Štev 48. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 30. novembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 8O Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje*. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga 'centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din.,, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v "Poslanom" tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVlN". Ka mislite, se najdejo? Slovenci, Madjari i Nemci, ki Prek- j morje, ali našo lepo, starodavno Slovensko krajino za svojo domovino držite, ka mislite, se najdejo med vami, ste katoličanci, ali evangeličanci, Židovje ali kalavinje, ka mislite, se najdejo med vami ki bi vüpali plantavoj, čonklavomi, slepomi ali v kakšo šteč formo pohablje-nomi lazari, ki si ne more krüha zaslüžili, ar je delanezmožen, bi toj Siroti vüpali praviti,, poberi 'se z praga moje hiže, naj te moje oči ne vidijo? Na samo pitanje vas groza obide. Pa česa se ví bojite, nese je zbojala ra- dikalna i demokratska vlada. Večina v par- lamenti v njej tüdi naša krščanska stránka je že gotov mela invalidski zakon. Te bi se poskrbo v zdatnoj meri za naše po-bojnske lazare, sirote i dečico, ki si ne morejo krüha slüžiti. O kelkim je oča spadno v boji, mati pa Vmrla od trüda i nevol, ostala je samo drobna deca, štera sirotüje kak sirote ptičice v tom zimskom časi na “brezlistnatom drevi! — Tem kadišom smo šteli pomagati, njihove suze smo šteli obrisati, pa nesmo mogli. Radikali i demokrati (njihov list v Soboti je ,,Murske Novine”) so nas večino, — domo Stirali, da se invalidski zakon ne bi zglasao. Se najde med vami, Prekmurci, ki bi tem strankam, šterim se niti gingavo dete ne mili, samo eden glas voščo, ali na njihov list samo en groš potrošo? Se najde takša zverina med vami, Štera bi sí Žejo s skuzami sirot gasila, štera bi si glád z drobtinami lazara vtišala i se z njegovimi ronjami odevala te, gda ma vsega v obilnosti? Ja vsega v obilnosti majo te stranke, milijone i milijarde so vknjižene na tistih imena, ki k njima pripadajo — pa Siroti so vendar vzele zadnjo coto i slednji žalož krüha, gda so zabranile zglasanje invalidskoga zakona. Se najde roka, ki se ne boji bože kaštige i ki vrže kruglo na tevi stranki, ki sta to krivico včinole? 2. Tak smo najšli, da vas, dragi mali ljüdje, ste že arendašje, delavci, kmeti, trgovci ali obrtniki, pač od vseh vas, malih ljüdi, smo najšli da vas jako terši bremen krivične dače. Ja dača mora biti, a ta je krivična, če terši človeka, da se te zavolo nje zaduži i na nikaj pride, ali strada. I to smo najšli i smo vam zato šteli pomagati i smo vam šteli terhe znižati. — Šteli smo vam i bi vam je, ar smo meli večino. Pa nesmo mogli. Večino so nas radikali i demokratje domo zgonili i razpisali volitve, ka bi oni dobili večino. ščejo meti, ka mi vam ne bi mogli pomagati. Se najde düša, ki bi njim zavüpala ? Povejte se najde še takša izdajalska prgišča, štera bi kruglo za njuve škrinjice tiskavala? 3. Najšli smo ešče nekaj. To, ka gda so vas teršili, ka ste ječali pod raznimi bremeni, te so se Vnogi po krivici bogatili iz vašega znoja: kradnoli so državo. To veliko gospodo smo šteli pred sod postaviti. Naj da odgovor, gde je vzela milijone, ki pred par leti nikaj ne mela? Če je ne dužna, zakaj bi se bojala soda? I bojala se ga je i je telko rovala, ka smo mogli iti domo i gotov zakon proti njihovoj vkanjlivosti nesmo mogli zglasati. Zdaj. ta gospoda vodi volitve. Bo piti dosta, jesti dosta, penez dosta. Ali povejte, je ne vreden prekletstva, ki se od te gos-dode da podküpiti? Ka mislite se najdejo tak pokvarjena srca, da do raj krivico podpirala, kak pravico? Ka mislite, se najdejo ? Sprememba v političnom Živlenji. Politični položaj v državi se je popunoma razčisto. Dnevi spreminjanja, žmetnoga pričaküvanja, kakša bo odločitev, so minoli i pred nami je gotovo dejstvo, ki se ne da spremeniti. I to dejstvo je žalostno. Kaže nam, da je v Jugoslaviji vse mogoče, celo takše stvari, ki.se v drügih parlamentarnih državaj nikak ne bi dopüstile. Pri nas pa se lehko zgodi vse. Boj, ki se je začno z nastopom Davidovič—Korošecove vlade, je končan. Toj vladi, ki je sprejela v svoj načrt zakon proti korupciji, invalidski zakon, uradniški zakon i štere glavni namen je bio dosegnoti sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci, ne je bilo dopüščeno, da bi svoje delo končala, da bi zvršila program, šteroga je zahtevala pravičnost i poštenost. Ravno j v trenutki, gda je bio zakon proti korupciji izdelan i jé prišeo že pred odbor, da bi ga te pregledao i sprejeo, nato pa predložo narodnoj sküpščini, da bi ga sprejela, se je posrečilo nasprotnikom vlade, ki so se bojali zakona, ar bi te pozvao tüdi nje na odgovor zavolo krivic, ki so jih napravili med svojim gospodovanjom, dosegnoti, da je ostopo minister vojske Hadžič i s tem so pozročili delno krizo v vladi. To pa ne je bilo zadosta, ar bi se na zadnje že našeo što, ki bi prevzeo vojno ministerstvo. Njim je šlo za to, da odstopi cela vlada i se na te način zabrani parlamentarno delo i se oni rešijo straha pred zakonom proti korupciji. Napnoli so vse sile. I ne zaman. Ar Davidovičje mogo odstopiti s svojov vladov, če tüdi je meo dvetretinsko večino narodnoga zastopstva za seov. I s tem se je začnola kriza, ki je trpela skoz tri tjedne. Z ednim pa se je bio boj med zastopniki naroda, ki je zagovarjala Parlamentarizem i delala z vsov močjov, da zmaga poštenost i med Pašič—-Pribičevičovov strüjov, šteroj je bilo samo zato, da pride do moči i se na te način ogne zakoni proti korupciji. I v tom boji sta Zmagala Pašič —Pribičevič i dobila v roke vlado, če tüdi nemata za seov večine i ar ta vlada ne bi mogla delati zato je samo volilna vlada. Tak se je rešila vladna kriza. Vladi, ki je štela napraviti v državi red, ki je štela kaštigati krivice, priskrbeti invalidom podporo, urad- nikom dati za dosta krüha, vladi, dače siromakom nižati ki je mela za seov dvetretinsko večino v parlamenti, so iz rok iztrgali oblast i jo dali v roke ljüdem, ki so skoz več let stiskali narod i punili svoje, žepe z državnimi penezi. Pašič—Pribičevič sta prišla nazaj do moči. Vodila bota volitve, ki se bodo vršile 8. februara 1925. leta. Gda je Pašič dobo nalogo, da sestavi volilno vlado, se je o-brno na Davidoviča i ga pozvao, da naj vstopi v njo s svojov strankov. S tem je šteo razbiti zvezo, ki vlada med Davidovič —Korošec—Spaho—Radič-om i dosegnoti, da bi bio v vladi zastopan celi srbski narod — za Hrvate i Slovence se ne je brigao. Davidovič pa njemi je odgovoro, da njegov klub ne sprejme te ponüdbe, ar ne soglaša ž njegovov politikov. Pašič se mora zadovoliti s Pribičevičom. Proti njima pa stoji ves slovenski, ves hrvatski i velki del srbskoga naroda. Bojevali se bodo tüdi naprej, da za vsigdar poterejo moč tistih, šteri neso dopüstili, da bi zvršili svoj načrt, da bi napravili v državi red i mir i privedli vse tri narode do popunoga sporazuma. Obračajo se na ljüdstvo, da 8. februara pokaže ali je za poštenost i pravičnost ali za moč Pašič—Pribičeviča i podküplenih generalov. Volitve so bile nepotrebne; ar je mela Davidovičova vlada itak za vüpanje ljüdstva. A pokvarjenei je Želejo i s tem nalagajo ljüdstvi velko breme, ar bo ono moglo plačati v povišanih davkaj to, ka tej zapravijo za agitacijo. Otvoritev naše prve železnice. V soboto 22. novembra, kak je določo g. Anton Sušnik, se je odprla naša nova železnica, delo naše stranke. Pred poldvanajstov bi mogo priti prvi vlak na postajo Lipovci—Beltinci, a prišo je edno vöro kesnej. Dve peči . sta pripelale do dvajseti lepih vagonov, vse lepo opletene i napunjeno z gosti na našo prvo s slavolokom okinčano postajo. Gda je vlak prišo prek Müre, so ga prvi pozdravili v okolici mosta, pri cesti dokležovskoj Šolarje i šolarice iz Melinec, Ižekovec pa Dokležovja. A vlak tü ne je stao. Stávo se je na postaji Lipovci—Beltinci. Tü ga je pozdravila velika vnožina naroda i vnogo stotine šolske mladine iz sosednih ; šol. Dečica je mela Slovenske zastavice v rokah i je s tem dala vlaki najlepši i najprisrčnejši slovenski Pozdrav. Ve de ta dečica mela najvekši hasek z te železnice, zato je tüdi pametno delo bilo. ka so jo g. vučitelje sem pripelali. Ta nedužna dečinska vojska z zastavami je napravila najboijši vtis na prišle velike goste. Prvi je izstopo iz vlaka dr. Stanič Andraš minister za želežnice; ž njim je prišo dr. Žerjav, minister za šume. dr. Svetek, načelnik min. znotrašniih del z Beograda, Vračko, žel. ravnatelj z Ljubljane; bivši minister dr. Kukovec itd. itd. Na postaji so čakali dr. Lipovšek, okrajni glavar, Klekl Jožef, narodni poslanec, dr. Fischer i Mikuš inženira, Vadovič Rudolf, beltinski plebanoš, Herman Ferdo dobrovnički i Varga Štefan, domači kaplan, F. Šprager, nadvučiteo s svojov familijov, več sosednih g. vučitelov, vučitelic i drüge gospode, pa zastopstvo vseh sosednih občin poleg nezmernoga števila naroda. Gda je vlak pridrdrao i izstopo ž njega minister dr. Stanič, je velikanski živio zagrmeo ki se je ponovo pri pozdravah i odgovori g. ministra. 2 NOVINE 30. novembra 1924. Prvi je pozdravo ministra za železnice g. Klekl Jožef, narodni poslanec v imeni prekmurskoga ljüdstva i dolnjelendavskoga okraja, zatem ora-tonski župan g. Erjavec v imeni sosednih občin i zadnjič šolarica v imeni šolske mladine, štera je po govori lepi šopek katarinščic izročila ministri. G. minister se je toplo zahvalo za pozdrave, podao večim roko, vzeo na vlak naše ljüdi, ki so šteli iti i te se je med navdüšenim pozdravljenjom pelao proti Soboti. Sobočanci so vlaki na čast postavili veliki slavolok, skoz šteroga je šo i na postajo spravili teliko ljüdi iz vseh krajov, da se ne bilo za genoti. Tü je ministra pozdravo v imeni velike občine M. Sobota, le gerent g. dr. Ludovik Šömen, komi se je istotak zahvalo minister. Med igranjom železničarske bande so gostje šli v gostilno Dob-rayovo, kde njim je velika občina M. Sobota priredila jüžino. Za dobro vöro je vlak pelao goste nazaj v Ljutomer, kde njim je varoš priredo obed. Ob 9. je pa šo naprej v Ormož. Med vožnjov bi se skoro zgodila nesreča v Ivanj-kovcih, gde se je en potnik počujsno med potače, a pravočasno so ga vöpotegnoli. Te ve-levažni Zgodovinski dogodek je narodni poslanec Klekl s sledečim govorom počastio, ki ga je naslovo na železniškoga ministra g. dr. Staniča na postaji Lipovci—Beltinci: Gospod minister! Dovolite, da Vas pri priliki odprtja naše železnice pozdravim s tistimi čüstvi, štera mi zdaj zavzemajo düšo. Misli mi plavajo v davnih zgodovinskih časih, gda je te naš lepi panonski kraj v sloboščini obimao naše Slovenske očake od Donave do Drave v Slovenskoj državi Kocela i Pribine. A sloboščino nam je zatrla nemila zgodovina,— samo spomin na njo nam je ostao pa žela po njej. A ta žela neje bila mrtvo zrno, ka! življenja se je vtelovila v njoj: ta klica je pognala i sunce zlate sloboščine nam je pali zasijalo pred petimi leti. Pa prišla je ta sloboščina ravno po tistoj poti, po šteroj ste blagovolili, ví, g. minister, priti v našo srdino. Odletele so, najmre naše žele, srčne žele, vroče, domoljübne, s suzami i s krvjov namočene žele prek Mőre k brátom — i vračale so se z slo-boščinov nazaj. To našo sloboščino ste ví, g. minister, z novov železnicov zapečatili. Stara železnica od M. Sobote gor — je prinašala nam panonskim Slovencom narodno smrt, — nova od, M. Sobote dol — nam pa prinaša narodno zdravje i življenje. Pa s tem še kulturni i gospodarski napredek. — Pri pogledi teh dobrot nam čüt globoke zahvalnosti napuni srce do tiste države, štera nam je to železnico poklonila i do vseh tistih činitelov, predvsem do gg. bivših ministrov za promet, ki so nam jo v njenom imeni gradili, dogradili med njimi do vas, g. minister, ki ste vnogo mojih Prošenj na njeni hasek poslühnoli i ki ste nam jo zdaj izročili. V imeni vsega prekmurskoga ljüdstva, posebno še dolnjelendavskoga okraja izrazim našo Zahvalnost s tov obljübov: Prekmursko ljüdstvo bo iz celoga srca ljübilo svojo dobrotnico, lepo sküpno domovino Srbov, Hrvatov i Slovencov. Bog Vas živi! NEDELA. Začüje se glas trobente, grobovi se odprejo, mrtvi stanejo, nebo i zemla se strosita i v obakaj neba pride On, ki bo od vsega proso račun, ki bo plačüvao i kaštigao. To se zgodi na tisti strašni den, gda nebo i zemla premineta, sinovi toga sveta pa bodo šli na sodbo, da dajo račun od svojega živlenja. Te se zberemo vsi: stari, mladi, bogati, sirmaški, dobri, hüdobni i bomo čakali na svoj delež. Straj i trepet nas bo obdajao, gda zaglednemo Sina božega prihajati; stopao bo veličastno, v kraleskom oblačili. Prinaša knigo živlenja, v šteroj je zapisano vse, ka se je zgodilo od začetka sveta. V njoj so zabeležene vse tvoje misli, vsi božni, hüdobni naklepi, za štere si znao samo ti, ar te je bilo sram i straj jih povedati, tam so vknižena vsa tvoja grešna djanja, štera si včino v svojem živlenji. I ta kniga se te odpre, večni Sodnik bo šo od lista do lista i naznani vse tvoje skrivnosti, pokaže tvojo zamazanost pred celim človeštvom. Ali te ne bo sram? Ali ne boš trepetao od groze? Pa to še neje vse. Nazadnje se boži Sodnik zdigne, stegne svojo s cvekom prebodnjeno roko proti tebi i z grmečim glasom zapove: Poberi se spred mene, idi v večni ogenj, ki bo žgao tvoje grehe a jih nigdar ne zažge, ar se prezamazani. Tam boš trpo neznosne muke, šterim nigdar ne bo konca. Tam bo besno tüljenje i bolestno škripanje z zobmi. Glasi. Slovenska Krajina. V. Polana. Dnes 30. novembra, na 1 adventsko nedelo se vrši blagoslavlanje nove kat. cerkve, štero sta dve Polani z najvekše hvale vrednov gorečnostjov i požrtvovalnostjov po-dignole na čast Presladkomi Srci Jezušovomi. Brez vsega mrmranja, z veselim srcom je plačalo to siromaško ljüdstvo dvejezerodvesto koron od maloga plüga na to cerkev i svoj farov. Pa li pravijo, ka njim te penez nindri ne fali. — Za Srce Jezušovo, je blagoslovilo svoje častilce. — Pridite vsi: častilci Srca Jezušovoga k blagoslavljanji iz bližnjih i dalešnjih far. Blagoslavlanje se začne ob 10. Dobrovnik. Dobrovnička fara si je naročila tri zvone. Zlevani so V Ljubljani. Blagoslovljeni bodo 8. dec. Trnje. V noči od četrteka na petek 21. t. m. so neznani tatje odnesli Tkalec Mariji vso obleko, štero je mela v kleti. Tatje so okno , vtrgnoti i tak notri prišli. Odnešeno je: 3 pare moške obleke, 3 krščaki, 2 janki. 3 reklini i eden štrikani robec, vse vküp vredno nad 3000 Dinarov. . Črensovci. Odnešene so Kolenko Ivani vse kokoši, ostalo je samo pet jaric, — Zgrabite že ednok te tovaje, ki po noči ‘Čuvate. Tretjerednikom. Navuk za tretji red bo 8. dec. v Črensovcih popoldne ob 3. Po navuki je ponovitev obljübe svete čistosti, zatem pa shod voditelov i voditelic tretjega reda v segeštiji. Te shod bi se mogo dnes 30. nov. v nedelo vršiti, a prestaviti smo ga mogli zavolo blagoslavlanja cerkve v V. Polani. Vlak od M. Sobota v Ormoš vozi vsaki den. Ide z Ormoža 10 minut pred edennajstov vörov i pride v Soboto edno minuto pred tri-frtale na dve; iz Sobote v Ormož pa ide trifrtale na osem. Odtec ide dale do Pragerskoga. — Iz M. Sobote do Hodoša vozi vsaki den dvakrat ob polšestih i pet minut pred trifrtale na štiri. Z Hodoša eden ide nazaj 16 minut pred pol Osmo v i večer 5 minut pred 7 vörov. Gda se proga popolnoma v red postavi, bo vlak vozo trikrat na den iz Hodoša v Ormož i naprej. Martinišče. Vsakši vzgojni zavod more gojiti tüdi muziko pa pesmi tak cerkvene kak drüge. Pri tom pa trbe meti harmonij ino glasovir. Zato se obračamo na prijatele Martinišča ino dijakov sploh, da bi nam pomogli priti do kakšte maloga harmonija. Či što ma kakšega zavrženoga, ga damo popraviti. Naročnino plačajte dužniki. Zmislite si na delavce v tiskarnah. Tej živejo od naročnine. Ne odtegnite njim krüha. Več se ne more i ne sme čakati. Brezposelnost v Ameriki i Kanadi. Na milijone ljüdi je brez dela v Ameriki i Kanadi. Vnogi so se že vmorili zavolo glada i nagote. Iz Chicage nam pišejo naši Prekmurci, da je preveč teško za živeti zdaj v Ameriki t na jezere naših državljanov je brez dela v Kanadi. Ne trebe vervati agentom. Tem se ide za to, da procente v žep vteknejo, zatem so pa lehko vsi izseljenci od glada vkraj. Pazimo. Bratonci. Tü obdrži 30. novemkra Zaodvečara ob 2. drüštvo prekmurskih dobrovoljcov sestanek, na šterom se razdelijo vprašalne pole. (Pitanja zavolo bivše slüžbe. Vr.) Pridite vsi. — Predsedstvo. M. Sobota. Poštenoga šolskoga nadzornika, pravoga krščanskoga moža i vučitela A. Nežimo so demokratje Stirali i so nazaj pozvali na nadzorniški stolec g. Cvetka, ki ma med drügimi, i to žalostno zaslüženje, ka smo dobili pod njegovim nadzorništvom vučitelice z fóti-vaml V šole. M. Sobota. Vütro se začnejo v kat. cerkvi ob pol sedmih Vsakdenešnje sv. meše za gojence "Martinišča." V nedeljo i svetek mesto te meše bo dijaška meša za vse dijake ob 8. Državna borza dela pozavlje vse palerje naj do 15. dec. prinesejo sem potrdilo, če so delavcom vse izplačali po pogodbi. Ki ne prido ne smejo več nabirati delavcov Za delo. Delavci če kakšo tožbo majo, náj se tüdi tü javijo. Vužgali so hüdodelniki slamo g. kanonika Strausa v D. Lendavi. Kvara je več jezér dinarov. Tüdi naše domačine mečejo vő z slüžbe demokratje. Naša krščanska stranka je poslühnola naše prošnje i imenüvala za nadzornika domačina g. Kontlera. A Žerjavovi demokratje so tüdi toga vrgli z slüžbe. Zato mislimo, ka nieden pošteni Prekmurec ne da Votuma toj stranki, štera z nas žive i nas li preganja. M. Sobota. Jako je zamerilo naše mesto, zakaj ne je bio pozvani glavárov namestnik dr. Bratina, pošten dober uradnik k odprtji naše železnice. Znamo, ka zato, ar ne je demokrat ali Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Dionizij je obvezao rano i Siro pa spravo k zavesti, zapovedao je potom, da morajo betežnico püstiti popunoma pri miri. Siro je položila Fabijola v svojo lastno posteo i je sama verüstüvala pri njoj. Drügo jütro je prišeo zdravnik i našeo je Siro dosta bolšo. Gda sta bila sama, jo nagovori tak-le: "Drago dete, prinašam ti zdravnika, ki s samov svojov rečjov vse prenovi. Ali si pripravlena Njega sprejeti?" Sira je sklenola roki i odgovorila: „Iz vsega srca želem sprejeti Njega, šteroga samoga sam lübila, v šteroga sem vervala." „Ali ne v tvojem srci srda proti tistomi, ki te je razžalo ?“ „Njemi odpüščati, ki me je rano, neje trbelo, ar ga preveč lübim." „Povabi teda Gospoda v tvojo hišo, da, pride i te ozdravi i napuni s svojov miloščov!" Stopo je k stoli, vzeo falaček nebeske jestvine i njoj položo na jezik. Sprejeta daritev. Celi den so betežnici prav vesele misli punile srce. Gda njoj je Fabijola podala nekaj hrane, joj je s smehom pravila: "Zdravnik ti je dao prav čüdovito zdravilo, kak je videti!“ "Predraga moja gospa, istinsko ga je dao 1“ Fabijola se je nagnola k njoj i joj milo pravila: "Prosim te, ne imenüj me več tak, nego jaz bi tebe morala tak imenüvati.” I ponosna Rimlanka se je zahvalila za velkodüšno djanje svoje Slüžabnice i njoj je obečala, da jo oprosti. Sira se je nasmehnola i odgovorila, da je vči-nola le svojo dužnost.. Nato pa njoj je začnola praviti o svojoj veri, Kristuši, ki je za grešni svet vmro. Ki svet tak lübi, da je pripravlen tüdi grešnikom odpüstiti, če obžalüjejo svoje grehe. Dale te večer nesta govorili. Sira se je utvidila i zaspala, — Gda se je za nekaj časa prebüdila, vidi svojo gospodinjo ležati pri svojih nogaj. Gda se Rimlanka prebüdi, se splazi k svojoj posteli; mislila je, da je nihče neje zapazo. Drügo jütro je prišeo Dionizij. Sira ga prime za roko i pravi; „TÜ Vam zročam düšo, ki žele biti pouče-na v naših svetih istinaj i prerojena za večno živlenje.” Fabijola poklekne pred njim i njemi küšne roko, on pa njoj položi svojo desnico na glavo i pravi: „Le vesela bodi hči! — Ve nesi edina iz te hiše ! Že dugo je od toga, da sem pred smrtjov krsto Fabijovo ženo." Što bi popisao veselje obeh prijatelie, gda sta čüli, da je Fabijoina mati Vmrla kak krščenica. Fabijola se je začnola pripravlati na sveti krst i srčno želela, da bi že prišeo čas, da bi se dühovno prerodila. Naskori je napočo tüdi te den i postala je krščenica. Gda je prišla Fabijola domo od krsta, je bio prvi njeni Pozdrav, da je Siro prisrčno obrnola. Drügo jütro pokliče Sira Fabijolo k sebi i jo nagovori: . "Lüba moja sestra, ka včiniš, če te zapüstim? Bog mi je dao doživeti te presrečni den, zdaj pa me Čaka nekaj drügoga. Gda vmerjem, položi me k Nežinim nogam i potom moli za mene tak dugo, da pride iz jütrovoga nekši tühinec z veselim naznanilom. Naskori na to je v drüžbi Fabijole i Dio-nizija z znamenjom svetoga križa Vmrla. III. Zmaga. Tühinec iz jütrovoga. Mislimo si leto 318, teda petnajst let po Sirinoj smrti. Cerkev si je že odpomogla i se nanovo vredila i vtrdila. Preganjanje je preminolo. Če se toga leta bližamo Fabijolinoj zidani, videli, bomo na lepom nekdašnjom ogradi Čüdno spremembo ; puno kamenja navoženoga, cigla i marmornatih plosk. Konštancija, hči casarova je molila na Nežinom grobi i zadobite je zdravje, šterö je prosila; zato se je štela zdaj skazati hvaležno i je zapovedala nad njenim grobom zozidati lepo cerkev. Gda se je nekšega dne vračala Fabijola iz varaša stopi k njoj grobar iz Nežine katakombe i joj pravi: "Gospodična, dugo šte čakali na tühinca iz jütrovoga, zdaj mislim, da je prišeo." (Dale.) 30. novembra 1924. NOVINE 3 radikal, nego pošteni kristjan i dober državni nameščenec. Jamar (pokopič) iz Maribora, ar je pri razbojniškoj Orjuni, je dobo Povabilo, dr. Bratina, ki ma domačinko za ženo, ne. Na rovaš Koderov si to zapomlimo, ki je vrejüvao listo povabljencov, kak smo zvedili. Brez srca i brez pameti je navržena dohodnina v Prekmurji pri vnogih ljüdeh. Komi je niti teliko ne zraslo, ka bi pošteno mogo živeti, nazaj posejati, komi je küga pobrala živino z Štale, toča, miši zrnje na poli, tomi so se jezeri navrgli. — Občinski uradi naj zagovorijo svoje ljüdi. Naj pri davčnom oblastvi, pri cenilnoj komisiji očividne krivice povejo i dajo dačo znižati. Trebe prizivati. Človeki se srce joče, gda vidi, ka je sirotam, Štere še v toj zimi bose i nage hodijo, nemajo svoje hiže, majo pa drobno siromaško točno i golo dečico, navrženo na stotine dohodnine samo zato, ka so par belic, par piščanec küpile i zaslűžile pri kür joj i drügoj kügi samo za sol. — Gda proti tem krivicam glas zdignemo, Zednim Opominamo ljüdi, naj si naročijo pole vsako leto i javijo oblasti notri svoje dohodke i stroške. To se vzele naznani gda trebe. — Pa edno ešče Povemo ljüdem: gda se je šlo za volitev, v cenilno komisijo, ka bi si kmetje ednoga zastopnika zvolili, ki bi je brano proti krivičnoj dohodnini — neso šli volit. Trgovcom nese vnožalo iti i zvoliti g. Hartnera, kmetom se vnöžalo, zato je joj. Včimo se za bodočnost. Poštni auto bo nadale vozo med Sobotov i D. Lendavov, če ostane bar Polovica prometa, kak je dozdáj bio. Mali auto samo za pošto i ne Zednim za potnike, bo vozo tüdi na Goričko proti Sv. Jürji. ,,Če ščeš v nebesa, plačaj." Pod tem naslovom so demokratje v "M. Novinah" grdo napadnoli 10 naših kat. dühovnikov na Goričkom. Od ednoga so trdili, ka ma Judašov greh na vesti, ka odvezanje grehov i sveto prečiščavanje , za peneze deli. Ar ne povejo, šteri je kriv, so vsem desetim vzeli poštenje. Kat. dühovniki iz Goričkoga zahtevajo, naj povejo voditelje demokratske stranke, Što je te dühovnik ? A dozdaj neso meli kuraže to povedati, meli so pa demokratje kuražo v svojem listi 10 dühovnikov ogrizti. — Če bi "Novine" gda to pisale, ka eden prekmurski Sodnik za peneze krivo sodi, jeli ka bi vsi ovi sodniki zahtevali, povejte šteri je te, ka nam ne vzeme poštenja krivec, l meli bi prav. I »Novine" bi povedale njegovo ime, ar so poštene i poštenjaki so oni, ki so voditelje krščanske stranke. — Na to poštenost kak dugo mo ešče čakali pri demokratah ?! Bivši ministeri za kmetijstvo dr. Kulovec je poslühno prošnje narodnoga poslanca Kleklna: 1. dao je pod brojom 499 i 500. meseca augusta od toče prizadetim prekmurskim Občinam vagon kukorice i 15 jezero dinarov podpore, ta kukorica je zdaj prišeo; 2. za zatiranje mišje küge je dao tri jezero dinarov; (prje dano 4000 Din., sküpno je tak 7000 Din); 3. dao je slüžbo našemi domačemi živinozdravniki A. Mariči iz Ropoče; 4. kelko penez je mogo, je dao na böranje Möre, da se je delo naprej vršilo; 5. v rešitev je vzeo pritožbe za volo klavnic, prošnje da bobijo od küge prizadeti siromacje podporo, kmetje na fal intereš posojila, zadruge podporo itd. A ar je mogo za šest tjednov odstopiti, dovršiti to delo nese moglo. Podigno je tüdi v Grosupljah šolo za mlekamo, dao podporo za kmetijska predavanja po Sloveniji. Drügi v dugih letah neso telko včinoli, kak te dühovnik v par tjednah. Dobrovnik. Dne 23. novembra smo dobili 3 zvone za farno cerkev. V nedeljo ob 10 vöri so je pripeljali z velikov paradov Najprle jo šlo 41 konjenikov, na to dobronivško gasilno drüštvo v uniformi. Zdaj so vsaki zvon pelali s 4 konjami. Za njimi so šli gasilci iz Kobilja, za njimi pa 41 konjenikov. Potem pa ljüdstvo na stotine. Po vseh vesnicah na okrog so je pozdravljali z zvonenjem kak tüdi domači zvon. Pri cerkvi je pozdravila novo došle zvone Marica Kirišič deklica II. razr.: „Ka gučijo zvonovi?" Na to se vlč. g. župnik zahvalijo farnikom, za tak velečasten sprejem. — Na to se začela prediga i sv. meša. Zvonovi so bili na razstavi do večera pri cerkvi i tü odned so se odpelali v kapelico na cintori. — Blagoslovljeni bodo 8 dec t. I. na praznik "Nevtepeno poprijete bi. Divice Marije". Pridite vsi! Bo lepo! Uradna naznanila. Popüst na vožnji na železnici. Ministerstvo za promet (šče naš minister A. Sušnik) je na svetlo dalo novi pravilnik, šteri naznanja, štere osebe dobijo znižano vožnjo pri železnicah. Dobijo 1. uradniki 50%, popüsta, 2. kotrige njihove familije tüdi telko, a samo trikrat na leto 3. ravno takšo ugodnost vživajo vpokojeni uradniki i njihova familija, dovice i deca pokojnoga uradnika; 4. Strokovna, znanstvena, pridobitna i humanitarna drüštva 50% popüsta edno leto za potüvanje na letne drüštvene shode. Siromašni dijaki vseh javnih šol plačajo samo frtao karte k božiči, k vüzmi i kda idejo se vpišüvat v Šolo (ali mesto toga gda ido domo na konci šolskoga leta). Dijaki, ki neso Siromaški, dobijo 50% popüsta, gda se vpišejo v šolo i gda se povrnejo domo po končanom šolskom leti. — Invalidi majo popolnoma brezplačno vožnjo na državnih železnicah, gda se pošiljajo na zdravniški pregled, ali zavolo zdravljenja v bolnišnici, kopališča ali v ortopedske zavode. Morejo pa meti legitimacijo izdano od "udruženja vojnih invalidov" z fotografijov pa svedočanstvo, ka zaistino ido na Zdravljenje, kak je više povedano. Več pove od teh znižanih voznih cen Uradni List v 105. št. od 17. novembra. Politične drobnije. Kak pišejo i kak delajo "Murske Novine"? V 1. št. etak pišejo "Zvünski človek sodi njemu nepoznano, tuje ludstvo ravno po njegovi no-vinaj". "Dobre novine so naš najboljši vučitel. Ar ljübimo istino, nam je demagogija ali farbanje ljudstva tuje, nepoznano". Te reči, štere neso ni prekmurščina, ni pismena slovenščina, nego demokratska Cvetkova sečka pa njegovih pajdašov — so ne videz lepe, istinske — a nigdar ne vu vüstah demokratov. Če de nas svet po "Mürskih Novinah" sodo, štere med desetimi goričkimi kat. dühovniki na ednoga strašen, najvekši greh vržejo, pa ar nemajo poštene batrivnosti v sebi, ka bi povedale, šteri je to, vseh deset gospodov i njihove farnike osramotijo, Če de nas svet po pisanji te vnüče sodo, žalostna bi bila za nas za sodba. Jeli kak ljübijo istino, i kak nas na dobro včijo, gda nam peldo kažejo, kak naj potvorimo ednoga i s tem desetin) vzememo nedužno poštenje. Država. Smrt püšpeka dr. J. Langa. Prvoga novembra je vmro po dugom betegi dr. J. Lang v 67. leti svoje starosti. Od svojih mladih let do konca je živo v siromaštvi, ar je vse, ka je meo, razdelo med sirmake. — Betežen je bio na srci i beteg ga je proti konci že tak mantrao, da je mešüvao na svojem domi. Sprevod je bio velikanski. Na zadnjoj poti ga je sprevajalo prek 600 ljüdi; vojaške, svetna i cerkvene oblasti, med drügimi 6 püšpekov. Cerkvene obrede je opravo Zagrebečki nadpüšpek dr. Bauer. Domača politika. Pogodba z Grčkov, štera je vezala našo državo k Grčkoj, je pretekla Novi francozki poslanik v našoj državi je Grenard. Ka je pravo Pašič Davidoviči ? "Posküsim s silov (ne z pravicov. Vr.) vladati to državo. Če ne bodo šteli (najmre Horvatje i Slovenci. Vr.) naj ido." Demokratom se ne smilimo. Žerjavov list "Slov. Narod" piše, ka bi Srbi mogli proti nam že v začetki bole ostro nastopiti. To teliko pomeni, ka dača, ki jo plačüjemo i drüge krivice, štere trpimo, so Premale. Jeli, ka verjete to? — To pa veste, dragi pristaši, ka "M. Novine" nedo vüpale popisati, ka njuv brat "Slov. Narod" piše, ar te niti edne kruglice ne dobijo pri volitvah demokrati. Ne sme se uradnik premestiti brez greha proti zakoni. Tak pove uradniški zakon sam v 224. i 71 čl. šteroga so skovali sami demokratje i radikali. I zdaj oni so prvi, ki gazijo te zakon. Proti tomi zakoni naši ministri niedne premestitve neso včinoli, na stotine pa Pribičevič —Žerjavovci. Ništerne poštene krščanske familije so s tem ščista vničili. Na priliko vučitela Štruklja, ki je 24 let bio na ednom mesti poleg Ljubljane na Viči i ma sedmero dece, so samo zato premestili, ar je dober krščanski mož. I premestili so ga v edno ves, odket nikak neje mogoči po- šiljati svoje dece v gimnazijo, ar je siromak. Pa keliko takših aldovov. Na mesto teh starih, dobrih vučitelov pa dajo demokratje imenüvati mlade sokole, ki niti izpita nemajo. Na državni savet je Šla pritožba, ki bo te krive premestitve razveljavila. Dva govora v Belgradi. Davidovič je govoro, da se z Horvati i Slovenci moro z Srbi sporazumeti, da bodo vsi trije narodi meli edne — iste pravice — Pašičov namestnik Trifkovič je pa trdio, ka te pravice že majo i ka dozdajšnja srbska nadvlada mora östati. Državo je oropala nad 35 jezero dinarov demokratska "učiteljska tiskarna" v Ljubljani, ar je proti zakoni pod uradnim pečatom poštnine prosto pošiljala razne reči demokratom. I tej državni roparje, voditelje Sokolov dajo premeščati zdaj naše krščanske vučitele. Seje državnoga odbora. Državni odbor je določo 314 poslancov za te volitve, ar smo po določitvi mej v Dalmaciji i v metoviškom okrožji pridobili prebivalce. Zdaj smo jih meli 312. — Dr. Hohnjec je zahtevao, da se število poslancov določi po najnovejšem ljüdskom štetji. A radikali i demokrati so naše preglasali i sprejeli, ka se po ljüdskom štetji iz leta 1910. določi število poslancov. Tak se ešče mrtvi računajo iz Srbije i Čarne Gore i dobi Srbija 20 poslancov več, kak njoj ide. Tüdi so šteli vladni poslanci samo srbske sodnike voliti za predsednike glavnih volilnih odborov, a naši so to preprečili. Zaprli so poslanca dr. Pernera v Zagrebi ar se je nekaj sporeko z policijov. Ar poslance brani immuniteta do novih volitev, je Radičeva stranka vložila protest pri parlamentarnom predsedniki Jovanoviči. Ceste v zimi ščejo popravljati. Pašič— Pribičevič—Žerjavova vlada je sklenila, da potroši 25 milijon dinarov na popravlanje ceste Beograd—Soka Kotorska. Vsako dete lehko razmi, ka se zdaj nemore delati poti, gda kaplje Sneg, nego ka de se za te peneze drüga pot delala: do demokratskih i radikalnih škrinjic. Višji državni računski urad glavna kontrola je vladin sklep od teh 25 milijon Din. razveljavila. Ali finančni minister, kak novine pišejo, je pa dao izjavo, ka li potroši te peneze. Vojska je že vse potrošila, ka njoj je bilo v parlamenti zglasano. I to je strašna Šuma dvejezero miljonov dinarov. Penez se zapravla, ar razni liferantje vladne stranke majo grozovitne dohodke pri vojnih naročilah. Novine pišejo, da je glavni liferant Pašičov sin Rade. Ka je priznala Radičova stranka i ka ie podpisao sam Radič tüdi? Dobro pazite! Davidovič je izjavo v Belgradi na javnom shodi, da je Radič vse mogoče včino, da se morejo sporazumeti Horvati s Srbi. On je celo odstopo od svojega programa, od republike. Eto je podpisao : 1. Jugoslavija je edinstvena držáva; 2. naj ostane kraljevina kak je Angleška, i ob 3. da smo po krvi eden narod Srbi, Horvati i Slovenci. S tem je vse tisto zakopano, ka je Radičova stranka dozdaj glasila. Pa to je samo tistim novina, ki Radiča neso poznali. Ki so ga poznan, so ga že davno obsodili kak veri i blaženstvi naroda sovražnoga i samo svoj hasek iskajočega hujskača. Ešče več zvedite. Svetovna politika. Smrtno nevarno je ranjen grčki poslanik v Parizi. Strelo ga je eden Grk. Policija je napadalca zaprla. Koroško so Talijani spraznili. Iz zadnjega zasedenoga ozemlja so odišli. Češko. Pri poračunskoj razpravi so zapüstile parlament nemška, madjarska i Slovaška krščanska stranka. — Železniško prometna pogodba z Italijov je podpisana. Romunija. Romuni zapirajo kat. verske šole, celo šolske sestre odtiravajo. Törki se navčili od Francozov. Törki so zaprli vse krščanske šole. Štirinajsetjezero dece je brez včenja. Se zna, da dosta francozke dece, šterih starišje so na Törskom naseljeni. Pa to so se Törki od Francozov navčili, ki so tüdi zaprli krščanske šole, pa prepovedali celo v šoli imenüvati Boga. Zdaj na lastnoj deci vidijo žalosten sad svoje, protikrščanske politike. Austrija. Novo vlado je Sestavo dr. Rudolf Ramek, zvezni kancelar, pristaš krščanske socialne stranke, ki je za autonomijo pokrajin. Egipt. Angleškoga vojaškoga poveljnika generala Leestacka so domačini Arabci napadnoli i vmorili. Vzrok je političen. Sovražijo Angleže, od šterih se ščejo popolnoma osloboditi. Angleške ladje se pripravljajo, da pridejo zavolo toga v Sudana, da pokorijo Egipt. Španjolsko. Arabci so v Maroki natukli Španjolce, doma je pa revolucija. 200 vojakov je vlada dala zaprti. Anglija. Vlada je ruskoj boljševiškoj naznanila, da ne more sprejeti pogodbe, štero njoj je ta predložila i ostro prepove vsako širjenje boljševizma v Angliji, 4 NOVINE 30. novembra 1924. Dežela pijancov je Finska. Uradna štatistika pravi, da so v zadnjih devetih mesecaj zavolo pijanosti obsodili 48,034 oseb; ar ma Finska 3.400,000 ljüdi, vidimo, da je bio vsaki 23. Finec obsojen zavolo pijanosti. — Ka alkohol napravi. Ljüdi podivja, jih spremeni v tovaje, razbojnike itd. i jih spravla pred sodišča i potom v vozo. Prekmurski dijak. Okrožnica članom "Zavednosti". Človeštvo preživlja v sedanji dobi katastrofalno krizo, ki ga pripelje do sramotnega pogina, ako se pravočasno ne zave v kaki nevarnosti, da je in ne stori potrebnih korakov, da se ji izogne. Kakor rdeča nit se vleče skoz vse sloje, vse narode materialistični duh 20. stoletja in širi kraljestvo krivičnega mamona. Ta zli moderni duh prepleta versko, moralno, gospodarsko življenje posameznikov in politično življenje vseh narodov. Pod mamljivim geslom svobodne misli preplavlja svet in mori v človeških srcih pravo svobodo, resnično prostost, ki jo daje človeku svobodna volja, ki mu jo narekuje vest. V človeku ubija teženje po višjih dobrinah in ga naredi sužnja umazanili strasti. Zemeljske dobrine, telesna naslada, obo-ževanje počutnosti postaja od dne do dne bolj predmet človeškega teženja; za pridobivanje teh uporablja Vse svoje sile, čutne in duševne zmožnosti, pozabilja pa pri tem na svoj višji poklic, na svoj končni smoter; na srečo, ki ni od tega sveta, temveč v kraljestvu. kojega član postane šele po smrti. Ideja Boga izginja, vedno bolj in bolj jo izpodrinja kult svetnega mamona; oboževanje lastnega "ego", ki je vreden vseh žrtev, celo večjih, kakor Oni, ki je pravi gospodar vsega stvarstva; ki je najvišje bitje, neodvisno od naravnih in nadnaravnih zakonov, ki je najvišji in edino pravi zakonodajalec, ker je edini abso-lutni s presojevalec dobrega in hudega, edini upravičeni plačnik in kaznovalec. j Nevera je zavladala svet; zanikanje najvišjega bitja, ki je absolutno neskončno, popolnoma neodvisno, vzvišeno nad vsa druga bitja, ker ta imajo svoj začetek od njega in po njem in radi njega. Tega moderni svet noče priznati, ker hoče biti sam gospodar. Imeti hoče češčenje, zato Boga ne pripusti. Boga ni, vera je smešnost, pravi moderni svet. To je načelo, to je glavna resnica, ki naj jo sprejme vsak, ki naj preplavi ves svet, ki naj odmeva od vzhoda do zapada, preplete srca vseh. To resnico povdarjajo moderni apoštoli, ki se izdajajo za rešitelje ljudstva, ki glasijo, da prinašajo s svojo "svobodno mislijo" luč, ki prežene temoto, zasljepljenost verskih bajk. Poslužujejo se ved, laži znanosti, katerih vsaka stran, vsaka beseda priča o sovraštvu do Boga, ki se kaže zlasti v tem, da ga zanikajo, ga s svojim umazanim pisanjem in argumentiranjem blatijo in mu odrekajo možnost bivanja. In s tem evangelijem "prosvitlenost", s to resnico .luči* gredo med narod, ki v svoji preprostosti živi in se giblje v Bogu, ki diha v svetem strahu pred pricujočnostjo božjo. S svojo "lučjo" mu za-temnjujejo razum, da več ne spoznava prave resnice, slabijo mu voljo, da se več ne more zoperstavljati hudemu, dá nima zmožnosti premagati zla, temveč se vda najnižjim strastem, ki ponižujejo človeško dostojanstvo in polagoma uničijo vse duševne in fizične zmožnosti in človeka pahnejo v najsramotnejšo sužnjost niz-kotne pokornosti. Tudi mladini ne prizanesejo. Kako tudi ? Saj bo vendar ona nositeljica njihovih idej ,ko njih več ne bo! Ona, — po njihovi luči razsvetljena mladina, — bo nadaljevala boj zoper Boga i zoper bojevnike Kristusove. Zato pa mladini posvečajo največ pozornosti. Mlada srca polnijo z zaničevanjem verskih resnic, z zasmehovanjem vsega svetega i pobož-nega. I njihov trud rodi obilen sad. Seme je padlo na ugodna tla, je vzklilo i pomorilo vsa nežna čustva, vsak Čut pobožnosti i spoštovanja do večnih resnic. Moderni duh je pomoril v njih vse, kar je nežno, nekako vzišeno nad tvarnim svetom, nad mesenimi nasladami i jih spremenil v umazan brlog živalskih strasti. I ta mladina naj bo rešitelj ljudstva, nositeljica narodne ideje! Ali se zavedamo, kaj to pomeni? Premislimo li, kam nas to privede? Ali čutimo, da nam zija nasproti pogin, ki nas pahne v časno morda tudi večno nesrečo? Sedaj je naš čas. Prišel je trenutek, ko se moramo dvigniti — bolj ko kdaj poprej i se postaviti v bran za svoje ideale; boriti i se za. zveličavna krščanska načela, ki so edina v stanu, Prinesti svetu odrešenje, dvigniti Človeštvo do prave sreče. Prisegli smo zvestobo. Nebo je slišalo našo obljubo, naš bojni klic je odmeval do nebeških višav. "Z Bogom za narod" je odjeknil v srcu vseh. Praznik je bil dan prisege, sedaj pa je čas boja; silne borbe za naša načela. Ta boj zahteva moči, sloge, skupnega nastopa vseh. Kajti v skupnem nastopu je moč, ki je ne premaga nobena sovražna sila. Zato na plani! Po-grabimo orožje vere, meč krščanskih resnic, ščit svojih načel i zmaga bo naša! Fr. Kolenc, predsednik. Gospodarstvo. 1. Zrnje. V Novom Sadi: 100 kg. pšenice 330 Din., ,, žita 300 " ,, ovsa 250 ,, kukorice 280 ,, 2. Meso: govedina: teletina: svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29, D. 28—32 D. v Ljubljani „ 21—23 D. 27— 29 D. 27- 30 D. 3. Krma. Sena m. 90—125 D., slame m. 70— 100 D; Zagrebečka borza dne 27. novembra -1924. Amerikanski dolar, 1 dolar K 268 50 Austrijska krona, 100 K K —.36 Ceho-Slov. krona, 1K K 8 20 20 kronski zlat K 1100 Francoski frank 1 frank K 14-54 Madjar. K 100 (nova em) K —36 Švic. fran., 1 fr. K 63 24 Talijanske litre, 1 ■ lira - ■ K Í2 — Zürich; Dinar 100 Din. Sv. frcs 7*55 Pošta. Pozdravlam té... I rimi slabi i ritmika Misli so lepe, a odete so v cotav kaput. Drügoč njim bolšega zašijte, M. D. Bakovci.. Pozno prišlo. Pa takši oglasi se protivijo dühi našega lista, zato se i jako previdno sprejmajo. Johan Talijan i Balaško Marija. Steelton 551. Buza Mo. Naznanite mi, gde je küpljeno tisto sveto Pismo, jeli je z Ljubljane ali je pa biblia z Pešte? Staro sv. Pismo, ne vem če bo več zadobiti v Ljubljani. "Večna molitev" kniga se dobi, ali odpišite, v kakšoj vezavi jo ščete meti. Cene so. različne. - Bogojanska cerkev bi se 1. 1925. mela zidati. Pitajte g. plebanoša bogojanskoga, oni vam stalno . naznanijo. V. B. Križevci. Kak naznanili, tak bilo povedano. Gotovo nese ešče mesto spraznilo, ali pa nove politične prilike zavlačüjejo rešitev. MALI OGLASI K odaji je en biliárd pa trije okrogli marmornatni stoli. Zglasite se pri A. Huber gostilničari v Beltincih. Sreča za Amerikance Dvoje fajno po-I sestvo je na odajo. Edno 10— 15 oralov, drügo 25—30 oralov veliki. Stoji na lepoj ravnici. Celi inventar (živina, Pohištvo itd.) se zraven oda. l Zemlja najbolša! Dobri travniki, log i gorice! 1 Zglasite se pri Toplak Štefani v Drobtincihj (Protzkersdorf) št. 8. p. Apače. Po čüdovito nizkih cenah se dobi toplo zimsko perilo za moške i ženske v trgovini Rado Polak v Ormoži. Porhati, zimska süknja, štrikani robci štrikane robače (srakice) za odraščene i deco, rokavice, nogavice dobiš najceneje pri Rado Polak Ormož, Amerikanci! Oda se lepo posestvo z celim inventarom. Kraj je lepi. Poizve se v Gerlincih št. 4. Proda se krčma na poti Dolgavas i Dobrovnik (Hidvég) z obstoječov zidinov vred. Ali se v arendo da. Horvath Jožef lastnik, Hidveg, p. D. Lendava. Eladó vendéglő. Hosszufalu-Dobronoki postauton Hidvégen egy jőmenetelü vendéglő melléképületekkel együtt, örökáron eladó, esetleg bérbeadó. Horváth Jozsef tulajdonos, Hidvég, posta D. Lendava. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Velikanska sreča za nas je nova. železnica v Ormož. Zdaj bomo meli po ceni obleke, zimsko perilo, porhate, različno platno, štrikane robce, štrikane robače vseh vrst, sploh vse potrebčine, platnino, začimbe i vsakoga kratkoga blaga. I zakaj? Záto, ka ma trgovec RADO POLLAK v Ormož veliko zalogo vseh teh reči i odava iste naravnost po smešno nizkih cenah. - Ne zamüdite i se sami prepričajte: KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica : „S1LV AR“. Ljutomer, Stari trg 47. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami V Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. Cerkvi ino pošte. dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.