PoStniiui pintami v gotovini	mmm	Cena	Bin	V~
Slcumskl dum
Stev. 30
V ftiibliniu, e. februarja 1936
fdo t
Italijanski generalni štab mezliino priprnuljn nove nalete
Nov mcbilizaciiski naletu Jtalill
lošUtovski svet odioiU izvajati trojne napiti
Rim, t>. februarja. Tp. Po vesteh, ki so se zaradi indiskretnosti nekaterih činiteljev razširile iz merodajnih krogov, pretresa vrhovni svet za državno obrambo nov mobilizacijski načrt. Ta mobilizacijski načrt je bil izdelan v zvezi z zadnjimi dogodki v svetovni politiki. Njegova glavna vsebina je, da je treba v primeru potrebe mobilizirati 10 letnikov. Ce bi sc pokazalo, da je zaradi zadnje napetosti v Evropi potrebno, se bo mobilizacija takoj izvedla. Takoj ob prvem pojavu nevarnosti namerava Mussolini poklicati v domovino maršala Badoglia in mu poveriti organizacijo obrambe doma. V tem slučaju bi za vrhovnega poveljnika italijanskih vojnih sil v Abe-siniji bil imenovan general Ago.
KcUkc pniolcla ima ]talila?
Ženeva, 6. febr. Tp. Odbor za petrolejsko Vprašanje je včeraj nadaljeval svoje delo. Strokovnjaki, ki spadajo v ta odbor, se niso bavili z nobenimi političnimi vprašanji, marveč so zgolj ugotavljali, koliko petroleja ima Italija trenutno. Po statistiki uvoza v zadnjih mesecih so ugotovili, da ima Italija trenutno v zalogi 1 milijon ton petroleja, znano pa je, da znaša vsa potreba letno za industrijo, za vojsko in za mornarico okrog milijon in pol tone petroleja. Iz tega je razvidno, da Italija vzdrži petrolejsko zaporo brez ikode lahko najmanj 7—8 mesecev. Vrhtega prihajajo v Italijo dan za dnem novi parniki z nafto in bencinom ter je italijanska vlada prav zadnje dhi kupila 13 cisterskih ladij, po večini v skandinavskih državah. Te ladje so takoj odposlali v Ameriko, kjer bodo vkrcale petrolej in ga kar najhitreje odpeljale domov. Italija ta petrolej naroča pri tako
zvanih drugorazrednih petrolejskih družbah, ker velike monopolske družbe nočejo odkrito nastopiti proti sankcijskim ukrepom svojih vlad.
71andin ima nov natri
London, 6. febr. Včerajšnji listi poročajo iz Pariza, da ni res, da bi francoski zunanji minister Flandin pripravljal nov načrt za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora. Na zadnjem sestanku v Londonu sta se Eden in Flandin popolnoma ujemala v tem, da je nov predlog za tako rešitev brezpredmeten in nekoristen. Mogel bi celo mednarodnemu položaju škoditi. Eden je v parlamentu na vprašanje nekega poslanca o tej zadevi odgovoril, da. angleška vlada trenutno ne sodeluje v nikakih razgovorih te vrste in se ne bavi s vprašanjem o mirni rešitvi italijansko-abesinskega spora.
Se|a fa&istovskegn sveta
Rim, 6. februarja. Veliki fašistovski svet jc na svoji odločilni seji, katero je z napetostjo pričakoval ves svet, pustil ob strani vsa vprašanja in se posvetil samo sankcijam. Italija je s teni, da je začela z oboroženo akcijo proti Abesiniji, prišla v odprt spor z Društvom narodov. Zdaj za Italijo ni druge poti, kakor da se po tolikih žrtvah podredi odlokom Društva narodov in v najboljšem slučaju doseže kompromisno rešitev italijansko-abesinskega spora, ali pa, da se ne ozira na evropsko politiko in skuša svoje doseči z orožjem. Fašistovski svet je povdaril, da Italija svoje odločitve ne bo spremenila in bo vojaško akcijo v Abesiniji nadaljevala kljub nasprot-tvu vsega sveta. Fašistovski svet je v tej svoji odločitvi bil popolnoma složen.
Službeno obvestilo
Rim, 6. februarja. Seja je trajala od 10—12.30.
O	njej je bil izdan komunike, v katerem fašistovski svet ugotavlja, da je država ob koncu tretjega meseca sankcij popolnoma urejena in mirna in da gre italijanskemu narodu veliko priznanje za vzorno vztrajnost, s katero se je zbral ves okrog fašistovske sekire. Fašistovski svet je določil tudi ukrepe za protiakcijo v primeru, če bo Evropa sankcijc opustila. Na predlog ministra za trgovino so odobrili, da je treba smatrati po fašistovskem nauku inozemsko trgovino in izmeno balaga za funkcijo javnega interesa, ki mora biti podvržena direktnemu nadzorstvu države.
Qrti|n - nimf. kolcnila
Atene, f>. februarja. Atenski lisi »Eftera Gnoni« prinaša razgovor svojega rimskega dopisnika z Mussolinijem, v katerem Mussolini zavzema stališče do nevarnosti angleške politike na Sredozemlju. V tem razgovoru pravi predsednik italijanske vlade: »Grška je sklenila z Italijo prijateljski dogovor, pa se je vendar odločila za ženevski ideal. Grčija se je zapisala angleškemu imperializmu in ni danes nič drugega več kakor angleška kolonija. Lahko bi sc bila branila, pa tega ni naredila, marveč je sopodpisala sankcije. Ne maram se vtikati v zunanjo politiko kake države, toda spomniti moram Grčijo, da so njen?, pristanišča zelo blizu našim. Ne nameravam začenjati nobene nove vojne. Dovolj je ta edina. Vendar resno motrim angleška taktična gibanja, ki pripravljajo vojno. Če ta vojna izbruhni. bo Grška prišla v dokaj neugoden položaj.
Radi pretrganih telefonskih zvez iz Belgrad« nismo mogli dobiti nikakih poročil.
Snet it dogodkih
Smrt pod otokom
Iz Berlina. Včeraj je lokalni vlak povozil pri Staackenu na Brandenburškeni dva oficirja, enega podnarednika in enega desetnika, ki so po vojaški vaji hoteli čez železniško progo. Tedaj pa jc privozil lokalni vlak. Oba oficirja in desetnik so ostali na mestu mrtvi, narednik pa je hudo ranjen.
Vihar# vsepovsod
Iz Toki j a. Zaradi viharja nad 100 parnikov ni moglo iz japonskih pristanišč- Usoda mnogih ribarskih ladij je negotova.
Denar še ni šteta
Iz New Yorka. Tukaj je izvršil samomot Jerom Strauss, sin znanega newyorškega multi-milijonarja, lastnika mnogoštevilnih velikih trgovin v Brooklynu, na ta način, da se je vrgel pod vlak.
Po eksplceill v Bacilu
Iz Rima. Umrli sta še dve osebi, ki sta bili ranjeni o priliki eksplozije v tovarni kemičnih proizvodov v Bariju. Na la način je število žrtev katastrofe doseglo 16 mrtvih, stanje ostalih 11 ranjencev pa je nespremenjeno. Preiskava o vzrokih nesreče se nadaljuje.
Stavku...
Iz Varšave. Obe tipografski organizaciji sta sklenili objaviti stavko. Stavka se je začela včeraj dopoldne. Ce v zadnjem trenutku ni prišlo de sporazuma, potem večerni listi niso več izšli-
Jugoslovan ubil hitlerjevskega voditelja
Nov abesinski poveljnik na lužni fronti
Davos, b. februarja. Sinoči je bil v svojem stanovanju ubit vodja švicarskih narodnih socialistov Wi11helm Gustloff. Bil je ubit v trenutku, ko je njegova žena pripeljala v sobo atentatorja, da ga predstavi svojemu soprogu. Atentator je potegnil revolver in brez besede sprožil nekaj strelov, ki so Gust-loffa na tnestu ubili do smrti. Atentator sc je sam prijavil policiji in je jugoslovanski državljan. Piše se David Frankfurter. Ta umor je v zvezi s silovito časopisno kampanjo švicarskih levičarjev, komunistov in socialnih demokratov, ki so zadnje čase naravnost sipali žveplo na Nemčijo ter na hitlerjevsko organizacijo v Švici. študent Frankfurter je pri prvem zaslišanju izjavil, da nima nobenih sokrivcev, ampak je delo izvršil popolnoma iz lastnega nagiba kot protest proti narodno-socialističnemu režimu v Nemčiji- Frankfurter je Jud, njegov oče ic rabin v nekem banatskem mestu. V Davos je prišel iz Berna, kjer študira medicino zgolj z namenom, da ubije Gustloffa. Dejal je, da jc svoje delo izvršil premišljeno in brez kakih osebnih razlogov. Odločil se je zato že pred tremi tedni in ni član nobene politične organizacije. Edini nagib za njegovo dejanje je bil, ker mrzi današnji režim v Nemčiji. Dejal je dobesedno: »Ubil sem ga, ker sem Jud«.
Hitlerjevv svžnl|e
Nemški državni kancler Hitler jc Gustloffovi ženi poslal sožalno brzojavko naslednje vsebine: »V imenu nemškega naroda vam izražam iskreno sočutje zaradi težke izgube, ki vas je zadelat. V Berlinu jc atentat izzval silovito ogorčenje. Med berlinskimi židi vlada velik strah in beže iz mesta, ker se boje represalij, ki bodo gotovo sledile.
Kdo |e atentator
Frankfurterjcv oče jc rabin v Vinkovcih. David sam je že od mladosti bolehal na kostni jetiki. Zaradi tega je bil tihega značaja in je veljal za čudaka. Kazal je tudi znake abnormalnosti To zaradi tega, ker je prestal težko operacijo na glavi. Verjetno je, da je dejanje izvršil v trenutku duševne zmedenosti. Lahko pa je tudi, da so njegovo sedanje čudno duševno stanje izkoristile nekatere politčne organizacije, ki so proti sedanjemu režimu v Švici. Nemški listi so zaceli s silovito kaiiijjanjo tako proti švicarski vladi, ki jo delajo za atentat odgovorno, kakor proti judom, kaetrim je atentator pripadal.
Bolgarija in balkanske države
Pariz, 5. febr. Vse zanimanje se v Parizu posveča še vedno razgovorom, ki jih imajo med seboj državniki držav na Balkanu in pa Romunije ob sodelovanju francoske vlade, kakor tudi ob sodelovanju angleškega zunanjega ministra, v prvi vrsti pa razgovori, ki jih vodijo romunski kralj Karol, bolgarski kralj Boris in jugoslovanski namestnik Pavle. Jedro teh razgovorov je ostvaritev stremljenja, za katero se je v največji meri zavzela angleška vlada, ki hoče med državami balkanskega sporazuma in Romunijo na eni strani ter Bolgarijo na drugi strani odstraniti vse ovire, zaradi katerih Bolgarija doslej še ni pristopila k balkanskemu paktu.
O vseh razgovorih obvešča francoski zunanji minister Flandin angleško vlado, s čemer se potrjuje sprememba smeri angleške zunanje politike, ki je zavzela do balkanskih držav povsem drugačno stališče in prišla do prepričanja, da sta ta pakt in pa sredozemski pakt glavna stebra miru in stalnosti v Evropi. Zaenkrat pa je bilo z dnevnega reda odstavljeno vprašanje podonavskega pakta in to največ zaradi Italije, ki zaradi svoje zaposlenosti na drugem mestu ne more temu vprašanju posvečati dovoli pažnje.
Francoski zunanji minister Flandin pa ima pri teh razgovorih še neko drugo važno nalogo, da namreč posreduje med avstrijskimi zastopniki in
Švedski kcal! pet HUleelu
Berlin, 6. februarja. Državni kancler Adolf Hitler je včeraj sprejel v privatnem obisku švedskega kralja Gustava, ki |X>tuje skozi Berlin na svoje vsakoletno zimovanjo na fracosko rivijero. Uradni komunikeji zatrjujejo, da je bil ta obisk zgolj prijaz-nostnega značaja, res pa je, da je bil v zvezi z zadnjimi ogorčenimi napadi švedskega liberalnega in levičarskega časopisja proti nemškemu režimu, švedski kralj je zaradi prijateljskih zvez, ki jih vladi obeh držav gojita, smatral za uniestno, da oficielno demantira vseilasove.
zastopniki držav Male antante za ustvaritev enotnega stališča, ki naj ga zavzame Mala antanta do nezavisnosti Avstrije.
Adflis Abeba, 6. febr. Rp. Z odlokom abesinske vlade je za novega vrhovnega poveljnika na južno-abesinski fronti imenovan dedžasraač Balča, dosedanji guverner sidamske pokrajine. Dedžas-mač Balča je bil še pred nedavnim v nemilosti pri negušu, ki je 1. 1928 stal odkrito na strani njegovih nasprotnikov. Šele pred nekttj meseci se je spet pojavil na cesarjevem dvoru v Addis Abebi. Njegovo rehabilitacijo je treba smatrati kot nov dokaz, da notranje-politični pomirjevalni poskusi neguša dobro uspevajo in da se notranji položaj v Abesiniji bliža dokončnemu pomirjenju.
Po današnjih poročilih posebnih dopisnikov s severnega bojišča je usoda Makale le vprašanje nekaj ur. Makale je dosedaj še zmeraj v italijanskih rokah, toda Italijani ga ne bodo mogli več
Brodolomci
Iz Buenos Airesa. Neki parnik jc pripeljal 12 brodolomcev s parnika »M i n i st ar • Vargas«. Obenem s tem parnikom je utonilo 19 oseb.
Za tlstost Jezika
Iz Rima. Italijanska kraljevska akademija jc začela priprave za izdelavo novega akademskega besednjaka italijanskega jezika. Besednjak bo imel skupaj pet knjig in bo zdaleč najboljši slovar italijanščine.
dolgo držati. V abesinskih krogih vlada prepričanje, da bodo Italijani Makalo vdrugič mnogo težje zavzeli, ker jo bodo Abesinci držali z vsemi silami. Težko bo pa to tudi zaradi tega, ker bodo z zavzetjem Makale abesinske čete začele divjo akcijo na vseh odsekih severne fronte. Hudi boji se vrše še naprej v okolici Adigrata, kjer sodelujejo čete rasa Sejuma. Po abesinskih vesteh je nekaj njihovih oddelkov že prekoračilo cesto, ki vodi iz Makale v Aduo. S tem so zelo ogrožene italijanske pozicije in zveze na severozahodnem delu tega področja. Italijanska uradna poročila pa govore ravno nasprotno ter vedo povedati samo, da na severu ni nič novega, na jugu pa general Graziani nemoteno in odločno prodira na sever proti Addis Abebi.
Ueemensku poeotilu
Kranjska gora-Ratece-Planira: —10, barometer se dviga, mirno, 40 cm pršiča. Smuka prav dobra.
Bistrica-Boli. je*eru: —2, jasno, vetrovno, snega 5 cm. Smuka neugodna.
DOni Ilirije v Planiti: —5, 30 etn pršiča na pol-meterski fiodlagi. Smuka idealna.
Kofce: —8, na 70 cm podlagi 40 cm pršiča. Jasno, smuka prav dobra.
Velika Planina: sneži, oblačno, burja, novega snega pol metra, sneg se prične pri Sv. Primožu Smuka prav dobra.
Marsejski proces
Aix el Provence. (3. febr. Včerajšnja razprava proti morilcem pokojnega kralja Aleksandra I. je vzbudila veliko zanimanje in privabila veliko tujih časnikarjev, vendar za tretjino manj kakor pri novemberskem zasedanju. Varnostni ukrepi so bili 'zelo |x>ostreni in ni mogel nihče brez legitimacije v dvorano. Na sodnišlki mizi so ležali predmeti, ki so v zvezi z umorom pokojnega vladarja. Velika pozornost je vladala zlasti glede novega zagovornika Saint-Aubana. Obtoženci so zopet skušali sabotirati razpravo s tem, da ne razumejo tolmačev,
jiozneje pa so začeli izpovedovati |x> vprašanjih, ki jim jih je stavil predsednik sodišča. Najprej je izpovedal Mio K ral, kako je odšel iz Jugoslavije preko Avstrije na Madjarsko in je zanikal izpovedi iz prvega zasedanja. Govoril je o Janka Pusti in o atentatih v Zagrebu ter izpovedal, da je leta 1033 v marcu vstopil v organizacijo teroristov. Povedal je, da je šel na Janko Pusto zato, ker je smatral, da je do lega prisiljen, kakor so bili tudi #»i drugi obtoženci, ki so živeli tam. Zanikal pa je vse, kar se nanaša glede vojaških vaj na Janka
Pusti in glede vodstva. Prav tako je zanikal tudi, da bi imel kako zvezo s prevratnimi tiskovinami in brošurami in se sploh zelo trdovratno obnašal do sodnikov. Odločno je zanikal, da bi njihova organizacija izvedela, kdaj bo njihov kralj odšel v Francijo in da bi za to odločili tri teroriste za umor. Pozneje je priznal, da je vedel, da potuje kralj Aleksander v Francijo in da je imel celo zbirko ponarejenih potnih listov. Vse to in tudi denar da mu je dal neki neznan človek, ki jim je povedal tudi geslo za razpoz.navanje. Govoril je, kako so prišli v Parizu do novih fx>tnih listov in kako so hodili okrog v spremstvu Kvaternika. Proces se bo nadaljeval.
— <:
1
Sodišče v Aix-en-Provence: Morilca Kralj in Raji«
Knez Pode v Parizu
Pariz, 6. febr. A A. Meri drugimi zelo laskavimi članki o bivanju kneza namestnika Pavla v Parizu moramo omeniti članek radikalnosociali-stičnega glasila »Ere nouvelle«. Govoreč o diplomatskih razgovorih list navaja po vrsti vse visoke osebnosti, ki so prišle iz Londona v Pariz in pravi:
Prižel je tudi knez namestnik Pavle, ki je v Londonu očividno igral odločilno vlogo, ko je obračal pozornosl na nekatere nevarne strani načrta o restavraciji Habsburžanov v sedanjem tre-notku. -»Ere Nouvelle«' nadaljuje, da je knez namestnik končal svoje študije na angleških vseučiliščih, dolgo je živel v Parizu in pariške umetnostne in zgodovinske zakladnice nimajo zanj nobene tajne več. On ima najzvestejše prijatelje v najvišjih krogih angleške in francoske družbe,
tem zvezam pa se še pridružujejo zelo ozke zveze sorodstva z angleško kraljevsko družino. Ni nobena tajnost, piše dalje »Ere nouvelle;., da so moramo o gotovi meri zahvaliti knezu namestniku Pavlu, da je angleška politika v srednji Evropi postala aktivnejša. Njegovi včerajšnji razgovori s Flapdinom, Paulom Boncourom, Politisom in kraljem Karlom, gotovo niso bili nič manj važni od onih, ki jih je imel z Edvardom Vlil. in Edenom«.
Ta članek je izšel pod naslovom: Habsburžani so knock out. V njem se nadalje trdi, da so madžarski revizionisti in avstrijski legilimisti izgubili v Londonu vse, kar so si z dolgoletno propagando pridobili med najuglednejšimi krogi londonske družbe.
Anketa	o	dvigu
V Austtifi be plebiscit
n same, U preneha teror Iz Nemil|e
Budimpešta, 6. febr. Včerajšnji budimpeštanski »Pesti naplo« prinaša razgovor svojega dopisnika z avstrijskim podkanclerjem knezom Starhember-gom. Dopisnik tega lista je zastavil knezu Sarhem-bergu vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o podonavskem paktu, o katerem so se vršili obširni razgovori ob bivanju vseh monarhov in diplomatov držav, članic balkanskega sporazuma in Male antante. Knez Starhemberg je izjavil, da ta problem ni tako nujen in tako aktualen za Avstrijo, ker avstrijska vlada že od nekdaj zasleduje politiko, pri kateri se je vedno skušala izogniti vsem korakom, ki bi poslabšali njene dobre odnose do vseh sosednih držav, v prvi vrsti pa do držav Male antante. V tem izpolnjuje današnja avstrijska vlada idejo, ki jo je bil zasnoval že pokojni kan-
Atentat
Ženeva, 6. februarja. AA. Ves tukašnji tisk obširno piše o atentatu, ki je bil izvršen na vodjo na-cionalno-socialistienega pokreta Gustloffa in ki ga je je izvršil jugoslovanski državljan medicinec David Frankfurtner. Ta umor je izključno v zvezi z odno-šaji med Židi in narodnimi socialisti v Nemčiji. Morilec je izjavil, da je izvršil umor samo iz ideo-lošik razlogov, da bi se maščeval nad režimom, ki grdo postopa in ubija Žide v Nemčiji. V kuloarjih Društva narodov so danes zelo obširno komentirali ta atentat. V začetku je bilo opaženo, da je morilec jugoslovanski državljan- Naša delegacija pa je z intervencijo raztolmačila, da to dejstvo nima v tem slučaju nikakega pomena, kar se najboljše vidi iz
Kongrn slov. oecoutlov
Sofija, 6- februarja. Iz delegatov sofijskega prosvetnega ministrstva in iz delegatov akademskega senata univerze se je sestavil pripravljalni odbor za IV. kongres slovanskih geografov in etnografov, ki se bo vršil 16. avgusta v Sofiji. Slični kongresi so se že bili vršili v Pragi, Varšavi in Belgradu. Poleg tega kongresa se bo v letošnjem letu v Sofiji vršil tudi kongres slovanskih zdravnikov.
Politimi dvoboji v Budimpešti
Budimpešta, 6. febr. Radi nekaterih medklicev, ki so jih napravili med govorom na včerajšnji seji budimpeštanskega parlamenta, je desno radikal-ski poslanec grof Viktor Karoly, ki spada v vladno skupino, pozval nekatere poslance iz sredine in od levice na dvoboj. V stvari gre za štiri dvoboje. Vendar pričakujejo, da se bodo ta nasprotstva odpravila tudi brez krvavega obračuna.
cler dr. Dollfuss.
Na drugo vprašanje, ki mu ga je ta dopisnik stavil glede stališča, ki ga avstrijska vlada misli nadalje zavzeti do nacional-socialistične propagande v Avstriji, je knez Starhemberg izjavil, da so vse vesti o veliki moči tega pokreta močno pretirane in da avstrijska vlada nima strahu, ker se more v borbi proti temu pokretu brez skrbi nasloniti na močne formacije domovinske fronte. Najvažnejše, kar je Starhemberg povedal, je pa to, da se je avstrijska vlada že bavila z razpisom plebiscita v Avstriji, vendar se bo zanj odločila šele takrat, ko bo imela nepobitne dokaze v rokah, da je prenehala vsaka sovražna propaganda iz Nemčije in da je ponehe. tudi nacionalno-socia-listični teror.
tega, da je morilec študiral na nemški univerzi in . da je bil od tam pregnan in je nato študiral v Švici.
; Tudi značaj tega atentata dokazuje, da morilec tii ■ jugoslovanskega pokolenja, kar se najboljše vidi iz i tega, da se pi čutil Jugoslovana v trenutku atentata. I Tudi ni pripadal zajednici jugoslovanskih Židov, i Tukajšnji novinarji uvidevajo, da jugoslovansko dr-j žavljanstyo ni v nobeni zvezi z razlogi, ki so pri-i vedli do atentata. Švicarska romanska in nemška poročila vidijo v tem atentatu samo spopad med židi in hitlerjevci. Jugoslovansko državljanstvo niti časopisju niti javnosti ne daje povoda, da bi v zvezi z atentatom omenjalo našo državo ali pa položaj Židov pri nas.
Poziv Sllu Bebtesu
Madrid, 6. februarja- Službeni list spauske vlade objavlja v času, ko divjajo v Španiji najhujši volilni boji za predstoječe volitve v korteze, poziv bivšemu vojnemu ministru in voditelju ljudske akcije Gil Roblesu, naj se vrne na svojo profesorsko stolico na univerzi v Salamanci. Kakor znano, je z razpustom kortezov potekel tudi dopust, ki ga je imel Gil Robles kot poslanec. Ni pa še znano, če bo Gil Robles popustil volilno borbo in odšel na vseučilišče.
Unlvcczltetnl svet
m iitca
Pariz, 6. februarja. Univerzitetni svet pariške univerze je imf) posvet o zadevi prof. Jezea na zahtevo prosvetnega ministra. Kakor znano, so študentje že ponovno preprečili prof. Jezeu predavanja. Univerzitetni svet se je postavil v Jezeovo obrambo in izdal odloke, s katerimi hoče Jezeu zagotoviti nemoteno nadaljevanje pradavanj.
Včeraj dopoldne je bila na banski upravi anketa, ki jo je sklicala banska uprava z namenom, da ugotovi možnosti, kako pomagati iz krize kmetu, zlasti kako dvigniti cene živini.
Ankete so se udeležili med drugimi tudi načelnik oddelka za trgovno in industrijo pri banski upravi g. Rudolf Marn, za Zbornico TOI gg. Žan in Traven, za Zadružno zvezo ravnatelj g. Besednjak, za Zvezo slov. zadrug rev. Rožet, za Kmetijsko družbo predsednik Detela in ravnatelj Ferlinc, za Glavno zadružno zvezo v Belgradu ing. Matija Absec ter zastopnik urada za kontrolo izvoza živine g. dr. Matija Gjaja. Pri anketi je bil navzoč tudi šef vet. odseka dr. Stegu. Bilo pa je tudi več zastopnikov iz vrst izvoznikov živine. Vodil je anketo načelnik kmetijskega oddelka banke uprave v Ljubljani g. ing. Podgornik.
Uvodno besedo je imel g. ing. Lambert Muri, ki je podal, nekako sliko sedanjega položaja, v katerem se nahaja slovensko kmetijstvo. Ker je Slovenija alpska dežela, je živinoreja tako razvita, da tvori poleg lesa glavno postavko v kmetijskem gospodarstvu. Blagostanje kmeta v Sloveniji je v največji meri odvisno torej, od prosperiranja lesne trgovine in trgovine z živino. S tem pa, da šo padle cene lesu in živini, je kmet tako občutno prizadet, du se mu mora na nek način pomagati. Nato navaja ing. Muri, kako so padale cene posameznim vrstam živine in kakšno je stanje na trgu sedaj, pri lem pa primerja naše tozadevne razmere z razmerami v sosednih državah. Končno pride do ugotovitve, da se more pomagati kmetu pri živinoreji samo z dvigom cen.
Referatu jo sledila živahna razprava, v katero so posegli skoraj vsi navzoči. Predvsem je vladalo mnenje, da je treba odpraviti razne ne-dostatke pri izvozu. Popolnoma normalne raz-
Poročilo očividca
mere pa bodo v živinoreji nastale šele, ko se lio dvignila splošna kupna moč širokih ljudskih slojev.
Odposlanec Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter Urada za kontrolo izvoza g. dr. Milan Djaja jo nato obširno referiral o nalogah in delu obeh institucij, ki jih zastopa ter o vsem, kar je v zvezi z živinorejo pri nas, predvsem o možnosti dviga cen.
Po nadaljuj razpravi so zborovalci sklenili, da bodo na pristojnih mestih s posebno resolucijo opozorili na sledeče glavne zahteve, ki prihajajo v vpoštev za dvig cen živini v naši državi, posebno pa v Sloveniji:
Potrebno je najti in obdržati tržišča za našo govejo živino v Levanti. Poiskati pa je treba tudi druga nova tržišča. Da la tržišča ohranimo, je potrebno, da ima povsod zavod za pospeševanje zunanje trgovine svoje zastopnike, ki bodo dajali navodila našim izvoznikom in posredovali pri izvozu. Primerno je treba znižati tudi prevozne stroške in carine za živino v nekaterih sosednih državah.
Domači Irg je treba urediti in dvignili kupno moč prebivalstva. Cene umetnih gnojil je treba znižati, da bodo v pravem razmerju do cen živine. Potrebno je tudi sodelovanje malih producentov na zadružni podlagi.
Prav posebno pažnjoje treba posvetili nemškemu trgu. V okvirju sedajega poslovanja naj se bolje uredi plačilni promet z Nemčijo. V prometu z Nemčijo bi^ bilo nujno potrebno, da Narodna banka jamči tečaj našim izvoznikom do izplačila terjatev v dinarjih. Pri nadaljnjih pogajanjih z Nemčijo je potrebno, da naša delegacija pazi na to, da ne doseže samo kontingentov, ampak tudi to, da
I	se bodo izdajala pravočasno dovoljenja za nabavo deviz.
Strašna noč na Gorenjskem
D EC trne
London, 6. februarja. A A. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval Baldwin. Ministrski svet je v načelu sprejel predlog obrambnega sveta o ustanovitvi avtonomnega direktorija za obrambo angleškega imperija. V tem direktoriju bi bili predstavniki dominioiiov in vseh obrambnih ustanov Velike Britanije. Ta sklep vlade bo predložen obema zbornicama, da ga odobrita. Odobrili ga bodo tudi parlamenti dominioiiov.
Buenos Aires, 6. februarja. Po splošnetn mnenju so vsi včerajšnji nemiri v Chile in Paraguaju delo ekstremistov. Podčrtava sc, da so ekstremisti vrgli med delavce letake, s katerimi jih pozivajo k
neredom. Nemški listi pa imenujejo sovjete kol povzročitelje vseh teh nemirov
Pariz, G. febr. AA. Bolgarski kralj Boris je pred svojim odhodom včeraj popoldne sprejel romunskega zunanjega ministra Titulesca.
Rim, 6. febr. Aa. Mussolini je za namestniku tajnika Staraceja imenoval dosedanjega pomočnika pri tajništvu Sereno, Starnce odpotuje pojulrišnjim v Vzhodno Afriko, kjer bo prevzel poveljstvo nad eno divizijo.
London, G. febr. AA. Na neko vprašanje o gdanskem problemu je Eden odgovoril v spodnji zbornici, da je vlada svobodnega mesta Gdansk dala formalno izjavo, da bo striktno izvrševala vse obveze, ki jih ji nalaga Društvo mirodoV.
Javornik, dne 5. februarja.
Vaš cenjeni list je že poročal, da je veliko število delavcev, ki so zaposleni pri K1D na Jesenicah in Javorniku, takih, ki stanujejo tudi po dvajset kilometrov daleč od delovnega centra. Ko so ti delavci, ki stanujejo v Žirovnici, Begunjah ali Žapužah, v sredo zjutraj prihajali na delo ter pripovedovali, kako strašno noč so preživeli in kakšno razdejanje je v vsej radovljiški okolici, jim mnogi niso hoteli in mogli verjeti, kajti na Jesenicah in Javorniku je bil veter komaj za spoznanje močnejši kot sicer druge vetrovne dneve. Da se prepriča o govoricah, se je vaš poročevalec podal danes na kraj katastrofe.
Na Koroški Beti
Že takoj pod Koroško Belo na polju je več kozolcev podrtih, čez cesto leži drevje, v vasi Potoki več hiš razkritih, a le deloma. V Mostah pa se prične pravo razdejanje. Velikanski skladi desk, pripravljeni za izvoz, so razmetani kot bi raztrosil cigaretni papir. V Žirovnici pa ni hiše, ki bi ne bila prizadeta. Pri »Pojarju« ni ostal niti en kos opeke na strehi, veliki vrt ob glavni cesti pa iz-gleda, kot smo bili vajeni videti na galiških poljanah v svetovni vojni. Vsa drevesa izruvana, vse, kar je leseno, leži na tleh uničeno, da ne bo za drugo kot za peč. Transformatorska stavba je razkrita, plotovi polomljeni, vrtovi popolnoma uničeni.
Na desni strani ceste si je čevljar Joža po domače s težkimi žrtvami postavil novo hišo, katera še davno ni plačana. Temu je ves strešni krov popolnoma razdrlo, kakor tudi velik del zidovja. Takoj na levi par korakov s ceste pa si je isto-tako šele lani postavil hišo kolar Zajec, ličen dom, da ga je bilo veselje pogledati. Danes je vse vkup sama groblja, kajti temu ni raztrgalo samo streho, pač pa porušilo domalega celo stavbo. Težki betonski obodi so prelomljeni kot užigalice in vsa delavnica, ki je bila na enem koncu hiše, je dobesedno zružena, tako da ubogi obrtnik niti do svojega orodja, ki se nahaja pod ruševinami, ne more. Sreča v tej veliki nesreči je, da ni v delavnici nihče spal, sicer bi bile poleg velike matc-rijelne škode tudi še smrtne žrtve. ludi ta si je hišo zgradil takorekoč na up in sedaj revež res ne
ve, kako bo v bodoče. Brez izdatne javne podpore hiše ne bo mogel pozidati, kaj šele, da bi si
postavil novo streho.
Hiša porušena
Naravnost pretresljiva slika pa se nudi na Selu pri Matijevcu. Lepa, skoraj gosposka hiša, enonadstropna, kakršnih je na deželi bolj malo, je danes brez strehe. Kakor bi jo odrezal, vse ostrešje leži zrušeno na tleh. Lastnica te hiše je stara žena, ki je itak komaj životarila in je bil nje dohodek edino od stanarine, bo sedaj še ob to, kajti kdo bi hotel stanovati v hiši brez strehe, da mu prvo deževje uniči pohištvo. Vaš poročevalec je videl, kako so usmiljeni sosedje pomagali raz stropa pospravljati seno, katerega pa je nov vihar, ki je nastal v sredo popoldne, raznašal na vse strani. Tudi tu na Selu je bila vsaka hiša več ali manj prizadeta. Nedotaknjena pa ni ostala nobena. Ne dosti bolje je v Vrbi, čudom čudo, v Doslovčah in dalje v Rodnah pa ni vihar prizadejal nobene škode. Dalje v Poljčah pa se razdejanje zopet prične, vendar ne tako močno kot v Žirovnici. Pač pa so zelo prizadete Begunje, Zapuže in skoro vse druge vasi radovljiškega okraja- severno Save. Kako je bilo na desnem bregu Save, vaš poročevalec ni videl, ker zaradi silnega viharja ni mogel nadaljevati vožnje.
Smrtne nevarnosti
Vsepovsod so ljudje zatrjevali, da preteklo noč ni nihče zatisnil očesa, niti se niso upali izpod strehe, ker je bilo smrtno nevarno, kajti strešno opeko je nosilo okoli kot slamo. Lojze Robič je hotel ob devetih zvečer pogledati, kako je pri drugih hišah, ko je njegov kozolec že odneslo in mu vso južno stran strehe odkrilo. Zasedel je kolo, a komaj je napravil par obratov, ga je vrglo s kolesom vred pod cesto, da je tam obležal. Takšne katastrofe ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Škoda, ki jo je napravil vihar, je kajpada za sedaj še neprecenljiva. Ker je nevarnost, da prične v kratkem zopet deževati, bodo posestniki stremeli za tem, da svoje stavbe čim prej pokrijejo, sicer se jim uniči tudi še zidovje. Pri treh najbolj prizadetih pa bo treba pomoči, in to izdatne po-
Startne številke naših
Žnidar 26, Hein 37, Praček 54
Celjska	žeja
K on sum alkoholnih pijač v I. 1935.
Celje, 5. febr.
Po statistiki v Celju konsumiranih alkoholnih pijač v 1. 1935. vidimo, da smo Celjani v zadnjem letu popili 6275.92 hi vina, 1749.66 hi piva in 279.50 hektolitrov žganja ali skupaj 8305.08 hi alkoholnih pijač, kar je za Celje vsekakor zelo častna številka. Če pa pretvorimo te lepe lil v dinarje, pridemo do prav zanimivih številk, če vzamemo, da stane liter vina povprečno 10 Din, smo samo za vino izdali lansko leto lepo vsoto 8,305.080 Din, za pivo, 1 po 10 Din, pravtako še dokaj lepo številko 1,749.660 Din in za žgane pijače, če računamo nizko vzeto 20 Din liter, 559.000 Din, ali skupaj za vino, pivo in žgane pijače 10,614.000 dinarjev. Ako računamo, da šteje veliko Celje 18.000 rpebivalcev, potem pride povprečno na 1 Celjana letno skoraj 35 I vina, 9 litrov piva in 1.5 1 žganih pijač, ali v dinarjih povedano je povprečno vsak Celjan zapravil na alkoholnih pijačah v preteklem letu blizu 500 Din. Ker pa vemo, da otroci ne pijejo alkoholnih pijač, ženske tudi ne v toliki meri kakor moški, potem z mirno vestjo lahko računamo, da je vsak odrasli Celjan potrosil za pijače v preteklem letu svojih 1000 dinarjev.
Cene na celjskem trgu
Zaradi izredno mile zime je celjski trg dobro založen z raznovrstnim blagom. Zaradi milega vremena je dobiti na trgu tudi spomladansko zelenjavo. Cena zelenjavi se suče nekako takole: endivja glava 0.50 do 1 Din, kg 6 Din, krožnik motovilca 1 Din, kg radiča 8 do 10 Din, zeljnate glave kg 2 Din, kislo zasije kg 4 Din, ohrovt kg 3 Din, karfijola kg 5 do 6 Din, koleraba kg 2 do 3 Din, krožnik špinače 1 do 1.25 Din, kg čebule
3.50 Din, kg češnja 10 Din, kg krompirja 1 Din. Cene raznim vrstam perutnine so naslednje: večji piščanci od 10 do 15 Din, kokoši 18 do 26 Din, race 35 Din, gosi 45 Din, purani 45 do 50 Din. — Goveje meso stane v Celju 6 do 8 Din kg, izjemoma tudi 10 Din kg. Teletina je 8 do 10 Din kg, dobi se pa tudi že od 6 Din naprej, Svinjina se suče od 12 do 14 Din kg.' Soljena slanina v trgovini stane 15 Din, suha slanina v trgovini 18 do 20 Din kg. Mast se prodaja od 15 do 16 Din kg. PTekajeno meso od 14 do 16 Din kg, prekajena svinjska glava 10 do 12 Din kg, parklji 8 Din kg. Precej je na trgu jajc in se suče cena od 50 do 75 par za komad. — Jabolka stanejo 4 Din kg.
. *
Nocoj zborovanje planincev. Vse Celjane in Celjanke, člane in članice podružnice SPD v •Celju opozarjamo na občni zbor SPD v Celju, ki bo danes, v četrtek ob 8 zvečer v Narodnem domu. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora.
Gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču. Ljubljanska drama bo zopet gostovala v Celju v torek, dne 11. februarja, s Shavvjevo dramo »Kako zabpgatiš*.
Oj predpust, ti čas presneti .3. Letos se bolno pa res v predpustnem času naplesali, (zgled:: tako, kakor bi hoteli nadomestiti zamujeno iz lanskega leta. Koliko je že bilo plesov, koliko jih še bo. Da samo nekatere še omenimo: Soča, Svetosavski, natakarji, olepševalno društvo, mogoče še kateri, pa nam še ni prišlo na uho. Pa bo kdo trdil, da v Celju ni luštno in prijetno in da ni nobenega življenja.
Prst si je odsekala. Dninarica Iršič Uršula iz Vitanja si je pri sekanju stelje odsekala palec na levi roki. Zdravi se v celjski bolnišnici
Berlin, 5. februarja.
V torek popoldne se je v dvorani mestnega doma v Ga-Pa prvič sestala tehnična komisija za izvedbo- olimpijade. Predsedoval je predsednik FIS-e major Oestgard, prisostvovali pa so zastopniki vseh 25 narodov, ki sodelujejo v damskem tekmovanju v smuku, ki se vrši jutri. Zastopniki in vodstvo so se zbrali radi lega, da izžrebajo za damski smuk startne številke.
Startne številke za damsko tekmovanje so sledeče:	1. Angležinja Pinching, 2. Švicarka
Ruegg. Prva Nemka ima številko 6 (Graegger). Vsega tekmuje v smuku 40 dam.
Kmalu nato je sledilo žrebanje za moške lektne v smuku. Tu je vrstni red sledeč: 1. Guzzi Lantschner, 2. Francoz Allais. 3. Birger Rund. 4. Anglež ltiddel. 5. Nemec Pfniir. (i. Norvežan
Fossum. 7. Anglež Lunn. 8. Nemec IVorndle. \ vsem je bilo izžrebanih 70 startnih številk. Zani niivo jo, da je tehnična komisija iz varnostni! razlogov odredila, da se razdele tekmovalci zi žrebanje startnih ^številk na tri skupino. V sku pini A so bili izžrebani tekmovalci, ki so se \ eni zadnjih treh FIS tekem plasirali med prvi! 20 tekmovalcev, v skupini B sta bila izžrebani iz vsake ekipe ona dva, ki jih je označil vodji kot svoje najboljše tekmovalce, vsi ostali pa s< bili izžrebani v skupini C.
Sprejeli smo številke p« telefonu, vendar radi slabe linije potom dvakratnega prenosa vmesnih pošt, tako da za točnost ne moremo jamčiti. Ravno tako nismo mogli zvedeti za startno jjlevilko četrtega našega tekmovalca.
i
Ban dr. Natlačen, generala in tuji vojaški zastopniki pri tekmah na Pokljuki
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, Sv. Doroteja.
Jutri, petek, Romuald.
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr- Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste.
Kai bo danes
Jakopičev paviljon: ob 12 otvoritev razstave Angleškega društva-
Salezijanska prosveta Kodeljevo: ob 8 predavanje dr. Ivana Bonača o obrtniški higijeni- Skiop-tične siike!
Društvena soba pri Sv. Petru: fantovski odsek at. Pcterske prosvete ima ob 20 retorični večer.
*
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama. — Začetek ob 20.
četrtek, 6. februarja: Molierc. Red Četrtek.
Petek, 7. februarja: Zaprto.
Sobota, 8. februarja: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene-
Opera. — Začetek ob 20. četrtek, t>. februarja: Ples v Savoju. Red A.
Petek, 7. februarja: Koncert Glasbene Matice ljubljanske. Izven.
Sobota, 8. februarja: Madame Butterfly. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
*
Petkov koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v opernem gledališču bo prav gotovo izreden glasbeni dogodek v Ljubljani. Na sporedu so dela naših sodobnih avtorjev sijajno napisana in morajo imeti veliko privlačnosi- Osterčev zbor Magnificat s spremljevanjem orkestra je v svoji prvotni obliki še s šiiriročnim klavirskim spremlje-vanjem izšel pri dunajski Universal-Edition, Sva-rova balada Brodnik se z orkčsterskim spremljevanjem prvič javno izvaja. To balado sta do sedaj jaela sam ravnatelj Betteto in gospa Bernot-Golobova, oba z največjim uspehom. Gospa jo poje tudi na jutrišnjem koncertu. Nato sledu Mosolova simfonična slika Zelezolivarnica in trdimo, da tako učinkovite orkestralne skladbe v Ljubljani sploh še nismo slišali. V 11. delu se izvaja Stolcerjeva Rcligio-fonija. Skladatelj Stolcer se je radi koncerta pripeljal danes iz Belgrada in bo osebno prisostvoval jutrišnji prvi celotni izvedbi najinteresantnejšega dela naše glasbene literature. Opozarjamo na sporedovo knjižico. Predprodaja v&topmic v knjigarni Glasbene Matice.	,	,
Tri klasične godalne kvartete nam bo zaigral komorni kvartet iz Dresdena v ponedeljek, dne 10 t. m. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so zastopani skladatelji Haydn, Beethoven in Dvorak-Dresdenski godalni kvartet uživa največji sloves ne samo v svoji domovini, temveč po celi Evropi. Stalno so' na koncertnih potovanjih in pozivajo jih tudi v najoddaljenejše kraje. Med drugim so bili že na Filipinih, v Afriki in Južni Ameriki. Stir e sijajni umetniki so združeni v tem komornem kvartetu in vsak njihov koncertni nastop je najkpši umetniški dogodek. Koncert začne ob 20, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Radio
Programi Radio Ljubljanni
Četrtek, «. februarja: 12 Pesmi donskih kozakov rploSče). — 12.43 Vremenska napoved, poroCila. — 13 NaiK>ved časa, objava apoFeda, obvestila. — 13.10 Ma®i-utrov Aram el-(kvartet. — 14 Vremensko porodilo, borv.ni točaji. — 18 Pravljično pflasbone sliiko (Radijski ork.) —
18.40	Slov (m:.ičiu n /.a Slovence (s. dr. Rudolf Kolainič).
—	13 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestita. — 19.30 Noe. ura. — 20 rram-eosk-a klavirska literatura: IV. ura (predava in i«ra c. L. M. Škerjanc). — 21 Potovanje od /.upada proti vzhodu (lavnja rad. ork.) — 32 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, ohj;wa sporedu _ 33.15 (J. Dr«n ’ža*ar poiio s spromiljevanjcm radijskega jazza. — Konec ob 23.
Drugi programi t
Četrtek, S. februarja: Belgrad: 20 Prenos iz Hom« slepih v Zemunu. — 21 Vokalni koncert. — 21.30 /,imwki motivi (rad. ork.). — 22 Lahka glasba. — iagreb: 20 Prenos iz Bejgrada. — 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 30 Kalohbcrgova drama »Andreas Baumlkirchner . —
10.40	Punajski zvoki. — 24.10 .1 a-/./.. — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera /Falstaff-. — 33.30 Ciganska glasba.
— 23.20 Plošče. — Trst-Milan: 20.35 Berliozova oiara »Kanalom pogubljenje/. Itim-Bari: 20.35 Pestra ura.
— 21.50 Violina in Uavir. — Praga: 21.05 Koncept češke fiilharmontje. — 32.15 Plesna glasba. — Varšava: 20 Brahmsov kvintet — Berlin: 20.10 Paradni večer malega orkestra. — Konigeber g-Hamburg:	30.10	Plesiui
večer. — Vratltlava:	'VVagncr	—	Rogenj-jeva	opera
»Ljubljenec/ — Lipsko-Stuttgart-Monakovo: 30.10 Mozartov oikfuis. — 31 Plesni večer. — Kuhi: 20.10 Poster večer. — Frankfurt: 20.10 Evropski plesi. — Vsa Nemčija: 22.20 Otvoritev olimpijskih iger v Ga.-Pa.
V Ameriki bodo voliti novega predsednika
Letošnjo jesen se v Združenih državah Severne Amerike zopet prične volilna borba za predsedniško mesto, kakor vsako prestopno leto. Toda, v Ameriki biti vodilni politik, senator ali celo predsednik, ni brez življenjske nevarnosti. Umor senatorja Longa lansko leto priča, da napadalci na politične osebe tudi v Ameriki še niso izumrli, Do-sedaj so trije predsedniki postali žrtve atentator-
tev in med temi največji, kar jih je kdaj vladalo v Jeli hiši, Abraham Lincoln. Fanatični politični nasprotnik ga je ustrelil v loži gledališča Ford v Washingtonu. Atentatorju se je sicer posrečilo pobegniti iz gledališča, a bili so mu za petami. Skril »e je v neko šupo, in ker se ni hotel udati, je bil “a mestu ustreljen. Štirje njegovi soudeleženci so bili obsojeni na smrt ter obešeni. Na predsednika Garfielda, ki se je od navadnega delavca povzpel na najvišje mesto v državi, je bil izvršen atentat na kolodvoru v Washingtonu. Na posledicah za-dobljene rane je dva meseca nato umrl. Njegov morilec je bil neki odvetnik iz Chicage, ki je hotel postati ameriški konzul v Franciji, pa je bil zavrnjen.
Tretji predsednik, ki je umrl po morilčevi krogli, je bil McKinley. Na veliki razstavi v Buffa-lo ga je ustrelil neki poamerikanjeni poljski ana*-hist. Od tedaj, to je od leta 1901 ni bil noben predsednik več umorjen. Toda oba Roosevelta ste le po srečnem naključju odnesla zdravo kožo. Teodor Roosevelt, nazvan na kratko »Tedi«, je bil ranjen v volilnem boju leta 1912, ko se je vnovič potegoval za predsedniško mesto. Na sedanjega predsednika Roosevelta pa so streljali neposredno
Sred njegovo intronizacijo na predsedniški prestol, .akor znano, je krogla, namenjena njemu, usmrtila Antona Čermaka, župana mesta Chikaga.
Drobiž
Brez zveze z Betgradom
Včeraj so zaman klicale slovensek telefonske postaje zvezo z Belgradoin. Zveza je bila namreč včerajšnjo noč prekinjena. Na predelih, preko katerih vodi telefonska napeljava in železniška proga, je divjala slrašna fiurja lako včeraj ponoči, kakor tudi še včeraj ves dan. Zlasti huda je bila burja naprej od Slavonskega broda proti Bel-gradu. Tam je veter podiral telefonske drogove, ki so vsevprek ležali tudi jireko železniških tirov. Razumljivo je, da so imeli radi tega vlaki velike zamude. Tako je imel celo ekspres 150 minut zamude, belgrajski brzovlak jia kar cele tri ure in ie prispel v Ljubljano mesto ob tri četrt na deseto uro dopoldne šele ob poldveh.
Dasi je pri vpostavljanju telefonskih zvez za-poslenih na stotine delavcev, se doslej poštni upravi še ni posrečilo, da bi poškodbe na telefonskih vodih popravila. Tako smo še tudi danes predpoldne ostali brez telefonske zveze z Bel-gradom. Železniška proga pa je v toliko očiščena in popravljena, da vlaki prihajajo z manjšimi zamudami. V kolikor zamude še obstojajo, gredo na račun tega, ker vlaki ne morejo voziti z normalno hitrostjo, ker jih pri tem ovira vihar.
Tatvina čekov
1’reteklo noč je bila v Petrogradu izvršena velika tatvina čekov. Neznani vlomilci so vdrli v glavno tobačno zalogo Vojislava Mesiče in so ukradli dva čeka, katerih eden se je glasil na 57.000 Din in drugi 31.500 Din. Policija je uvedla preiskavo.
Proslava dvojnega jubileja hrv. metropolita
Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer bo 11. t. m. praznoval 80 letnico svojega življenja in 30 letnico svoje škofovske službe. Za to priliko so vsa hrvatska kulturna društva v Zagrebu sklenila čim svečaneje proslaviti jubilanta ter bodo v okviru papeških proslav, ki bodo 15. in 10. februarja, šla skupno čestitat svojemu nadškofu za jubilej. Ob tej priliki mu bodo izročili umetniško izdelano adreso, katero bodo podpisali vsi predstavniki kulturnega in javnega življenja v Zagrebu.
Krvav pretep za 3 dinarje
Okrožno sodišče v Belgradu je pred dnevi sodilo vaškemu kovaču Obradu Spasojeviču, ki je aprila lanskega leta z nožem obdelal kmeta Vladimirja Milosavljeviča in mu tako prizadejal težke ielesne poškodbe. Nekaj dni pred tem krvavim dogodkom je ranjeni dal kovaču tri dinarje, da 11111 na svoji harmoniki odigra nekatere pesmi na neki selski zabavi. Nekaj dni za tem sta se oba znašla v narodni kuhinji in že nekaj trenotkov za tem sta se začela prepirali za uboge tri di-
narje. V jirepiru je kmet Vladimir dvigi) palico In zagrozil kovaču, ta je pa v istem hipu v obrambo potegnil nož, prehitel napadalca ter ga z nožem večkrat sunil v prsa. Ranjeni je imel še vedno toliko moči, da je iz jeze na drobne kosce raztrgal kovačevo harmoniko.
Ta zgodba o treh dinarjih, o nožu in raztrgani harmoniki je bila zaključena z enim letom zapora, katerega bo moral odsedeti kovač.
Tatu slekli v zaporu
V	Smederevu je orožništvo aretiralo nekega Štefana Rajkova, ki ga vsa dunavska banovina pozna kot starega grešnika, nepoboljšljivega tatu, sploh pustolovca v manjšem obsegu. Policija ga je že dolgo iskala radi dolge vrste njegovih pregreškov, vendar je bil lofiov tako prebrisan, da je znal ob vsaki priliki in ob vsakem dotiku z policijskimi organi iste prevarati z raznimi svojimi dokumenti, ki so pa bili vsi običajno ponarejeni- Končno ga je jjolicija vendarle dobila v roke, mu prerešetala obisti in ga spravila za zapahe.
Štefan Rajkov se ni lotil nikoli stalnega poklica, temveč je potoval od kraja do kraja, se izdajal za natakarja, trgovskega potnika in nazadnje se je vdi-njal v Kovinti kot pekovski pomočnik. V tem novem svojem pioslu je poleg prazne blagajne svojega gospodarja zapustil nekega dne tudi okradene svoje pekovske tovariše, katerim ni izpraznil samo žepov, temveč jtobral tudi vso obleko. Natovorjen s svojim blagom se je vsedel na čoln, prejrlovil Donavo in odšel v vas Temerin. Ob prvem koraku, ki ga je napravil v vasi, se je že znašel v svojem pioslu in ukradel kolo. Lepo preoblečen kakor lahkoživi športnik se je ponovno pojavil v Smederevu. Tokrat se mu je sreča smejala le nekaj dni. Živel je zopiet po svoji stari navadi ter ni mogel zatajiti svojega ne-jx>štenega poklica, a na nesrečo ga je zasledila žan-darmerija in ga zaprla, kjer ga je pa doletelo največje razočaranje. Prišli so tisti, ki jim je bil pokradel obleko in joerilo, ga slekli in ga skoro nagega in bosega pustili njegovi usodi, katero mu bo odredilo tamkajšnje sodišče.
Štorklje prezimujejo
Ko je pred dvema letoma v Vinkovcih zaostala ena štorklja in jo je vzelo pod svoje varstvo društvo za zaščito živali v Belgradu ter jo z avijo-nom prepeljalo v Carigrad, se je zdel ta slučaj ondotnemu prebivalstvu edinstven. Sedaj se je dogodil drug tak slučaj. Dočim so druge štorklje na jesen odletele na jug, pa je ostal v Vinkovcih kljub temu en par. Ti dve štorklji sta vsak dan dobivali od tamkajšnjega mesarja za hrano obilne odpadke od mesa. Zaradi tega sta se štorklji povsem privadili na svojo okolico, dobivali sta redno obilno hrano ter sta se kar sami od sebe pomešali med domače kokoši in odhajali z njimi tudi spat. Ko je prišla jesen, so na čudo opazili, da je štorklje minilo veselje leteti na jug. Čez dan se sprehejata okrog hiše in privabljata dnevno mnogo radovednežev, ki takih primerov ne vidijo dostikrat.
Danes	začetek
Berlin, 6. februarja. Danes ob 11 bo zapel na stadionu olimpijski zvon ter otvoril olimpijske tekme, ki jih je vreme v zadnjem trenutku rešilo iz zadrege: pred dvema dnevoma je zapadel sneg, temperatura je jtadla za pet stopinj pod ničlo. Od vseh strani prihajajo jKisebni vlaki in avtobusi, ki neprestano dovažajo nove gledalce. Radi nestalnega vremena je mnogo gledalcev prihod odpiovedalo, a je radi spremembe kljub temu prisfielo v Ga-Pa neverjetno mnogo ljudstva tako, da so skoro vsa gostišča in prenočišča jx>lna. Po cestah je slišati vse mogoče jezike, vsak hip naletiš na enotno opremljene tekmovalne ekijoe iz raznih evropskih in ameriških držav, od katerih so nekateri
prispeli šele včeraj. Danes je razen otvoritve na sporedu hokej na ledu. Od jutrišnjih tekem pa je najvažnejša tekma v smuku za dame, ki se vrši ob 11.
Hitler v Ga-Pa
Berlin. 6. februarja- Sinoči je odpotoval iz Berlina v Ga-Pa državni kancler Adolf iHtler, da osebno otvori zimske olimpijske igre. Včeraj so tudi v uradnem glasilu nemške vlade objavili dekret, ki je datiran s 6. februarjem in ki javlja, da je Hitler osnoval posebno častno kolajno, ki jo bo minister za notranje zadeve podeljeval osebam, ki si bodo pridobile dosti zaslug za organizacijo olimpijskih iger
Storžič	gleda	razdeja
Vsem težavam, s katerimi sc mora v današnjih težkih gospodarskih stiskah boriti naš kmet, se je pred včerajšnjim pridružila še večja skrb, ko je nad terni kmetskimi domovi, nad pioljem in gozdovi pod Storžičem zarjul razbrzdani vihar, in uničil vse, kar se je sploh dalo premakniti. Najhujše so bili prizadeti kraji, ki leže med vasema Senično in Preddvor. Sicer tako lepe solnčne poljane in temni smrekovi gozdovi, edini up teh ljudi, posebno v sedanjem času, so se spremenili v pokrajino pravega razdejanja. Žalostnih in skrušenih obrazov hodijo ti pridni kmetje po svojih uničenih gozdovih, po cestah, ki so nametane z vsem mogočim, kar je bilo na|x»li silnemu elementu vetra. Drug drugega tolažijo, čeprav vedo, da jim nihče več ne more povrniti tega, kar je pred nekaj dnevi bilo še njihov jx»nos in njihova edina rešitev v teh težavnih dneh gospodarske bede. Najstarejši ljudje, ki bivajo tod — mnogo
•L"
I
p-
Skušnja za olimpijado: v Olimpiji prižigajo v starem templju sveti ogenj, ki ga bo plamenica prenesla čez vso Evropo v Berlin.
je zelo starih, saj živi v teh naših krajih zdrav rod -— ne jx>mnijo, da bi kdaj divjal tako silen vihar, kakor je divjal nred nekaj dnevi. Razdejanje je tako grozno, da bo, kakor pravijo ti kmetje sami, le težko popravki škodo v kratkem času, in da se bodo posledice tega razdejanja komaj zabrisale v 59. letih. Lični, skrbno gojeni sadni vrtovi, so popolnoma uničeni, drevesa leže na tleh izruvana s koreninami vred, ali pa stoje še jx)konci gola debla, kakor da bi jih kdo oklestil s sekiro- Lepi grajski l>ark pri Preddvoru, vsem v ponos in veselje, je popiolnoma izgubil svoje prejšnje lice. V Preddvoru je vihar odnesel z Ljudskega doma streho, od Gasilskega doma je ddtrgal stolp in tudi ljudsko šolo docela odkril. Žalostna slika se ti nudi, ako greš po cesti od Bele proti Preddvoru. Povsod je ta jx>t zatrpana z nanešenini lesom od vseh mogočih krajev, debeli hlodi leže razklani in razmetani na vse strani, lzgleda, da je ta silen veter nosil celo 50 cm debela debla kot treske.
Danes žalostno gleda naš ondotni kmet, ki je itak že do skrajnih mej zadolžen, v bodočnost in premišljuje, kako bo preživel sebe in svojo družino. Kako težko je prizadela ta nesreča kmeta, se vidi iz tega, kar je neki očanec dejal, ves skrušen, ves usmiljenja vreden: »Rajši bi videl, da bi mi jx>-gorel dom, kakor pa da me je zadela ta nesreča.« — Če je kdo potreben ivomoči, ki naj jo izkažejo merodajni činitelji s svojih odločujočih mest, jx>tem je vsekakor v prvi vrsti piotrebcn in vreden te f>o-moči ta naš ububožani kmet izjjod Storžiča, saj sc je tudi tako malokrat nadejal in dobil kake pomoči od drugod, kakor od svojih pridnih rok.
Brezposelni pri banu
Včeraj predpoldne je bilo okrog 300 brezposelnih delavcev na Borzi dela, kjer so iskali dela. Seveda jim Borza dela ni mogla ustreči. Delavci so nato sklenili, da gredo osebno potožit o svojih razmerah banu dr. Natlačenu. Vsi — torej nad 200 — so se podali na bansko upravo. Vendar g. ban ni mogel sprejeti vseh, marveč samo deputacijo štirih zastopnikov vsega zbranega delavstva. Delavci so g. banu razložili svoje težko stanje ter ga prosili, naj se na merodajnih mestih zavzmiie, da dobi Slovenija čim več javnih del, da bi se s tem zaposlilo čim več delavstva. Obenem so ga prosili, naj skuša s fondi, s katerimi razjiolaga, jioskrbeti, da se družine brezposelnih vsaj kolikor toliko prežive preko zime.
G. ban je deputaeiji zatrdil, da je itak tudi njegova želja, da brezposelnim družinam čim bolj pomaga.'Kar se pa tiče javnih del, je pa v interesu vse Slovenije, da jih dobi čimveč in gre v •o smer vse Drizadevanie banske unrave.
f <■'’ ' i
»Nič ne kričite gospodična; še trenutek, pa boste rešeni!«
Film
Idealni soprog
(Kino Union)
Včeraj je bila premijera nemškega filma po istoimenski drami Oskarja Wildeja. Dramo |x>znamo že iz vprizoritev v našem Narodnem gledališču Po svoji družabni noti in svojih elegantnih psiholoških zapletih je delo kakor nalašč za film in je kot film v pričrujoči nemški izdaji tudi zelo uspelo. Ne le, da film daje tem Wildejevskim aristokratom s prefinjenim duševnim in čustvenim življenjem dor.i več zunanje možnosti, da se v igri uveljavijo. Film nam tudi lahko zaradi svojega neomejenega prikazovanja oziroma jrodaljševanja kakih momentov v velikih slikah lahko najbolj dramatične in najlejiše momente učinkoviteje predstavi.
Nemci so zadnje čase v Evropi stopili na pot za Francozi in uvedli svojo jtvrodukcijo izrazito literarne snovi, ki se jim skušajo približati pravilno in filmsko zajeti njihovo osnovno razpoloženje in obliko. Tako smo pred nedavnim videli Hamsunovo Viktorijo, ki jo moramo označiti kot čudovito filmsko delo. Zdaj nam predvajajo »Idealnega soproga«, fil-mana je tudi »Pahljača lady \Vinderniare«. Vse to kaže, da se film skuša |X) svoji vsebini osvoboditi snovi, ki bi morala biti napisana nalašč zanj in da more danes s svojimi zvočnimi in optičnimi možnostmi napraviti dostopno skoraj sleherno literarno delo slehernemu občinstvu. Nemci razpolagajo že z večjim številom mlajših režiserjev, ki so vsi izšli iz gledališke šole- »Idealni soprog« je prvo večje nemško delo te vrste. V njem igra Brigite Hetm in Karl Ludvik Diehl, torej dva odlična igralca, ki nam s ->vojitni imeni jamčita za to. da je ta lepi in resni film vreden obiska, saj mu daje ceno tudi nesmrtne delo velikega piesnika.
Prizor iz filma »Crne rože«, v katerem jvo dolgem času zopet igrata Vili Fritsch in Lilijan Harvev. Vsebina filma je |iovzeta iz finskih osvobodilnih bojev zoper carizem in predstavlja zelo uspelo delo nemškega filma ter bo nedvomno našlo mnogo prijateljev tudi pri nas. Predvajal ga bo kino Union od sobote dalje
Pri delu so ga zalotili
Trgovec Josip Vjlih v Slavonskem Brodu je pred nekaj dnevi odkril v svoji trgovini tatu, ki mu je v leku več tednov odnesel iz skladišča različnega blaga v vrednosti jvreko 30.000 Din- Trgovec je dolgo opazoval, da mu iz skladišča zmanjkuje blago vseh vrst, a osumiti ni mogel nikogar iz svoje bližine. Zato je šel ponoči spat na jiodstrešje, kjer je imel tudi skladišče svojega blaga. Na veliko iznena-denje je zalotil tatu j>ri delu ter v njem spoznal svojega soseda. Zalotil ga je prav v trenutku, ki si je oprtal vrečo sladkorja. Prijeti tat je priznal vse, česar so ga obdolžili in povedal, da je ukradeno blago prodajal vaškemu trgovcu, pri katerem so našli v resnici mnogo ukradenega blaga.
Jovorove gusle za bolgarskega carja
Te dni sta sc mudila v Novem Sadu in v Sremskih Karlovcih znana srbska narodna guslarja Vučič in Vukovič, ki z guslami potujeta |x> naši domovini.
V	Sremskih Karlovcih ju je sprejel patriarh Ob tej priliki sta guslarja zajiela piesem »O smrti kralja Aleksandra«. Od tod bosta guslarja odpotovala v Bolgarijo, kjer bosta kralju Borisu poklonila krasne javorove gusli, enake kakor jih uporabljajo ti narodni oevcl
Angleška vojaška garda
Marsikdo bi utegnil misliti, da so garde, ki so jih in ki jih še vzdržujejo na svojih dvorih kralji, samo radi zunanjega bleska in dostojanstvenosti, s katerim se kitijo kraljevi dvori. Ne! Vsaj vzrok, zaradi katerega so si sploh začeli postavljati kralji te garde, je bil v prvi vrsti ta. da so bili osebno varnejši, zlasti še v prejšnjih časih, ko so
Anna von Liihman, vzgojiteljica angleškega kralja.
gardisti spremljali kralja na vsakem njegovem potu, v miru ali vojni. Te garde sicer niso bile v najstarejših časih tako številčno močne kakor pozneje v srednjem veku ali pa celo danes. Ako preskočimo najstarejše čase, naletimo v Franciji na slavno gardo Škotov, pri ruskih carjih na strjeletske regimente, pri lurških sultanih na hrabre janičarje, med katere so Turki posebno radi jemali slovenske korenjake, in jih za to službo popolnoma po svojem vzgojili. Kdo danes ne ve tudi tega, da si je sam papež izbral za svojo častno stražo postavne Švicarje, v njihovi starodavni pestri noši.
Nobena teh osebnih straž pa ni tako stara, kakor je ona z angleškega dvora, ki jo tam imenujejo »Yeomen of the Guard«, ali kakor je ljudstvo hudomušno začelo nazivati te gardiste: »mesojedce«. To je garda angleških kraljev, ki je bila ustanovljena leta 1485 kot poseben vojaški oddelek, prideljen dvoru Henrika VII. Neposredni povod za ustanovitev te garde je bila najbrže nevarnost, v kateri se je omenjeni angleški kralj nahajal, ko se je bila bitka pri Bosvvorthu. 'Ko je bil Henrik VII. kronan, tedaj je štela garda se samo 50 mož. Spadali so popolnoma pod kraljevsko hišo: tam so dobivali plačo in tudi hrano. Njihovo število je s časom prav hitro raslo tako, da. je znašalo ob smrti Henrika VII. že 126. Kralj Henrik VIII. pa, ki je zelo ljubil dvorni sijaj in razkošje, si je najel že kar 600 gardistov, ki jih je ob priliki, ko je obiskal francoskega kralja Franca I., vse vzel s seboj. Sklenil je ustanoviti še posebno gardo plemičev, ki jih je nazval »suličarje«. Bili so to sami mladi, ugledni plemiči, napravljeni v bleščeče in dragocene uniforme, ki pa so morali včino svojega premoženja žrtvovati za to, da so si lahko sami oskrbovali drago obleko in živeli življenje, ki ne bi bilo poniževalno zanje. Kratko, morali so živeti kot plemiči! To življenje pa ni prav poceni.
Po 30 letih se je angleška garda nekoliko uredila in je dobila ime: »Kraljeva častna straža«. Ta naslov je ostal do časa Viljema IV., ki pa je dal temu oddelku nazaj svoj vojaški značaj. Kraljica Elizabeta je imela že zopet samo 200 mož močno stražo s častniki na čelu. Število gardistov pa je kralj Karel II. še zmanjšal na 100. On je izvedel tudi veliko gardno reformo in pridejal poleg števila, ki ga ima še danes angleška garda, še nekaj oficirjev in podoficirjev s točno odmerjenimi dolžnostmi. Na čelu je stal kapetan, ki je bil plemič in ki je bil odvisen od dvornega lorda. Korporali so bili oproščeni službe v stroju, in so bili prideljeni štabu.
Prvotna dolžnost te kraljeve garde je bila, da so varovali vladarjevo osebo- Bili so odgovorni za varnost kralja,ne samo na potovanju in na bojišču, ampak tudi takrat, kadar se je ta nahajal za trdnimi zidovi svojega dvora. V času, ko je sedela na an-
fleškem prestolu rodbina Tudorcev, torej tudi ia-rat, ko sta vladali kraljici Marija in Elizabeta, so ti gardisti imeli tudi delikatno nalogo, da so postiljali kraljevo ali kraljičino posteljo. Imeli so tudi še neko drugo opravilo, katero je ostalo še do danes dolžnost gardistov, namreč, da so morali-pred vsakim parlamentarnim zasedanjem obiskati vse kleti v tem velikanskem dvoru. To dolžnost imajo že od
leta 1605, ko se jim je posrečilo dobiti v roke atentatorja Guy Fawkesa in tovariše ter tako rešiti kralju in morda tudi članom parlamenta življenje.
Uniforma teh »mesojedcev« je vsekakor svojevrstna posebnost. Še vedno je taka, kakršna je bila v času Tudorcev. V glavnem obstoji iz temnordeče tunike, ki je bogato obložena z zlatom. Hlače so nosili gardisti kratke, tudi rdeče, nogavice iste barve,
S)t1ačen, širok klobuk ter srednje visoke črne čevlje, o leta 1830 so nosili gardni oficirji isto obleko kot navadni gardisti. Šele Viljem IV. je dal častnikom res častniško uniformo. Tudi vojaška oprema je ositala v glavnem ista kot je bila v prejšnjih časih. Velikanska helebarda, ki je bila vezana z zlatom, in meč, ki je bil bolj za okrasek kot za resnično potrebo.
Od časa, ko je umrla kraljica Elizabeta, niso gardisti več hodili na bojno f>olje- Zadnjikrat so bili v bitki pri Dettingenu, kjer so vršili svojo tradicionalno dolžnost kot kraljeva telesna straža. V 18. stoletju je garda za nekaj časa izgubila svoj vojaški značaj, ko so poklicali v njihove vrste številne civiliste. Vendar pa je Viljem IV. kmalu uvedel zop>et stari red in |>ognal leta 1848 zadnjega civilista iz garde.
Vsak gardni oficir — izjema je bi! samo ka^ pitan —- pa tudi vsak navaden gardist, je moral prej že služiti v angleški ali indijski vojski, ali pa pri mornarici. Ce je hotel j>riti v to slavno častno stražo, sc je moral prav posebno odlikovati. Cim je bil odlikovan, je dobil tudi pravico do pokojnine. Še danes je navada, da jemljejo v angleško gardo samo take oficirje in navadne vojake, ki se morajo ponašati s kakšnim posebnim odlikovanjem, ki so sj ga pridobili v času svoje aktivne službe v angleški armadi.
Princi si služijo kruh
Mr. Sigvard Bemardotte, ki je pred nekaj dnevi odšel v Hollywood, da se popolnoma seznani in priuči proizvajanju filmov, ni navaden Mr., t. j. gospod, pač pa je njegovo pravo ime, princ Sigvard, nečak švedskega kralja. V |x»vojnih letih najdemo več potomcev vladarskih družin, ki si služijo, ali vsaj hočejo služiti svoj kruh z lastnim delom.
Nečak angleške kraljice vdove, markiz Cam* brigdeski, je bančni uradnik. Hkratu pa se peča tudi s perutninarstvom in scer na debelo, kar mu donaša znatne dohodke. Grof od Athlona, ki je brat angleške kraljice, je ravnatelj več trgovskih podjetij. Njegova stara mati, angleška kraljica Viktorija bi bila, ako bi se kaj takega pripetilo za časa njenega življenja, radi »prestopka« gotovo globoko užaljena.
Še ni dolgo temu, ko je v Avstriji umrla ve-
lika vojvodinja Aliče, katere mož je bil Ferdinand, kralj Toskanski. Ker je njeno premoženje radi inflacije skopnelo, drugih dohodkov pa tudi ni bilo, je svojo vilo, ki ji je še ostala, spremenila v hotel, ki je donašal dovolj dohodkov za preživljanje- Njen sin, princ Leojx>ld Ferdinand pa ima na Dunaju špecerijsko trgovino.
Skoro vsi Viljemovi potomci si sami služijo kruh. Princ Viljem, sin bivšega nemškega prestolonaslednika, je j>ostal farmar v Šleziji, njegov brat,
g rine Luis Ferdinand, jja je zaposlen pri Fordu v ►etroitu in dela, kakor drugi njegovi sodelavci, po osem ur dnevno. Princ Aage, bratranec danskega kralja ima v Parizu prodajalno, pred tem pa je bil v tujski legiji, kjer se jejovzpei do kapitana. Bodoči kralj Danske, princ rrederick, je kapelnik simfoničnega orkestra v Kopenhagenu.
Japonski cesar ski manevri.
Bajni zaslužki
Težko je verjeti, da bi imel predsednik vlade največje države na svetu, Anglije, samo 5000 funtov, t. j. nekaj čez en milijon dinarjev letne plače, med tem ko prejemata slavna angleška dirigenta Payne ■in Hylton po 28.000 funtov na leto, skoro šestkrat toliko kot vladni šef. Poraben jokej ali pa boksar ima najmanj 10.000 funtov letnega zaslužka. Še večje dohodke pa imajo španski bikoborci. Bel-monte je za eno samo jx>poldne prejemal po 350 tisoč dinarjev, lansko leto od junija do oktobra je spravil v žep nič manj kot 13 milijonov dinarjev. Graves trdi v svoji knjigi, da ima na Angleškem 360 advokatov več kot po 5000 funtov na leto. 75 jih je, ki prejemajo nad 10.000 funtov, okoli 30 takih, ki imajo celo po 20.000, in le neznatno število je onih, ki imajo po 40.000 funtov, to je, okoli deset milijonov dinarjev. Med temi zadnjimi so tudi po en ušesni, očesni in nosni specialist. Še bajnejše dohodke pa imajo slavni arhitekti. Herbert Baker, graditelj nove angleške banke, bo skozi osem let, kot je predvidenih za gradnjo jx>slopia, prejemal po 60.000 funtov letno. Stavba bo staja namreč osem milijonov funtov ali dve milijardi dinarjev. Nekateri risarji karikaturisti pri angleških listih, kot Low in webster, imata po dva in pol milijona dinarjev na leto.
Najvišjo napitnino, ki jo je kdaj kdo prejel za svojo strežbo, je dal 'neki Amerikanec in sicer
1000 dolarjev, katerih je bil deležen neki londonski plačilni- Maharadža Rajpipla je jokeju, ki je njegovega konja jezdil in zmagal, dal 1500 funtov »napitnine«, to je okoli 370.000 Din.
Anekdota
Odkar je bilo končano zadnje zasedanje sveta Zveze narodov, v Ženevi kaj radi prijx>vedujejo sledečo anekdoto, ki ni samo zanimiva, temveč utegne biti celo resnična, l^valu, ki ie bil tik pred tem, da izgubi svoj predsedniški stolček v Franciji, sc je na zadnji seji v Ženevi zelo mudilo in se je hotel na vsak način takoj vrniti v Pariz. Za to njegovo zadrego je vedel vsekakor tudi predsedujoči angleški minister Eden. Zato je ta smatral, ko mu je Laval med sejo izročil neko pismeno sporočilo, da grc.go-tovo za kako nujno in važno stvar- Minister Eden je hitro razgrnil list in začel čitati. Ko ga je prebral, je postrani izpod čela pogledal italijanskega delegata barona Aloisija, ki je v tem trenutku ,imel ravno opravka s svojim cigaretnim vžigalnikom, nato pa pokimal s pritajenim smehljajem Lavalu ter odložil papir.
Po seji je ta list ostal na mizi. Na njem je Laval zapisal sledeče: Predlagam svetu Zveze, da se uvoz bencina za vžigalnik barona Aloisija -izjemoma odobri.
Papir iz bambusa
Preračunajte, koliko jnapirja |X>rabite na leto. Koliko časopisov, revij, papirja za zavijanje, pisalnega papirja in ovitkov, in začudili sc boste, kolikšna množina je to. V Ameriki pride na posameznika okoli 40 kg na leto, na Angleškem 28 kg. Koliko pri nas, tega seveda ne vemo, ker take statistike pri nas ne vodimo.
Večina papirja je izdelanega iz mehkega lesa, v Ameriki iz onega, ki ga dobivajo iz sosedne Kanade. Strokovnjaki pa so zračunali, da utegne pro- • dukcija papirja v 40 letih iztrebi vse kanadske gozdove V Ameriki namreč inoderejo vsako leto osemkrat toliko lesa, kot pa ga zraste, zato sc ni čuditi, ako se veščaki trudijo, da bi dobili nadomestilo za les. Dandanes porabijo silne množine lesa tudi za izdelavo umetne svile, vsako leto je potrebnih stotisoče železniških pragov, rudokopi potrebujejo vedno več lesa.
Za papirnice je položaj ugodnejši, ker so v Transvalu prišli do sjioziianja, da je les bambusovega drevesa izvrsten za izdelavo papirja, ter način predelave mnogo cencji, kot sedanji. Industrija celu-loje rabi letno okoli 40 milijonov ton lesa in gotovo bo to število v nekaj letih narastlo na 50 milijonov. Zato bo treba računati z racijonahiim izkoriščanjem gozdov in treba jih bo zaščititi, sicer 1*3 50 letih vsejjovsod sam kras in goličava. V Ameriki in Kanadi že razmišljajo o teni. Silne površine gozdov j)a ravno v Ameriki vsako leto uničijo gozdni požari.
Prodajalna redkosti
V predmestju S. Francisca se baje nahaja edinstvena prodajalna redkost. Med drugim ima stalno na zalogi poštne ovitke z znamkami vseh dežel, ki se na zahtevo lahko opremijo s poštnim žigom poljubnega kraja in dneva. Tu se prodaja tudi na videz navadno črnilo, ki izgine brez sledu v teku 24 ur jx> pisanju. Dokaj drag je zbornik s posnetki pisav in jpodpisov vseh uglednih državnikov, bogatašev, pisateljev in igralcev Amerike in Evrope. Ljubiteljem visoke igre so namenjene karte, ki se izprenienijo jx> potrebi vse brez izjeme v same ase. Vsako leto prodajo jx> 25 škatlic pilul, ki zajamčeno spremenijo v teku šestih mesecev belo-kožca v zamorca ali vsaj mešanca. Poročevalec pripomni, da se redno zanima policija za kupce, ki zahajajo v trgovino.
Dohodnina
»Journal« prinaša letni obračun velike pariške univerzalne trgovine. Delničarji so zaslužili lani 2,531-607 frankov, in' država (na račun dohodnine, ki znaša do 25, pri nekih vrstah blaga celo 40%) 6,047.000 frankov. To pomeni, da pripada od vsakih 100 frankov dividend 71 frankov državi in samo 28 frankov lastnikom podjetja. Plača vsega osebja: prodajalk, knjigovodij, raznašalcev, skladiščnikov in drugih znaša samo 75% dohodnine. Razen tega pobira država še 10% zaslužka vsakega nastavljen ca.
V Atenah slave Venizelosovo zmago.
U 38
33
Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni
Kuhar je skočil v kuhinjo in se spet vrnil s prazno vrečo, v kateri so l»ile poprej rozine. Moštvo je pohrustalo celo vrečo rozin, približno dva stota težko. Odrasli mornarji so udarjeni na slaščice kot otroci. Tako so tudi moji mornarji segali v vrečo — pest za pestjo — in se sladkali z rozinami. Samo na sebi bi to ne bilo še nič hudega, toda moji mornarji so tudi Cikali tobak, in tobakova slina, pomešana s sokom rozin, je povzročila «kolero>.
>Rozine v morje!« sem ukazal. — >Do jutri opoldne bomo jedli samo ovseno kašo!«
To je koristilo. Skrivnostna bolezen je prav tako hitro izginila kot je prišla. Rilo je mnogo smeha na račun to bolezni. Škodovala ni nikomur j in bili smo odslej še bolj zdravi kot doslej. Imeli pa smo vendar enega, in to resnega bolnika — to je bil inženjer Kogler. Neprestano je tožil, da ga boli glava in zelo je shujšal. Morali smo ga prepeljati v bolnišnico.
Že dalj časa sem opazoval na njem čudne pojave. Službo je sicer vršil v redu, a njegovo obnašanje je postajalo čedalje bolj sumljivo.
Pripovedoval sem že, kako je Kogler na naši prvi vožnji pri nekem vdoru vode v podmornico v globini štiridesetih metrov sredi največje zmede stal mirno v svoji centrali in držal roko na čelu, kot bi premišljeval, kaj bi bilo storiti. Ne- j koliko pozneje je segel v omrežje cevi in zaprl neki ventil ter s tem ustavil vodo. On se je pri tem nasmehnil — ta trenutek mi je za vedno ostal v spominu. In v takšnem položaju sem ga zdaj često našel — z roko na čelu, kot bi nekaj premišljeval in strmel v praznino. Če sem ga pri tem nagovoril, se je zdrznil in se tresel po vsem telesu. Ril je pri koncu s svojimi živci. Mnogo noči ga je tresla huda mrzlica.
Vrnili smo se v svoje staro pristanišče v Roko Kotorsko. In tu, v miru, se je K Ciglerju bolezen še jioslabšala. Prepeljali smo ga v bolnišnico v Pulju. Toda bilo je prepozno — kakor mnogi drugi, je tudi on postal žrtev vojne.
Iz bolnišnice so ga poslali v domovino, v neko norišnico. Tu je hitro1 propadal in umrl čez tri •mesece. Njegovi zadnji dnevi so bili težki. Počel je stvari, ki si jih bolniški strežniki niso znali razložiti. Dajal je povelja, se ukvarjal z neko nevidno stikalno ploščo, slišal je eksplozije vodnih bomb in končno je umrl med divjim, preplašenim krikom.
Bil je prvi izmed nas, ki je umrl junaške smrti...
Nad vodo skozi sovražne vrste.
Uspehi podmornic so se začeli manjšati. — Zavezniki , zlasti Angleži , so se naučili umikati se podmornicam in se pričeli tako uspešno boriti proti njim, da je moral marsikak podmornični j)oveljnik hiti skrajo previden, če ni hotel najti z vso svojo posadko mokrega groba na dnu morja.
Če je kaka jx>dmornica tedaj (^otopila dvajset tisoč ton, je bil to že velikanski uspeh. Nasprotne sile so pač iznašle sredstva,^ ki so po svoji čudoviti tehniki dosegla, da, še presegla podmornice kot vojno orožje.
Tu in tam se je še primerilo, da je kak podmornični poveljnik napravil kako uspešno vožnjo, a to so bili le še redki primeri. V večini primerov pa se niso več vrnili. Morje jih je sprejelo in nikoli več vrnilo.
Okrog mene se je polagoma vse spremenilo. Vojna, ki je ni hotelo biti konec, nas je razgnala na vse vetrove. Vsak posamezen mož od moje posadke je postal več vreden kot cela na novo iz-vežbana podmornična posadka. Tako so mi jemali drugega za drugim in družba mojih starih tovarišev se je razšla; dodeljevali so jih novim pod-morničnim posadkam, da so imele izkušene može med seboj. Tudi moje častnike so mi vzeli.
Med prvimi nas je zapustil naš Naj>oleon, podporočnik Wendlandt. Postal je poveljnik neke novo podmornice. Poskušal sem ga obdržati za vsako ceno, toda vse zaman. Končno pa sc tudi nisem mogel upirati njegovemu povišanju. Wend-landt je po svojih uspehih prekosil vse druge nove «zvezde». Postal je slaven, njegovo ime so izgovarjali z največjim sjioštovanjem — bil je eden od velikih junakov našo mornarice. Končno pa so ga zajeli Francozi in odpeljali v ujetništvo. Veselilo me je, da je ostal vsaj pri življenju.
Wendlandt je bil izredno drzen; prodrl je v neko majhno grško pristanišče in tam torpediral neko francosko križarko. V tistem pristanišču^ ]>a je bilo istočasno še več torpedovk. Te so začele preganjati Wendlandtovo jrodmornico in jo obmetavale z vodnimi bombami. Toda NVendlandt jim je kljub temu ušel. Potem je oddaleč po kukalni cevi opazoval francosko križarko, ki je bila na torpedirani strani nagnjena v morje. Wendlandta je začelo skrbeti, če ni morda križarka dobila dovolj. Bilo je značilno za Wendlandtovo drznost, da se je kljub močni straži še enkrat približal križarki in jo znova torpediral. To torpedo je sicer zadalo križarki smrti udarec, bilo pa je usodno tudi za Wendlandta.
Mehurji, ki so se dvigali nad drugim torpedom, so izdali smer, v kateri so torpedovke lahko zasledovale Wendlandtovo podmornico; nametale so nad njo toliko vodnih bomb, da. so tanki ha njegovi podmornici popokali. Moral je hitro na površje, sicer bi se bili vsi skupaj	potopili.	Toda
Wendlandt se še ni udal.
Ko je splaval nad vodo, je takoj otvoril divji topovski ogenj. Toda boj s torpedovkami je bil kratek. Wendlandtovo podmornico so kratkomalo razstrelili in jo potopili. Ko so rešili posadko iz vode, je bil Wendlandt težko ranjen. Vsa posadka z njim vred je tako padla Francozom	v	roke,	ki
so jo odvedli v ujetniško taborišče.
Tudi poročnik Heller me je zapustil. Postal je poveljnik neke podmornice.
Za svoje bojišče si je izbral Črno morje. Z vso svojo posadko pa je propadel in umrl junaške smrti. Zadel je s podmornico na rusko mino, ki je jKidniorico dobesedno raztrgala. Smrt tega vrlega moža me je hudo zadela. Heller je bil po svoji zunanjosti^ lep človek; bil je častnik, ki je povsod zbujal občudovanje. Heller in Wendlandt sta bila moja najboljša prijatelja. Kakor je bil Wendlaiult drzen in hiter, tako je bil Heller miren, preudaren.in moder človek. Tudi z navadnimi mornarji je prijateljsko občeval, nikoli bi mu ne mogel očitati kakega brutalnega in prenapetega ravnanja — v vsakem vojaku je videl človeka. Ta lastnost ga je odlikovala |>red mnogimi častniki; zato pa so ga vojaki tudi ljubili kot svojega prijatelja. Vse so mu zaupali. Če bi imela naša vojska več Častnikov s takimi značaji, bi bili morda drugače končali vojno, .laz sem vedno zastopal stališče, naj častnik ne 1k> samo višji po stopnji in časti, temveč naj prednjači pred vojaki tudi po svojem značaju in srčni izobrazbi. In tak zgleden, blesteč značaj je bil poročnik oziroma kapitan Heller. Zato mi je bilo resnično težko za njim — s takimi častniki so padale največje opore naše vojske. Heller je bil |iogumen, j>a previden moz, zato njegove nesreče nikakor ni mogoče pripisovati njegovi neprevidnosti, temveč le nesrečnemu
slučaju.
Toda vest o Hellerjevi smrti ni bila edina žalostna vest — takih vesti o mojih možeh je bilo čedalje več. Zato rajši nisem več povpraševal po njihovi usodi, saj sem itak prekmalu zvedel: ta jo utonil v tej ali oni bitki, ta se je ponesrečil v Severnem morju, oni v Črnem morju, tretji zopet v Atlantiku.
Tudi moja rodbina je doživela težke izgube. Moj brat Oton, ki je bil mlad stražni častnik na neki podmornici (bil je štirinajst let mlajši od mene), je padel v neki bitki ob Flandriji. Moj bratranec Janez pa je bil poveljnik na isti podmornici.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek.
Uprava: Kopitarjeva 6,