CI
oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
^vršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
ad' NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 5, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 45
Vtei
t '^1 rONIKVAK
^ toje	јб Anna- Ponikvar.
"j	stara 70 let, sta-
St. Bila "je
-■' кђр y. "čustva Marije Magda-^ toji • ' KSKJ. Soprog An-j. цЈе umrl leta 1941. Zapušča ^	Story,
^ in Ei' ' John, Louis, Frances Ireb	ter tri vnuke. Po -
^ Pogfa? v soboto zjutraj iz ill si« zavoda Joseph Žele Itev	St., v cer-
^rije Vnebovzete in nato
(C ta
P'^kopaiiggg Calvary,

PODLOGAR
je Frank Podlogar, 15220 Saranac Rd.
y i
Oggpj^ ^krbuje pogrebni zavod
bom,
m sinovi. Podrob-0 poročali jutri.


in mučni bolezni je
l404 g svojemu domu na
■^5 St. dobro poznani ■"4 DU • ^tar 77 let. Pogreb ^leih ■ ^°^ebni zavod Joseph
St. Clair Ave. osti bomo poročali jutri.
\ K
*catkem obisku v Cleve-<leljo ^ prošlo\ soboto in ne-6lov^'^^^hajalo mladih jugo-W--- ^ inženirjev, ki so
%
i	^ svrho študiranja pro-
I plastike. V Ameriko so ;	podlagi Mednarodnega
pod pokrovitelj-Secjjj../^''&anizacije U.S. Mutual Agency. Obiskali so
д	pu vznoanin ur-
da si pridobijo ^0 ^^znih metod, katere bo-^ korist v njih industriji.
tov;
^■nie po vzhodnih dr-
'se
domov,
I tu ^ skupine, ki so se usta-1 ''iŽeni' Ivan Pernat, glavni 4več	S. Adum, pred-
^0% y^delka za procesiranje, {	' ®6zjak, glavni inženir
oddelka, Radoje I. ■ 1*^	strojni električar.
t Ргмл ^omcilović, pomo-i	^^^■vec kemičnega labo-
i	^ njimi na obisku v
!	^ Јб bil tudi Mr. George
direktor MSA v Ogledali so si med *■■ Clai Slov. nar. dom na Ave.
г
Se
ietie
suknjt
ki si želijo ^ ®Рођ,1 suknje ali obleke rt	П1 poletno no-
%јо . prihranijo denar ir
««Xaob, 6. Sio
prihranijo denar in osebno poslugo, če poznanega Benno V i 1034 Addison Rd.
bolnišnici na
G6 St. se na-к^Релн' Kaluža iz 3608 S S« %. Prijatelj, ga
Оц,, čim preje povrne.
^8 ^ Marolt iz 13820 Ац^'а w" . nahaja v
8Г.Г kj^r je pro-' Obigv. prestala opera-ба 2 P^jateljic so sedaj čimprejšnjega okrevanja.
stanje Stalina se poslabšalo
MOSKVA, 5. marca—Zdravniška komisija izdaja o zdravstvenem stanju Stalina zaporedna poročila. Iz teh poročil izhaja, da se stanje slabša in da Stalin še ni prišel k zavesti.
# * *
LONDON. 5. marca—Iz prestolice sveta se ponavljajo trditve, da Stalina ni več pri življenju. Evropski zdravniki so mnenja, da po takem mrtvoudu in vseh naravnih posledicah, Stalin ne more več živeti/ Rusi, da polagoma pripravljajo narod na poslednjo vest, da je Stalin pač mrtev.
# # *
NEW YORK, 5. marca—Oglasil se je bivši predsednik ruske vlade leta 1917 Kerensky, ki živi v Ameriki in je izjavil, da bo nemogoče nadomestiti Stalina, da pa je pripravljena že druga garnitura, ki bo vodila državne posle, pričakovati pa je s sigurnostjo, da se razmere, čeprav ne v najbližji bodočnosti, bistveno spremenijo tako v Rusiji kakor v državah za železno zaveso.
RESOLUCIJA ZOPER RUSIJO NA MRTVI TOČKI!
WASHINGTON, 4. marca—Danes je bila predložena senatu kombinirana resolucija, ki naj zavzame stališče ameriškega senata in predsednika do mednarodnih dogovorov, ki so se sklenili tekom zadnje vojne, predvsem na Yalti in v Potsdamu.
Debata o tej resoluciji se bo+
začela prihodnji teden. Vprašanje je ali bo prišlo do izglasovanja te resolucije ali ne.
Stvar je tale: Demokratje stojijo na stališču, da ne pustijo, da bi se začelo s kritiko celotne politike v zadnji svetovni vojne, katero je predstavljala predsednik Franklin Roosevelt in v bistvu odobril ameriški kongres.
O resoluciji sami je pa toliko mnenj, da si je težko zamisliti kako enotnost vpogledov na takratno, torej od danes nazaj gledano ameriško zunanjo politiko. Gre pa tudi za bodočnost, kakšen smisel naj bi imela ta resolucija. Razlage so različne.
Nekateri trdijo—dogovore kot take je priznati, vendar pa je obsoditi izvršitev teh dogovorov. Po vsebini teh dogovorov se Sovjetska zveza ni ravnala.
Drugi so mnenja, da Sovjetska zveza sploh ni upoštevala prave vsebine teh dogovorov in naj bi bili kratkomalo neveljavni.
Vendar pa je tudi v glavah republikancev neke vrste zaskrbljenost, da ne pride do nepremišljenih korakov. Zdi se% da јђ državni tajnik John Foster Dulles, ki je nedvojbeno duhovni oče te zunanje politične akcije.
iz ust predsednika Eisenhowerja hotel v propagandne namene povdariti enotnost ameriškega ljudstva zoper sovjetsko zunanjo politiko. Ta cilj pa ne bo dosežen ne v notranjem, ne v zunanjem svetu, če ne bo enoten niti senat, ki vodi ameriško zunanjo politiko.
Začetna glasovanja so bila deljena in to po republikanski in po demokratski strani. To je voda na mlin Sovjetske zveze. Kakšen smisel naj ima resolucija sprejeta z večino enega ali dveh glasov?
MASLO MESTO MARGARINE
WASHINGTON, 4. marca— Ameriškim oboroženim silam naj se po odredbi Eisenhowerja nakazuje pravo maslo mesto margarine. Masla je namreč na zalogi 70,000,000 funtov, blago pa je bilo nakupljeno v izvajanju kmetijskega programa.
HITREJŠE KOT GLAS
PARIZ, 4. marca—Vlada je objavila, da je prestalo skušnjo francosko letalo, ki leti hitreje kot gre glas. Hitrost glasa je deset do 12 milj na minuto. Pod-^robnosti tega poleta niso bile četudi je bila kasneje govorjena objavljene.
A.F.L. POSTAVILA MOČNE ZAHTEVE GLEDE ZAKONA TAFT-HARTLEY
Iz življenja Stalina
Stalinovo pravo ime je Josip Visarjonovič Djugašvili in je bil rojen leta 1879 v pokrajini Georgiji. Ime Stalin je partizansko ime in pomeni jekleni.
Stalin je bil poleg Ljenina najvidnejša osebnost ne samo ruskega, marveč tudi svetovnega komunizma. Postati bi moral svečenik, pa se je že v mladih letih oprijel revolucionarnih idej, katerim je ostal zvest do konca.
Kakor Ljenin, tako se je tudi StaHn udejstvoval ne samo propagandno politično, strankarsko organizatorično, marveč tudi idejno-znanstveno. Kakor Ljenin, ima tudi Stalin za seboj lepo skladovnico knjig in brošur ter raznih sestavkov, ki jih je pisal o socialnem, pa tudi narodnostnem vprašanju.
Stalin je bil med ruskimi komunisti eden redkih, ki se je zanimal tudi za narodnostno vprašanje bivše avstroogrske monarhije in je posvetil posebne odstavke tudi Jugoslovanom, pri čemer je omenjal tudi usodo nas Slovencev. O bivši Avstroogr-ski monarhiji je zastopal stališče, da z zatiranjem narodov po nemško-madžarskem gospo-dujočem narodu monarhija koplje sama sebi grdb.
Stalin je bil tudi vojaški talent. Znana je njegova vojaška vloga iz zadnje svetovne vojne, ko je osebno prevzel vodstvo vojaških operacij in mu je bil podeljen naslov generalisima. Pri tem pa ni pozabiti, da je uspešno vodil vojaške operacije proti raznim protirevolucionarjem v prvih letih ruske komuijistične revolucije in je znal braniti posebno ozemlje ob Volgi in se je njegovo ime v spomin na to obrambo ovekovečilo z imenom Stalingrad, ki se je v drugi svetovni vojni ponovno ovekovečilo samo, zopet pod strateško vojaškim vodstvom istega Stalina. Poraz Nemcev pri Stalingradu je značil začetek konca nemškega pohoda na vzhod in je za vzhodno fronto pomenil isto kar je pomenilo za zapadno fronto, posebno pa še za Angleže rešitev angleške armade v Dun— Kirzue na zapadno francoski obali.
WASHINGTON, 4. marca— Pred delavskim odborom kongresa, ki razpravlja o spremembi Taft-Hartleyevega zakona je unija A.F.L. po svojem predsedniku Georgiju Meaniju predložila svoje zahteve, ki so:
Tako imenovani "closed shop" naj bo zakonito priznan. Ta izraz pomeni, da sprejem na delo v tovarni zavisi od predhodnega članstva pri uniji.
Stavke naj bodo proste. Dolo-» čilo, da se sodnim potom delavcem, ki hočejo iti na stavko, za-pove, da od stavke odnehajo in gredo na delo vsaj za dobo 80 dni, mora odpasti.
Unije enega podjetja imajo pravico pomagati v borbah za boljšim standardom življenja tudi drugim unijam.
Prisega nameščencev unije, predno začnejo svojo službo, da niso komunisti, naj odpade. To določilo sedanjega zakona stav-Ija te unijske uradnike v položaj državljanov, drugega reda.
Delavske unije naj imajo pravico, da zbirajo prispevke za politično propagando.
Kolektivno pogajanje za boljšo plačo in delavno pogodbo sploh naj se razširi tudi na poljske delavce.
Tako imenovani "union shop," ki je danes po zakonu priznan, naj ostane še naprej.
Unija A.F.L, se v svoji spomenici sklicuje tudi na obljubo Eisenhowerja, da ni za to, da bi se s kakim zakonom onemogočale ali celo preprečile delavske unije.
Svet napeto čaka poročil iz
Moskve; mar je Stalin mrtev?
v staro domovino
Na parniku Queen Mary sta zadnji teden odpotovala na obisk v staro domovino Mr. in Mrs. Robert Mance iz Euclida. Šla bosta v selo Ivanjčani na Hrvatsko. Na parniku America pa potuje Mr. John Borlak, ki si bo poiskal nevesto v Avstriji, nato pa vrnil v Cleveland. Potniki potujejo s posredovanjem tvrdke Hollander. Srečna pot in zdrav povratek!
KDO BO NASLEDNIK SOVJETSKEGA GLAVARJA?
Poročilo iz Moskve, da je 73-letni sovjetski glavar Josip Stalin očitno pred durmi smrti, sicer ni prišlo povsem nepričakovano z ozirom na njegovo starost in pa vesti o njegovem rahlem zdravju tekom zadnjih let, a napravilo je po prestolicah vsega sveta zelo globok vtis. Vladne osebe vsepovsod, prav kakor preprosti človek na ulici, se vprašujejo: Kaj pomeni to za bodočnost? Kdo bo Stalinu nasedli? Mar to pomeni vojno, mir, ali nadaljevanje obstoječega stanja, ki ni ne vojna ne mir?
Mnogi diplomati menijo, da je"^
Stalin že umrl, da pa so člani Politbiroja objavili vest o kapi.
ki ga je zadela, zakasnelo in da smrt ne bo obelodanjena, dokler med njimi ne bo prišlo vsaj do nekakega provižoričnega sporazuma glede nasledstva. Med tistimi, ki izražajo to mnenje.
so tudi vodilni ljudje pri vladi v Jugoslaviji, ki bolje poznajo ruske komuniste in taktiko njih voditeljev, kakor pa zapadni politiki.
V tej zvezi se opozarja, da ko je 21. januarja 1924 umrl Nikolaj Lenin, je bila njegova smrt naznanjena svetu šele 18 ur po dogodku.
Sovjetski glavar, katerega je zadela možganska kap, prav kakor je umrl Franklin D. Roosevelt, je po zadnjem komunikeju.
ki je bil objavljen v Moskvi,
nezavesten, njegova desna stran je hroma, izgubil je sposobnost govora, in diha le z največjo težavo.
Moskva, ki je zvedela, da Stalin umira, šele 48 ur po dogodku, je ob poročilu onemela. Na ulicah so se videli moški in ženske, ki so plakali. Patrijarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij je pozval duhovščino, da moli za Stalinovo zdravje in okrevanje.
Malcnkov bo naslednik?
Špekulacija v evropskih prestolicah glede Stalinovega nasledstva se suče okrog treh mož,
od katerih se daje prvenstvo tajniku ruske komunistične stranke Georgiju Malenkovu, ki je 51 let star in se je povzpel v svojetski hierarhiji na ta važni položaj med drugo svetovno vojno. Ostala dva sta bivši zunanji minister Molotov, ki sedaj zavzema položaj prvega podpredsednika vlade, in pa šef sovjetske tajne službe Lavrenti Beria.
Trenotno vlada v imenu Stalina svet ministrov.
munistične stranke. Časovno so bile oddaje razporejene tako, da je bil o bolezni Stalina obveščen najprvo zunanji svet, nato šele sovjetsko ljudstvo samo.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pred nedavnim pri družini Mr. in Mrs. Donna O. Zavitz, ki bivata v Columbus, O., in jima pustile krepkega sinčka. Tako je postal poznani Mr. Joseph Pen-ko, glavni blagajnik SDZ, tretjič stari oči. Čestitamo!
Odmevi v svetu
Prva nekomunistična vlada, ki je formalno izrazila svoje želje za okrevanje Stalina, je bila vlada Anglije. Ministrski predsednik Churchill, ki je sam star 78 let, je nemudoma po zunanjem ministrstvu sporočil ruskemu ambasadorju Gromikovu svoje simpatije in nado, da bo sovjetskemu glavarju smrt prizanesla.
Predsednik Eisenhower se je posvetoval s člani svojega kabineta, potem pa je na sovjetsko ljudstvo naslovil izraze upanja, da bo prihodnjost odstranila nesoglasja med Ameriko in Sovjetsko zvezo in prinesla mirno sožitje med njima .
Med onimi, ki menijo, da Stalinova smrt ne bi pomenila ■ nič dobrega za svet, je bivši vodja ameriških komunistov E a r 1 Browder, ki je rekel, da je bil Stalin tisti, ki je držal nazaj pustolovska nagnenja med osta-
limi sovjetskimi voditelji, ki so bolj nepremišljeni kot Stalin, t'gibanja o Stalinovem zdravju
Pred nekaj dnevi je Stalin osebno sprejel indijskega poslanika Menona, ki je avtor znane indijske resolucije sprejete po Združenih narodih kako priti do premirja na Koreji. Poslanik Menon je nato izjavil, da je Stalin čil in zdrav in da prav dobro izgleda. Zato je bilo poročilo včeraj zjutraj, da je Stalina zadela paraliza, več kakor strela iz jasnega neba, posebno še, ker je bilo to poročilo uradno in ga je oddal tudi moskovski radio.
Ameriške radio in televizijske postaje so bile tekom včerajšnjega dneva polne ugibanj. Na podlagi zdravniškega poročila, ki ga je izdal zdravniški svet v Moskvi, so bili v Ameriki takoj od vsega početka mnenja, da Stalin ne more ostati pri življenju, v tej zvezi so že v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah nekatere radio in televizijske postaje napovedale njegovo smrt.
Uradno sovjetsko poročilo
Včeraj zjutraj je objavil moskovski radio, da je Stalina napadla paraliza in da je njegovo stanje kritično.
Ruski ministrski svet in osrednji odbor ruske komunistične stranke sta izdala poročilo, da je zadela tako stranko, kakor tudi vlado in sovjetsko ljudstvo težka nesreča, ker je težko obolel tovariš Stalin.
V	noči na prvi marec, ko se je nahajal v svojem stanovanju v Moskvi, je Stalina zadela možganska kap in je zgubil zavest. Sledile so motnje srca in dihanja.
Osem zdravnikov je nudilo predsedniku svojo pomoč. Toda spričo resnega položaja v Stalinovem zdravju, j^ vlada odločila, da objavi zdravniško poročilo o njegovem stanju. Zdravstveno nego je nadzorovalo tudi vodstvo rusike komunistične stranke, kakor tudi sovjetska vlada sama. Vlada je nadalje naznanila, da bo objavljala redne zdravniške buletine o zdravstvenem stanju Josipa Visarjo-noviča-Stalina.
Začela se je borba za nasledstvo
V	zvezi z boleznijo Stalina se je otvorilo vprašanje njegovega nasledstva. Kot naslednika Stalina sta se v isti sapi imenovala Georgij Malenkov in Venčeslav Molotov. Pri tem pa se je po-vdarjalo, da ima Malenkov prednosti pred Molotovom.
Poročilo o dogodkih je bilo nenavadno tudi za Ruse same Moskovski radio, ki sicer objavlja v zgodnjih jutranjih urah uvodne članke listov "Pravda" in "Izvestija," je včeraj to objavo opustilo. Končno je prišlo poročilo, ki ga je izdala vlada, obenem pa centralni odbor ko-
Mossadegh ne odneha
TEHERAN, Iran, 4. marca— Ministrski predsednik sedaj diktator Irana Mossadegh se je po-služil policijskih sredstev, da se vzdrži na vladi.
Mossadegh je dal aretirati okrog 500 ljudi, vidnih oseb, ki so s kateregakoli stališča njemu nasprotovali.
Mossadegh trdi, da je prišel v nasprotje z državnim poglavarjem šahom Pahlevijem samo radi vprašanja financ in gospodarjenja dvora. S tem hoče povdariti, da ne namerava izvesti državnega prevrata in oklicati v Iranu republiko.
Mossadegh je enako nastopil s policijo zoper komuniste, ki so ta spor izrabili v to, da so nastopili zoper Ameriko in ameriške predstavnike v Iranu. K\jub temu, da so se zgrinjale množice okrog dvora; kljub temu, da je Mossadegh dal odstaviti vojaške in policijske šefe in jih nadomestil z novimi ljudmi, ji položaj ta, da je trenotno Mossadegh poglavar in gospodar položaja.
Hawaii k Uniji
WASHINGTON, 4. marca— Havajsko otočje bo postalo 49. zvezna država Združenih držav. Vprašanje Aljaske, ki naj bi postala 50. država Unije, je bilo odloženo. Te odločitve imajo politično strankarsko ozadje. Prebivalstvo havajskih otokov je orientirano po večini republikansko, nasprotno pa so prebivalci na Aljaski orientirani na demokratsko stran.
VAN FLEET—OFENZIVA
WASHINGTON, 4. marca— General Van Fleet je pričal pred vojaškim odborom spodnje zbornice in izjavil v glavnem: Ker so propadla glede Koreje mirovna pogajanja, naj odloči orožje z vojaško zmago. Rusija ni interesirana na tem, da bi vsled poraza na Koreji začela splošno vojno. Zavezniško orožje v ofenzivi mora ziuagati.
ČASI SE SPREMINJAJO...
CAIRO, 4. marca—Eno izmed palač s posestvom pobeglega kralja Farouka je vlada spremenila v perutninsko farmo. Na njej se bo gojilo kakih 30,000 perutnine, ki bo prišla iz Amerike, nato pa se bo razdeljevala egiptskim farmarjem.
Iz bolnišnice
Mr. Michael Sile se je po tritedenskem bivanju v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je prestal težko operacijo, vrnil na svoj dom na 1273 Norwood Rd. Prav lepo se zahvaljuje za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejel, še posebno pa se zahvaljuje Mrs. Mary Nosan in sinu za vso uslugo in naklonjenost v vseh ozirih. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. mafca
a
ENAKOPRAVNOST
JI
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____,_$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)___i_ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_____4.i)0
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STEVENSON—EISENHOWER
Adlai Stevenson se je za časa volilne borbe bavil zelo obširno in, moramo reči, zelo temeljito z vprašanji ameri-š|ce zunanje politike. Stevenson je prišel do sledečega zaključka, katero pot naj ubere Amerika, ko kuje blok, ki naj bo kos sovjetskemu bloku, da se vzdrži mir in varnost, oziroma, da se Amerika postavi po robu, če bi bila v njenih interesih po sovjetski agresiji življensko ranjena:
Ameriki preostaja le zveza še svobodnih držav. V teh svobodnih državah vladajo njihovi lastni interesi. Te interese je treba spoznati in jih doumeti Kako variti ta blok različnih interesov v eno celoto, je pot, ki narekuje dalekovidnost, skrajno potrpežljivost in ki prepoveduje nepremišljene korake.
Ameriški demokrati so to pot že ubrali. Ko je bila bivša Liga narodov v resnici mrtvo telo, saj je dopustila fašistično tragedijo v Abesiniji in podobne agresije, naj Združeni riarodi pokažejo takoj od začetka svojo moč v slogi in v enotnem nastopu. Zato je bila potrebna Koreja. Koreja namreč ni osamljena, marveč, če bi padla, bi padel azijski kontinent, če bi šlo tem potom brez uproa naprej.
Demokrat je so v slučaju Grčije in Turčije dejansko pokazali, da zna Amerika zoper sovjetski imperializem nastopiti tudi sama.
Adlai Stevenson je glede satelitskih držav naglasil, da držijo te države Sovjeti trdno v rokah in za vrat in da ne gre v položaju kot je delati nadaljnje mučenike.
General Eisenhower je izdal parolo, daje treba osvoboditi vzhodne evropske države in narode izpod sovjetskega jarma. Pri tem je Eisenhower apeliral na notranjo moč teh narodov in držav, ki naj same vendar z moralno podporo ameriškega javnega mnenja, otresejo raz sebe sovjetsko nadoblast.
Nastane končno vprašanje, kdo ima prav, ali Stevenson, ali Eisenhower, in dalje, ali se ne bo končno izkazalo, da bodo morali republikanski politiki nastopiti tisto pot, kije bila in je že ubrana, če ne naravnost izglajena po ameriških demokratih.
Posebno pozornost zaslužijo države tako imenovanega satelitskega bloka. Imamo v mislih tri male države ob Baltiku—Estonsko, Litvo in Litvanijo, dalje Poljsko, Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo. Dokazali smo že, da se je v.vseh teh državah izvršil državni in družabni preobrat v času, ko je stala v tem ozemlju Rdeča armada. Direktno s silo se je izvršila sovjetizacija Romunije in Madžarske, četudi na videz pod vodstvom domačih komunistov. Z izdatno podporo Rdeče armade so se boljševizirale Poljska, Češkoslovaška in Bolgarija. Pri zadnjih moramo vsekakor priznati, da je bila domača komunistična stranka v osvobodilnem gibanju in si je znala pridobiti najvplivnejšo besedo pri tisti organizaciji, ki je začela in vodila osvobodilni pokret.
Povdarili smo že, da je Sovjetska zveza tri blatiške države enostavno priključila k Sovjetski zvezi. Njihova državnost je sploh prenehala.
V vseh satelitskih državah je Moskva ministrski predsednik, policija, vojni, notranji, zunanji in gospodarski minister. Komunistični režim, ki se uveljavlja, dela pod vodstvom Kremlja. Poleg Rdeče armade so na terenu sovjetski zastopniki, bodisi neposredno v vladi, bodisi za gledališko kuliso. Komunizem ne ceni življenja svojega političnega nasprotnika. Ima oboroženo in razpredeno tajno policijo, ki je skoraj enaka redni vojski. Če je treba, da se uprizori zoper političnega nasprotnika formalni proces, zakaj pa ne? Ce prilika kaže, da je bolje, da se ta nasprotnik likvidira na skrivaj, zakaj pa ne? Eno drži, da je do sedaj nikdar poznani politični komunizem tako razpredel svojo mrežo vpliva vojaštva, policije, špijonaše, da je kak notranji odpor proti njemu, ki naj bi končno prevzel za njim vlado, popolnoma izključen. Vzemimo v poštev, da je po svetovni vojni minilo že nekaj let in da se je tudi mladina pod katerimikoli okolnostmi med vsemi ostalimi sloji še najbolj privadila temu režimu.
Iz notranjosti teh držav ni pričakovati državnih prevratov. Sovjeti se ne umaknejo. V čim naj bo torej res uspešna direktna ameriška propaganda?	L.Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Večerja bo v S.D.D.
CLEVELAND, Ohio—Prihodnjo nedeljo vam nudimo Progresivne Slovenke krožka št. 1 zopet prav prijazno domačo zabavo, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Popoldne ob treh' se prične kartna zabava. S seboj lahko pripeljete svojega tovariša ali partnerja, in za vsak slučaj tudi karte če tako želite. Sicer vam jih ni treba s seboj nositi, toda če želite igrati s svojimi kartami, jih prinesite, po zabavi pa jih zopet vzemite domov.
Ob šesti, uri zvečer se prične servirati večerjo—in sicer se bo postreglo s finimi kokošjimi bedrcami, prsno dobroto, prašičevo pratco ter z vsemi priti-klinami kot solatka, krompirček, korenjček, grahek in pešca, kofetek in še kaj za nameček. Kaj niso to vse zbrane stvari! Mmmm.
Tako, tukaj sem vam izdala vso skrivnost naših kuharic. Malo se bojim, da me bodo nagnale s kuhalnicami, ko bom prišla v kuhinjo, toda upam, da se boste v obilnem številu odzvali in napolnili spodnjo dvorano, da bodo naše kuharice tako zaposlene š strežsnjem, da bodo pozabile na jezo in kuhalnico. Дко pa še nimate listka za večerjo, pokličite predsednico Mrs. Dacar, IV 1-0972 ali pa mene KE 1-2173, do 2.30 ure popoldne, ker pozneje grem od doma.
No, to pa še ni vse. Predsednica mi je povedala, da je bila pri Gubančevih na Waterloo Rd., ter da ji je Mrs. Rose Gubane rekla—ker sem vaša članica in ker boste imele večerjo, pa še jaz dam tole darilo in ga lahko oddate za darilo pri vratih. Ddbitek je nekaj prav privlačnega. Ko senjt jo vprašala kaj je, mi je odgovorila, da to mora. ostati tajno, češ, če mi pove, da bom vse izblebetala in ne bo nobenega presenečenja za tistega, ki bo dobil darilo. Pa naj bo že kar. je, jaz se v imenu krožka prav lepo zahvaljujegi Mrs. Gubane, obenem pa apeliram na članice, da obiščejo Gubančevo trgovino, kjer si lahko naberejo vsakovrstnih stvari po zelo znižanih cenah ravno sedaj ker imajo v teku veliko razprodajo.
Za vašo udeležbo se vam žs v naprej zahvalim in čim več vas bo, več bo preostanka, da bomo mogle zopet pomagati tam, kjer je največ treba.
Marion Bas.hel, tajnica
SEM IN TJA PO CONI A SLOVENSKE PRIMORSKE
DRUGO PREZIMOVANJE
Začela se je doba patruljiranj, na katerih so v demebru v 3 tednih prehodili 600 km, januarja pa v 4 tednih 800 km. Hrana je bila zelo enostavna, osnova ji je bila zmrznjena riba. Na patruljah so jedli hladne ribe. razrezane v tenke rezine, ki so se izkazale kot odlična kalorična hrana. Ta čas je v nekaj minutah umrl od srčnega napada član ekspedicije, kar je ekipo globoko pretreslo.
Krožek št. I Progresivnih Slovenk
VABI


"kNTE" zopet grozi z izgonom
PEVMA. Ob Sv. Martinu, ko S3 po starem običaju odpovedujejo najemne pogodbe, oziroma uveljavljajo nove, so zastopniki ustanove "ENTE" (Tre Vene-zie) zopet zahtevali od zemljiških najemnikov iz Pevme in Oslavja, da po 11. novembru ne smejo več stopiti na zemljo, ki jo imajo v najemu od te ustanove. Pravijo, da hočejo zemljišča preurediti, na kar pa se izgovarjajo žs od 1. 1935.
Posebna delegacija prizadetih kmetov, večinoma Slovencev, je šla v tej zadevi s sindikalnim zastopnikom k ravnatelju Urada za delo, kjer so predočili nezakonitost tega postopka, ki je v nasprotju s splošnim podaljšanjem zemljiških pogodb v državnem okviru. Ravnatelj je obljubil, da bo pri "ENTE" ju posredoval, da se ta stvar mirno uredi. Kmalu potem je bil sklican v Pevmi sestanek prizadetih kmetov, kjer je govoril predstavnik kmečkih sindikatov, ki je tudi svetoval, «aj bi ss zadeva uredila brez sodnega postopka.
Ni nam znano, kaj tiči za tem predlogom sindikatov, vemo le to, da prizadeti kmetje ne bomo sprejeli nobene kompromisne rešitve, ki bi bila v našo škodo. Žrtev granate
JAMLJE. V začetku novem bra je blizu vasi zopet eksplodirala granata, ki je ostala na gmajni že od prve svetovne vojne. Pri tem se je smrtno ponesrečil neki 16 letni fant iz Tržiča, ki je bil brezposelen, pa je zbiral staro železo ter zato stikal po smetiščih, da je zaslužil kakšno liro. In tako je siromak našel žalostno smrt. Res žalostno je, da se oblasti v vsem tem dolgem času od prve svetovne vojne pa še do danes niso pobrigale, da bi temeljito preiskale in očistile bivše vojno področje. In žalostno je tudi to, da je med nami vedno več brezposelnih, ki si morajo z brskanjem po smetiščih iskati bornega zasluška. Občine iii mi
JAZBINE. V števerjanski občini je naša vas najbolj zapostavljena, ker jo je nova meja odrezala od Cerovega in ostalih Erd, s katerimi jo veže ne le cesta, temveč 1;udi mnogo drugega. Medtem, ko imajo drugod povsod Ž3 elektriko, kaže, da jo bomo mi še dolgo čakali. To se jo videlo zlasti po neSavni seji občinskega sveta, kjer so svetovalci večinske KDZ pokazali tako malo razumevanja za naše potrebe. Kako vse drugače se za to stvar brigajo po drugih občinah, na primer v Sovodnjah, kjer so že dobili kredit za napeljavo elektr.ve na Vrh. In to je samo ena volivnih obljub s katerimi nas je pitala stranka, ki' se skriva za KDZ. Lepo 'je delati obljube, težje jih je pa uresničevati.
Trije naši kmetje Vidic, Mrak in Štekar so si pred kratkim nabavili nov traktor nemške znamke, s katerim obdelujejo zdaj svoje in tudi sosednje njive. Od njive računajo okrog 3000 lir, kar kmetje radi plačajo, saj jim je s tem odvzeto najtež-10 delo, njive pa so res dobro ■globoko preorane.
Ozimna žita so lani sejali v Jazbinah še več kakor preje, vendar setev v začetku ni prav dobro kazala, ker dolgo ni bilo potrebne vlaga in snega.
Na Vrhu smo dobili novo go-vilno, ki se ji pravi "Pri Mraku." Ta gostilna je zelo dvignila tujski ■ promet in ob nedeljah prihajajo k nam na kapljico
Furlani iz vseh okoliških vasi. Smrt zavedne žene in nekaj drugih пол1с
DOBERDOB. 9. novembra si je pri nesrečnem padcu zlomila nogo v stegnu Marija Ferletič, ki so jo morali prepeljati v bolnišnico v Tržiču. Poleg te je dobila tudi druge notranje poškodbe tako, da ji zdravniki niso mogli rešiti življenja. Zato so jo pripeljali spet domov v Doberdob, kjer je po nekaj dneh podlegla poškodbam.
Pogreb je pokazal, kako je bila pokojnica priljubljena. Marija Favletičeva je bila zavedna Slovenka, ki je veliko žrtvovala in pomagala v narodnoosvobodni borbi. Nemci so ji ustrelili sina in ji zažgali dom, toda tudi ta velika žrtev je ni uklonila, temveč še povečala njeno narodno zavest. Naj ji bo miren počitek v doberdobski zemlji, ki jo je tako ljubila.
Pred časom je naša občina zaprosila za državni prispevek za najnujnejša popravila občinskih poti in cest v Doberdobu, Dolu in proti Palkišču. V ta namen je' ministrstvo zdaj odobrilo 3,230,258 lir. S tem zneskom ter prispevkom občinske uprave bodo lahko zaposlili 30 delavcev 127 dni. Tudi za nujno potrebno pogozdovanje je občina dosegla državni prispevek 2,-447,224 lir, radi čimer bo dobilo v zimskih mesecih delo več delavcev za 76 delovnih dni. To pa bo le deloma omililo veliko bedo našil brezposelnih. Za res učinkovito pomoč bi bilo seveda treba mnogo več.
Pod novo občinsko upravo je nekaj več razumevanja" za našo šolo kakor pa je bilo prej. Tako je občina poskrbela pred pričet-kom šolaskega leta za preureditev šolskih prostorov tako, da imajo zdaj na razpolago slovenski učenci pet učilnic, prej pa" so imeli samo tri. S tem je odpadel popoldanski pouk. Šola je dobila tudi nekaj nove opreme in učnih pripomočkov, nekaj ps ima še obljubljenih. Tudi centralno kurjavo so popravili. Va-ščani in učitelji upajo, da se zu-panstvb ne bo ustavilo pri tem lepem začetku, temveč bo še naprej tako skruelo za našo šolo. Tudi Krminčani popravljajo-ceste
KRMIN. Ministrstvo za javna dela je obvestilo županstvo, da je odobrilo 8,029,278 lir za popravilo cest na področju krmin-ske občine. Pri teh delih bo zaposlenih 65 delavcev 153 dni. To bo pa seveda le v mali meri omililo brezposelnost, ki vlada v krminski občini. Mnogo več bi bilo pomagano, če bi se končno pristojni organi odločili za začetek del pri izboljšanju krmin-sko-gradiščanskega polja, s katerim že tako dolgo odlašajo.
Tu se je pojavila nedavno svinjska rdečica. Pri kmetu Francu Bastianiju Pradis) in pri Jakobu Braccu (Sv. Subida) so za rdečičo obolele svinje. Županstvo je ukrenilo vse potrebno, da se ta nevarna svinjska kužna bolezen ne bi razširila. Stavka v podjetju Solvay
, TRŽIČ. V pondeljek 24. novembra popoldne so sindikalne organizacije proglasile polurno protestno stavko v podjetju Solvay, ker јз ravnateljstvo podjetja zopet hotelo znižati delovni urnik za strugarje, nekatere diuge pa predčasno upokojiti ali )a odpustiti. Deiavci so v veliki večini zapustili delo pred določano uro. Stavka je dosegla svoj ramen.
Č8 bi imeli zadrugo
ŠTEVERJAN! Sv. Martin je za nami in tako je tudi zadnji mošt postal vino, kar smo tudi v Števerjanu po starem običaju
dostojno proslavili. Sedaj pa so nastopile spet skrbi, kako spraviti vinski pridelek v denar, saj imajW^oleg novine mnogi vinogradniki še precej lanskega pridelka po svojih kleteh. Stvar bi bila lažja, če bi bili naši vinogradniki združeni v nabavno prodajno zadrugo, ki bi brez kakšnih posredovalcev skupno prodajala pridelek svojih članov. Takšna zadruga bi lahko izboljšala in sortirala svoja vina, kakor so to začeli delati Brici v jugoslovanskih Brdih in bi sčasoma lahko uredila tudi moderno vinsko klet, za katero bi se morda dosegel tudi kakšen državni ali pokrajinski prispevek. Vsega tega pa sedaj nimamo in tako nismo imeli niti svojega pa,viljona na Andrejevem semnju, ki je bil nedavno v Gorici, ker posamezniki ne morejo konkurirati furlanskim veleposestnikom.
Slovence odpuščajo
PODGORA. Zidarsko podjetje Medeot, ki dela v zagorski predilnici, je odpustilo štiri delavce pod pretvezo, da ni dela. Vsi štirje so slovenski domačini, ki nimajo drugega dohodka in ao živeli izključno od tega zaslhž-ka. Eden ima tudi hudo bolno ženo.
Že ob drugih odpustih v predilnici se je ugotovilo, da če že morajo tega odpustiti, naj predvsem odpuste tiste, ki imajo doma premoženje ali kakšen drug vir dohodkov za življenje. V večini primerov pa se to ne pošteva in tudi g. Medeot, ki je doma iz Moše, ni odpustil svojih nji furlanskih rojakov, čeprav imajo doma dovolj kruha in bi jim sploh ne bilo treba delati v Fodgori. Zato imajo ti odpusti ves videz proti-slovenske gonje. Ni znano, če je g. Medeot prizadete delavce odpustil iz last nega nagiba ali pa po kakšnem višjem naročilu svojih demo-krščanskih spmišljenikov. Vsekakor pa ta nova diskriminacija zopet kaže, kako nujno potrebno je, da Slovenci držijo skupaj. Nesreča ne počiva
GABRJE. V začetku decembra se je z motorjem ponesrečil naš vaščan Pipan Ivo. Poškodbe so precej težke in je moral v bolnišnico v Gorico. Ko ga je šsl tja obiskal njegov oče, občinski svetovalec in odbornik Pipan Andrej, mu tudi ni bila sreča mila. Na povratku se mu je zlomilo kolo pred Štandre-žam in se je precej pobil, da so mu morali nuditi prvo pomoč na policijski stražnici v Rojcah. Spletke proti ognjegascem
TRBIŽ. Državno . poveljstvo fgnjegascev v Pontebi dela vse mogoče težave prostovoljnim brambam v Kanalski dolini. Pri tem se poslužuje vseh, sredstev, ki so vselej vsaj nedemokratična in včasih celo porti-ustavna. i^ eveč očitno kaže, da mu ni toliko za uspešno protipožarno organizacijo, temveč tato, da z rovarenjem in razdorom uniči domače požarne brambe, ki obstojajo že preko pol stoletja in katerih se niti fašisti niso dotaknili.
Urar Tomaž Modic јз novem-bia pripeljal na svoj dom mlado gospodinjo, ki si jo je izbrai med domačimi dekleti v Žabni-cah. f^repričani smo, da bosta dobro voz ila na skupni življenjski poti.
Smrt ugledne vaščanke
UKVE. Po dolgi in mučni bolezni je 30. novembra umrla v 58. letu Josipina Prešeren, rojena Kandut. Rajnico, ki je bila skrbna mati in gospodinja ter msd domačini zelo priljubljena, je veliko število ljudi spremilo v njen zadnji dom na domače
J.S.
(Slovenska IzscIjensKa matica)
pokopališče.
Nemci obsodili zaveznike
MONAKOVO, NemčijS; %% marca—Sodišče, ki je so«!' p. slučaju sedaj že mrtvega' g škega generala Alfred do i je bil šef Hitlerjevega S®' dost nega štaba, je izreklo sodt" njegovo premoženje ne wo па ti zaplenjeno, ker Jodl ni divj pod tako imenovani denaf kar
cijski zakon
General Jodl je bil obsoj* naš
■ Ц
mednarodnem sodišču, ki) dilo vojne zločince v gu, na smrt in bil tudi let& obešen.
Nemško sodišče sedaj !, da Jodl kot vojak ni kršil narodnih zakonov in je ter dajal le taka povelja bila pač v zvezi z vodstvo"* ne. Jodl tudi ni odgovo razne odrekbe, ki so jih razni komisarji.
Nemško sodišče je
tak'
nilo nemškemu generalu katero mu je vzelo me zavezniško sodišče.
bor
Has jali . čal
Al" k pri
dvi
■dual Je Pa ob
Eden v Washing^'
WASHINGTON, 4. Danes sta prispela v prestolico britanska zunanji minister Anthon)' in finančni minister BntW' prihod je strogo gospod^ političnega značaja v ^ britansko in ameriško funta sterlinga in dolarji' čajev obeh valut, s cari^^ uvoz in s stabilizacijo s-terlinga.
KRITIKA TELEVIZIJ^.
SPRINGFIELD, 111., , —Spodnja zbornica lH^^ sprejela resolucijo, v zivlja kongres, naj uve^' trolo nad televizijskimi f mi. Dosedanji televizij^^ grami niso prikladni za f (j ifaba'Vđ, ker' ne ]^rlkaz)ir^ gega kakor spoljske str^ ^ Ijenja, poveličujejo pade, stanje kjer ni ^ janost in druge prizor^i morejo vplivati ne rao^^ ne zabavno.	,
v	Ji?
Programi, ki žalijo	^,
ni družinski in moralni	j izginejo z televizije.
ko
KAVA BO DRAŽJA
.1^
WASHINGTON, 4. Na redu je dekontrola kruhu in pivu. Bela hiš^' ^ da se pričakuje porast c®" trem predmetom.	^
Po poročilih iz NeW ^ so glavne trgovine s ка^ ^ šale cene na debelo za pri funtu. Prodajalci je bilo povišanje potr® zaradi tega, ker se jc ° ■ cena tudi braziljanski
Na razvoj cen kruhu ' se čaka.
PERONA JE ČAKAt^ BOMBA
BUONES AIRES, 4. Argentinski diktator se je vrnil z uradnega ^ ^jjii državi Chile. Ob Buones Aires je nekaj p redno je privozil njego^^ ni vlak na železniško P
{splodirala bomba, i' nalahno ranila samo ka. Policija je poklicala i govornost deset uslužbencev na glavni
YOU
/ £
can be th«
woman
the yeo*"
PMPAJU rOR
k « NeWomW
of your total he»P . |r t ## # «oU#o(«** уЛ
tdMl W
KARTNO ZABAVO in VEČERJO
V	NEDELJO, 8. MARCA
V	Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Pričetek ob 3. uri poP®
večerja, ob 6. ^ Igra Richie Vadnalova ^
ENAKOPRAVNOST
WTRAN 8
mčijS' ; so(
SPREHODA PO LEPI DOLENJSKI
sodb јј, ; It"' Hi
enaci
lets
^ega n	z našimi jagri
jodi ščetinarji so se letos hu-in delajo kmetom ' P'^eglavic in škode. Pa so
1% naoi
^ ^ Jagri napovedali borbo ni sffsmrt. Seveda je
kar	velika mrcina in ni
borb	posebno lahka
bsojfuaš 1 ^	je izkusil tudi
Lftn	tovariš Tomšič iz
■^Patp ir! *.
Sfu«t'j«iiep '	zadnjic obstre-
scetinarja in njegove
da i	jeze tako ustrašil,
bukev pocedil pred ski • . 80 se drugi dolenj-J^&ri temu njegovemu "ju-
laj
:ršiJ i#' Ija, yo9 vol b. ^
tak' liU Јца'
»ašk( jali,
činu" od srca nasme-■ak'aS	obljubil: "Le po-
li." p boste že še spozna-1ц ћ ^ ga res. Ko se je kma-spet srečal z divjimi P& pošteno dal Poduhati. Podrl je kar jg . ^^Pitalna ščetinarja, prvi Pj 100 kilogramov, drugi obli» ^ kilogramov. Še zdaj si kn prste po tolikšni in ta-j ^■stni pečenki.
Orel in Roje iz Lopate ^ar	srečala v hosti
Pod^I ^Gtinarjev. Lojze je dva pa enega, dva sta pa . ušla. Lepega ščetinarja
IZ
_________
Dj,	tudi lovec Vidic
^ Vasi. Tudi novomeški ja-'^®<ieljo, 25. januarja v divi° "položili" štiri kapitalne svinje.
okr°	Krajini, posebno
ђјјЈЈ^^ in Ratja so se v zad-zelo razmnožile divje ko vj' ki delajo v loviščih veli-divi ° nied zajci in pernato ®ti ^^di kun zlatnc je do-kg ? Ambrusa, v dolini Kr-pobočjih krških klan-Zimo v^^^^ški lovci so jih to ђјјћо ^ šest uplenili in so za ^^dne^° dragoceno krzno dobili ^ Ц ^бпагсе—48 tisočakov.
-4,4 ^ okolici Krke go ,up],eniU yeč kvAi.
kilogramov težko-ribo je ujel
^ar pretekli vojni se je ribji v Kolpi občutno zmanjšal
uničevanja z eksplozivi, šui ^^se pa se stanje izbolj-1{Q ^ športni ribiči se že lah-včasih z dobrim lo-Slj 'u'^^ko je 17. januarja ujel pri vasi Kuželj To . kilogramov težkega sulca. po osvoboditvi najtežja 4eta v tem predelu.
^ ^esreča ne počiva Ц	je poročil Alojz Lu-
f^šetar iz Zapotoka št. 1. doma številna družina, se
BUG SPOMIN
Ob p^.
laj |. ' (obletnici odkar je umrl i®"', nepozabni soprog.
ože.
tast in stari oče


■Л	"'-џ


v



MEDVED
je svoje mile oči -	5. marca 1952
tam počivaj, hi Tvn? •" skrbi, - ^^enost	uživa
. "at Пе/ппп,^ —
Ч1ч
ijoža
neznano nam.
Hel	Amalia
^""ank in Felix, otroci Cw ' ^'"=hi in vnuki
^ ®1ап(1 П1л-
dne'5. marca 1953.
je začasno preselil na dom svoje neveste, letos spomladi pa si namerava postaviti lastno hišico. Ko je 'Vozil kamenje in pesek, pa ga je konj tako hudo brcnil v trebuh, da je moral v bolnišnico.
Delo trebanjskih gasilcev
Po osvoboditvi so se gasilci v Trebnjem znašli v težkih razmerah. Okupator je uničil stroje, razdejal dom in pobral cevi. Motorna brizgalka je bila čisto nerabna. Do leta 1950 so gasilci v glavnem svoje društvo organizacijsko okrepili. Potem pa so začeli prirejati razne prireditve in tako zbirati denar za potrebno gasilno orodje. Tako so si po malem spet nabrali nekaj najpotrebnejših priprav, da so lahko v potrebi priskočili na pomoč. Nato so sklenili, ,da si nabavijo tudi gasilni avtomobil. Domačini so jim podarili nekaj lesa, okrajni ljudski odbor pa jim je nakazal 200 tisočakov, tako so nekaj za denar, nekaj pa za les dobili nov gasilni avto ter si nabavali tudi nove cevi.
Dolenje Laze—izrazito napredna slovenska vaš
Nekdaj kočevske Laze so zdaj izrazito napredna slovenska vas. Imajo zadružno ekonomijo in gradbeno podjetje Krka jim je to jesen prenovilo-šolo. Ta šola na Lazih, ki je bila med vojno okupatorjev bunker, je danes središče kulturno prosvetnega dela vseh okoliških vasi. Največ se seveda v njej shaja mladina. Učiteljstvo je namreč v dolgih zimskih večerih organiziralo več izobraževalnih tečajev in Marija Prosen je režirala Finž-garjevo igro "Razvalina življenja." To igio je mladina iz Laz naštudirala v zelo kratkem času in je gledalce zelo zadovoljila. Tako spio spoznali, da naši podeželski ljudje tudi rosne igre zelo radi gledajo, ne samo plehke burke.
Kruh tujine jima je zadišal
Anton Mcdja, sin večjega posestnika iz Strelaca pri šmarje-ti in Franc Grahut, kmet iz Gorenje vasi pri Škocijanu, sta jo lani septembra hotela popihati preko državne meje. Najprej sta šla na Gorenjsko, kjer pa jima "ni ratalo," nato pa sta šla v Novo Gorico, kjer pa sta bila na meji aretirana. Grahut je imel poleg tega na vesti še en greh. Prodal je bika mestni klavnici in popravil tehtni listek za 200 kilogramov ter s tem ogoljufal klavnico za 16 tisočakov. Za vse to je grešnika okrajno sodišče v Novem mestu "nagradilo" Franceta Grahuta z 1'8, Antona Med jo pa s 17 mesecev zapora.
Nekaj novic iz Kostelne doline
Gradnja ceste Fara-Stari trg ob Kolpi dobro napreduje. Za delo se prijavlja vedno več delavcev, ki preko zime delajo na odseku Sapnik-Brsnik. Spomladi se bo delo razširilo na druge odseke. -
Dne 11. januarja je imelo v Fari domače kulturno umetniško društvo svoj letni občni zbor. Letos to društvo ni bilo posebno delavno, za kar je več vzrokov. Domači učitelji so z delom preobremejeni ■ in dvorane nimajo. Zdaj pa so občinski možje sklenili in pravijo, da ne bo ostalo le pri besedah, da bodo poskrbeli za urediiev dvorane. Dramska skupina je že začela študirati igre. V kratkem bodo ustanovili tudi pevski zbor, saj je v okolici dosti dobrih pevcev. Vodil pa bo pevski zbor domačin Selan.
Ni veliko, pa jij iz srca
Meseca oktobra lani je v Loškem potoku nenadoma izbruhnil požar, ki je v kratkem času dvema posestnikoma upepelil gospodarska poslopja. Gasilci so bili hitro na mostu, kljub temu se jim ni posrečilo ogenj pogasiti in tako je nastala precejšnja škoda. Pogorele so tudi
stanovanjske hiše in se morata zdaj družini obeh pogorelcev stiskati pri tujih ljudeh.
Ker so bili pogorelci zelo nizko zavarovani, eden celo nič, je okrajni odbor Osvobodilne fronte v Kočevju organiziral nabiralno akcijo med domačimi delovnimi kolektivi. Nabrali so 35,000 dinarjev za prvo pomoč prizadetim. Ta vsota ni velika, toda tisti, ki so jo dali, so pač sami delovni ljudje, ki nimajo velikih posestev in prihrankov —zato so dali pač malo, pa to iz srca.
Lepi uspehi kmetijsko gozdarskega posestva v Kočevju
Državno kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju se razvija v velik kmetijski obrat. Njegovi glavni panogi sta pridelovanje krompirja in živinoreja. Letos so imeli rekorden pridelek krompirja, saj so ga pridelali okrog 250 vagonov. Od tega so 150 vagonov prodali. Največ ga je kupila Semenarna za Slovenijo, ker je to prvovrsten semenski krompir. Na posestvu rede zdaj 900 krav in zalagajo z mlekom novo moderno mlekarno v Kočevju. V velikih novih svinjakih na Mlaki imajo pa 250 plemenskih svinj in okrog 2,500 pujskov lazlične starosti ter lepo število pitancev.
To veliko drzavnu posestvo zaposluje okrog 1,200 delavcev. Odkar se je združilo prešjnje kmetijsko jjosestvo z gozdnim gospodarstvom, je napredek vedno lepši. Še vedno grade razne nove objekte in modernizirajo stare. Več obratov je letos dobilo električno luč, zgradili so tudi moderno kopalnico za delavce. Posestvo izdaja tudi svoj časopis "Vestnik kmetijsko gozdarskega posestva v Kočevju." List redno izhaja vsakih 14 dni.
Zimski Izobraževalni tečaji v kočevskem okraju
Za zimske mesece je kočevski okraj organiziral pri kmetijskih zadrugah predavanja in izobraževalne tečaje. Namen teh tečajev je, da seznanijo čim več kmetovalcev, z naprednimi metodami dela v kmetijstvu in živinoreji. Organizacijo kmetijskih predavanj so prevzeli člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Tečaji so se pričeli sredi decembra trajali pa bodo do srede marca. Organizirani so v takih krajih, kjer je omogočeno, da se jih 'lahko udeleži čim več poslušalcev iz bližnje okolice, kakor na primer Velike Poljane, Sv. Gregor, Velike Lašče, Loški potok, Sodražica, Fara, Suš je, Ribnica, Dobrepolje in Jurjevica. V vsakem kraju je tedensko po tri do pet predavanj, ki trajajo dve uri. Predavatelji obravnavajo vse panoge kmetijstva, predvsem pa živinorejo in živinozdravstvo.
■Dularjev oče, imajo 80 let
Dularjev oče iz Gabrja, ki ga pozna in ceni vsa bližnja in dalj-nja soseska, ki je nedavno naložil na svoje še kar čile rame— osmi križ.
Doma je bil iz Gornjega Polja št. 12 in doma so mu rekali Kosov Jožek. Ko je bil mlad, je delal na soteski žagi po 12 uri na dan in zaslužil groš na uro. Potem je šel na štajersko med knape, med prvo svetovno vojno pa je v 17. železnem polku kranjskih Janezov služil cesarja na Tirolskem; 52 tirolskih občin je prehodil kot avstrijski soldat in Tirolce dodobra spoznal. Po vojni je bil gozdni čuvaj pri grofu Auerspergu. Med drugo svetovno vojno jo pridno pomagal partizanom. Prepeljaval jih je čez Krko, prav pred nosom italijanske posadke. Neštetokrat je Lahe pretehtal. Ko so za njimi prišli Nemci, je spet oblekel staro uniformo grajskega čuvaja in junaško lomil nemščino—ter'seveda še naprej pridno delal za partizane. Njegova družina je bila med prvimi v Gabrju> ki je
na vse načine pomagala partizanom.
Dularjev oče, ki je še danes ves čil in veder, ki ima rad vesele ljudi m druščino, je povsod med znanci zelo priljubljen in vsi mu želijo, da bi bil trdnega zdravja še mnogo, mnogo let.
Anton Murna—partizanskega mlinarja ni več
Sedemdeset let star je umrl Anton Murn, mlinar iz Praproč pri Žužemberku. Bil je mož kre-menitega značaja in zato od vseh, ki so ga poznali, zelo spoštovan. Posebno je bil priljubljen med partizanskimi borci. Pri njem so imeli vedno odprta vrata, kadar so prišli. Najedli so se in odpočili ter po domače pogovorili. Vse od začetka do konca je pokojni Anton trdno verjel v zmago, ki jo je končno tudi dočakal. Med lačne je razdelil gore kruha. Od njega so partizanski intendanti prihajali vedno s težko obloženimi vozmi. Veliko in rad je pomagal tudi domačinom, kadar so se v stiski in potrebi zatekli k njemu.
Zdaj je legel v ljubo domačo zemljo, ki je svobodna, legel je v bližino tristotih neustrašenih borcev za svobodo, spomin na dobrega partizanskega mlinarja pa žužemberčani dolgo ne bo ugasnil.
Otroški vrtec smo dobili
V	Šmihelu pri Novem mestu so dobili otroški vrtec. Izkazalo so je, da je bil zelo potreben. Zdaj je v njeni 35 otrok, ki se veselo igrajo in uče pod varstvom skrbne vzgojiteljice. Lepe tople prostore za vrtec je odstopila uprava dijaškega doma. Sedaj seveda pri opremi še marsikaj manjka, toda občinski odbor je obljubil, da bo vse, kar še ni letos, opremil. Da otroci v vrtcu niso samo za kratek čas, so pokazali na Dan republike, ko so nastopili s tremi ljubkimi točkami, ki so gledalce zelo navdušile.
Smrt kosi
V	Livoldu pri Kočevju je umrl Lojze Smole, bivši zadružni gostilničar. Med zadnjo vojno je
pokojni veliko pretrpel. Takrat je bil na Muljavi pri Stični. Pridno je pomagal partizanom. Skrajno predrzno je vozil mimo fašističnih bunkerjev in straž v zabojih za pivo municijo za partizane. Ko so Lahi požgali Muljavo, so ga zgrabili, zaprli in obsodili na dosmrtno ječo, iz katere ga je 1'ešil polom Italije. Vrnil se je iz ječe ves bolan. Po osvoboditvi je prevzel vodstvo zadružne gostilne v Livoldu, ki jo je s svojo podjetnostjo dvignil na lepo višino. Poleti se mu je pa vrnila njegova stara bolezen, ki si jo je nakopal v internaciji in zdaj ji je podlegel.
(Slovenska izseljenska matica)
MARDI GRAS
Pustni torek se v* tej deželi imenuje Shrove Tuesday ali bolj navadno Mardi Gras. Slednja označba izhaja iz francoščine in pomeni "Debeli torek." V Zedi-njenih državah se pustne proslave vršijo le redkokje, z izjemo države Louisiane. Država Louisiana je delj časa pripadala Franciji in je tam ostalo mnogo francoskega živi ja in francoskih običajev; med slednje spadajo tudi pustne proslave, ki so posebno sijajne v New Orleansu.
SEDAJ V TEKU
u TIF1) G
Bevoi ^Words,
\ЖВ57
ш GLORIOUS COIOR
ИАГЛМАПК
CIRCLE THEATRE
EUCLID AVENUE in E. 102 St.
Vrata odprta dnevno od 12. opoldne do polnoči
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST„ KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-Д	svatbe, bankete In veselice, itd.
NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter SI lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVX1K STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v'nedeljo od 10. do 3, ure Izdelujemo slike iudi za polne liste in v idenlifikacljske svrhe
Amerika se pri igri veseli tiste pavze,
Da, več ljudi vpraša po Coke
kol pa katerikoli drugi mehki pijači. Njega zdrav, prijeten okus
ga je napravil priljubljeno okrepčilo, kjerkoli aktivnost zahteva pavze.
G
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-CQLA BOTTLING COMPANY
V Evropi je Pust dosti bolj upoštevan kot v Ameriki; zlasti ga proslavljajo v Italiji in južni Franciji. Posebnost pustnih proslav so maškare, povorke, uga-njanje raznih norčij, gostije, plesi in veseljačenja vseh vrst. Sodi se„ da pustne proslave in veseljačenja izhajajo iz poganskih proslav v počast bližajoče se pomladi. Pust spada med premične "praznike"; letos bo 17. februarja.
—NEW ERA. glasilo ABZ
"Coke" is a registered tra^e-mgrk.
.0 1953, THE COCA-COLA COMPANY
BARTENDER
wanted for long established respectable tavern.
Nights.
Average up to $80 week. Inquire at
ENAKO OFFICE, 6231 St. Clair Ave., HE 1-5311
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo isborno idraTllo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
St. Clair Beverage
7702 Si. Clair Ave.
Express 1-0498
Odprto dnevno od 10. do 9. zv.
Dostavimo vsaki dan Pivo, vino, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača in cigarete. POSEBNOST:
Krasni in okusni keki za vsako priliko.
SLOVENSKE PLOŠČE
šubelj — Banovec--Jadran.
itd. Na razpolago pri
NOVAK'S FURNITURE
5505 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
V NAJEM
LEPO OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM DVEMA ' POŠTENIMA FANTOMA Za podrobnosti pokličite ENdicott 1-1182
STANOVANJE V NAJEM
6 popolnoma opremljenih sob se odda v najem. Fornez na plin, avtomatični vodni grelec, televizija, čistilec za preproge, itd.
Vpraša se po 5. uri zvečer.
1121 E. 68 St., HE 1-3997
NAPRODAJ
PRAZNO
Na 20471 Tracy Ave. б-sobna colonial hiša, se mora prodati. 8 let stara. 1 J/2 garaža, oeneški zastari, preproge, zimska okna in mreže ter fornez na plin. Blizu busov in šol.
PRVIČ NAPRODAJ
Zidana veneer hiša s 3 spalnicami, 3 leta stara, "custom-built." Garaža za 2 avta, rekreacijska soba. Nahaja se od E. 200 St. blizu cerkva sv. Kristine in sv. Križa ter blizu Roosevelt šole.
Ekskluzivno z ECKART REALTY KE 1-8342
RANCH BUNGALOW
. s 3 akri zemlje na White Rd-Šesta hiša vzhodno od Bishop Rd. Samo 3 leta stara. 19x26 zidano poslopje. Mnogo sadnega drevja. Vključene so nove preproge. Si lahko ogledate po dogovoru. Po-žurite se—ta hiša bo kmalu prodana.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St., IV 1-1100
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
DELO DOBIJO MOŠKI
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
П45 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
UPSETTER
OPERATORJI izurjeni na železnem kovaškem delu
Dobra plača od ure in komada 6 dni tedensko
Midwest Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpork Rd.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS , MACHINE REPAIRMJEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z
MA&INISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere ške ® "dodatka za življenjske stro-
Ta dela so na razpolago v obeh nasxh tovarnah. E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
ASSEMBLERS
PREJŠNJA IZKUŠNJA NI POTREBNA TUDI IZURJENI
Metal Finishers
Gas and Arc Welders
Paint Sprayers
Torch ^Iderers
Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE га zgornja dela od moških, ki se zanimajo za delo v produkcijski vrsti, ki sestavlja ogrodja za "station wagon" in "panel truck" vozila. Začetna plača od ure je okrog $1.75, vključivši dodatka za življenjske stroške.
PODPORE ZA DELAVCE Pen zi j ski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice, in plačani prazniki
Zglasite se v našem uposljevalnem uradu 8. zj. do 7, zv. dnevno ragven ob nedeljah
FISHER BODY
(EUCLID PLANT)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave.
EUCLID, OHIO
Dm*! gomUt wftli tht odds ort ogaiiuit yoif I
•STRAW 1
ENAKOPRAVNOST
=	daniel defoe	^
I Življenje	|
B	in čudovite prigode pomorščaka	g
■	Robinzona Kruzoa	1
I
Nisem vedel, kaj mi pravi: ali da plovejo divjaki v svojem kraju v taikih ladjicah ali pa, da je taka ladjica šla kdaj mimo njihovega obrežja.
Po dolgem izpraševanju sem izvlekel iz njega, da je ravno tako ladjico zaneslo k obali dežele, kjer živi njegovo pleme.
"Prignalo jo je slabo vreme," je pojasnil in zopet umolknil.
"Gotovo se je kaka evropska ladja ponesrečila ob tistem obrezuje"—sem si mislil. "Divje valovje je odplavilo čoln in ga zaneslo k divjakom." Bil s&n premalo bister, da bi mi bilo prišlo v glavo, da so bili v čolnu menda tudi ljudje. Zato sem mislili samo na čoln in spraševal Petka:
"Povej mi, kakšna je bila ladjica."
Petek mi jo je prav podrobno opisal in je, ne da bi jaz pričakoval, prav čustveno pristavil:
"Beli ljudje niso utonili, smo jih rešili!"
"Kaj so bili v ladjici beli ljudje?" sem hitro vprašal.
"Da," je odgovoril, "polna: ladjica belih ljudi!"
"Koliko jih je bilo?"
Poikazal mi je deset prstov, potem pa še sedem.
'^Кје pa so? Kg,j je z njimi?"
Odgovoril je:
"živi so. Pri naših živijo."
Tu mi je šinila v glavo misel, da so morda ljudje z ladje, ki se je bila tisto burno noč ponesrečila blizu mojega otoka.
Mogoče je, da so, ko so videli, da je ladja nasedla na čeri in da je ni moči rešiti, prešli v čoln,
(Nadaljevanje)
Izpraševal sem ga tudi, kako se imenujejo posamezna divjaška plemena, ki žive tam, on pa je samo ugotavljal: "Karibi, Ka-ribi." Seveda sem lahko uganil, da govori o Karaibih, ki prebivajo, če sodimo po naših zemljevidih, zlasti v tem delu Amerike in zavzemajo vse obrežje od ustja reke Orinoka do Guajane in mesta Santa Marta v Kolumbiji, na bregu Karakskega morja.
Razen tega mi je povedal, da daleč "za luno," to je na strani, kamor se mesec useda, ali, z drugimi besedami, na zahodu od njegove domovine, žive tudi taki brkati beli ljudje—pri tem je pokazal na moje dolge brke, o katerih sem prej že sam omenil— in da so ti ljudje "ubili mnogo mnogo človekov."
Razumel sem, da govori o španskih zavojevalcih, ki so se takrat proslavljali s svojo krutostjo.
Vprašal sem ga, kaj se mu zdi, če bi mogel jaz kako priti čez morje k belim ljudem.
Pa mi je odgovoril:
"Da, da, to je mogoče: treba je pluti ladjicah."
Dolgo nisem razumel, kaj je hotel reči, nazadnje pa sem se s trudom spomnil, da to v njegovem jeziku pomeni velik čoln, vsaj dvakrat večji kakor je navadna ladjica.
Teh Petkovih besed sem se močno razveselil, kajti takrat sem dobil upanje, da se prej ali slej odtrgam od tod in da se bom za svojo svobodo moral zahvaliti ubogemu svojemu divjaku.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Kobiiizon in. Petek delata ladjico —Borba z divjaki
Minilo je že nekaj mesecev.
Petek je že skoraj vse razumel, kar sem mu pravil. Sam se je precej spretno izražal po angleško, dasi hudo nepravilno. Polagoma sem mu povedal vse svoje življenje. Povedal sem mu kako sem prišel na svoj otok, koliko let sem že preživel na njem in kako se mi je godilo vsa ta leta.
Še prej sem mu razjasnil skrivnost streljanja iz puške, saj to je bilo zanj res skrivnost Pokazal sem mu krogle, pojasnil delovanje smodnika in ga naučil streljati. Dal sem mu eno puško, da je postala njegova Podaril sem mu nož in ga s tem darom res osrečil. Napravil sem mu tudi iz kože jermen z zanko, da je nosil v njej sekiro, ki je bila dobro orožje in koristno orodje obenem.
Mnogo sem pripovedoval Petku o evropskih deželah, zlasti o svoji domovini. Opisal sem mu, kako kupčujemo in tržimo v vseh delih sveta in plovemo na velikih ladjah. Pojasnil sem mu ustroj jadrnice in razkril, kako sem potoval na taki ladji, ki se je potem potopila. Od daleč sem mu pokazal kraj, kjer je ladja zašla na podvodne čeri; seveda sem zadel to samo približno, ker je ladja že davno šla na drobne kose in je morje vse razneslo. Pokazal sem mu tudi na pol strohnelo ladjico, g katero smo se hoteli rešiti, ko nas je burja prignala k 'temu obrežju.
Zagledavši to ladjico, se je Petek zamislil. Dolgo je molčal. Vprašal sem ga, kaj mu je, in on mi je potem odgovoril.
"Videl ena taka ladjica kakor ta. Plavala ta kraj, kjer živi moj narod."
in da jih je potem, zaneslo k divjakom, med katerimi so se naselili.
Namrščil sem se in začel sem Petka strogo spraševati, kje so ti ljudje sedaj. Zopet mi je odločno odgovoril:
"Še živijo, in dobro jim je!"
In dodal je, da so že kmalu štiri leta, kar živijo ti beli ljudje pri njegovih rojakih, ki jim ne delajo nobenih težav. ali ovir, temveč jih puščajo pri miru in jim dajejo hrano.
Vprašal sem ga:
"Kako pa to, da divjaki teh belcev niso pobili in pojedli?"
Odgovoril je:
"ВеИ ljudje so nam postali bratje. Naši jedo samo take, ki jih premagajo v boju."
Minilo je še nekaj mesecev. Nekoč sva tavala s Petkom po vzhodnem delu otoika in zašla na vrh griča. Od tam sem, kakor rečeno, pred mnogimi leti videl progo zemlje, ki sem jo imel za južnoameriško celino.
Sicer pa, prvi je prišel na vrh Petek; jaz sem malo zaostal, ker je bil hrib precej visok in strm.
Kakor takrat je bil dan tudi sedaj nenavadno jasen.
Petek je dolgo gledal v daljo, nenadoma pa je zakričal, poskočil, zaplesal, in kakor nor je potem kričal, naj vendar hitreje pridem na holm. Res, čudil sem se mu.
Nikdar ga nisem bil videl tako razburjenega. Nazadnje je nehal plesati, in zopet je zaklical:
"Hitreje, hitreje vendar!"
Vprašal sem ga:
"Kaj pa je? Zakaj tako noriš?"
"Da, da!" je odgovoril, "Srečen sem, pa norim. Tam, tam, sedaj se vidi! Moja dežela, moj narod ..."
Nenavaden izraz sreče mu je bil na licu. Oči so se mu bliskale. Zdelo se mi je, da ga vsa čustva vlečejo v oni kraj, kjer ima sorodnike in rojake.
Ko sem videl, kako se blazno veseli, sem se močno razjezil.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 so. lake shore blvd. PokUčite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
"čisto po nevrednem sem temu človeku tako neomajno zaupal," sem rekel sam pri sebi. "Potuhnil se je in delal vdanega prijatelja, na tihem pa razmišlja, kako bi mi pobegnil."
In prav jezno sem ga pogledal.
"Sedaj je pokoren in krotak," sem mislil, "ko pa bo med svojimi, ne bo več vedel, da sem mu rešil življenje, in še izda me svojim rojakom. In sem jih privede, na moj otok, da me ubijejo in požro, on pa se bo z njimi vred gostil tako veselo, kakor se je prej, ko so prihajali sem praznovat zmago nad sovražnimi plemeni."
Moja sumnja je poslej naraščala. Začel sem se izogibati svojega včerajšnjega prijatelja, moje vedenje do njega je bilo suho in hladno.
Tako je šlo nekaj tednov, in reči moram, bil sem temu iskrenemu človeku hudo krivičen.
Medtem ko sem ga jaz sumničil, da kuje prevaro in izdajo, je on kazal prejšnjo privrženost. V vsaki njegovi besedi je bilo toliko iskrenosti in zaupljivosti, da me je bilo nazadnje sram mojega sumničenja. Zopet sem začutil, da mi je zvest tovariš, in poskusil sem na vse načine poravnati svojo krivdo pred njim. On pa ni niti opazil moje hlad-
nosti, in ravno to mi je bilo dokaz za njegovo iskrenost.
Ko sem nekoč s Petkom zopet šel na hrib, in je bila na morju megla, da ni bilo videti obrež-' j a nasproti, sem ga vprašal:
"Petek, bi se ti rad vrnil domov k svojim?"
"Bi," je odgovoril, "pa še kako rad!"
"Kaj bi delal tam?" sem silil vanj. "Da bi bil zopet divjak, krvoločen človek, ki hoče jesti človeško meso, kakor prej?"
Videl sem, da so ga moje besede zadele. Odkimal je in rekel:
"Ne, ne, Petek bi vsem svojim rekel: živite, kakor je treba, jejte kruh in meso živali, pijte-mleko, človeka pa puhtite!"
"Če jim tako porečeš, te ubijejo."
Pogledal me je in mi rekel:
"Ne, ne bi me ubili, še radi bi se navadili lepo živeti."
Potem je dostavil:
"Mnogokaj so se naučili od bradačev, ki so prišli k njim v čolnu."
"Torej, ti bi šel domov?" sem ga zopet vprašal.
Nasmehnil se je in mi odgovoril : I
"Saj ne morem tako daleč plavati."
"No, če bi ti jaz dal čoln," sem ga Лфга8а1, "bi šel?"
"Bi!" mi je živahno potrdil. "Pa oba bi morala iti."
"Jaz že ne, saj bi me pri priči požrli," sem se branil.
"Ne bi, ne bi," je odločno zanikal. "Bi že tako napravil, da ne bi."
Petek je s tem hotel reči, da pove rojakom, kako sem pobil sovražnika in rešil njemu življenje. Bil je prepričan, da mi bodo 'hvaležni in da me bodo imeli radi.
Potem mi je povedal, kako lepo so se vedli nasproti sedem-najstorici bradatih ljudi, ki jih je prinesla k njim burja. Priznati moram, da sem začutil strastno željo, da bi na vsak način prišel v deželo teh divjakov in tam poiskal bradate "človeke," o katerih mi je pl-avil Petek.
Ni moglo biti dvoma, da so to Španci ali Portugalci, in prepričan sem bil, da se nam posreči najti način, kako bi prišli na svobodo, samo če bi mogel z njimi govoriti. "Vsekakor bo to laže," sem si mislil, "če nas bo osemnajst in če bomo družno delali. A kaj mc^remo storiti jaz sam na malem otočku, štirideset milj daleč od njih!"
Ta načrt sem si vtepel v glavo, in čez nekaj tednov sem zopet spregovoril s Petkom o njem.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S BASEMENT
IZREDEN NAKUP;
2400 narodno znanega izdelka
BRA'S
Regularno $1
89®
Vključeni so stili iz rayon satina,
vse NYLONA in bombažnega broadcloth; z raznimi novimi šivi. V beli in roza barvi v velikosti A, B in C.
Po tej novi ceni si jih boste želeli nabaviti več . . . pridite zgodaj, da dobite te izredne posebnosti.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. za nakupe 3 ali več—Pokličite
CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement Corset Department
//

Regularna 3-99 vse
NYLON SPODNIA
KRILA
99
VSAKO
Pleteno nylon blago v krojaških stilih in okrašeni z čipkami. Čipke zgoraj in spodaj. Nekateri lepo obšiti stili. V izberi bele ali roza barve v merah od 32 do 40 po tej izredno nizki ceni.	'
Povedal sem mu, da # čoln, da bi se vrnil do#^^ sem ga takoj spremil v čolnu. Izčrpal sem iz do in ga potegnil k bregu, ^ ga pokazal (Petku. Sedl& vanj, da bi ga preskusila. P je pokazal, da je odličen nič slabše ni veslal kakor Kako hitro je to šlo! Ko odrinila od kopnega, seffl kel:
"No, Petek, greva k ljudem?"
(Dalje prihodnjič)
ROKA POSTAVE љ Policisti imajo nalogo, ds •* nadzirajo promet in P*"" zmanjšati število prometnih o' To pomeni, da bo več avto®* stov kakor pešcev aretiraruB raznih prekršitev. Prekorac'): sto samo na križiščih in W prometna luč—ravnajte se ^ ■
vo
chicago, ill. for best results in advertising
call DEarborn 2-3179

for sale real estate
FOUR ROOM COTTAGE ■— % 1 room expandable up; kitchen; living room 12%L bedrooms 12x12 ft. BuiltЛ lots, 56x130 ft; oil heat; % white enamel aluminum & Call owner today.	Л _WHeato^
wanted to
BEING EVICTED — Lan<^2 daughter is taking our fS
v-»4-	T*3	I
ment. Responsible eie^ (steadily employed), wife,'j™ dren, urgently need 5-6 ^ heated unfurnished арз'' N.W. preferred.	-p
BErkshireJ^
-JOH
Ki Pret 1404 Johi Je \
Ertf
k
2 p dat
SN]
St. UlU
1
Ч M \
kot
IJai
the
foc POi
A <•	Г
YOUNG Supervisor, wife, уцј	Ufti
old child, need 4-5-6 roorti,' j	J)q| rooms, unfurnished арз^ јјЖ h. Good location N. or N.^'
erate rental.	^	-
CHesapeake;
female help w.
Nice Oak Park Home needs j PETENT WOMAN, 20-40 To be nursemaid for cbi'" gf and 4 years. Other help' room. D P. accepted. Stay- jji EUclidjJ
---I
Nice Catholic Rectory needs j PETENT WOMAN or second work. Good spot f"' s person.	y
1921 rf. Kedvale
WOMEN
18-50 LIGHT STOCK WOR^
Experience not песеззагУјЈј^ manent positions. Paid Good chance for advan%, Must speak and write Eng*'® ^
Apply to: MR. FRANK NA^ NATIONAL SUPPLY SERVICE ^ BOY SCOUTS OF AMER'" 231 S. Green Str
help wanted
MEN
18 . 50 LIGHT STOCK WOR^
Experience not necessaf^^ti"«' manent positions. Paid	%
Some overtime. Good advancement. Must speak an English.	.tpl
Apply to: MR. FRANK NATIONAL SUPPLY SERVICE ^ BOY SCOUTS OF AMER' 231 S. Green