih pa je
bil zbor in spet rajanje do poznih ur. To se je
ponavljalo vse do naslednjega petka, ko sem
iz tiste ohceti pobegnil.«
Jože Križan bo letos dopolnil 83 let in ve,
da mu muzika navdihuje življenje. Vsak dan
razteguje meh po nekaj ur. Prime tudi za
pozavno in bas, tudi bobni niso zaprašeni.
Piše nove skladbe, nastopa pa nekoliko
manj, pa vendar še vedno rad zavije v >do-
bro< družbo. Igra brez napake, če je treba, se
posluži >skladovnice< not.
»Včasih smo igrali tri dni brez prestanka,
ne da bi eno samo skladbo ponavljali. Ško-
da je tistih časov, z muziko pa je vendarle
lepo tudi danes.«
EDI MASNEC
Ena iz Jožetovega rokava
»Mica, ali je tvoj mož res brez vzroka
ljubosumen?«
»Res! Čisto napačnega sumi.«
Št. 32 - 12. avgust 1993