SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za! rt leta 4 gld., ta jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve4 na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema npravnlStvo (in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. marca 1895.
Letnik XXIII,
Živel Leon XIII.!
Včeraj je minulo 17 let, kar so položili po smrti nepozabnega Pija IX. novoizvoljenemu papežu oseminšestdesetletnemu starčku trokrono tijaro na sivo glavo. Ves krščanski sfet je tedaj upanja poln klical: Živel Leon XIII !
In včeraj, ko je završena dolga vrsta let, se je po starem običaju v veličastnem sprevodu pomikala vrsta kardinalov, prelatov in dostojanstvenikov skozi Salla ducale, skozi kraljevo sobano v sikstinsko kapelo. Nesli so v slovesni papeški ornat oblečenega petinosemdesetletnega očeta krščanstva tija, da se zahvali v svojem in sv. cerkve imenu za čudovite milosti, ki jih je tako bogato rosila božja roka nad njim. Nebrojna množica tisoč in tisoč pobožnih vernikov iz vseh dežela je pozdravljala z navdušene hvaležnosti prekipujočim srcem Kristusovega namestnika: Živel Leon XIII.! Na galerijah sikstinske kapele so se zbrali diplomatični zastopniki pri sveti Stolici, vitezi malteškega reda in rimski patriciji. Ladija je bila polna romarjev. Na prestolu je bil sv. oče pričujoč zahvalni sv. daritvi, ki jo je daroval kardinal Serafin Vannutelli. Papeški pevci so peli. Po nji je pa Leon XIII. sam zapel veličastni himen sv. Ambroža: „Te Deum laudamus. Ta glas je odmeval iz duš vseh navzočih, in vseh ž njimi združenih pravih katoličanov eelega sveta. Tebe, o Bog, hvalimo, da kakor po čudežu ohranjaš svoji cerkvi očeta, ki je ob času največjih nevarnostij dvignil sv. cerkev do nravnega sijaja, ki 3e da primerjati le z Inocenca III. časi. V velem truplu našega Očeta biva še vedno nezlomljen. orjašk duh, ki ožarja celi svet s svojo modrostjo, da se mu klanja i sovražnik — protestant, razkolnik, pogan, brezverec. Včerajšnjo slovesnost nam naznanjujoča brzojavka pristavlja, da je zdravje sv. očeta izvrstno. Proseč božjega varstva na predrazega velikega duhovnika, kličemo torej v veselem upanju: Živel Lecn XIII.!
Politični abc v celjskem vprašanju.
Hevreka! Našli smo naposled vendar pot iz zadrege ! Tako poročajo sedaj vzlasti vladni listi, ki so čutili, da bi se bila skoraj iz neznatnega celjskega oblačka razvila nevihta, ki bi bila poplavila in razrušila koalicijo. Kako pot pa so našli, da bi rešila koalicijo, da bi zadovoljila vse stranke v državnem zboru, da bodo žnjo zadovoljni štajerski Slovenci in Nemci? — Listi o stvari tako-le poročajo: Nemško-konservativni člani Hoheuvartovega kluba, ki so že kot deželni poslanci v štajerskem deželnem zboru nastopili pot nekakih posredovalcev med vlado, liberalnimi Nemci in med Slovenci, poskušajo tudi na Dunaju v tem oziru svojo srečo. Po njih misli je glede vprašanja o celjski gimnaziji poglavitna in opravičeua pritožba Slovencev ta, da morajo otroci slovenskih starišev, ker nemškega ne znajo, namesto osem pa devet let porabiti za gimnazijske nauke, kar je gotovo očitna krivica. Ker pa po mnenji nemško-konservativnih poslancev, liberalni in nacijonalni Nemci, nikakor ne privolijo v to, da bi se v Celju napravile pri sedanji nemški gimnaziji slovenske vsporednice, ali da bi se vstanovil poseben alovensko-nemški gimnazij, zato predlagajo posredovalci nastopiti iz zagate to-le pot: Že sedaj so zaradi veli-
kega števila učencev v prvem in drugem razredu vsporednice, v katerih so učenci razdeljeni po začetnih črl?ah, tako da so v prvem A razredu učenci od črke A—K, v prvem B razredu učenci od L—Z. V prihodnje pa naj bi učencev ne ločil abc, marveč bi se ločili po narodnosti. Otroci iz nemških ljudskih šol naj 'oi se vsprejeli v poseben oddelek , otroci iz slovenskih ljudskih šol pa zopet v poseben oddelek. V tem oddelku pa bi se prav posebno gojil pouk v nemškem jeziku , tako da bi se učenci v prvih dveh letih naučili toliko nemščine, da bi jo v tretjem razredu zmagovali brez težav, ter tako na-mestu dosedanjih devet let prav kakor Nemci za gimnazijske nauke tudi Slovenci potrebovali rednih osem let.
Ta predlog nemških konservativcev se zdi, da bi nekako pomiril razburjene nemško-liberalne duhove, ter tudi v tem kočljivem vprašanju približal in v celoto združil razne koalicijske klube, rešil vlado in koalicijo in po mnenji predlagateljev zadovoljil tudi zahteve zmernih Slovencev.
Glede tega predloga treba, da takoj označimo svoje stališče. Najprej izjavljamo, da priznavamo iskrenost in trudoljubivost, katero kažejo tudi zopet v tem vprašanju konservativni Nemci do Slovencev. Njim je v resnici na tem , da se odstrani najbolj kričeča krivica, da bi slovenski dijaki porabili za gimnazijo devet let samo zato, ker se slučajno Slovenci. Reči pa moramo glede tega predloga kar naravnost, da se bo ž njim pač odstranila ne-prilika, katera je v parlamentarnem življenju zadnji čas prevzročilo celjsko vprašanje, da bo pa neprilika glede celjskih šolskih razmer vstala vedno ista. Dobro je sicer, da bodo tudi slovenski dijaki precej iz ljudske šole sprejeti v prvi gimnazijski razred, ne da bi jim bilo treba izgubiti jedno leto v pripravljalnem razredu. Toda ti dijaki bodo imeli v prvih dveh razredih tako hudo in težavno nalogo, da je ne bodo mogli zmagovati. Poleg vseh druzih predmetov se bodo namreč morali prav posebno vaditi v nemščini, da bodo v tretjem razredu kos svojim nemškim tovarišem tudi v tem predmetu. Res, da so splošno slovenski dijaki zelo nadarjeni, da bi nekateri torej tudi tako nalogo zmagovali. Toda, ako pomislimo, da nemški profesorji ne bodo preveč naklonjeni slovenskim dijakom in ako vemo, kako da so dijaki že v navadnih razmerah obremenjeni z nauki, tedaj razvidimo, da tudi slovenskim dijakom v Celju ne gre nakladati izrednih bremen in sicer najmanj v politični prilog liberalnih Nemcev. Ako se večina državnega zbora postavi na to stališče, tedaj ne presoja naredb glede šolstva po vzgojeslovnih, marveč po političnih načelih. Vsak korak v tem oziru pa je napačen in brezvspešen.
Protisemitstvo.
Protisemitstva se boie židje. Toda pozabljajo, kdo ga je zakrivil. Kakor nova zarija se je proslavljala v liberalnem svetu naše države emancipacija Židov. Zid je vstopil i pravno jednak v javno življenje. Krščanska država je zavrgla svoj tisočletni značaj: nova doba se je pričela. Slovstvo, umetnost je nadvladalo novo gibanje. Liberalizem se je topil preje v frazah jednakopravnosti in svobode, a kmalu je moral upogniti glavo pod židovski jarem. Postal je poslušno živinče, ki je šlo, kamor mu je velelo
židovsko povelje. Izgubil je svoje vzore in postal je navaden kričač — plačan mešetar. In tako se je kmalu postaral, kakor se vse postara v službi židov-stva, le židovstvo samo je ostalo ncizpremenjeno, čilo in delavno — večni Ahasver. Sedaj je liberalizem že siv in vel; najbolj seveda pri nas iu na Ogerskem, ker je tu najbolj zagazil v dninarstvo židovskemu veličju.
Montesquieu bi plakal, ko bi videl naš liberalizem : brezzoba, plešasta, prihuljena pokveka je nastala iz poguma polnega, neukrotljivega, v vseh ozirih razposajenega, toda često duhovitega mladeniča, ki je klical peklo in nebesa na boj. Njegov „E8prit des lois" je pač le človeško delo in ko je presajal angleški liberalizem na kontinentalno Evropo, je pozabil, da „druzega temelja ne more nikdo položiti, nego Kristusa križanega".
Na smrtni postelji ga je vprašal duhovnik, potem ko mu je podal sv. popotnico : „Kaj ne, sedaj izpoznavate, kako velik je Bog." — „In kako majčken je človek", mu je odgovoril prvi državnopravni liberalec. Sedaj bi imel še več prilike pripozuavati to resnico.
Vsa svoja načela je liberalizem zakopal in nazadnje mora po povelju svojega gospodarja laziti celo pred cerkvena vrata in v žalostni prihuljenosti prositi pomoči proti antisemitom. Slavil je že zmagoslavje, da je cerkev uničena, duhovstvo brez pomena ; saj je res storil vse, kar je vzmogel, da bi to dosegel. I pri nas na Slovenskem! A cerkev je večno lepa, večno mlada. Kot nekdaj, kraljuje i sedaj. Preje jo je sovražil in pobijal, sedaj se je boji! Prav ! A to naj si zapomni, da Kristusova nevesta ne bo nikdar postala dekla ni njemu, ni židcvstva.
Protisemitstvo ni cerkveno delo; vzrodilo se je iz ljudstva in cerkev bo oblažila i to gibanje brez liberalnih spletk. Oblažila, pravimo. Saj oblažuje vso človeško naravo in vse njene lastnosti, vse strasti, vsa delovanja. Prevarjeno ljudstvo, katero je židovstvo po liberalizmu odtrgalo od cerkve in s tem — od Boga in časne sreče, izpregledava. Samo sovraštvo do rabeljev njegovega blagostanja pa ne zadostuje. Treba je i drugega koraka — v cerkev. In ta se nastopa. Treba je prepričanja, da Kristusovo odrešenie velja tudi — državam in da brez krščanskega temelja tudi javno življenje stoji na pesku.
Cerkvi svobodo, državi krščanstvo, je naše geslo
—	jedino pravo konservativno, ohranjujoče geslo. V tem smislu nam je tudi doma še dela dovolj.
Monopol dobička brez dela je plačilo mamonizmu zvestemu židovstvu. Slavno ovenčano kraljuje zlato tele, krščansko ljudstvo pa se poti in trudi od jutra do večera; svojo srčno kri mu škropi v proslavo, svojo zgodovino iu svojo bodočnost mu polaga pred noge, svojo deco mu žrtvuje
v hekatombah.--Solza mu zaliva oči, žalost za
strto slavo ga tare, a bič lakote šviga po njegovem hrbtu iu vleče se dalje, — — dokler ne propada.
—	Nobene šivanke ne vdene, nobene sekire ne dvigne, nobene p štole ne izproži, da ne bi v tem služil kapitalizmu, da ne bi oddajal svojega davka tujemu židovstvu.
Protisemitstvo se rodi. Krutega srca in zmedenega uma je, komur to ni umljivo. Tri vrste ima. Strastij se krščanskemu ljudstvu krči pes
t


in penijo usta; sovraštvo se mu snuje v srcu proti židovstvu, trde, nepremišljene besede mu goveri razdražena kri.
Krvno protisemitstvo se rodi in ž njim obilo zla, a nič haska. NekršČansko sovraštvo nima božjega blagoslova. — To protisemitstvo je pregrešno.
Druga vrsta protisemitstva vidi v semitstvu k a-p i t a 1 i z e m. Temu velja njegov boj. Upravičen je, a brezvspešen, če ne posluša genija razvoja krščanskega ljudstva, ki mu kliče: .Spreobrni se k svojemu Bogu! Bodi v mislih in v dejanju kristijan in kraljeva krona ti ne pade raz glavo." Brez sadu je druga vrsta protisemitstva, če tega opomina ne vsprejme za bojno geslo. S tem geslom se bojuje tretja vrsta protisemitstva. To tretje protisemitstvo je krščansko in socijalno. To bodi tudi naše 1
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 4. marca.
Preganjanje slovanskih duhovnikov. Vlada, ki ima slabo vest vsled volitev v Cakovcih, jela je z vso silo preganjati slovanske duhovne kot pristaše ljudske stranke, ki si je v Cakovcih pre-drznila nasproti vladi postaviti svojega kandidata. Nad deset slovanskih župnikov in kapelanov je policija kaznovala z denarnimi globami. Neki župnik je moral plačati kazni 50 gld., ker je bila razobe-šena na zvoniku zastava ljudske stranke, da si zato župnik ni nič vedel in jo takoj, ko jo je zapazil, odstranil. Drugi župnik mora plačati 25 gld. ker je nekdo na dan volitve na cerkvena vrata nabil volilni oklic ljudske stranke. Toda to ni še vse dovolj; sedaj jih bodo tudi še klicali pred sodišče zaradi šČuvanja proti javnemu redu. In kaj je namen vsem tem nasilstvom ? Vladna stranka se boji, da ne bi opozicija vložila ugovora proti volitvi in zato hoče tem potom nasprotnike vstrahovati.
Za vse, ki so dobre volje. S tem geslom je izšla v založbi „Avstria" knjižica „Ein politisches Situationsbild in Momentaufnabme", ki smo jo že omenjali v sobotnem članku. Posamezne stranke: liberalna, nemško-nacijonalna, krščansko-socijalna in katoliško-konservativna se posebej opisujejo. Pisatelj stoji na stališču konservativne stranke, toda brez ovinkov našteva njene zamude in napake in zastopa načelo, da je sedaj v Avstriji nujno potrebna k a-toliška ljudska stranka, ki bi bila prav za prav po zdravih krščansko socijalnih načelih prenovljena konservativna. O priliki izpišemo svojim bravcem važnejše odstavke iz te zanimive knjižice.
Prometno vodstvo državne železnice. Kakor poroča Tagespost se je izrazil vodja državnih železnic vitez Bilinski poslancema Ghonu in dr. Steinwenderju, da se ni nikedar nato mislilo preložiti prometno vodstvo iz Beljaka kam drugam, ker je tam službeno potrebno. Kakor vse kaže, se osnuje v Gradcu še jedno prometno vodstvo, beljaško pa ostane. V Ljubljani ga potemtakem ne bo.
Katoliški shod v St. Gallen prirede švicarski katoličani binkoštni ponedeljek. Pri shodu bosta govorila škof Egger in polit, predstojnik šent galskega kantona C a r 1. Na dnevnem redu so vzlasti pripomočki proti alkoholizmu in katoliška društva. Sprožila se bo misel, naj se osnuje katoliško zdravišče za pijance. Več tisoč udeležencev se obeta.
Katoličan zgodovinar na kembrid-škem vseučilišču. Lord Acton, ki ga Times imenuje jednega največjih angleških učenjakov je izvoljen za profesorja novejše zgodovine na kem-bridškem vseučilišču. Ta mož je zaveden katoličan. Od Jakoba II. se že ni primerilo, da bi bili katoličanu zaupali tako važno stolico. Zato je ta dogodek velicega pomena. Kaže namreč, da pojenjujejo mej Angleži stari predsodki proti katoličanom.
Rusija. Kakor smo včeraj poročali, imenoval je ruski car za ministra vnanjih zadev kneza Loba-nova-Rostovskega. Knez je sedaj poslanec na Dunaju, kjer je na dvoru priljubljen. Načel in politike se bode držal svojega prednika Giersa. Po smrti Giersa so takoj govorili, da postane Lobanov njegov naslednik. Za kandidata pa se je imenoval tudi Staal. »Times" Lobanova hvali. Piše namreč o njem: »Lobanov je osebno zelo različen od Staala in Giersa, a kot diplomat in državnik jednako zmeren, premišljen v svojem delovanju, spravljiv, do pičice natančen v svojem uradnem poslovanju, odločen nasprotnik političnega pustolovstva in spletkarstva, katero je lastno marsikateremu njegovemu rojaku."
»Standard" pa pravi: »Delavnost Lobanova namenila ga je že, predno je bil pred 13 leti poslan na Dunaj, za najvišje odlikovanje. Politika, s katere se istoveti, je odlično mirovna." — Včeraj vsprejel j« cesar kneza Lobanova v slovesni avdijenciji, da mu ta izroči pismo, s katerim je poklican s svojega dosedanjega mesta. Prihodnji teden odpotuje knez v Petrograd, da nastopi svojo službo. Ker je imel doslej veliki križ Štefanovega reda, podelil mu je cesar k tej odliki še briljante.
Pijanci na Angleškem in TValesu. L. 189B so dobili ob nedeljah opoldne do polnoči 11.950 pijanih ljudij; ob drugih urah 141.122. Skupaj tedaj 153.072.
Vstaja na Kubi. Spanjci imajo zopet posla z vstaši na svojem antilskem otoku — Kubi. Na vshodnem delu so se zbrali vstaši v mnogobrojno četo in brzojav že poroča, da so generala Lašambra in njegovih 2000 mož premagali. Spanjci so ne-vtegoma poslali svoji tamošnji posadki več bataljonov.
Slovstvo.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi učitelj v Središču. IV. zvezek. V Ljubljani 1895. Samozaložba. Natisnila katol. tiskarna. Cena 15 kr. — Lični četrti snopič priljubljene Kosijeve knjižnice je vreden drug svojim prejšnjim tovarišem. Pravljice, pripovedke, raz-pravice, šale in zanimive naloge obsega; a kar je najbolje, vsebina je primerna otroškemu umu in srcu. Za prihodnji zvezek se obetajo pesmice. Obilo sreče ia — naročnikov!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. marca.
(Izjava.) Slovenski štajerski deželni poslanci so proti lažnjivemu zavijanju nemško-liberalnih časnikov v zadnji številki „Siidst. Post" objavili naslednjo izjavo: »V zadnjem času so nekateri Slovencem sovražni listi objavili iz Celja poročilo, češ, da so£se pred nekaterimi dnevi ondi zbrali slovenski deželni poslanci in pristaši ter izjavili da je politično nemogoče skupno postopanje Slovencev z Nemci glede sklepov štajerskega dež. zbora, ki se tičejo praznovanja petdesetletnega vladanja presvetlega cesarja. To poročilo ni resnično. Sicer se je vršil v Celju malo pred sklepom dež. zbora shod slov. zaupnih mož s Štajerskega, ki so se posvetovali o položaju, ki je nastal vsled našega izstopa iz dež. zbora, toda nihče ni nasvetoval izjave v navedenem smislu, še manj pa smo sklepali o niej. Naglašali smo pač, da nam je v sedanjih razmerah nemogoče vdeleževati se razprav dež. zbora, in vsled tega nam je, žal, bilo tudi nemogoče, udeležiti se sklepa o praznovanju cesarjeve petdesetletnice. Glede tega sklepa mi z nemškimi tovariši popolnem soglašamo in ko bi bili tedaj navzoči v dež. zboru, glasovali bi bili vsi za dotične predloge."
(Apologetični govori.) Opozarjamo ljubljanske izobražene može, da danes prične P. Hugolin Sattner z apologetičnimi govori, ki bodo v postu vsak ponedeljek in četrtek ob ,/»7'. uri v frančiškanski cerkvi.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Čatežu pri Trebnjem za novo trsnico dovolilo 200 gld. podpore in, ko bode zemljišče rigolovauo, še 5.000 raznih ameriških trt iz državne trsnice.
(Osobna vest.) Cesar imenoval je našega rojaka, rednega profesorja na tehn. vseučilišču v Brnu, dr. Prana Hočevarja rednim profesorjem matematike na tehn. vseučilišču v Gradcu.
(Poveličevanje Bizmarka na Štajerskem.) Iz Celja se nam poroča: Naši Nemci kažejo se kakor obsedene, odkar se posvetujejo, kako bi poveličevali 801etnico največjega sedaj živečega Nemca, vstva-ritelja nemške države. Zvedel sem, da je odbor iz-vrševalnega odseka za ta namen poslal pismo Biz-marku, ako bi mu bilo mogoče vsprejeti odposlanstvo štajerskih Nemcev, da bi mu osebno čestitali, ter da je odbor od Bizmarkovega tajnika dobil odgovor, da bo Bizmark čutil se zelo počeščenega, ako bo mogel na svojem domu o velikonočnih praznikih pozdraviti odposlanca iz nemške Štajerske, ako bo to dopuščalo njegovo zdravje. — Tudi v Celju se Nemci pripravljajo za to »narodno" slovesnost. Na-
meravajo namreč obhajati veliko slavnost, pri kateri bo poveličeval Bizmarka deželnozborski poslanec celjskega mesta dr. Wokaun. Po vseh kotih, kjerkoli živi kak Nemec ali nemškutar, straši pripravljalni odbor z nabiralnimi polarni, da zdrgnejo skupaj denar, ki je potreben za darila, da se bahato štajersko nemštvo ne pokaže pred velikim Bizmarkom s — praznimi rokami. — Ako pomislimo, da katoliško miBleči Nemci v nemškem cesarstvu nečejo ničesar slišati o slavnostih, ki naj veljajo možu železa in krvi, ter uprav to priliko porabljajo, da pojasnjuje, koliko gorja je provzročil Bizmark svoji domovini in človeštvu s svojo machiavelistično politiko, tedaj razvidimo, kako neumestno je, ako se avstrijski podaniki ogrevajo za slavnosti, ki veljajo poleg vsega druzega tudi največjemu sovražniku Avstrije. — Toda kaj hočemo; Bizmarku je bilo načelo in geslo: M o č je več nego pravica, in tega se drž^ tudi štajerski Nemci nasproti Slovencem, zato pa proslavljajo svojega vzornika!
(Iz Črnomlja) se nam v pojasnilo našega dopisa poroča, da je volilna komisija zakonito postopala in da se gled^ oddaje glasovnic ni vršila nobena nepravilnost. Pač pa je vse drugo, kar nam je g. dopisnik poročal o liberalnih izgredih pri volitvi, žalibog resnično.
(Slovensko gledališče.) V soboto in sinoči so predstavljali igrokaz »Valenska svatba". O igri sami rečemo le toliko, da občinstvo zapusti gledališče s praznim in nezadovoljnim srcem in vsled »neizogibnih" umorov razburjenim duhom. Skratka: kdor vidi jedenkrat na odru ta moderni roman, ima dovolj. Koliko se je pisalo proti igri »Dama s ka-melijami", in vendar daleko nadkriljuje z zdravim idejalizmom potvore v »Valenski svatbi". Glavno vlogo ciganke Sande je igrala obakrat gospica Her-mina S u m o v s k a , ki se je tudi v tej igri pokazala pravo umetnico. Občinstvo jo je odlikovalo z burno pohvalo in lepimi šopki. Nje vreden drug kot igralec je bil g. I n e m a n n v vlogi presuka-nega državnega pravdnika Čuku. Da, bil je istinito potuhnen čuk s črnim pogledom in srcem. Prav dobro je igral tudi g. Danilo, osobito v zadnjem dejanju. Grajati pa moramo navadni nemir in ropot za kulisami, koder se baje »nekateri" preradi krep-čajo z vinsko kapljo, a ne v prospeh predstav.
(Bujua italijausko-liberalna domišljija.) Iz Trsta 2. marca: Tukajšni lahonski listi vedno prinašajo »izvirna" poročila iz Rima, ter poročajo, kako daleč je že z ono spomenico, naperjeno proti tržaškemu škofu in tržaškim Slovencem, katero so zasebnim potom tržaški Lahoni odposlali v Vatikan. Tako mej drugim poroča »Piccolo" iz Rima nastopne besede : V Vatikanu pritrjujejo Tržačanom glede spomenice proti škofijski kuriji in priznavajo (kedo neki ?), da se v takih razmerah res kršijo narodne pravice italijanske večine v Trstu ter da pri tem trpi tudi cerkev. Vendar pa nimajo namena iz političnih vzrokov (?) v tem oziru storiti kakega koraka. Kar so listi poročali da se je goriškemu nadškofu naročilo, o tem obširno poročati ter da se bo s to zadevo pečal odsek odbranih kardinalov, to vse so le manevri, da se čas pridobi; v resnici pa se ne bo na spomenico nič odgovorilo in tudi v tem oziru nič storilo. — »Piccolo" in drugi liberalni listi s tem sami spoznajo svoj fiasco v tej zadevi. Vsakdo je vedel, da se v Rimu ne bodo vsedli na tako očitno in bedasto nastavljene laško-framasonske limanice. Pri tem pa niso merodajni nikaki politični oziri kakor poroča »Piccolo", kajti Vatikan v takih stvareh ne pozna političnih ozirov, marveč pravičnost, s katero je postopati nasproti vsakemu ne le Italijanu marveč tudi Slovencu. Sploh so pa v Trstu silno težavne cerkveno-politične razmere, o katerih še saniati ne morejo oni, ki jih sami ne skušajo.
(Iz Metlike,) 3. marca. Tisto noč po volitvah so neznane roke postavile na proštijski vodnjak pred proštijo brezovo metlo, na metlo pa so obesile umazano cunjo. To si mi priprosti ljudje tako razlagamo, da bo treba v Metliki še marsikje pomesti in pobrisati prah, ki se je nabral v teku časa. Vzemimo takoj danes metlo v roke in hajdi ž njo nad mestne očete 1 Prva lastnost mestnega odbora, kakor vsake oblasti je menda pravičnost. Pravičen je pa tisti, ki da vsakemu, kar mu gre. Po državni postavi pa ima vsak volilec pravico voliti po svojem prepričanju, ta pravica gre vsakemu volilcu. Kakor znano, je pa naš mestni odbor pritiskal na volilce, da so mnogi volili zoper svoje prepričanje. Ergo! — Metla mi sili naprej proti mestnemu tajniku, ki bi bil kot tak
pred vsemi drugimi moral braniti v državni postavi utemeljene pravice vsacega volilca. Toda za zdaj naj bo zadosti. Metla, nazaj na vodnjak, in ti cunja tudi! Prihodnjič boš pa ti brisala. Dimnikar.
(Iz Celovca), dne 1. marca: Z današnjim dnem nastopi g. Karol Kees mesto kapelnika pri Kranjskem pešpolku št. 17. Karol Kees, rojen Dunajčan se je izuril na dunajskem konservatoriji in pariški glasbeni akademiji. Deloval je kot dirigent med dru-gim v Londonu, Brnu, itd., in od I. 1890 bil kapel-nik 55. in potem 12. polka na Dunaju. — O upe-Ijavi državnega telefona v Celovcu obravnava sedaj poštna direkcija v Gradcu. — Dne 23. februvarja ustrelil se je tu kanclist okr. sodnije J. Weiss. — Husarski polk št. 8, ki je sedaj v Celovcu, bode menda v jeseni premeščen v nek kraj blizu Budimpešta.
(Koroške novice.) Električno železnico hočejo imeti od Krke do Celovca. Ob Krki namreč kanijo postaviti potrebne stroje, če uvedejo električno razsvetljavo v Celovcu, če sploh kedaj pride do tega !
—	Dela za novi most preko Drave pri Lipici so razpisana do 9. t. m. — V Baldramsdorfu je zmrznil 63letni bajtar D. P. — Sneg je potrl pri Prevaljah dne 19. febr. staro bajto in potlačil tudi nekega moža, katerega so izvlekli mrtvega izpod razvalin.
—	Županom slov. občine Dobrlaves je zopet izvoljen g. Jan. Šumah, posestnik v Sinčivasi. — Žel. poča-kalnico bodo otvorili maja meseca ob južni železnici pri Metovi med postajama Sinčaves in Pliberk.
(Iz Trnovega.) Naši liberalci poslali so Vam popravek na naš dopis v .Slovencu", tikajoč se naše posojilnice v Trnovem. Osodui § 19. tiskovnega zakona, ki more povsod služiti, da vlači iz zadrege ! Naši liberalni klevetniki niso ničesar dokazali s svojim popravkom. Izpovemo javno, da jim mi nismo nevoščljivi na njihovi makari mastni dividendi. Tudi njihovega obilnega kredita bodi si pri kranjski hra-nici, bodi si pri drugih posojilnicah ne zavidamo jim do cela ne, temveč privoščimo jim še notarja Rahneta povrh. Dober tek I Ostanimo vsak pri svojem! Drugi pot nas pustite v miru pri požrtvovalnem domoljubnem delu in treba ne bo ponesrečenih popravkov pošiljati .Slovencu". Sprva mislili smo, da naš napor in nesebičen trud pač nikomur zavisti vzbujal ne bo. Za plačilo moramo gledati klevetnike. Ne barvajte belega svetu, kar nikdar belo ne bo Saj vendar vsak, kdor naše razmere količkaj sledi, jasno uvidi, da ste vi trpini za kapital, mi pa bo-ritelji za reveža, vi delate za narod per excellence, mi za naše kmete! Ali bote tudi to trditev popravljali ? Ne zavidajte nam, ki vam privoščimo več, nego imate. Da ste vi za nami pricapljali, je očitno. Spominjate se li še, kdaj je bil katoliški shod v Trnovem! Dne 3. .junija 1894 završil se je z velikim sijajem v poraz in sramoto našim klevetnikom. Skoraj hkrati s tem uresničenim in dovršenim faktom se je nekaterim možem dopovedala ideja posojilnice, kar so z velikim zanimanjem sprejeli. Komaj pa ste o pomenku naše posojilnice izvedeli, hiteli ste, pa še le julija, kakor pravite sami, podpisavat nasprotno osnovo, prav tisti, ki ste hoteli zaman ubraniti katoliški shod v Trnovem. A mi smo morali za našo posojilnico nova pravila sestavljati in to vzelo je časa. Vsekako obvisela bi bila vaša posojilnica v zraku, da je mi nismo otvorili dva meseca pred vami. Potem ste se jeli še le gibati, ko smo mi vam pot pokazali. — Sploh originalna ideja se pri vas ne rodi, pač pa umejete posnemati skozi in skozi našo organizacijo. Vam je všeč, kaj ne?! Ali duha vam manjka, ki jedino oživlja. Kadar bomo jedini v tem, potem pa stopimo z vami v kolo, pred pa ne. Zato napred! Dotle pa katoliški ideji s poti! Živela delavna kmetska zveza! — V Trnovem, dne 1. marca 1895. — Hranilnica in posoj lnica v Trnovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
—	Franc Benigar, načelnik. Alojzij Pudolf, Ivan Benigar, odbornika.
(Tatvina v cerkvi.) Dne 22. februvarja je cigan Aleks. Cserkosy v rožnovenski cerki v Kranji s silo odprl dva nabiralnika ter odnesel 17 gold. 45 kr. Cerkvenik ga je pri Cirčičah zasačil, ter prignal orožnikom v Kranj. Našli so pri njem več denarja.
(Kaj bo z letošnjo zimo?) Tako se zopet povprašujemo, ko nam včeraj in danes sneg suje iz oblakov s tako silo kakor bi ga letos še nič ne
bilo padlo. Iz raznih krajev dobivamo poročila, da se vsled teže snega podirajo strehe na poslopjih ; tudi v Ljubljani se je zgodilo par takih slučajev. Kmetovalec pa v strahu vprašuje, kaj bo z ozimino, ako sneg prav kmalu ne skopni. Pšenica je sedaj še lepa, rž pa je že prevlečena s plesnobo.
(V Košani) je umrla v soboto opoldne gdč. Katarina Abram, sestra ondotnega gospoda kapelana. Zgodaj, v mladostni d3bi 23 let je sklenila življenje, a spolnila vendar veliko let. Bila je blaga duša, vzor krščanskega dekleta. Pogreb je bil danes zjutraj ob 8. uri. Ob njenem grobu plakajo mati in dva brata. Sveti ji večna luč!
(Mestna blagajna ljubljanska) izplačala je za kidanje in izvažanje snega v tej zimi svoto 8382 gld., dočim je bilo za leto 1894/5 v proračun postavljenih le 5600 gld.; — za pretekli teden (t. j. od 24. febr. do 2. marca t. 1.) pa je izdalo se z nova 1019 gld. 43 kr., in vender še vedno pada, ko niti še polovica starega ni odstranjena.
(Promet na železnicah) je včeraj in danes močno zadet in oviran. Dunajski vlaki dohajajo sicer z neznatnimi zamudami v Ljubljano, od tu v Trst pa se promet niti na enem tiru ne more redno vršiti. Sobotni ponočni in včerajšnji dopoludanšnji tržaški osobni vlaki so došli v Ljubljano s 5—8 urnimi zamudami, ker je Notranjska stran in Kras poln žametov in burje. Brzovlak dunajski, ki odhaja iz Ljubljane ob 5-19 pop. ni mogel dalje v Trst, ker je tudi prosti tir popolno žameten.
(Promet na dolenjski železnici) je po naznanilu tukajšnjega vodstva državnih železnic zaradi neprestanega sneževja danes popolno ustavljen na vsej progi.
(Zmrznil) je dne 27. februvarja poštni sel Jože Stopar s Studenca na potu z Badne do doma. Mož se ga je najbrže preveč navlekel ter omagal na potu, Našli so pri mrliču vse poštne pošiljatve, mej drugim tudi 592 gld. 44 kr. denarja.
(S sabljo ranil) je včeraj večer ob 7. uri na Mar jinem trgu korporal Fajdiga, tukajšnjega div. artil. polka št 7 nekega prostaka 17. pešpolka, baje iz tega povoda ker mu le ta ni izkazal vojaške časti ozir. salutiral. Imenovani prostak je ranjen v stegno desne noge in so ga odvedli v voj. bolnico.
(S konja pal) je pretekli četrtek nek vojaški artil. jezdec ter se na glavi in spodnjem delu života ter nogah zelo opasno poškodoval. Zdrčal je s sedla ki je bilo odveč mehko pritrjeno, a jedna noga mu je ostala še v stopalu, konj je drjal ž njim po ja-balnici ter mu tako prouzročil poškodbo. Čudno je le to, da drugi tedaj navzoči jezdeci konja niso ustavili.
(Ogenj.) Dne 28. zvečer so posestniku Mihaelu Ropretu v St. Jurju pri Kranju pogorela vsa gospodarska poslopja. Škode je do 1200 gld. Sneg po strehah je pripomogel, da se ogenj ni razširil. Kako je ogenj nastal, ni znano.
(Razpisane službe.) Služba nadučitelja na tri-razrednici v Vel. Laščah do 19. marca. Prošnje je vložiti okr. šolskemu svetu v Kočevju.
Društva.
(Podružičen shod.) Piše se nam: V ponedeljek, dne 25. febr. imela je podružnica za Tolsti vrh in okolico pri Ehleitnerju v Prevaljah svoj letni občni zbor, ki se je obnesel zelo dobro. Prišlo je lepo število domačinov pa tudi mnogo drugih gostov iz oddaljenih krajev, iz Šmihela, Pliberka, Črne, itd. Pazljivo so -navzoči sledili izbranim govorom čč. gg. Grm, Kandut in Hutter, ki so pojasnovali vedno bolj pereče šolsko vprašanje. Krajše nagovore so imeli tudi preč. gg Val. Sumah, Pogačnik, Kindl-man in dr. Vmes je živahno prepeval vrli domači pevski zbor pod vodstom g. Eonerja in za društvene namene se je nabrala prav lepa svota.
(Posojilnica v Radovljici) registrovana zadruga z omejenem poroštvom ima dne 11. marca popoludne ob 2. uri v posojilničnih prostorih redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. razdelitev Čistega dobička, 4. volitev ravnateljstva, 5. volitev nadzorstva, 6. slučajnosti iu razui nasveti. V četrtem upravnem letu imela je posojilnica v Radovljici 389.666 gld. 50 kr. prometa. Vložilo se je od strank 136.653 gold. 32 kr. ter dvignilo 81.800 gld. 87 kr., tako da je stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi koncem leta 1894 znašalo 172.449 gld. 31 kr. — Posodilo se je na
hipoteke 37.448 gld. in na osobni kredit 21.735 gld. skupaj 59.183 gld.; vrnjenega je bilo na hipoteke 6555 gld., in na osobnem kreditu 19.831 gld. 2 kr. skupaj 25. 386 gld. 2 kr. — Stanje posojil znašalo je koncem leta 1894 na hipotekah 124 723 gld. 92 kr. in na osobnem kreditu 23.999 gld.; skupaj 148. 722 gld 92 kr.
(Slov. katol. akad. društvo .Danica") se tem potem najiskrenejše zahvaljuje čč. duhovnikom bleiske dekanije ua velikodušnem daru. Bog jim poplačaj stotero! Izreka tudi prisrčno zahvalo kapelanu vikarju Benkoviču v Novem Mestu in blag. gosp. Vrečkotu, poštnemu asistentu na Dunaju, ker sta društvu darovala primernih knjig. — Ker je naša knjižnica še zelo majhna in ker so dobre knjige življenje akademikovo, bilo bi nam jako vstreženo, če bi se nas še kdo spomnil. — Za od-her: stud. iur. Ivan Končan, t. č. tajnik; cand. med. Karol Pečnik, t. č. podpredsednik.
(Bralno društvo v Dobrepoljah) ima do 50 udov, kar je za začetek in naše razmere precej. V odboru so sledeči gg.: Frančišek Z n i-d a r š i Č iz Podgorice. predsednik ; E r č u 1 Janez iz Podpeči, podpredsednik; Traven Frančišek, kapelan, denarničar; Erčul Frančišek iz Zagorice, tajnik, in D rob nič Janez iz Vidma, odbornik. V začetku ima društvo mnogo stroškov, in ker znaša udnina le 1 gld., obračamo se tem potom do vseh rojakov, zlasti duhovnikov ter jih prosimo, naj ne pozabijo rodnega kraja ter se spomnijo tudi mladega društva, ki je bilo pri nas jako potrebno. Priznajmo sami, da je pri nas še trda ledina. — Bog daj društvu mnogo dobrotnikov!
Telegrami.
Dunaj, 4. marca. (Državni zbor.) Minister Bacquehem je odgovoril na interpelacijo Haucka in tovarišev, ki so ga vprašali, zakaj je odtegnil poštni debit časniku „Deutsch-nationale Warte" v Hamburgu. Pojasnil je, da je imenovani list objavil več člankov, ki žalijo dinastično-patrijotični čut avstrijski. Zato ni nobenega povoda, da bi se ta odredba razveljavila. — Na interpelacijo poslancev Spinčič-Laginja in tovarišev odgovarja isti minister zaradi razpustitve občinskega sveta v Podgradu v Istri in zaradi novih volitev. Minister je izjavil, da je bila razpustitev opravičena; izvršila se je na predlog isterskega deželnega odbora, ker se občinski zastop ni ustavil nepravilnemu postopanju občinskega predstojnika, ter v celem letu ni imel kake seje. Minister se zavaruje proti očitanju, kakor da bi državna uprava različno postopala nasproti posameznim občinam v Istri. Uprava vodi svojo nadzor-niško pravico z jednako objektivnostjo, vzlasti tu ni nobenega ozira na kako narodnost. — Nadaljuje se potem dnevni red, in sicer razprava o kazenskem zakoniku. — (Izjavi ministrovi glede Podgrada se vidi, kdo ga je poučil. Op. vredn.)
Trst, B. marca. Lojdov parnik „ Marija Terezija" je včeraj dopoldne ob 11. uri prišel iz Brindisi sem.
Budimpešta, 3. marca. Uradni list naznanja, da je ministerski svetnik Ignac Szell imenovan za druzega državnega tajnika v ministerstvu notranjih stvarij.
Tarnopol, 4. marca. Danes se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem pričela obravnava proti 26 mladeničem, večinoma dijakom tukajšnjega učiteljišča, ki so toženi vele-izdaje, kaljenja javnega miru, razžaljenja Nj. Veličanstva in skrivnega rovarstva. Zatožba pojasnuje, da so imeli od leta 1892 tajno zvezo „organizacija", ki je imela svoje središče v Levovu in podružnice v Premišlju in Tarnopolu. Načrt zvezi je bil: Tajno delo in organizacija, da dobi Poljska zopet svojo državno nezavisnost; orožje pri tem ni bilo izključeno. Kot nespravljivi sovražniki Rusije, Avstrije in Nemčije imajo stati oni na stališču iredente. Posebno naj se ozira na kmečko ljudstvo, delavce in mladino, ker so ti pri kaki revoluciji bistven činitelj. V Galiciji je bilo že preje podobno dijaško društvo z imenom „zveza poljskih zuavov". Programa obeh društev sta imela namen, vlado izzivati, da bi ostavila zakonito pot in s silo
Najbolje priporočena	M CII j lil II i Cil 1)11 II Čil 02:11 HllVOdll	»ieil,
za preskrbljenje vseh	»	O
;:H=£: Schelhammer & Schattera -Sr
se postavila proti Poljakom. S tem bi se lahko ohranil revolucijski duh. — K obravnavi je povabljenih 22 prič. Trajala bo nekako osem dnij.
Ajaooio, 5. marca. Avstrijska cesarica se je včeraj na izletu pripeljala v graščino Punta.
Petrograd, B. marca. Danes popoldne je vel. knez Konstantin otvoril prvo rusko tiskarsko razstavo, ki kaže popolno sliko tiskarskega napredka na Ruskem zadnjih 25 let. Po povabilu sta zastopani pri razstavi drž. tiskarni dunajska in berlinska in še več drugih znamenitih inozemskih tvrdk.
Petrograd, 8. marca. Cesar Nikolaj je bil včeraj bolehen; bolel ga je vrat vsled influence.
Petrograd, 3. marca. „Petersb. Ztg." piše, da sta včeraj podpisala novo rusko-dansko podgodbo zastopnik ministersta zunanjih stvarij in danski poslanik.
London, 3. marca. Kakor poroča „Rent.-Oflice" iz Honolulu z dnč 23. pr. m. je bila več zaprtim dokazana vdeležba pri vstaji in obsojeni so bili v ječo od 5 do 35 let in v visoke denarne kazni.
London, 3. marca. Pri včerajšnji volitvi v londonski grofijski svet je bilo izvoljenih 57 naprednjakov in 51 zmernih. Poslednji so dobili 22 mest več; 10 izidov še ni znanih.
Aalesnnd, (Norveško) 3. marca. Vsled žametov sta se potopila dva ribiška čolna. Dvanajst ljudij je utonilo, jeden se je rešil.
Cadiz, 3. marca. Vsakoletna dopolnivna četa 6500 mož je prispela v Kubo. Naznanjeno pomnoženje šele pride.
Tujci.
1. marca.
Pri Hlnna: Krause z Dunaja. — Schanter iz Hamer-stil-a. — Ha vas iz Velika Kaniže. — Marinig, Bubak iz Trsta. — dr. Poznik iz Novega Mesta. — Ehrlicb iz Žabnice. — Sandor iz Budimpešte.
Pri Maliču: Sehaeherl, Spitzer, Winter, Harnik, Bux-baum z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Celestina iz Lesec. — Winkler z Dunaja. — Lokar iz Ajdovščine. — Prevo iz Novega Mesta.
Pri avstri jskem, earu: Buabaeh iz Logatca.
Umrli »o:
28. februvarija. Janez Neri, delavec, 42 let, Poljanski nasip 50, empliysema pulm.
1.	marca. Herman Giigl, krojač, 22 let, ulioe na Grad 12, jelika.
2.	marca. Pavel Kos, kajžar, 71 let, Črna Vas 20, vsled ostarelosti.
V bolnišnici:
28. februvarija. Marija Gojzdnikar, gostija, 77 let, vsled ostarelosti. — Mibael Semrajc, gostač, 74 let, vsled ostarelosti
1. marca. Jakob Stare, čevljarski pomočnik, 26 let, jetika. — Simon Zttler. gostač. 76 let, plučnica.__
Tržne cene v Ljubljani
dne 2. marca.
-------	gl.	kr		gl.	kr.l
PSenica, m. st. . .	7	—	Špeh povojen, kgr. .	—	64
Rež, „ . . .	C	—	Surovo maslo, „ .	—	78
Ječmen, „ . . .	6	30	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	e	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	6	76	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	50	Telečje „ „ .	—	70
Koruza, „ . . .	7	—	Svinjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . . .	3	20	KoStrunovo „ „ .	—	42
Leča, hktl. . . -Grah, „ . . .	12	—	Piščanec ....	—	55
	11	_	Golob.....	—	18
Fižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	23
Maslo, kgr. . .	—	98	Slama, 100 „. ,	2	14
Mast, „ . .	_	66	Drva trda, 4 kub. m.	8	—
j Speh svež, „ . .	—	56	„ mehka, 4 „ „	6	
Vremensko sporočilo.
a « a	C as	Stanje		Veter	Vreme	i-a g
opazovanja		umkonerm t mm	toplomera po Celzija			-g S g a d a
2	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. « zveč.	733-7 730 5 726 3	-3-8 56 04	si. jzapad n M	del. jasno oblačno sneg	25 2 sneg
3	'1. a. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	718-0 715-9 717-2	0-0 2-0 0-2	sl. szap. si. zapad »	sneg n oblačno	31-5 sneg
Srednja temperatura obeh) dni 07° in 01?0, oziroma za 12 in 1-2° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Jan. Tekavca iz Tihaboja zemljišče (3149 gld.) dne 14. marca in 16. aprila v Trebnjem.
Andr. Z a d u iz Knežaka (radi 17 gld. 40 kr.) polovica zemljišča (950 gld.) dne 1. aprila in 3. maja v Ilir. Bistrici.
Jur. K 8 n i g a iz Stare Loke posestvo (575 gld.) dne 6. marca in 17. aprila v Kočevju.
Antona Žagarja iz Iške Vasi (terjatev 2500 gld.) posestvo (14.729 gld.) dne 20. marca in 20. aprila v Ljubljani.
Neže R e p š e iz Gline (radi 1100 gld.) zemljišča (1880 gld,) dne 22. marca in 26. aprila v Radečah.
Zalivala.
150 1
O priliki prebritke izgube prerano umrlega gospoda
Josipa Pavčič-a
došlo nam je od sorodnikov, prijateljev in znancev jako mnogo dokazov presrčnega sočutja. Zahvaljujemo se za nje tem potom, zlasti izrekamo zahvalo darova-teljem vencev, neštetim udeležnikom pogreba, ki so predragega ranjkega soremili na njegovi zadnji poti, častiti duhovščini, gg. uradnikom, učiteljem in učiteljicam, županstvom itd., ki so došli iz mnogih krajev.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo tedaj še jedenkrat za vse te iskrene in tolažilne dokaze presrčnega sočutja.
Velike Lašiče, dne 2. marca 1895.
Žalujoči ostali.
Iiče se nemškega in slovenskega jezika v besedi in in pismu popolno vešč	151 3 — 1
knjigovodja.
Pismene ponudbe tvrdki Moises in Neuwirth, trgovina z deželnimi pridelki in komisijski zavod v Ljubljani.
f Vsprejme se takoj izkušena
poštna odpraviteljica
pri poštnem uradu na deželi. „Slovenca".
K}6, pove upravništvo 132 2-2
S
Lekarna Trnk6czy, Dunaj. V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 6 kr.
Dobiva se pri	569 16
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
53
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
ES
B
01
Josipina Fettich Frankheim roj. Bernot
Ludovik Fettich Frankheim
učitelj p o r o č e i i a
dne 24. februvarija 1895 v Ljubljani. Sodražica.	Postojina.
__.	121 1—1
Št. 469.
VII. 1895/18.
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori daje na znanje, da se bode vršila
dn(> 20. marca 1895
dopoldne od 10. do 12. ure in ako bode potreba tudi popoldne od 2. do 6. ure pri tem sodišču
▼ zapuščino Antona Omana spadajočih posestev in sicer vložna št. 55, 143, 192 196. 209, 211 218. 223 m 262 katastr. občine Podkoren, sodno cenjenih na 495 gld., 365 gld., 150 gld., 400 gld., 355 gld., 125 gld., 62 gld., 315 gld. in 300 gld. s pristavkoin, da se bodo ta posestva oddala le za ali nad cenilno vrednost.
Zemljeknjižni izvleček, cenilnik in dražbeni pogoji so tusodno na vpogled.
Na teh posestvih zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica brez ozira na skupilo neprikraišana.
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori,
dne 18. svečana 1895.
145 3-1
Dunajska borz a,.
■SS3
Dni 4. marca.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4 %.....
Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
20 mark......
90 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101 gld. 65		
		65
. 125		10
. 101		16
. 124		20
. 99		34
. 107S		—
		—
		80
j. 60		45
. 12		08
		80
		35
	n	80
kr.
Dne 2. maroa.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	n južne železnice 3 % ,
„	n južne železnice 5% .
n	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 25		kr
1«5 „	50	
196 „	—	
99 „	40	
152 „	50	
133 „	50	
108 „	25	
UI „	26	n
100 "	_	n n
227 „	25	
175 „	—	
130 „	90	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 160 18 23 71 73 61 25 176 3420 557 108 85 85 170 132
gld.
kr.
76
50 50
75
50 70 37
n
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «refik, denarjev itd.
Zavarovanj* za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K « I a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E RC1J R"
WoHzeilfl it. 10 DnnaJ, Mariahilferstrasse 74 B.
JUT Pojasnila "Jfctt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.