več ii slovenski dnevnik v Združenih državah Velja v te leto • • • 16 00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki J- The largest Slovenian Daily L. the United Stales. j Issued every day except Sun» nobenega zločina in nobene «ra nasilja. Frarrk Flora,- nofer tovornega avtomobila, na kaleerm s<- jt' na jev, da spravijo na skupno konferenco delodajalce in stavkujoče premogarje. Pozno včeraj zvečer, po napornih posvetovanjih komiteja, ki pa so osta- Jhajalo v. «- stavkokazov. j*.- zavozil. kot je ugotovil predsednik nkra-a nt. it. ITrut»-J Mino Workers of America, namenoma v skupino stavku jooih premoprarjev in njih žt»na, ki .^o stale na cesti. Mr.v. George Timko, mati desetih ( tfok, je bila na mestu mrtva. Mrs. Suzie Bezek je bila tako poškodovana, da je v smrtni nevarnosti. IJiriei trdijo sieer. da so metali na avtomobil kamenje in da je izgubil vsled t«-ga »ofer kontrolo, a stavka rji to odločno zanikujejo. I)".j-%1vo pa je, da je lvil brutalni človek, ki je povozil obe ženski, pozneje grdo pretepen. Tepe m so bili tudi -trije pomožni Šerifi, kn trre no najeli lastniki rovov kot r«»\>ke stražnike in katere je- ko (povelje, naj se izselijo i/, kompanijskih stanovanj. Začasno zatvorjenje pivovarn. "VlIlTAGO. II!.. 10. decembra. Slehrna pivovarna v državah Indiana. Illinois in Wisconsinu bo 10. dec. — izvedela iz -vršiti koncentracijo armade sr-dem-deset do oscintlesct tisoč mož. Domneva se, da bo vprizoril Čang nato zadnji poskus, da prežene svoje nasprotnike iz Mandžurije. Konzul v Nevčugu je s|>oročil zunanjemu uradu, da plenijo um? kaijoee se čete Can ga Činčov. fin-padno od Mukdena. pri Kinmifu se je baje završilo več bojev. Inozemski koiiKuli so naprosili japonskega konzula, naj pošlje v Mnikilen japonske čete. v varstvo inozemeev. Iz Pekinga se poroča, tla razpravlja drplomatičui zbor o vprašanju ustanovitve posebne železniške službe med glavnim mestom in Mukdenom. Moštvo teb posebnih vlakov naj bi obstaja lo iz inozemskih čet. Cleueral Feng, ki kontrolira se-daj Peking, je poslal ministrskemu predsedniku Kato in drugim odličnim Japoncem poziv, naj vzdrže .nevtralnost Japonske v Mandžuriji. Izjavil je. da ni nikak "rdečkar" in da je pripravljen držati se vseh pogob in dogovorov. j Japonsko ministrstvo je izjavilo danes zjutraj, da je bil glavni ka kavalerijska stolnica Nadežda Kndenjaja, žena vrhovnega poveljnika ruske rdeče kavalerije. je včeraj tukaj umrla. Vzrok smrti ni še znan. Neki I i-1 je govoril o " t ragičnem slučaju". Stotniea Budeni je o«ltlčno služila v vopni proti armadam belih Rusov. Borila se je ob !«lraui svo-jcgji moža ter je bila večkrat ranjena. Uživala je sloves, da je nqjbolj predrzna jahalka v vsej Rusiji. V neki bitki proti baronu Wranglu je bila dvakrat težko ra-njena. 76-letni ljubesumnež. LOGANSPORT. I ml., 10. dee. 76-letni William Be vans je ustrelil 74-letmga Neisona Andersona in sieer vsled ljubosumnosti. Oba i sta se potegovala za ljubezen J?6. letne Stelle Shirley. Ulster odobril dogovor. BELFAST. Irska, 10. dee. — Obe zborniei ulsterskega parla-jmeiTta sta soglasno odobrili irski 'mejni dogovor. mačini pri nakupu zemljiš protestirajo. — Skoro vsi Amerikanci, ki kupijo zemljišča in hiše v Franciji, — je pisal Herald, — store i o brez špekulativnega namena. Domove kupico, ker ljubijo deželo in njen narod ter nameravajo preživeti dosti let svojega življenja tukaj. Zelo številni med njimi zaslužijo deloma ali vse svoje dohodke v Franciji in s svojimi talenti in produktivno eneržijo večajo blagostanje naroda. — Klavzula Loucheurjeve finančne predloge, vsled katere bi morali inozemci plačati eno petino več kot pa Francozi pri nakupu zemljišč in hiš, nas je pretresla in presenetila. To nasprotuje ora.v«-cam, zajamčenim v konzularni pogodbi, sklenjeni med Francijo in Združenimi državami leta I 85 >, ki je ustanovila v tem oziru medsebojno prijateljstvo. — Nikakega takega obdačenja in nikake take diskriminacije najbrž ne nalagajo francoskim žavljanom in drugim inozemcem v Združenih dr žavah. Najbrž bo vlada v Washingtonu protestirala proti izvedenju te klavzule fiskalne postave, tn obžalovanja vredno bi bilo, če bi bil tak korak potreben. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. dr- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so nato cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 , 6000 Din. — $93.00 Pri tukasiUh. ki znaftajo manj kol en tisot dinarjev računamo posebej U centov za poštnino In drage stroike. Razpošilja na zadnje poftte In izplačuje "Poitnl Čekovni nrad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir....... ... $22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki snaiajo manj kot 2M Ur, ratnnamo pe 15 centov za pofitnino in drugo stroike. Razpošilja na zadnjo pošte In Izplačuje LJuMJaazka kreditna bank* ▼ Trsta. Za poSUJatve. ki pre«?** J o PCTTISOO DINARJEV ali pz DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poeebep popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja so večkrat ln nepričakovano: Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE v Jo poslati najbolje po DsomsUs Postal Money Order ali pa New Ysffc Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 88 Oortlandt Street New York, N. Y Telephone: Oortlandt 469T GLAjS NARODA, 11. DEC.. 192S. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) 1 frank Omnsd and PubUeked by ■liOVMNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Look Bimdik, Ireaemrer T 'im of buiiiiitM of the corporation and addrcMM of »bor® officer*: tCortUndt St., Boroo&h of Manhattan, New York City, N. Y. 11 GLAS NARODA" _ _ _'Tow of tke People" _ luued Every Day Except Sundays and Holiday9. i ttio leta vtlja Uit §a Ameriko n Kanado _______$6.00 r-i pol leta_______$3.00 i i četrt leta_______ $1JU) Za New York ea eelo loto Za pol leta —........ Za nioeemgtva ea eelo leto Za pol leta $7.00 $84C $7X>6 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glae Naroda" izhaja vso ki dan ieviemei nedelj in praenfko*. I Di«i brea podpisa in osebnosti ae ne priobčuj©j>-., Denar naj m t c|joToli poitljad po Mone7 Order. Pri spremembi kraja narodni I % prosimo, ds m nam tudi prejinje bivaliiie naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika. l L, A 8 h A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: C or t land t 2976. IZPREMEMLJIVI LOUCHEUR J Ved nedavnim časom se je inštaliralo v Parizu mrvo ministr-pod voduom Aristida Brianda. Poleg ministrskega predsedni-ka zavzema v tem kabinetu najbolj odlično mesto finančni uiuUtei J^oni>. Loiichcur. V prvi vrti »»pada iu mož med uajlmlj «.llične industrijalce Francije. med kat rimi je eden najbolj bogatih mož. in drugič je jMjrtfel j finančnega ministra v vladi, ki vitli svoj glavni povl v "zvodeneuju" deželne valute. povsem naravno največjega pomena. Vsled tega -e tudi ni nikdo čudil t«mu. da j.* bil prvi urad ni posel Loueheurja poslati kabelsko sporočilo na vlado v Washington«, v katerem je rekel, da l.o pričel takoj pečati / uravnavo francoskega dolga v Združenih državah in da bo predložil v najkrajšem ('asu t«-mu primerne p edloge. Washington si je mrl roki ter bvalil to pridnost in naglico. Drugi dan pa >o se spomnili jmgovora. kalerega je ime! i-ti Loucheur li'ta 1922 z nekim ameriškim žurnalisiom. Ta pogovor pa se je sln-rajno tikal ba.š odplačanja ft a teo-kga vojnega dolga v Združenih državah. Oni, ki ga je t a Ural i/.pntšcval. j.- bil Frank Kent, puro-ccvulee lista "Baltimore Mm", ki je sedaj ndtegnil pozabljivosti to okrajno prostodušno izjavo sedanjega francoskega finančnega mi nisira, na korist svojim MMhihnikom i,-r v pouk vladnim možem \ V.'a shingtonu. Popolnoma nemogoče je. j.- rekel privatnik Loucheui4. da bi Francija kedaj zadostila svojim obveznostim napram Ameriki. To pa ne raditega, ker ji manjka dobre volje, temveč ker sploh ni nobene možnosti. Kratici ju. je izjavil takrat Loudieur. — ne more misliti niti sedaj, niti kedaj v bodočnosti na poravnavo svojega vojnega dolga. Dobro bi bilo. tako je menil mož leta 1922. če bi .v (Združene države privadile na to misel, rim hitrejše in čim bolj temeljito bodo storile to. trm boljše Od tedaj naprej so potekla tri leta. Tri b-ta gospodarskega in finančnega ]>ropadanja ter -plohne mizerije. Danes j,. Francija v gOfc|x»tlrskem in finančnem o/iru na dosti -lahem stališču kot pa je bila l.-ta 1922. Kljub temu pa je sporoči! gospod Louelnur takoj po uaslopu i>voj«ga urada. da si ne želi nobene stvari bolj iskreno, kot uravnave dolgov v Ameriki. On laže zavestno ter skuša varati. C'o je bil pobržaj Kraiieije že pred trejni b ti lak. tla m bilo mogoče misliti na uravnavo vojnih dolgov, je dane- se neizno rno slabši. Francoski narod je obremenjen /. davki kol menda uikak drugi narod na svetu. Vladni si roj požre velikanske svote. Velika armada pen/ijonistov, veteranov in drugih, ki žive na stroške vlade, |»o-žre nadaljne velikanske svote, Francoski finančniki -o razmišljali o vseli mogočih sredstvih, da premamijo pasivnost francoskih srednjih slojev, ki si Ma vs.. mogoče načine prizadevajo, da presle-parijo državo, — a dosetlaj hrezu-pesno. Znano je, da skusa vsak Francu/. pridobiti >i v saj toliko denarja, da lahko živi na stara leta kot »kromen rentir. Ideal Fran-vo/a ni nagromadenje velikanskega premoženja in vsb-d tega je tu-dj bogastvo prcee.j enakomerno razdeljeno. Nikomur pa noče \ Franciji para izpod palca, liadit.ga je indi zakladnica z vlado vred v večnih finančnih stiskah in kakorhitro se predlaga kako radikalno odredbo, kot je napritner davek na kapital, dvigne meščanstvo tak vriše, tla mora pasti katerakoli vlada, ki je na krmilu. To je bil tudi vzrok velikega odpora proti davk.it na kapital, ki bi zadel v prvi vrsti bogatejše sloje ter prizanese! revnejšim, ki si morajo v jmtu svojeg,, obraza služiti svoj vsakdanji kruh. V celi Franciji ni menda moža. ki bi znal odločno nastopiti ter >o tudi vzdržati na čeht vlade, tinkler bi slednja vkušala uravnati državni proračun ter zagotoviti deželi prebitek mesto deficita. Sevetl« jt. jasno, da mora enkrat priti do preobrata in sicer temeljitega. a tega preobrata ne bodo izvedli možje kot je Louehcur ter njegovi tovariši v sedanjem kabinetu. Preobrat bodo izvedli dejanski proizvajajoči sloji, delavski »doji . . . Slaba stran filmov. Na železniški progi meti Pari-voni in Le Ilavroin no opazili čuvaji zadnje dni dva čina sabotaže na signalnih napravah ki br prav lahko povezročili veliko ne~ PolieijM je prijela dva tlei*-ika v starosti 10 in 12 let. ki sta brez drugega vse priznala. Rekla I sta. da sta videla v kinematografu. kako sta dva roparja pokvaei-/ —------ —__ In .signalne naprave na železnici in tako povzročila železniško ne srečo. Tudi onadva bi rada hotela enkrat videti, kako skoči vlak iz tira in se razbije. Zato sla pokvarila več signalnih plošč in prerezala žice. \a to -ta se slerila v bliž,ni in čakala na vlak. ki bi jwr njunem pričakovanju moral •ponesrečiti. ZASTAVE SVILENI AMKftltKC. SLOVENSKE IN HRVAtKK NBOALUC. PHBKORAMNICC, TRO-•OJNICK, ZNAKI, UNirORMC ITD proti Franciji. Fašizem je že ves čas kazal ne- tega so brezdvomno na tihem tudi ko mržnjo tlo Francije, po-eh- v Rimu .zavedajo. Vrhu tega Iti no pa se obrača zoper Francoze, morala Italija Francoze premaga-odkar je napovedal vojno frama- ti na morju, ako bi jim hotela zonstvu. Vedno bolj se množi šte- v-iliti svojo voljo: do tega pa je vilo onih članov italijanske opozi- gotovo še silno daleč. Nedvomno c i je proti fašizmu, ki so v znak o- je, da se merodajna Italija vsega gorčonja nad njegovimi metoda- tega dobro zaveda, zato ji težišče mi zapustili Italijo in se podali v sVoj,. politike prenesll.ua vzhod. Bigumo 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVOrftXZ, S31 QfttSVK ST, CONKMAUQH, FA. "» ...... .1 »I I | N H Francijo. Osobito veliko je število opozieijonaleev - emigrantm-. pripadajočih italijanskim prostozidarskim ložam. I'Z tega se je razvilo pravo fa-šistovskrr sovraštvo «lo Francije. Fašisti očitajo Franciji, da je dala prijaznega za vetja emigrantom in ji očitajo, da daje pot uho politični emigraciji, kar naj bi bilo toliko kot aktivno pod'ptranje na sprotnikov fašizma. — V zadnjih lednih, osobito po odkritju zarote zoper M tissolinija. sn >,. ti oči t k i posebno pomnožili, vs.; fa-•'is.lov ko časopisje jih je polno. Stvar gre tako daleč, da se očita celo: zarota zoper življenje Mu* •»olwiija se je zasnovala v Parizu, v .sporazumu s francosko centralo. Veliki Orijcnt. ki je vedno dajal gostoljubno pribežališče odličnim italijanskim protifašistovskim o-•rhno-tim. Ker imajo francoski 'ra,m.i*Mni! vplivne člane v vr.-tah vičarskih politikov, ki s(» danes 'a vladi v FrnJieiji, napada faši-tov-ki tisk ve. francoski levičar-ki ka/te| in njega časopisje, k i'a je .sovražno faši-tov-ki ItaMj* •a-i-!i trdijo, da »o celo posaim*/ 'ic politične t.'sebuost-i z vrst vlad-r.e levice zapletene v afero zarot« • rot i M lis soli ni ju. Izraz sovraštva proti Franciji Tam misli, da se dajo najcenejši dosezati uspehi. MESTO BREZ STANOVANJ SKE BEDE je interese. Sami so sijajno plača-1 ni in zato jim je pač vse enoj te je stanovanje vse leto prazno. — Pripetilo >4» je, da je nekdo ponudil za prazno stanovanje 50 frankov letno manj, kot je zahteval režišer. In režiser stanovanja ni bolel oddati. Ostalo je vse leto prazno iu hišni posestnik je imel 2000 frankov škode. V-e to gre na ljubo družabnemu prestižu. Pster Zgaga IZVOR BANK • i bile fa-istovvke demon.-traci t« . • , . . . ' švicarske valut« o priliki ta.si>to\skega alronta 'oper framaztr.ie in unitarističue ocijaliste. Takrat so se povsod čn • i vzkliki proti Franciji. Odib'.j j.- stvar še stopnjevala. Nadvse značilno je. da mora imeti frau o»ki konzul v (Jenui posebno vn- C11 d t n r s(> sjisi. pa je vendar res t elo preveč stanovanj imajir pre biva h-i ivga srečnega m«—ta. — Mislite »i. da greste po ulici, in malone na vsaki hiši vidite oglas: stanovanje so odda. Vzamete časnik in vidite celo stran malih in --•ra.tov za sobe in stanovanja od \ 1 do 20 - »It z ali brez opreme, za vile z vrti m, gradiče - parkom ob jezeru z razgledom na M.onl Hlane. Kdo bi si mogel želeti še več? To me-to. ki ne pozna stano-\anjskc bede. je Ženeva. Stano vanj je na razpolago toliko, da se dvakrat na teden tiska iu raztia-Šh po vseh lokalih seznani prostih i:itiovanj. Nekdo je izračunal, da .Ije bilo v Ženevi nedavno pro-tih 1200 stanovanj. V .Jugoslaviji s,. )„, marsikdo vprašal, kako je to mogoče in zakaj se noče nihče izseliti v Ženevo. 1'rebitek stanovanj v Ženevi, n s o:) t j 111 večjih je posledica gospodarske krize. Pod vplivom v:-o!< in velike dragi nje ,ie m( d vojno znatno nazadovala trgovina in produkcija, osobito pa tuj-ki promet, ki je bil z.i Ženevo to. kar je za Rim sveto le- loves lovati ohbtuieo premirja na /n-•iitlni fronti, je moral pod pritiskom razmer odpovedati ban-kef. Stvar je seveda povsem razutn jiva. Vedno, kadar se je pojavila v kaki državi politična emigra •ija in so-edne države, je bil to vzrok napetosti tneil njima: 1o je pač uajeiurstavnejša logika. Da v iji prostozidarji podpii vojc italijanske somišljenike, na katere j«* navalil fašizem s tako brutalnostjo, je prav tako cno-tavno in umljivo samo oli sebi 'n dalje je gotovo, da Francozi ne bodo nehali podpirati svojih preganjanih italijanskih sobojev " ko\. pa naj fašizem demonstrira s\oje ogorčenje še bolj bojevito. — Nastane še vprašanje, če hi s" smelo računali s francosko - irali iijiiskim mrprotstvom kot stalnim •iolitičnim pojavom. Vprašanje je važno za'nas. Jugoslovane, ki >mo v tako delikatnem razmerju do Ita'ije. Zato je po'reblio. da sj ud •rovorimo točno in stvarno. Iu inl-govor mora biti Hegaliven. I*r\ie, 'e je fašizem sovražnik Francije, ni s tem še rečeno, da ji je sovražna Italija. Dalje se obrača fašizem zoper levičarske kroge v (Fraiiciji. tedaj one. na katere f-majo vpliv framazon.ske lože. Skratka: imamo opraviti doslej z uasprotstvom med političnima -trnja m a v obeh državah, ne med narodoma kot celot orna. Res da imo Italija svoje >oiiii-rodnike pod franieosko vlado: --• Nizza. Koj-sika. to sta pokrajini, ki se čita.ta v seznamu netrrtreše-nih iležel ekstremnega italijanskega uacijoiiali.Vua: včasih se bere jKrleg tega še ime Savoje. ki pa nima italijanskega prebival--tva, marveč jo vežejo na Italijo le zgodovinski momenti ter Tnni." ki ga je bila vzela Francija Italiji takovekoč izpred nosa. Toda gl»-de italijanskih aspiraeij v teh krajih moramo biti zelo skeptični. V Rimu zelo ljubijo velike areste, o-sobito kadar so naperjene zoper manjše sosede; velika dejanja pa nino enako lahka. Iji tako veliko dejanje bi ,bila itali jamska pol »tika. ki bi strefnela po osvojitvi na • itetih pokrajin. Ako se primerjala Italija in Francija, je brezdvonino da bi prva no vzdržala primere; t'1. Ra: mere -e tudi p<> vojni nit o mnogo izboljšale, dasi s,, -povodom! , 1 ] ii o v • . - ..... ,, ,v -akega zasedanja Zveze uarodov asko varstvo m zadnjic, dne 11. , , ...... ... , • , , , • «'• IJ konterenee dela hoteli nabito unenibra, ki» je hotel francoski , . ,. ... . . , . polni. Drugače so naiurec vedno •siriizuI s sloves. IranUctom tira/-, , - i;apoI pra/nt r ur isti «e ženeve izogibljejo in gredo raje v Ita'i i jo. Francijo itd. Ženevska uni-j verza, kjer so nekoč študirali v I : vi vrsti intizeniski akaib iniki. ; izkazuje stalno nazadovanje števila slušateljev. Na tisoče prebivalcev s«, je priselilo iz. inc-ta v 1 Armenos in prihajajo v mesto ,, ... . .. , . vsak dan z vlakom. .Mnoge insti-ranči,] i prostozidarji podjnra ur . •• , . ' iitcije. ki morajo ostati v Ženevi. pošiljajo svoje )>ublikacije v francoske tiskarne. Kdor ni naravnost primoran stanovati v Ženevi, se izstanovanj več kot j>re-vee. In vendar >n stanovanja na v/lic veliki ponudbi in minimalnemu povpraševanju zelo draga. Hišni posestniki namreč smatrajo da bi bilo pod njihovo častjo, če bi skrbeli za upravo sami. Zaln imajo posebne uslužbence, tako-zvaile režiserje. Teh režiserjev je '* Ženevi približno o() in imajo v s Ver j i režiji Vee sin hiš. Režiserji ^n Ustanovili svoj kartel in se domenili, da bodo -»kultno ščitili svo- Seveda iz. Urške, kakor v-e tiru ge važnejše pridobitve civilizacije. ,Zaio -o naz.ivali stari Rimljani menjalce denarja in finančne agente enostavno Grace i ali Grae-culi. to je (irki. Tudi v sa-etlnjem v«ku. kir so prihajali bankirji iz llalije v severne dežele, so jih nazivali Lombarde. še dandaua.š i nji poznamo v bankarstvu izraz i lombard in glavna bančna ulica j v Londonu se imenuje še vedm ; Lombard Street. In kakor spominjajo dandanašnji izrazi banka, bankir." bankrot na. stolček menjalcev denarja ' italijansko lian-ea). so se imenovali v starem veku bankirji po grškem izrazu zj , v t o | i trapeza i trapa^zite ali pa jro | latinskem izrazu ineiisa melisa-trii. Poleg tega ]ra pozna stari vek bankirje tudi pod drugimi imeni, kakor argentarii. numularii. col-l.vbi tac. ju'ribotoT"s. panvbiatoriv-itd. poslovm in lokalu starih bankirjev je bil za poslovno ograjo jriilt. kakor je dandanašnji v i »eiijalnieah. Svoje trgovine so i-nreli najprej na forumu, pozneje I a. ko s,, v,, menjalci povzpeli do pravih bankirjev, v razkošni bor-v. j/ni palači tta«itiea porcia. Tam so iiiu-li svoj grtMiiij že leta 2"tf> pred Ki. Tu so jrosojali denar, vodili žiro-račune. izdajali akreditve za I •ekoinerske banke tu podružnice (\ egiptovskem mestu Afsinoe. je bilo naprimer 4s bančnih zavo sprejemali vloge na tekoči račun, trgovali z. vrednostnimi pa P i rji. špekulirali na tečaje, škrat-! poznali , vse, k a r po/.nanio mi pod imenom v i soke finance. VABILO na VESELICO In 11 ro pr iredi DlUSTVO H J! V A T S h'I V V MET štev ."rf>4 II. N. Z. v soboto, dne 26. dec. r pritshtfih l.oms l.nl, in r-jn nn //s Stockholm Si., lirookhiii, V. V. Kil,'ALA HO SLOVKNSKA GoDP.A \'abimo vse Slovence in Hrvate iz lirooklvna in bližnje okolice, da se te naše Veselice JrollioštevilnO v.leležc. Zabava bo prav tlomača kot v starem kraju, zato upamo, da nihče ne izostane. Vstopnina prosta. Izigrala se bo lepa svei'a 2't funtov težka, ki gori fi«i dni. Na svidenje dne 'Ji;, decembra v Laknerji-vi dvorani. Odbor. Se je čas razveseliti svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna potom — Brzojavnega Pisma bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $1.—. Poslužite se te ugodnosti in Vaš dar dospe pravočasno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. New York, N. 7. NAJSTAREJŠA J V HO š LOVA \SK. 1 POTNIŠKA POSLOVNJCA Te dni je časopisje poročalo, da se zbirajo na obzorju temni oblaki. Ne vem. kaj so hoteli uredniki tem povedati. Vem le to. da je. dini oblak, ki sc dandanašnji dviga proti nebu. etlinole dim. ki •ra povzročajo drva in mehki premo«;. zmešan s kamenjem, toda za drag'o ceno prodan. * Ali >le že slišali, da bi mogel biti kak človek zdravi'pa pogleda tako slep, da bi ne hotel slepcu pomagat i * Leto se bliža svojemu koncu. Kaj nam bo prihodnje leto princ-do .' 1'panj nimamo velikih. Kljub ■ I'tiiti pa upamo in sin o skoro pre-prieani, da bo 'V.cni niti do kolen. * Včasih si mislim : Koliko bi lahko koristil Kuverta slovenskemu narodu v Ameriki, če hi začel prilizovali naj vzvišene jši nauk: Ljubite • e med seboj ! / * Irska ni zad«ivo|j.iii N'epie-tit to se ponavljajo tam boji in poko '.p. Z Irsko je biiš tako kot če bi Liga narodov zaMgnrala mir na Balkanu. Dokler nima llalkan nirovu • garancije, je lam še pre •ej mirno. \*raga in pol bo pa v >-lel tisti, ki bo balkanske narode •obrat il. ^ Jeziki -o v bistvu druir iir-|gi-•tin podobni. Seveda, med njimi je velika razlika; nekateri š.i lažji, .nekateri *.o tey.ji. Najbolj težiivna jezika »ta brez dvoma francoski 'n jezik, ki j»;i Ainerikanci govore. Franrozi in Ainerikanci s.. ni kakor ne morejo sporazumeti. Posebno ko govore o denarju, ki ga dolguje Franeijsi Združenim dr- / za vam. * '•'nitstaven račun: če Im Mimi lt;ti se dve leti vladal Italiji, bo •Va Italija v enem letu k vragu. * Možje kot je delavski tajnik Dawis imajo napredne nazora. Pravijo, da je treba poostriti priseljeniške postil Ve. l»Og Ve. če s,-> bili takega mnenja pre j, pred no »o se priselili v Združene države? * Oni ljudje, ki so ti vedno z dobrimi nasveti na razpolago, jih najbolj sami potrebujejo. * Jabolko ne pade daleč od jablane. — pravi pregovor K<> imaš prvi milijon, ti ne manjka dosti do »linigeira. Sani sem se pa prepričal, da je težko, jak" težko priti do prvega milijona. * Kaj bo z. današnjo modo.' Ma-'o manjka, pa bodo ženske hlače nosile. \* splošnem st« pa istotako oblačijo kot mixski. V bližnji bodočnosti bomo moškega na ulici le tedaj ločili «»d ženske. «"•■• bo o-blečeu v žensko obleko. Ali bo Liga narodov uveljavila mir na svetu? Na to vprašanje nimajo pravice odgovarjati sedanji državniki. Šele naši potomci bodo ugotovili. ne. * Jadna naša domovina! Toliko lih je. ki delujejo za narod, med njimi je pa tako malo tistih, ki za narod delajo. x Nihče med nami ni pohrustal toliko moilroiti kot Trunk, škoda. da je revež prebaviti ne more. * Enkrat se lahko vsakomur ponesreči. Toda če se ponesreči petkrat na tedeai kot se naprimer Trunku v Kovertoven\ listu, mn-ra biti nekaj wrong. * I Francozi so vit.ežki narod. Le to je škodit, da so v vojni premalo bojeviti in v miru preveč navdušeni »a vojno. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino l'i st tn Koh ilarski ilJ. Por/1,t rjr o praznikih, Irliiih čn, ('ur- I'u nil in />'».' na Norfolk otok II. Strup c k lini i natisi tki. Iztjubljt ni koiitint nt. Življenji v morskih i/lt/bormah. Prodirunje r polarno a: cmljc. \ mudsi ii- o srojt m polurnem poh lil. HJtihimr I'" • mtiin/. K Ha iska. Sii n jat.s* a. Koliku si popije na siulu. Lstruj telesa m značaj. Načrt nore'ja A oh tiar ju. Pa cel H nuUnburij. Smrt Kolo rta l.a KoUclta. Dozirljaji r <1 žunylji. Vplir nikotina. /iilorska univerza . I'poraba nekaterih zdravilnih rastlin. Vplir podnebja ua duševne bol r z ni. Raznoterost i. S mesnice. KOLEDAR KRASI OlllLO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'glas naroda' «2 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY . j-:.'','*-*.c JUL, i• ifcr. s m ■pil ^amm S (Nadaljevanj«.) Saj je ou sam tudi prav pobu-žen. pa ie enkrat samkrat mu ni prišlo lia misel, da bi *e tudi njegova ljubica rada 'kedaj izpoved*-] i. Tako vroče jo ljubi, toda ni-dar . . in morda ban zaradi te-^a. . ni videl v nji kaj drugega ko zapeljivo Jtrivovenko, polno čudo-it<• ga maLikovanja . . . Krivo-verka da. ali morda se kaj hujo-•a. pol -samega vraga, ki je ve5 »o zmagoslavna ill sladovtra-tna. Saj se vendar pogumni LudviJt * knjiole vsakokrat prekriža, ka-< ar je treba govoriti o njej, in jo i t ihem in kadar sama. Lme-nj.* eoprnico. Sedaj si pa 1 a zgubljeni vražie naenkrat želi »erkve, svečenika iii zakramen-• •v. kakor kakšna stara bogomolj-a. ki ne more živeti, ee'vsaik dan •• drsa svojih kolen okrog cerkv-?-» ih stopnic! Auamarija se je pa pokorila za fctiri. Več ko dvajsetkrat jfc mislila, da ji ui živeti, tolika je bila sramota, breesrčnost in surovost, ki je tolkla po njej z vseh strani 'kakor toča. Kakor je že pri pravih meščanih navada, ko jo najpreje povso
  • a živa duša ni več brigala ne za mater, ne za sinka. VTdjub temni sta ostala pri življenju. Po krivici so jo zaničevali fo divno Anamarijo! Imela je dovolj trdne volje, in vztrajnosti m bogme. ni bilo treba posebno dobrotne usode pa bi bila postala najbolj |Kwtena med poSteninu. soproga in gospodinja plemiča, Ki bi se bil vmel po vsej pravlet ponašati s takšno družico. Usoda pa je določila drugače! Pa čeprav je strmoglavljena v nič. je hrabra Anamarija vendar vedela, kako si pridobivati na poStfen način svoj vsakdanji kruh, kljub temu, da si j", kjerkoli je le nioglo. Poteklo je pet let neusmiljene samote. Za Anamarijo ni več bilo niti staršev, uiti prijateljic, niti tovarišie. da ni smela nositi njihovega imena. Bali so se, da bi bi- Niti sedaj se ne domisli odgo. li sami oncčae&eni. in so zato izvora. Ona se pa razhudi: i poslovali .pri visokem mestnem hči. Onega Tomaža pa naj bi zabelo drugačno m«4čevanje Ker-doncuffovih. Vinceut je mrtev. Tomaž je njegov morilec! TaUcana je bi|a njihova sodba. Na srečo je bila sodba mestnih •rretnikov drugačna. Kakor se končuo nekako izležejo tudi najbolj zapletene in za-motanie zadeve, tako se je zgodilo tudi tukaj. Tomaž si je preko morja prodobil ogromno slavo in bogastvo in takšen >Joves. da je končno utihnilo vsa'ko zabavljanje nad n jim. Vincent jo v grobu in že zdavnaj pozabljen. Le na v starejše, in nsjzagrizenejše bogomolke v mestu še 'brusijo jezike, kadar kje zagledajo Anemarijo brez imena, pa tudi to se dogaja le redko, kajti pomilovanja vredna žena zapttšča le takrat svoje stanovanje, kadar vodi na zrak svojega tlečka. ki ga ljubi tent bolj vroče, kolikor vee solza je prelila zaradi njegovega življenja. Ta dečko pa raste in se razvija ter postaja prav ljubezniv, zdrav, krepak in priden. Vse to je že postalo tako vsakdanje. da tudi povratek plemen? tega gospoda Jagnjeta ni ničesar spremenil. Auamarija Kerdoncuff torej moli na grobu svojega brata Viucen-ta v iskreni poberžnosti in udano-sli. Razen Tomaža je morda Mino ona v vsem Sait-.Malo-u vedela zagotovo. da je njen brat šel prav le zaradi nje v smrt. Onega ugodnega tlne namreč, predno Je Vhicent šeJ. da, poišče Tomaža, je povedal sestri svojo namero in .-e celo pobahal. da bo on opral njeno sramoto in da privede grešni l.l\il»iiirki prezgodaj spoznanega soproga. Toil a žal, šel je v svojo siurt. Auamarija torej molu to uro. kakor moli navadno vsak petfek in kliče k lzveličarju in njegovi majki za odpuščanje za padlega dvobojevalca. ki je umrl v smrtnem grelni. Tudi dečko moli na svoj način in se pridno križa, sedaj z desno, sedaj z levo ročiuu. Njegova mamiea ga privije k se- Zverinski zločin pri Medvodah. — Kaj pa to pomeni ? — se zadere nad njim. -— Kaj s«; me morda sramuješAli «-t>m pregrda alt premalo plemenita, da se pokažem »ob.g kmrta. kakor ?*i ti, pred tvo- svetu. da je izdal ukatz, ki od jemlje nosrečiiici njeno rodbinsko >-me. Odslej se imenuje lo,še Anamarija. brez drugega priimka. Anamarija jc torej brez lastne io Devico z Velikih vrat. pred to rodbine, in kakor da je vse to naj bolj prirodno in razumljivo, se jc vsakdo izogiblje. Oni, ki se jih ne Devico roparjev in tatov? Ti pen rarjevi! Zapomni si dobro, on voji roki me v nedeljo popelješ najbolj sveto eeVkev. kar jih je - tem mestu, ali pa ti privezera, la ti bo žal! Isti dan — bilo je na petek in zornja vrata na groblju so bila la stežaj odprta, kakor je takrat > (kazal presvetli iknez in škof. ker e želel, naj bi pobo-žni Malonezi mogli vsaj enkrat na teden moliti ui grobovih svojih ran j kili, in *f-•« r bas na p«adJi. ko je bilo dekle že pobito na tleli. Umor je bil izvršen med 18 in 20. Ljubljanska policija je takoj po uradnem ogledu odredila natančno preiskavo na licu mest* j in pa zasledovanje morilca. Pri! tem so je ]>oslužila tudi hude^n I policijskega psa. katerega jim jc J dal na razpolago neki ljubljanski veleindustrijalee. Najprej so ogn- je star 66 let in je že del j časa težko bolan ter leži takorekoč na smrtni postelji. Možu so po rzjavr zdravnikov dnevi življenja že odmerjeni. Vprašala je četa. kje je njena sestra Angela. Čudno s»> ji je namreč zdelo, POSTKKŽHO FRANK SAKSER STATE BANK G2 Cortlandt St., New York. N. Y. svojem krvavem zločinu, ki s"ko-ro nima primere v kroniki po dobnih zločinov in umorov. bTe\ skozi stranska vrata. Najpre je -eveda podprl s kijem, s katerim je pobil svojo žrtev, glavna hlev-na vrata, iskoai stranska vrata je vdrl nato v listnjak in iz tega slco-zi neko luknjo iz hleva na prosto. Na celi ]>oti se poznajo tako na tleh kakor tudi na vratih in stenah veliki krvavi madeži. Ko______ so pripeljali psa na sled kjer ie I ■ '*'.'. "" ....... - ' niorHee zapustil hlev. je takoj i ™1—1—^i .led sprejel in post,, siino razbur. NOVE, PRAVE VICTOR BOŽIČNE GRAMOFONSKE PLOŠČE jen in hud tako da mu ni ,,Pai jRavnokar prejeli iz Victor tovarne. Naročite jih takoj, nihče v bližino. Pes je sel takoj j 11 i -o 1 dokler zaloga ne poide. (Za poštnmo priložite 35c več.) , . . , ... . , , dat. kaj s*, je zgodilo pri Kopa- ni. mu -sklene rovice m govori be- .. v.. . , j , ,..,.! eevih. so našli Angelo Kopačevo tiče. pač nimajo dolžnosti, da sc postavijo ua njeno stran, kajlt, da bi branili grešnico proti pravičnemu očetovemu srdu! Tolika s*trogoM sicer pri taksnem očetii> ni bila nič čudnega ali nepričakovanega. Ko so Trub let o vi od preprostega ribiča posta, li ugletlni in premožni meweam. ni staremu plemenitemu uieHČait skemu rodu Kerdoncuffov ostalo prav ničesar od starega premoženja. ki jc skopnelo. kaikor spomla d i sneg. Kakor je it. rekel bi. človeško, je v teni starem dom« ošabnost in občutljivost rast.Ta > isti meri. kakor je propadalo premoženje. .Slabo obnašanje Aneraa-rije je zato kakor goreče želcz'.-žgalo samozavest in občutljh*ost vseh onih. ki s-o nosili ime Kcrdon-euffo\Tli. Najhujše pa je bilo 5« to. da so isti Kerdoneuffovi Tnddetovega fanta, ki je izhajal i/, preproste m nizke ribiške rodbine^ gledali nekoč zelo postrani, ko uiu je padlo v glavo, da bi se potegoval asa A-nemarijo. . . Jvajli ostremu očesu klepetali j iu botric takratno To-.rnaževo nagnenje ni u«lo. Keidon-cuffovi >o bili .taikrat strogi in visoki. faaita p a je to jezilo. jZaniče-vanje, ki so mu ga dekleto^-i t»o-rodnifci kaauili. mu je brez dvoma izzorelo sklep, da konča vso zadevo kar čez noč. Mina Trublctova. tiokdauja drugarica in pozneje tekmica in sovražnica Anetnarije. se je takrat -zelo radovala nad bratovim sklepom, saj se je bila sama zelo trudila, da podpiha brata. Kerdoncuffoiim je pa bUo To prav, dasiravno so se zeleno jen li nad klepetuljami, ki so pretile k nasprotni stranki in »iznašale po vsem mestu, da je sedaj Trub-letov fant Kcrdoncuffoveihn dekletu QfbrikU Iirbet! «Ko je prišlo »a dan, da je Anem&rija zapelja na. niso Kerdouctiffovi mogli To xnaia javno "dolžiti, in todi niso hoteli zahtevati, pppr^i fsvoj greh. Odkar -se je njihova hči pre-avojo slabost ali lahkorernosL rrJffrWula, je .prcaU^la. Mti Pjihovfl sedo za besetlo novo molitvieo. ki si jo je bržčas izmislila ta trenotek in ki jo dete radovoljno in pokorno ponavlja s srebrnim glaskom : — iPreljubeznivi Jezušček. ki sem kakor ti rojen brez očka. Sveta devica Marija, prosi zame in povej hiubomu bogom, naj mi pošlje krušnega očeta, kakor je storil svojemu ljubemu sinčku. V imenu očeta in sina. in svetega duha. amen. (Dalje prihodnjii.) Če hočete natančno poznati razmere v ameriški ^premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petfoet centov. V njem je natančno popissm položaj premogovne industrije, o katerem se bai v sedanjem čara toliko razpravlja v Ameriki. 81ovenic Publishing Co., 82 Cortlandt 8t., New York. P O ZOR! Nas zastopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee. Wiss.. bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v Sheboygan. Wis. Prosimo čitatelje Glas Naroda, da mu gredo na roko. Upravnifttvo "Glas Naroda". Rad bi izvedel za naslov svojega brata RRANKA VOLK. Pfred.4. meseei je bil tukaj, kjer se mu je um amračil in je neznane kam odšel, potna je. iz Smhoria pri. St. Pctnt. Prosim, ee kdo kaj ve. da mi poroča ali naj se pa sam oglasi. — Anton-Volk, 9820 Ave. L., So. Chicago, Hi. CU 9,10,11) POZO* -Čl T A TE L JI! BLAZNIKOVE PRATIKB so .nam podle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo Naročite SLOVENSKO-AMB-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brrt* plačno. Uredništvo CHas TTsfefle Koi A Ki. ' N AROČAJTE S^ H^ 4i«iA8 HOtODA' NAjy?Eto n VRV vi K * y.n»Tf».KNTIII DRŽAVAH v m laku/.i kni z razbit o glavo, mrtvo na tleh. Pri vratih pa so našli precej debel, okrog 1 meter dolg kol. * katerim je storilec po-bil svojo žrtev in nato z njim podprl vrata. Skoro cel kos je bil popolnoma okrvavljen. Tako so ugotovili, da je postalo dekle žrtev zavr&tnega moril-»•a. ki jo je počakal v hlevu aH pa je. stopil za njo. kjrr je izvršil svoj strašen zločin. Sosedje so takoj obvestili orož-ni.štvo in druge pristojne oblasti o strašnem dogodku. Državno pravdnistvo je taVo.l odredilo sporazumno s j>olicijo krajevni ogled na licu mesta in pa razteiesenjc trupla. Komisija je si« na lice mesta, kjer je ugotovila dejanski stan kot smo ga opisali zgoraj, l^gfctovili so le še. da ji* morilec stopil v hlev za svojo žrtvijo. Tam jo je pobil z enim udarcem in siccr /. batom, katere ga imenujejo po deželi kratko "kic" (to je kijec. s katermi za-iHjwjo sekire v debela polena in tnale, da jih razkoljejo). Udarec je bil strahovit. Napadel pa je ni zahrbtno in jo udaril od zadaj po glavi, marveč jo je zadel na sredo obraza. Bdiuo možno bi bilo. da se je dekle v zadnjem hipu, ko je že visel tik nad njeno glavo smrtonosni I>a1 okrenila glavo iu jo zudel.bat po obrazu. Vendar pa je to skoro ne vrjet no. posebno, ker jo je zadel udarec i-avno v sredo obraza. Zdravnika sta ugotovila, da i.iua dekle popolnoma zdrobljeno nosno in čelno kost in globoko vt is-ujene možgane. Smrt je nastopila takoj po udarcu vsled otrpnenja niožgan, odnpsuo živčnega šoka. Dalje so ugotovili, da je bilo dekle že v blagoslovljenem stanju in je nosilo že popolnoma doraslo in razvito osemmesečno dete genskega spola. Otrok je bil močen in .izredno dobro razvit. Če bi bila izvršena operacija takoj po materini sanrti. bi Uiti otroka ae lahko redili, ker je bilo {lete popolnoma razvito in življenju sposobno. Ta-, ^po pa se je dete zadušilo vsled .otrpnenja materinega telesa. Tako sta postali žrtvi moril«a dv-r hitji. mati in hči. Uradno komisije je vodil preiskovalni sodnik dr. Kravina in po sledi in sieer iz listnjaka na-1 ravnost k vodi. Sledil je jiako d<>- j bro. posebno če se še v pošte vn j dejstvo, da je bil ta kos zemlje' že precej prehojen in da s«' j«' vi-- i šilo zasledovanje »e le po dvajsetih urah po innoru. Tam se je zločinec mudil delj časa. ker se pozna več stopinj na tem mestu. Gotovo si j»' tam umival okrvavljene roke in obraz. Oil lod je šel pes po sledi dalje in je peljal zasledovalce naravnost v hišo aretiranega osumljenca. Našli so pri njem popolnoma okrvavljeno zavratnieo. obleko in čevlje. Pes se j»> tako zagnal proti njemu, tla so ga le s težavo odtrgali od njega, ker bi ga bil drugače gotovo raztrgal, ker je zelo močau in hud in je bil j silno razdražen. Pobrali so njegovo okrvavljeno obleko, zavratnieo in čevlje in so ga prepeljali v preiskovalni zapor v Ljubljano. •Tako važno je tudi za ugotovitev storilca dejstvo .katero je n-gotovil policijski preiskovalni n-radnik 4Zajdela. V bližnji gostilni je namreč, izvedel, da je prišel tja stori lev kmalu ali pa takoj po dejanju. Bil j*' silno razburjen in tiščal v roki popolnoma okrvavljen robec. Na vprašanje, kaj se mu je zgodilo, je trdil, da se mu je vlila kri z nosa. in da že dalji časa krvavi. Nato pa je ves pre-paden takoj zopet odšel. Sumijo, da je prišel takoj od vode. kjer se je izpiral v gostilno, zato da bi izbrisal za sabo sled in da l»i mogel dokazati, da je bil ob času zločina v gosrtilni in ne pri Kopačevih. Osumljeni aretiranec je sosedov sin. ki se peča tiudi z mešeta-rijo. Pri aretaciji, kakor tudi se sedaj pri preiskavi, pa odločno zanika umor in trdi. da takrat ni bil pri Kopačevih in se je okrva-le vsled hude krvavitve iz nosu. Pravi, da se mu je vdrla kri tako •močno, da je bil uverjen. da mu .ie. in se je bal. da bo popolnoma izkrvavel. S\ct.-» noč, blaren.i noč. Boiičn:. H:..tc Kristjani. 783 K Kako Je b!o r ri Hamletu? Kneftra in vrgabundi. l.SS RSTii". Dve *rci. polka. Kragulj, valC^k Sirota. Strunam, Taniska, valč* k. Na poskok. | olka Dunajski ikri«, polka. Bavarski šot t, Dve utvi. OJ v»čer je i?. V C'evelandu sem doma.— potka. Posavski Valček, Šentk'airski Paberki, Nova Harmonike, 7S1VS Poročna polka. Sladke Vijolice, valček. T24J0 Kršččenici. AngelJ sveti z nebes doli. l\>j. kvurt. t ••i\«iU'mn»«Bh". vod- slvoni l\ l'ott»kar. 1. t.m>r t*. Ucvell. L' t« iu»r. Iv IV>tokar. I. I as J K. rbur. l>as l\u«i 1'ajk. V.a snii-h. l».uiik-vn. harmonika iu ilruci. Stahlova ir «":l>a. »U' «. >1, it-na Ji ."».) rrsi»: mi: T8"SS TSITti l-ojkt« Mi-s .1 — M. IMuvK-. harmonik«' ItJ- Go>lbfiil kvjrtot. IN.Jolo Mls j _ M. IMuviO. .75 e 7S17T rsi^j 1.. Kjx-hcl;, na hurtmimko, |>anilo\a n .li liji /. I>arm<«tuk<>. Sru»-šn». I>a:iilo\a ill I.. Sju-hck. Sm. • IihII ciiI kvari, t <;..l. Poj.- F. rotočnik. .TSc Santa Clause Tells of Moth er Goose Land. NVkaj z» vaSo mlu^.ino (otroke) v aiiijU'sk.Mii jt-xiku. sn»»'ii, i«ti»'k.f. tlvali ild. 11»821 Death of Flcyd Co'lins. joj. \ l«nlhart. Dream of a Miner's Child, jw.jo I>alhart. v ameriškem jct.ku — <>«ituvo xto »"nil. ko j.. O'llill^H i»o.lsulo \ primo^okopu m kn so v.-m1> i k. pall «!• -set ilnl da m> pr.Sli do njt>s:>. t«>«la pn p. /.no. I..I j.- /.• nut. v To j,- torej Jako INimomlmn ploA«-a-r.a pn-mofiaijo. l"ol.;s«- plof»r«- nisi.- nikdar »nli. Xadnj.- dni prt-d BoihVm jo poita pi i-r.apo.-lj. na in .ii tii mo~.., razposlati r..\-vojev «> pravom Oasu. Zato opozitrjam«. mtro«-it«' to lioiiv-no pi- •• t.ik»»j, »la. no l> • repoxno. ITlloi to nionoy »>rdor ali gotov donar in nii pošlj«mo plo>. o pr\ I nan o po&ti. Nwve vrsto Vktro!o plague in raxlo. no kot xvon. Vlotor plo>, v vsoh j.-xikih mamo vodno v xalogi. I'ro, v-ri.-.ico. prstn.no. s»roIu tdna, zlatnina. Piano Kole. Pilit- po »oiiik in prihrarill hoslo dolr.rjo. IVAN PAJK, Urar in Victor Dealer, 24 Main Street Conemaugh, Pa. Krasni at ruski koledar boino poslal i vsakemu našemu odjemalcu. Tovarna stolov in lesna industrija. v Jugoslaviji pri Ljubljani ustanovljena 1896 naj boljše vpeljana, tik železnice, večja vodna in parna moč, električna naprava, velika žaga, poceni delavne moči, les in prevoz. Priložnostni nakup. Natančna pojasnila pri O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Lovab sreča. Tp dni je inženir Hoiuan iz Škofje Loke v lovskem revirju HrUmnuka na Otožen T>ri Skofji Loki ustrelil k« tenkega divjega koxla. ki je v tamkojšnjih loviščih 7.e\o mika žival. ANTHONY BIRK hiSni ih sobni slikar in dekorator Prevzamem vsako v to stroko spadajoč« delo. BOJAKI, PREDNO OPDASTB DRUGEMU NAROČILO. VPRAaAJTB i 11 ENE ZA CENO. ! 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 285iJ I&eui svojegH sina FRANCETA ZAKRAJSKK brez naslova, radi dedsčine po svojemu očetu.. Frane Ztkrajfek, Preloie H. Poita Olrov, Venezia GinUa, Italj. _ Rad bi izvedel za JOHANA MA-ZlE. doma iz Velkih Blok. po. ilomaČM' Toneetov. Imam mu nekaj važnega poročati; če kdo zna za njega, ga prosim, da mi sporoči njegov naslov. Se bolj bi bil pa tzedovoljen. če bi »e mi jsam javil. — BUi Drobnič, 435—2nd St., Ffizport, Ohio. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" £2 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! •.V--' V:A • 4*. • GLAS NAHODA, 11. DEC. 1928. GOSPODAR PLAVŽEV. OGROMEN PELIKAN Francoski spisal Georges Ohnet Za "Glas Naroda" priredil G. P. P as (Nadaljevanje.) Iu rrs jc stopila v i>t«Mii trenutku rdečica v njeno lice iu oči so pričele žareti. Markiza, ki je skitbno prikrivala preti Claire svoje muke. je pričela v istem trenutku nekaj sumiti. Ali se je mogoče njena hčerka zmotila? Ali bo zveza, ki je njo popolnoma zadovoljila, nudila tudi njem mu' otrolkn zasluženo srečo.' l>obra žena je v rar trenutkih premislila več kot preje v štirinajstih dneh te;- si sta-vi;a neb roj vprašanj. na katera ni vedla odgovora. Vajena pokoriti se volji drugih, vedno popustljiva in voljna, kot je bila nekoč napram nezvestobi svojega inoaa. se je tudi v tem slučaju vklonila despotizmu svojega moža. ne da bi se dosti brigala za svojo materinsko odgovornost. Rila je eno onih bitij brez volje, ki se ponižno užive v vsaki položaj življenja in ki ne morejo razumeti. da j«' mogoč? boriti s^ proti usodi. Pustila je Claire, da je ravnala po svoji lastni volji, a v tej r uri se je vprašala, prvikrat, če je bila ta popustljivost tudi p; uettia. Globoko je sik tuša la vsled tega najti odobrenje svojega postopanja pri hčerki. Nežno je objela Claire ter rekla: — Saj si srečno, dete moje. kaj ne * . . . l'lf>ga matere je konča »a . . . Od danes naprej boš vladarica svopega življenja . . . Po-vi j mi. če nisem storila vsega, v kolikor je bilo odvisno od mene. da ii* napravim srečno. Claire, ki je videla mučni nemir svoje zadnji napor, objela mater ter rekla : — Draga mama, osrečila si me. Hodi mirna in brez skrbi! In ko je pričela markiza pri teh besedah pretakati solze, je dostavila z zadušenim glasom : — Ne napravi me mehke . . . Človek bi mislil . . . Ni pa zaključila svojih misli ter obji'la mater zadnjikrat. — Pojdi. — je rekla. — ločiti se moramo ... do jutri . . . PREVOZ TUTANKAMNOTE MUMIJE Ko se je vozila znana californijska plavalka Mabel Green (na desni) v bližini San Fracisca. je na ostrem ovinku povozila velikega pelikana, kojega razprostrta krila merijo osem čevljev. Izpred starokrajske porote. se radi računa sprla iti spopadla, nakar je gostilničar Darovee vr-gel oba skozi yrata. nato pa pozval še. ostalo družbo, naj zapusti gostilno, kar se je tudi zgodilo. Ko sta odhajala Avgust Šuštersifi in Marija Resni k proti domu. je pritekel Vinko Hesnik za njima ter pripomnil, da je enega trikrat suni! z nožem, ne ve pa koga. — Novo mesto. 23. nov. Uboj ▼ pijanosti Danes je bilo otvorjeno v Novem mestu zadnje zasedanje porotnega sodišča v letošnjem letu. Prvi razpravi je predsedoval pred-matere, je vprizorila | okrožnega sodišča dr. Po- Icnšak, votanita sta bila višji sodni svetnik dr. Hrašovec in sodni svetnik Luznar. obtožbo je zastopal državni pravdni k Barle. zagovarjal pa je obtoženca dr. Glo bevnik. Na zatožni klopi je Sedet 271etaii delavec v Doljni Straži. Markiza, katero je pomirila ta navidezna samozavest, se je brez I yiako Resnik, ki je bil obtožen. vsakega snma vrnila v salon. L je Tlbil poSest3iikovega sina A- V istem trenutku pa je stopila Suzana v spreimstvu Marije, v I lojzija. Noseta sobo novo poročene. Mlada deklica, ki je. dvomila o zadostni spret-1 o q junija se je nahajal V. i.o-ti verne služabnice, ji je hotela pomagati. Mlado dekletce se je Rcsnik~s svojo ženo Marijo in Še kretalo v sobi kot ptiček v svoji gajbiei. lirigalo se je za vsako po- dvema tovarišema v Darovčevi drobnost ter vse nadzorovalo. gostilni v Gornji Straži. Pili so iz- Claire jo je opazovala, da nat.hem nezadovoljna In polna su- I g ^ ^^ pa s0 prisetlIi k mov in mislila polna ogorčenja, da bo imela v tej sestri svojega mo- družbi falltov iz Ramanie vasi. ža zvesto čuvaj ko. V Suzani je videla naravnega špijona in v pre-1 ^ katerimi sta hila tudi brata napetosti svojih Občutkov jo je pričela sovražiti. Medtem pa je rala- hj Alojzij Nose hl dva da deklica odvzela svoji svakinji pajčolan in poročni venec ter prt-1 fantg Re#illik m Jan£z Nose sta la konečiio, v-a zardela : naši okolici vrjamejo ljudje, da prinese cvetka iz venca novoporočene. katero se odkrito ljubi, srečo . . . Sestra, ljubim vas zelo ter vas prosim, da smem vzeti eno teh cvetk. 1'laire se je mrzlo ozrla na mlado deklico in s hitro kretnjo je vrgla venec pred njo na tla. ( e prinašajo te cvetke srečo. — je rekla. — mi nič ne koristijo. Tukaj, vzemite v>r. Suzana se je prestrašena umaknila, šopek ji je padel i/, rok iti s olzami v očeh je rekla tožno: — Ne pri | »i - ujet e dosti vrednosti tvsn evelkain.. a vendar vam •h je dal mo j brat ! Claire, očividno ginjena od žalosti tega otroka, se je skušala i bvladati. a oslrost njenega temperamenta ji* zmagala in roka, katero je hotela podati Suzana, je omahnila na stran. Pustite to, je rekla v istem trenutku baronica gospodični i)i tblay. Claire jiotrebiije miru . . . Bodite brez skrln ter vzemi-nali šoj»ek brez skrbi s seboj. Kniialu vam bo lahko služil kot iizorec.' Pri tem je kazala Suzani smehljajoč se obraz ter jo povedla, zop. t pomirjeno »:i zaupno, k vratom sobe. Nato se vrnila k Clai-t>\ ki je s«dela molče, s srepo zroeimi očmi. - Na kaj misliš, draga moja — je vprašala baronica. — Malo i žalila in sicer popolnoma nezashiženo. Ali ne zna.š obvladati švo-■ ii živcev.' Kes. — je dostavila ter se skušala šaliti, — če bi te ob ; vokih žalobne koračnice iz petega akta 4'Židinje spremljali na grmado, bi ne mogla izgledati bolj prepadena. Claire je vrgla na svojo prijateljico tako očitajoč pogled, da je postala slednja takoj zopet resna. Ne. kaj ti pa manjka, povej mi vendar? ' laire je prijela burno roki baroniee ter rekla: Ali ne vidiš, kako zelo trpim ! Ali ne razumeš, da bom zblaz nela ' atua v tej veliki hiši. Na koga naj se obrnem, na koga oprem? Vse, kar me veže s preteklostjo, se podira in bodočnost-leži pred menoj črna in prazna. — Ti stokaK,— je odvrnila baronica, — kot da bi bila dejanski zapuščena. Ali ti ne ibo ostala stara naklonjenost tvojih in ali ne boš našla novo. udano in odkrito ljubezen pri svojem možu.' Vidiš, obožuje te. Imej zaupanje. Baronica je prenehala, kajti videla je. kako se jc Claire pri besedah "tvoj mož" stresla ter prebledela Ah, če bi vedela, kaj se vrši v meni. — je stokala mlada žena. — Ta zakon, katerega sem hotela sama. po katerem .sem hrepenela v strasti svojega žaljenega ponosa, vzbuja sedaj, ko je za vršen, v meni grozo. Zbežala bi rada pred tean človekom, ki je postal mojj mož. Prosim te, ne odkli. ostani tukaj, ne bo si drznil v bližino. če si pri meni. Oh. ta človek, ki me je navdal s prvim strahom v življenju, ah. kako «;a sovražim! Maj Bog. — je vzkliknila baronica preplašena. — kaj ti je! Tvoja mati najbrž še ni odšla. Ali hočeš, da jo pokličem? — Ne. — je odvrnila Claire hitro. — Ravno njej hočem vse najbolj prikriti. Ti m vendar oquizila, kako pokonci sem se držala v njeni navzočnosti. Ne sme poznati moje bolesti, ne sme slutiti mojega ponosa. Dobra mati. iz ljubezni do mene. iz slabosti mi je dajala |>ogum ter pomagala skleniti to zvezo . . . Če bi znala misliti! Vb, dosti j«', če Mama trpim. Vse, kar sem storila, sem sauia hotela m jaz mm am nositi posledice. Moje slabosti ni mojroee ouravičiti tet ni \ rt di;u metle. Bodi mirna, ne bo se ponovila In medtem, ko je pokazala baronici, ki po je pozorno motrila, neprodiren obraz, je i*ekla : — Odidi brez za vratnih misli in brez skrbi. Objemi me ter pozabi vse. kar si v t<>j uri slišala -od an ene, kakorhitro prestopiš prag te sobe. Ali mi hočeš to obljubiti? — - Obljubim ti. — je rekla baronica . . . l*ri tem je zatrla vzdih-ijaj, vrgla zadnji pogled na svojo prijateljico ter odšla ven. z sedrami na listnih: — T'bo^a Claire I počil strel, ki je zadel Miho v levo in desno roko ter pod desno pazduho in ga težko ranil. Ves pre-padel je pribežal na Vovkovo dvorišče, kjer so mu izprali rano. nakar je krenil domov. Tam je prišlo med obema bratoma vnovič do konflikta^ tekom katerega jc Anton v silobranu zgrabil za valjar in udaril svojega brata ž ujini s tako silo po glavi, da mu je čisto zdrobil za dlan široko levo gornjo stran lobanje. Obtoženec je sicer priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silo-bra n oni. Porotnikom je bilo stavljenih ,"> vprašanj glede uboja, oziroma si-lobrana. Pod predsedstvom prvo-me.stnika Aniona Lovrenčiča iz So-dražice so soglasno zanikali vs> srlavna vprašanja glede uboja in je bil zaradi tega Anton Soško oproščen. Samopomoč v bedi. 271etni invalid Franc® Pire je bil že nekaj lot selški pismouoša pri pošt nem to radii v Krškem. — Prva leta je dobro opravljal svo jo službo, kasneje pa je radi majhne plače segel *po tujem denarju. Podpisoval j«4 na poštnih in čekovnih nakaznicah osebe, katerim je bil denar namenjen, denar je pa sam spravljal. Na ta naoin je Mumija pgiprtovxkega faraona Tutankamua. o kateri se je razneslo zadnje čase toliko senzacijo-naInili vesti, bo prihodnje dni pripeljana v zlati krsti in z vsemi ilragotinami vred v Kairo, pre-stolico Egipta. Prvotno je raziskovalec Carter iu njegov ]miuočnik Laeaux nameraval pustiti mladega kralja grobnici ter ga pokopati v Lux-. orju.Težkoče. ki so bile združeen z odvijanjem trupla iu z dviganjem mumije iz krste, pa so povzročile, oi:rs, L'.renien. 14. januarja: Thuri!»Bia. llaniburB. 16. januarja: Paris. Havre; Majeslic. Cht-rbvurg. 20. Januarja: Hard nj. Rrenu n. 21. januarja: Deuts=chtand. lt;.ml>urj;. I 23 januarja: AnOania. OherlH>urs. 27. januarja: Suffron. Havre. 29. Januarja: Martha Washinsi -n. Trst. 30. Januarja: -\qui>enia. Cti»rl>(.urR: Havre. Fmnce, uauče — mu vrže kro-rtitelj kot nagrado večji kos krva- POZOR KO JAKI! N noma posvetil, da se tako iz:-azi-na katere so naleteli raziskovalci j . . . , faraonove grobnice, največja najit- ba te \Tste v človeški zgodovin*. Poleg tega imajo predmeti veli kansko vrednost za presojanje vega mesa. Ko ga lev pogoltne. J011N ŽI ST bo obiskal roiake se stvar nadaljuje toliko časa. do-|po nekaterih naselbinah v Penn-kler kralja živali ne mine potrpe- j sylvan iji. Kdor hoče obnoviti na-žljivost in lakota. Drake pripove !ročnino, lahko to pri njem stori! dujc, da je nekoč dbma vzgojil! Uprava "Glas Naroda". mladega leva. ki ga je potem po'-7 ' Iščem svoja dva brata -lOŽKT.V in T1XETA .SI ŠKIK: prvi .if bil v Chicagi svoječasno. Kdoj-kaj ve. naj mi poroča. — Janez Snšnik, Sv. Petra cesta št. 52, Ljubljana, Jugoslavija (2x 11.12) ' mo. svojemu čuvaju, ki mit je do-našal hrano. Poleg tega pa je sklenil intimno prijateljsko vez s .* j psom. ki mu je bil v njegovi de- kult.ure tedanje davne dobe. —j i rinski dobi njegov najljubši pri- jatelj pri igranju. Pes. ki je vzgo- Dragulji izhajajo najbrze iz na.i- . , * , , . . ten skupaj z levom, ostane vedno večje zlatarske delavnice vseh ca-1 , ... •• ^ , ..I sov. V kraljevo rake v so bili gotovo položeaii najlepši dragi kamni. kar jih je kdajkoli bilo v po- sesti človeških rok. LEV KOT DOMAČA ŽIVAL poneveril od septembra 1924 do Knialu narfo se je pokazalo, da je | julija 192."» preko l.">.t)00 dinarjev, bil ResnikoA"a žrtev Alojzij Nose. | dalje 2600 dinarjev, ki mu jih je ki je imel še 1 oliko moči, da je j dal posest nik Alojzij (Jorenc od pred gostilno poklical svojega'Sv. Duha z naročilom, naj jih od-hrata Janeza in mu povedal, kdo j da na pošti za t rgovca Medena t sra je zabodel, nakar se, je zgnidil! Ljubljani, ter 200 din ar je v. ki mu in omedb-1. Naslednje jutro je 11- »jih je izročil i>oses,tnik Jože Pro-mrl ter sta zdravnika pri raztele-! oliio-ma krotka in vdomaeena. mu ni delala nadaljnih sitnosti. MOŠKI' ZaUIrit« m Proti a*l«*aii NthaHte »i najViliio tri»!t-> PREPR&-BA «« MOi« Velika tobaVr. Kit (4*.) $1 Vii Ui«rm*r5 ah S«o-Y-Kii IVpt: B tt RMkMn Si- Nf* Pi*it^ •» pl češ da so ga Alojzij Nose in njegovi tovariši napadli pred gostilno s plankami. Porotniki so so- Porotnikom bila stavljena 3! ^ byez Kje je ANTON Kl'ZKLE. doma iz Doljnili Zagari. občina Ples.-ee. kot ar Cabar. Bil je v Lake«¥-land, 8. ('.. od kjer so mi poročali. da je bil ubit. On je član društva št. 53. Kdor kaj ve o njem. naj mi poroča, za kar bom hvaležen. Frank Malnar, (Tominc), 14515 Thames Ave., Cleveland, O^io. (3x 11.12.141 glavna vprašanja in sdeer "glede poneverbe v škodo poštnega erar-ja. glede poneverbe pri Gorencu glasno potrdili vprašanje glede u- boja. nakar je bil Vinko Resnik j in glede poneverbe 200 dmarjev obsojen na dve in i>ol leti težke je-j Pmgarja. Porofniki so vsa glav- ,, ^ , . .... ... , , poostrene z enim trdim ležiš-'na vprašanja sojrta-sno potrdili. \ enem trpnru4kn boste odšli vsi. ki me ljubite in ostala bom ~ - __. ' , ^ ^ . 1 cem in postom vsak mcese, na dan kakor tudi dodatno vprašanje, glc- | dejanja pa s temnico. Krvav obračun med dvema bratoma. Anton Soško in njegov mlajši brat Miha iz Sobenje vasi zadnja Strah žensk, leta nista bila posebno prijatelja. Tekom zadnjih mesecev so pri-Raanierje med obema se je zlasti,hajale na dunajsko policijo števil poostrilo, ko je bil letos meseca'ne ovadbe mladih, elegantno oble-maja Miha radi tatvine vina ob-'čenih dam. ki jim je polil in po- znaka bolezni. de nepremagljive sile s sedmimi glasovi. Na podlagi tega izreka porotnikov je bil obtoženec oproščen. (Dalje prihodnjič.) sojen na štiri mesece težke ječe. Miha je namreč sumil, da sta ga spravila v ječo njegov brat Anton in njegov svak Baskov, katerima je zato večkrat delal očitke in jima tudi grozil. Dne 27. septembra je pon»agal Miha svoji materi in bratovi ženi Katarini spravljati koruzo na podstrešje. Med njim in materjo je prišlo kmalu do prepira. nakar je Antonova žena Katarina. ki se je bala pretepa, usl? s svojimi otroei za nekaj časa iz hiše.'Nato je šel Milia s kravami na pašo in 7x1 koruznieo na njivo, ki leži na zgornjem koncu vasi. Njegov brat Anton je prišel pozno popoldne iz Brežic in je že med potjo zvedel ml Antonije Baško-vičeve. da so imeli doma zopot prepir m da se mu je družina rar-bežala. Ko je doma zvedel, da je brat Miha na njivi, se je takoj podal tja. C'ini je prispel v bližino svojega brata, je £e izza gpnnovja Kdor si hoče pridobiti levovo zaupanje, mora dnevno prebiti pri njem najmanj tri do štiri ure v kletki. Krotitelj da vsakemu levu ime. in lev sliši na^o ime šele! takrat, kadar je izgaibil nrzaupa-1 nje proti goajjtpdaxju. Če je Tevj enkrat premagal svojo naravno 1 bojazen pred človekom, potem je. čas začeti s krotenjem in dresuro.' Najbolje je leva drosirati malo! poprej, kakor je navajen dobivat'j hrano. Ker je lev takrat posebno' lačen, je izredno živahen in za; kos mesa bi storil vse, kar bi bilo J i Rad bi izvedel za svojega brata MlIIETi DIM1C. doma iz Gabrijel blizu Mokronoga. Odšel je iz Nemčije v Canado nekako pred IS. ali 20. leti in potem nisem več slišal o njem. Ako kdo ve za njega, prosim, naj mi sporoči. za kar bom jako hvaležen. Ako pa sam čita ta oglas, naj se mi javi; imam mu več važnega sporočiti. — Anton Dimic, 417 Woodland Ave., Johnstown, Pa. (2x 11.12) Kako se potuje v star! kraj in nazaj v Ameriko j Kdor J« namenjen potovati \ I ■tarl kiaj. J« potzebno, da J« ma C&Dčno poučen o potnih UaUi, pn Ijagl in drugln »tvareb. Pojasnila, ki vam JUi aaaoram dati valed naSe dolgoletne lx&u£U« Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo >edno le prvovrstne par-nlkn, ki Imajo kabin« tudi v liL raandu. CTIimi MT« aaMtaUke »ofltovs U Je stopila v veljavo a 1. julijem 1924, aamorejo tudi nedriaj^ lt»i dobiti dovoljenje ostati r domarlm •no leto ln ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja ladaja fex>-ralnl naselntfikt komisar r Want Lngton, D. C. Profinjo u tako di voljenje ae lahko napravi tudi New Torka pred od potovanjem tr m poflje prosilcu » stari kraj gl* •on nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI 8VOJCB IZ 8TAEEGA KRAJA Kdor Bell dobiti sorodnika ai svojca la starega kraja, naj na^ prej pUe ae pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpoKenlb v prihodnji! treh letih, od 1. JnUJa 1924 napze vsako leto po 671 prišel Jen 00 v. ▲nterlSkl državljani pa aamoraj dobiti son iene ln otroke do 18. Is ta bres. da bi bill itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Rtejejs kvoto. 8tarifi ln otroci od M. št 21. leta mmerlAib državljanov W Imajo prednost s kvoCL Pint« a Prodajamo vosm lista is vsa >•* ge; tndl preko Trsta aamoreje Je-goslovad sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Oortlandt 81., Fsw York ŽENITNA PONUDBA. škodoval neznan moški na najbolj obljudenih krajih sredi mesta od-vzadaj obleko z neko močno kislino. Naravno je. da je zavladal radi tega nenavadnega atentatorja na ženska krila med Diuiaj-čankami velik strah. Te dni so nenavadnega atentatorja na ženska krila zasačili "in flagranti Bil je neki 47-leJtni slikar<»ki nio j k t er. Citiran pred sodisče je >kušal lagaiti. Trdil je. da je polival ženska krila s čistim alkoholom. ki ga rabi sicer za fahrieira-nje likerjev, toda preiskava jej ugotovila, da ni Šlo za alkohol,, temveč za solno kislino. Da hi bil seksualno abnormalen, je obtoženec odločno tajil. Psihijatri ga nt-so preiskali in ker je izjavila neka priča, da je iskati po njenem miTeuju motiv atentatov na zavisti. je ibil obsojen obtoženec, radi hudobne poškodbe tnje lastnine na 14 dni zapora. v njegovi moči. Krojthelj vodi leva j Fant star 34 let sc želi seznaniti s 7. ^)ičem, ki ima na koncu vrvice: dekletom od 20. do 30. let staro, privezan kos konjskega mesa. —'Katera resno mi tV^'-V »s. .'^»5 ; 1 i